Leto št. 44 („jutro" xx», st. m a> Ljubljana, ponedeljek 30. oktobra 1939 Opr*tvuiolvv> ..juuijjum tvimiijeva S — Telefon 3122 3123. 8124, 3125 3126 Inseraim »donele: LJubljana. Selen* ourgova al. — Tel 349* in 2492. Podružnica Man bor Grajski trg 7. reiefor 5t 2455 Podružnica ^ene Korenova ulica 2 — reiefor 31 190. Podmeni.leseruce. Pri kolodvoru 9t_ 100 Podružnu-a Novo mesto: Ljubljanska cesta 42. Podružnica Irtiovlle: v hiši dr Baum- rtnorlj) PONEDELJSKA IZDAJA Cena t Din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 5. TeJefoo AL 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Ponedeijska izdaja »Jutra« izhaja vsak oonedeije« zjutraj. — Naroča se posebei tn veiia do ooštl prejemana Din 4.- do ra znašal-db dostavliena Din 5.- meseC.no, Maribor Grajski trg St. 7. Telefon «t 2455 Celje. StrossmayerJeva uL L Tel 65. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi pc tarifo. oa politika u ameriški luči Zeiinpne države bodo podprle Anglijo in Francijo z vojnimi potrebšči nami, nikakor pa ne nameravajo aktivno poseči v evropsko vojno mogle Zedinjene ! povedi izvoza orožia in municiie. Moralna letalskimi vprašani! in d London, 29. okt. s. Ameriški publicist Ra^mond Gram Svving je imel snoči preko angleških radijskih postaj iz New Yor-ka prenašano predavanje o sprejetju -Kooseveitovega predloga za izpremembo •ameriškega nevtralnostnega zakona v senatu in o političnem položaju, ki je po sprejetju nastal v Zedinjanih državah. Po večtedenski debati, v kateri ie bilo izgovorjenih okoli milijon besed je senat v petek zvečer končno sprejel Rooseveltov predlog. Sedaj so že pozabljeni vsi dvomi in razburienje zadnj h tednov Poročevalci listov iz Washingtona pišejo, da se ie zgodilo, kar se ie moglo od vsega začetka pričakovati. Roosevelt je dosegel vsekakor prepričevalno zmago. ki je njegova osebna zasluga in ne rosrda n;egove de mokratske stranke. To je razvidno že iz dejstva, da je 12 demokratskih senatorjev v petek glasoval') nroti Rooseveli^vemu rredlegu 9 republikanskih senatoriev ps zanj. Roosevelt je znmgal v nadstrankar skem smislu. Rezultat glasovanja pomeni priznanje njegove voditeljske vloge, pomeni izraz zaupania nahoda v nie^vo zunanjo polit:ko. Kako trdna ie trenutno Rooseveltova policija. k?.že rezultat glaso-vanja instituta za javno mnenie. izvršenega pred nekaj dnevi. 6=>*'n gl-snvale Wjih doslej. J > ^ s tako patetičnimi besedami. »Petit Pari- sien« smatra, da ima Roosevelt polno pravico do hvaležnosti zaveznikov. »Victoir« pa naglaša da ie Domen odločitve ameriškega senata posebno značilen v zvezi s turškim paktom in papeževo encikliko. letalskimi vprašanji in pravi, da čaka v in bombnikov na prevoz čez ocean. Ostala letala jim bodo sledila in se ukinjenje prepovedi izvoza orožja lahko smatra za enako kot za zmago Tudi drugi listi so z enakimi simpatijami sprejeli odločitev ameriškega senata. »Oeuvre« pravi na prvi strani današnje jutranje izdaje, da to pomeni triumf politike ameriškega pred- Odmev v Nemčiji Berl»n, 29. ckt. z. Sklep ameriškega senata, da se j kine prepoved izvoza orožja iz Zedinjenih držav, je napravil v Nemči- Ruska sodba Moskva, 29. okt. br. Tukajšnji politični krogi povsem trezno presojajo položaj, ki je nastal z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja in streliva iz Zedinjenih držav. »Pravda«, ki razpravlja o odločitvi ameriškega senata v svojem uvodniku naglaša, da pomeni veliko podporo zapadnima zaveznikoma, ker bodo mogle le njihove ladje priti do ameriških luk in ker bosta mogla Ie ona dva plačati blago v gotovini. 4 ricatcovaniii na Francozi so zbrali poleg angleških čet za Maginctovo črto do&ro opremljenih divizij London, 29. okt. br. Vsa politična javnost je z -ruzlienc pozornostjo pričakovala, kdaj se bedo izpolnile nemške grožnje. Po odločnih govorili nemških ministrov Gobbelsa in Ribbentropa ter po ntensiv-nih Hitlerjevih posvetovanjih z okrožnimi voditelji narodno-socialistične stranke, z glavn ml zastopn>kj vojske, mornarice in letalstva, po hudi kampanji nemškega tiska proti Angliji ter koncentraciji ogromnih čet in orožja na zapadni fronti ie ks-zalo, da bo sedaj prišlo do prvega nemškega odloč lr.ega udarca proti zapadnima zaveznikoma, doslej pa se ni ničesar zgodilo m se je v Londonu vznemirjenje ske opredelitve. Republikanci so razdeljeni v dve krili. Ena skupina med njimi pravi: Čeprav bi reprezentančna zbornica sprejela Rooseveltov predlog, ne more ničesar več preprečiti, da ne bi bil Roosevelt prihodnje leto še tretjič izvoljen za predsednika. Druga skupina na pravi: Ce odklonimo ukinitev prepovedi izvoza orožja in bosta potem Anglija in Francija doživeli poraz, lahko reče Roosevelt, da je storil vse, da to prepreči, in da so republikanci prekrižali njegove namene. Potem bodo ostali republikanci na isti črti s patrom Coughlinom in ameriško - nemškim »Bundom« in ne bodo imeli prav nobenega upanja, da bi orodrli s svojo kandidaturo pri predsedniških volitvah prihodnje leto. Roosevelt je v svojem govoru po radiu nedavno poudaril, da hoče Amerika ostati vsekakor nevtralna in da služi samo temu namenu sprememba nevtralnostnega zakona Nihče nima namena pošiljati ameriških vojak ov v Evropo ali zaplesti Zedinjene države v vojno. S tem govorom je hotel Roosevelt v naprej pobiti argumente. ki jih bodo gotovo navajali v reprezentančni zbornici njegovi nasprotniki bodisi javno, še bolj pa za kulisami Glavni argument bo gotovo: odprava prepovedi izvoza orožja ie prvi korak na poti, Id vodi Zediniene države v vojno, in ponavlja se položaj iz 1. 1917. To pa je v resnici popolnoma nasprotno Rooseveltovim namenom Nikdar ne more nastati vprašanje, da bi Zedinjene države zopet poslale ekspedicijsko vojsko v Evropo, niti tedaj, če bi se nazadnje iz vzrokov. ki jih sedaj še ni mogoče napovedati, res zapletle v vojno. Sedanja vojna ni tekma ljudi, temveč strojev Ce so Angliji in Franciji zagotovljene dobave vojn'h potrebščin, je to eden izmed glavnih faktorjev. ki more odločiti vojno Incident z ladjo »City 0f Flint« je vse-Jiakor imel zelo veliko vlogo v razpravi v senatu. Pokazal je, do kakšnih zaplet 1 ja j ev bi lahko prišlo, če bi ostal nevtralnostni zakon v d&stdanji obliki v veljavi. S sprejetjem njegove spremembe pa se Zedinjene države zopet vračajo k načelu svebode morja. Odprava prepovedi izvoza orožja predstavlja zagotovitev pomoči Angliji in Franciji, kar fo oni. ki so zanjo glasovali, dobro razumeli, toda to nikakor ni bil glavni ali edini razlo* onih. kj so bili za odpravo. Odločilno vlocro je igral občutek da se edino na ta na?in lahko obvarujejo Zedrnjene države, da bi se zapletle v vojno, kar je še vedno želja, ki prevladuje v vsem ameriškem narodu Sedania vojna ki omogoča mnoge krutosti, se tako razlikuje od vojne 1 1914.. da so v Ameriki mnogi od tedai spremenili svoie mnenje glede udeležbe v voini Prevladujoče razpoloženje proti Nemčiii ter za Anglijo in Francii--> se ni i/premalo izeub^o pa je morda nekoliko na intenzivnosti prav zelo slab položaj za vsako ofenzivo ker niti eno niti drugo poveljstvo nasprotnih voj>k ne more začeli velikih operac.j Pretekla noč je b ia mirra, včeraj pa so bile živahne akcije izvidniških čet. posebno na francoski strani Zavezniško letalstvo pripravljeno za večje akcije London, 29 okt. s. Poročevalec angleškega radia pri angleškem letalstvu v Franciji poudarja, da sta angleško in francosko letalstvo pripravljeni za večjo akcijo v primeru potrebe. Doslej angleška letala pri o polsgjo. svojih izvidniških poletih ni.v sploh nikdar _ ne ■ nosila bomb in n-so hotela napadati niti bo prišlo do nobene konkietne akcije z i -sovražnih vojaških objektov da ne b; bi-nemške strani. Menijo da je Nw:-*ita j žrtev med civilnim prebivalstvom, ki so i P*5 takih napadih vendarie vedno neizogib- Nizozemska v borbi za svojo neodvisnost Nemški vpad bi izzval nedogledne politične in vojaške posledice — Nemčija ne bi imela od njega nobene neposredne koristi in bi si nakopala samo nove sovražnike Po mnenju nekaterih krogov sploh v katerih b' človeških živ- gati velikopu^-zne of?nzive. morala žrtvovati do 150 000 Ijfnj. Po mnenju drugih pmičMvh .->ot't!čn1h krogov pa bodo Nemci ta teden v es pr če- j 11 svojo že ponovno napovedano ofenzivo. ! na katero pa so ravesniki pripravljeni. : Angleško letalstvo kolikor ga je bilo" določeno za neposredno akcijo nroti sovražniku na fronti, je že vse zbrano na svoj h posebnih skrbno maskiranih letališčih tik za fronto. Ta letila se doslei =nloh še niso mnogo angažirala v borbah ." Ana lesko ; vrhovno poveljstvo je hotelo ^tediti z ljudmi :n aparati vse dosedanje izkušnje pa so dokazan, da je angleško letalstvo v tehničnem pogledu v premoči nasproti | nemškemu. Tudi v številčnem pegleču na- ! glo narašča Njegova meč od dne do dne. | Angleška letalska industrija je že v k pred i vrhuncem svoje produke jske kar« cltete. j A poleg tega pa se .Angleži lahko zanaša-jo na poemoč iz doni'njeno v in pozneje še* lz Zedinjenih držav. Kar se tiče razmerja sil na kopnem, naglašajo vo;a.?ki strokovnjaki, da ima vi tudi Francozi zbran h na fronti v Posaarja in vzdolž Rena 50 divizij vojaštva, a poleg teb so še anprleške čete Katerih šte- ' vilo se bliža že 200.000 mož Ta vojska ie sijajno opremljena z avtomatskim in dru- : gim orožjem in je njen pretežni del moto-r ziran. Na fronti vlada medtem, kakor pričajo današnja vojna poročila, mir, i^i p^ potrjuje domneve omenjen;h noUfčnh kresov, da je to mir tik pred viharjem. Slabo vreme ©vira vojaške operacije Pariz. 29. okt. AA. (Havas). Kar se tiče vojaškega položaja, ic treba poudariti, da je vreme vsak dan slabše Na Vogezih in ne more tve- j ne Po sodb' ameriških opazovalcev ie an gleškr. letalstvo bolje pripravljeno nego nemško. Je bolje lzvežbano in b >lje oprem- jeno. cit^fcc nzgvhe zaveznikov Pariz, 29 okt s. Po uradnih francoskih podatk.h k: so bil pravkai objavljeni, je francosko letalstvo do 20. t. m izgubilo samo R :7v:dnišk-h letaj Nemci pa v istem času 24. Francoska letala so od začetka votne izvršila 25C izvidniških poletov podnevi in 70 ponoči navadno v višini nad 8000 rri Za letalske službo se v Franciji vsak dan prijavlja pc 200 prostovoljcev. V kratkem bo v francoskih letalsk b tovarnah zaposlenih že 300.000 delavcev. Fajj^efe ssssrsžarfjev Dunquerque, 29 okt br Popoldne so na tukajšnjem pokopališču pokopali trupla častnika n pet;h mornarjev r>,Ad- mornice, ki se je bržkone potopila nekje v Rokavskem prelivu. Kakor znano so ta KV— ^,tra1 ,naš1i n* ne~ i svojimi Oboroženimi silami, a tudi z izra-f obf\ v blmrr D«nquerquea. Pogre- ' bo vseh svo1ih tehničnih prednosti. ba nemsk b mornarjev objavljajo, da so čete. ki so zapustile Indijo, v popolnem redu dospele na svoja določena mesta in da niti ena imela doslej nobenih izgub. Gotovo število pomorskih častnikov iz in-ngleški vojni mornarici. Veliki angleški nakupi vreč v Indiji London, 29. okt. AA. (Reuter). Angleška vlada je pri zvez: indijskih predilnic jute naročila 500 mij jonov vreč. To je eno izmed največjih naročil od začetka vojne. Angleška vlada bo v Indiji akleni- i V političnem pogledu bi izzvala prekr-šitev n->n7em=ke nevtralnosti no vsem svetu nedvomno zelo vel;ko reakcijo. Ena izm^d orvih oosled;c bi bila. da bi se vse maniše nevtrone države takoj združile v obram^np blnke. ki bi obroč, katerega sta 7«rad:li Franciia in Ansliia okrog N?m*He doslej le napol, še znatno izpopolnili. V zvezi s tem so se razširile vesti, da le Belgija Nizozemski ponudila vojaško zvezo, Nizozemska vlada je to ponudbo zaenkrat odklonila. V političnem pogledu bi ta zveza dejansko omejila nizozemsko neodvisnost. Svojo nevtralnost tolmači Nizozemska tudi z vidika svoje neodvisnosti. A tudi v praksi ta zveza ne bi mogla priti do prave veljave. V primeru nemškega napada na Belgijo bi Nizozemska mogla svoji zaveznici le malo pomagati, ker bi morala na lastnih mejah koncentrirati vse svoje razpoložljive sile. Kakor znano, je nizozemska meja z Nemčijo mnogo daljša kakor belgijska. Nemške grožnje Nizozemski samo propagandni manever ? Pariz, 29 okt. z. Tudi v Parizu ao nar raščajoče nemške vojaške priprave zbudile mnogo pozornosti in izzvale celo vrsto komentarjev. Nobenega dvoma ni, naglašajo pariški vojaški krogi da bo vsak li vdreti v Francijo preko Nizozemske ln Belgije. Na to kaže tudi okoliše na, da so Nemci, ki so jih koncentrirali na nizozemskih mejah, prejeli mnogo holandskih učnih knjig. Vendar pa tudi tu računajo z možnostjo, da je vse skupaj spet samo .nanever nemške propagande, ki hoče ustrahovati nevtralne države. Zato je tudi švicarska vlada z vso odločnostjo demantirala vesti, da se je na švicarskih mejah koncentriralo 12 diviz j nemškega vojaštva, če bi take vesti še nadalje krožile po Švici, bi nedvomno ne vplivale ugodno na razpoloženje švicarske javnosti Belgijska manifestacija za mir Bruselj, 29. okt. s. Dopoldne je bila v prisotnosti belgijskega kralja slovesna maša za mir. Udeležili so se je papežev nuncij, predsednik senata in narodne skupščine, predsednik in člani vlade, mnogoštevilni generali in druge odlične osebnosti. Kardinal primas Belgije Van Roej je imel nagovor, v katerem je med drugim dejal: V kolikor nadaljnji obstoj države ne bi bil neposredno ogrožen, bi bil zločin proti domovini, če bi kdo državo potegnil v sedanjo vojno. K sreči garantirajo nevtralnost Belgije formalne izjave vseh držav, ki so sedaj v vojni, kakor tudi odločnost belgijske armade in kralja. I^oiila' Računajo, da j nemški sunek proti Maghotovi črti odbit bo nakupila še 500 milijonov vreč. Zato ni neverjetno, da bad® Nemci skuša- Grčija bo branila svojo neodvisnost Atene, 29. okt. br. Gr?ki kralj je danes pregledal častniški kader grikega vojnega brodovja in letalskih sil v Pireju Pri tem je imel govor, v katerem je naglasil, da je grški narod odločno pripravljen braniti svojo neodvisnost in svoje interese na morju, na kopnem in v zraku. Svoj veliki patriotizem je izpričal s tem, da je podprl grško letalstvo s svobodnimi prispevki, ki so dosegli 370 milijonov drahem. Turški narodni praznik An»ara, 29. okt AA. V vsej Turčiji so z velikim navdušenjem proslavili 16-letnl-co turške republike. V vseh mescih so bile velike vojaške parade, razne druge svečanosti in ljudske veselice. Vsa mesta so bila okrašena z zastavami. Predsednik turške republike Izmet In eni je opoldne sprejel v palači turške narodne skupščine člane vlade, poslance in zastopnike diplomatskega zbora, ki so mu čestitali k današnjemu narodnemu prazniku. Popoldne sta bila v Ankari velika parada turških čet in nastop turške mladine. Baldur v. Schirach nesposoben za vojaško službo Pari«. 29. okt o Aeenciia Havas poroča, da se je vodja nemške mladine Baldur v Schirach prostovoljno javil za službo v vojski, da bi bil za zgled vsem drugim. vendar pa ga je zdravniška komisija odklonila. Ruske dobave živil Nemčiji Rusija bo dobavila Nemčiji v dveh mesecih milijon ton žita Moskva, 29 okt. AA. (Havas). Prvi rezultat. ki ga je nemška gospodarska misija dosegla v zadnjih dneh v Moskvi, ie bi) ta da se je sklenil nakup milijon ton žita, ovsa. in rži ki se morajo dobaviti Nemč; j? v dveh mesecih Splošno mnenje je da Rusija lahko brez težkoč dobavi Nemčiji še drugi milijon ton živil. Rusija se že leta 1938 izvozila v Anglijo in Belgijo 2 milijona ton teh pridelkov. Smatra se da bi mogla to storiti tudi to letos ne da bi naj-manje bila oškodovana preskiba v Rusiji sami Poročila o žetvi l. 19^9 niso bila povsem zadovoljiva Dasi žetev ni bila slaba, se more smatrati da tudi ni bua posebno dobra V pokrajini Saratova jt bila zelo velika suša in splošni klimatični pogoji v jugovzhodnem delu evropske Rusije niso bili taki da bi se mogla pričakovati dobra žetev v teh krajih Med člani nemške delegacije. ki so ostali v Moskvi, in člani ruskega komisanjata za zunanjo trgovmo se pogajanja nadaljujejo. Nekateri nemški delegati in strokovnjaki «o včerai zapustili Moskvo, zdi pa se da bodo na njihovo mesto prišli drugi Iz nemških Krogov ni dobiti poročil Ni dvoma, da bodo ti razgo vori dosegli rezultat vendar pa v nevtralnih krogih trdijo da so razprave v tem pogledu precej težavne Nemški gospodarski položaj v S^astcoski hsei Fariz, 29. okt. br Današnji listi objavljajo nekaj zanimivih podatkov o gospo- darskem položaju v Nemčiji. Ugotavljajo, da je nemški gospodarski strokovnjak Bringmann, ki je imel pred kratkim na nekem zborovanju zastopnikov nemškega gospodarstva govor, po katerem o njem ni samem več slišati, rekel, da se mora Nemčija boriti s težavami na treh področjih: na področju prehrane, na področju oskrbe s pogonskimi sredstvi ter na področju oskrbe z železno rudo. Položaj glede prehrane je razviden že iz uvedbe ž.vilskih kart takoj ob pričetku vojne. Glede bencina ugotavljajo listi, da ga rabi Nemčija v vojn: najmanj 15 do ?0.000 ton na teto. Sama producira 6 milijonov ton raznih nadomestkov. Iz Rumunije lahko uvaža 4 do 5 milijonov ton. Količna ruskega petroleja, ki so bile na razpolago za izvoz, so v preteklem letu znašale en milijon ton. Po teh računih bi morala Nemčija poskrbeti še naknadno dobavo 3 do 7 milijonov ton. železne rude so v nemških rudnikih l. 1936 nakopali 6.6 m lijonov ton, 1937 pa 8.6 milijonov. Tega leta je morala Nemčija uvoziti iz tuj ne še preko 20 milijonov ton železne rude. Njene potrebe so sedaj še znatno višje. Po^is življeftpkih pstrsbščin v Španiji Madrid, 29 okt. A A. (Havas). Guverner mesta Madrida je pozval vse producente in veletrgovce v Madridu in v provinci, naj mu predložijo seznam življenskih potrebščin, ki jih imajo v svojih zalogah. i f|City of Flint" Amerrka uradssa kritika o postopanju ruskih oblasti v Murmansku Moskva. 29 okt AA. ("Havas) Iz Mur-manska javljajo agenciji Tas da ie zaple niena lalja »Citv of F'int« zapiistda pri stani;če zvečer 28 oktobra ko je bilo kon čano popravilo strojev. London. 29 okt. s Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo v Washingtonu pre gled dosedanjega razvoja incdenta z la djo »Citv of Flint«. Izjava ugotavlja da je mogoče rusko stališče nevtralnosti na podlagi tega incidenta resno kritizirat' in da ruska vlada v tem primeru ni pokazala volje za sodelovanje z ameriško vlado Rusija je odklanjala informacije o ladji »Citv of Flint« ki jih je ameriška vlada zahte vala Celo snoči še ni sporočila, če je lad ja odplula ali ne. (Kakor pripominjajo v Londonu je šele eno uro po obiavi te ame-ri:ke izjave ruska agencija Tas po radiu objavila, da je ladja »Citv of Flint« odplu la ni pa povedala niti časa odhoda niti drugih podatkov Medlem je iz Kodanja prišlo poročilo, da so videli »City ()f Fiint« v petek ponoči že ob zapadni norveški oba- li tet da ie očividno na poti v Kiel Nem-;ka vlada pa ie medtem javila v VVashmg ton. da je »Citv of Flint« še v Murmansku) Izjava ameriškega zunanjega ministrstva ugotavlja dalje da b- smela ruska v'ada do pustiti da zaplove zajeta ladja »Citv of F! int« z nemško posadko samo v tem primeru brez posledic v ruske luko. če b' bili vzrok za to slabo vreme pomanjkanje goriva ali potreba popravila V vseh drugih primerih bi morala -uska vlada nemško posadko intenvrati Takr p8 ie prvotno nem ška posadka dala po-asnila da je morala zanluti v Murmansk zato ker ni razpola 2a!a s primernimi navigac-jskimi kartami Po mednarodnih zakonih to ni zadostni razlog in bi mora'a bit« nemška posadka internirana Pozneje in šele mknadno Je bil naveden razlog da jc bilo na ladji potrebno popravilo strojev Po vsem tem bi bila jasna in logična dolžnost ruskih obla sti. da b- ladjo zopet -zročile ameriški posadki m jo izpustile tisiio Rsssl sc baje opustil! svofo zahtevo po Alandskih otokih, vendar pa je položaj še vedno nejasen Helsinki, 29 okt. z. Finska pogaianja z Rusijo se bodo nadaljevala, kakoi vse kaže, sredi prihodnjega tedna. Finska vlada je zaključila svoja posvetovanja in je finska delegacija že prejela nova navodila za pogajanja na osnovi novih ruskih predlogov. Kakor zatrjujeio poučeni politični krogi, so Rusi umaknili svoje zahteve glede Alandskih otokov. V smislu navodi: ki jih je vlada dala finski delegaciji, je Finska pripravljena odstopiti Rusiji otoke Hogland. Sei-skar in T'ytrsary, Rusija pa bi v tem primeru odstopila Finski nekaj vasi v Kareliji Glasilo finskega zunanjega ministra »Helsinki Sanomag« pravi v svojem današnjem komentarju o bližnjem ponovnem odhodu finske delegacije v Moskvo, da finska vlada stvarno nekaj časa ni vedela zakaj so bila pogajanja prekinjena. »Uisuomi« meni da bodo spričo ruskega preokreta pogaja nja trajala še zelo dolgo Zaradi tega se bodo morale finske vojaške priprave inten- zivno nadaljevati, kar pa ne narekuje ni-kakega optimizma Finska vlada se je od ločila trdno branit' svojo ne^dv snos* io nevtralnost, toda treba si je biti na jasnem da bi mogla vsaka finska odklonitev ruskih 'zahtev povzročiti hude posied ce. Rooseveltovo sporočilo finski vladi Amsterdam. 29 okt o »Telegraaf« poroča iz Finske, da je finska delegacija prejela pred odhodom v Mo.-kvo posebno sporočilo predsednika Roosevelta, ki je pros:l, naj ga obvestijo če bi grozua med pogajanji z rusko vlado Finski kaka nevarnost List pravi, da se finski merodaj-ni krogi boje, da ne bi ruska vlada prekinila pogajanja m se zadovoljila s tem da b. Finski zagrozila s stalno napetostjo, ki bi io prisilila k stalni mobilizaciji Menijo da se pogajanja v Kremlju ne bodo pričela pred četrtkom. Litovska vofska v Vilni Izmenjava pozdravnih brzojavk med litovsko in rusko vlado Pariz, 29. okt. j Iz Kovna poročajo o podrobnost h zac-edbe Vilne po 'itovskih četah. Prastara prestolnica Litve ie bila za sprejem svoje vojske okrašena z zelenjem in zastavami. Na dohodnih cestah so pričakovale litovsko vojsko množice prebivalstva, ki so vojake obsule «cvetjem. Pn sprejemu so bili navzoči tudi nekateri odposlanci ruskih oblasti, iti uravnavajo prihod sovjetskih čet v dogovorjene kraje v Litvi. Litovske čete čo mladino. Poslopje nove dijaške kuhinie bo veljalo 3.5 milijona din. Maša neroč^Ia o*> polnoči Avstrijski legitimisti na delu Starhemberg pri dr. Benešu — Akcija za obnovo avstrijske monarhije v omejenem obsegu Shsd SDS v Beogradr Beograd, 29 okt p. Dopoldne je bila v ka varni Trantafilovič' javno zborovanje SDS Predsednik stranke dr Budisavljevič je prijel na zborovanje šeit pred koncem ker je bil prej službeno zadržan Sh >d je otvoril bivši pomočnik ministra Toša Radi vojevič ki je najprej po-'a^ti| spomn po kojnega Svetozarja Pribičeviča in izrekel priznanje dosedanjemu predsedniku stran ke Adamu Pribičeviču V svojem govoru je nadalje navedel glavna načela SDS ki jih je označil že novi predsednik dr Budisav Ijevič v svoji nedavni izjavi Za njim so govorili še drugi govornik: zadnji dr Bu disavljevič ki so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili. Slovo poslanika Campbella Beograd, 29 okt p Angleško Jugoslovan ska liga je priredila danes v slovo angleškemu poslaniku Ronaldu Campbe'lu čatanko, ki so se je udeležil' poleg mnogih drugih uglednih osebnosti tudi francoski, poljski in ameriški poslanik. Slava zagrebškega artilerijskega polka Zagreb, 29 okt o Danes ie proslavil top niški polk kraljeviča Tomislava ob oblet niči dneva, ko je hrvatski sabor proglasil odcepitev od Avstro-Ogrske monarhije, svojo krstno slavo. Proslavi sc prisostvovali vsi generali zagrebške posadke, kakor tudi poveljnik orožniške brigade banovine Hrvatske. general Tartaglia, podban dr Krbek. načelnik notranjega oddelka banske oblasti Bojkič, komisar zagrebške mestne uprave Starčevič in mnogi drugi predstavniki. Seja uprave SKJ Beograd, 29 okt. p Na seji Izvršnega odbora saveza SKJ je bilo sklenjeno, da se skliče plenum upravnega odbora saveza SKJ za 18. in 19. novembra na sejo v Beogradu. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Pariz, 29 okt. p. V Parizu je zbudilo mnogo pozornosti delovanje, ki so ga v zadnjih dneh razvili avstrijski legitimisti. V Parizu so sedaj zbrani skoraj vsi reprezen-tanti habsburške družine, a tudi vodilni avstrijski legitimistični politiki s knezom Star-hembergom na čelu. Pričeli so razvijati veliko akcijo, da bi se po zavezniški zmagi obnovila avstrijska monarhija, za kar pa bi bilo treba pridobiti vse prizadete srednje- ! evropske države. Habsburžani razvijajo svojo akcijo za obnovo nekdanje avstrijske monarhije, ki bi imela seveda zelo omejen obseg, na diplomatskem področju pa tudi v javnosti. Tako je današnji »Sunday Dispatch« v Londonu objavil sliko Otona Habsburškega in ji dodal legendo, v kateri naglaša, da so avstrijski legitimisti postali zelo aktivni in i da so navezali stike tudi že z vsemi diplo- i natskimi in političnimi zastopniki podu-navskih držav v Parizu. Na diplomatskem področju je pomemben logodek, o katerem poroča »Pariš Midi« in rav posebno pozornost Knez Starhemberg, lekdanji voditelj avstrijskih heimwehrov-ev, ki je sedaj prevzel vodstvo avstrijskih egitimistov v Parizu, se je sestal s pred bodo Ceni, Slovaki, Madžari, Jugoslovani in Italijani v danem primeru pristali na obnovo habsburške monarhije, ki bi obsegala le etnografsko strogo omejeno avstrijsko ln madžarsko ozemlje, bi na to pristali tudi Anglija m Francija. Legitimisti razvijajo akcijo tudi za ustanovitev avstrijske legije v Franciji, katere vodstvo bi prevzel knez Starhemberg sam. V političnih krogih se širijo tudi vesti o sličnem delovanju Hohenzollerncev za obnovo nekdanje nemške monarhije. Njihova akcija pa je povsem tajna, ker živi nekaj članov te nekdanje vladarske družine v Nemčiji in se boje, da bi povzročila kakšne represalije proti njim. ★ Na fronti sneži Pariz, 29. okt. p. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo 112. vojno poročilo: Na fronti je dan potekel v splošnem mirno. Pariz, 29 okt. br. Na fronti je tudi danes snežilo. Zato so bile operacije ob Saari in v Vogezih pač redkejše. Izvidniško delovanje je bilo le vzhodno od Mozele, zapadno Warndtskega gozda in vzhodno od Saarge- ednikom češkoslovaške emigrantske vlade 1 mn vsakovrstn« ZLATOMf ao aatvišjib cenah los. BEHLt Ljubljane Ivrševii 'i oaia^a hotela »Slon« f Dotrpel je naš predobri soprog, oče, gospod IVAN GROS žel. uradnik v pokoja Pogreb bo jutri ob 14. Iz mrliSke veže javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA, 29. oktobra 1939. ŽALUJOČI OSTALI.