slbv en3ko IjudatVo' ni
74 (77) 797 (63 skupaj vsoto g
XIII. letnik.	V	Gorici,	dne	8.	junija	1905.	'23.	številka.
gg__________
Izdujatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska ,.Narodna tiskarna” (odgov. J. Marušič)}v Gorici.
Liberalizem in socijalizem.
Govoril dr. J. 1) nrniaslj a na shodu krščanskih cldavukih društev na Sv. (Jori,
Dejstvo je, da se nezadovoljnost vedno bolj Siri po svetu in klic po sreči postaja vedno močnejši. Toda kako na-dati ljudem zadovoljnost, potem ko je bila že jedenkrat zgubljena, kako jih osrečitrfM^ffasili so Be mnogi možje, ki so ljudstvu pripovedovali svoje nauke, ki naj je osrečijo.
Zatrjevali so, da človek zamore postati srečen le tedaj, če je popolnoma prost; »treti mora vse spone, ki ga vežejo. Fovse svoboden zamore človek po-Htati le, če odpade od Boga in zapusti njegove sv. nauke. — In kak jo bil sad lega nauka ? Zginila je ljubezen do bljiž-njega, močnejši vsužnil si je slabejega in mu pil njegovo kri. Na jedni strani vstajalo je ogromno bogastvo, na drugi strani rodila se je revščina, uboštvo. Kruto in neusmiljeno so začeli gospodarji bogatini zapovedovati svojim podložnim delavcem ; zniževali bo jim neprestano plače, tako da si ubogi trpin vkljub 10 do 12 urnem napornem dela ni prislužil toliko, da bi pošteno preživel sebe in svojo družino. Tam milijoni denarja — tukaj popolnoma revSčina I Z zavidnim očesom je gledal ubogi trpin, ki si je služil z mukopolnim delom svojo uborno dnino, na ogromno bogastvo nekaternikov, katero bo si pridobili z izkoriščanjem delavcev.
To je stanje, ki je provzročil brezverski liberalizem b svojimi nauki.
Toda ljubi Bog vedno skrbi za to, da drevesa ne rastejo v nebesa, da ljudje ne zgrade nebotičnih stolpov. In tako je isti Bog naklonil skrajno oblastnemu liberalizmu sina, kateri razglaSa možko dobo svojega očeta za onemoglost, za OBtareloat, samega sebe pa za pravnega dediča njegovih naukov. Saj druge ded-ščine mu oče ni zapustil, pahnil ga je
LISTEK.
Cvetje z vrtov večnih višav.
Nabral: dr. Andrej Pa v 1 i c a.
Binkošti.
»Izlil bom svojega Lluba . . .* lo. 2. 28.
O raduj se zemlja vsa dneva svetega Daha, ki oživlja vse stvari 1
Nad vod&mi plaval je, ko vsemir uredaval je, ko določal je moči.
Od njegovega srca
je v stvareh dobrota vsa,
je lepote Božje dar.
Vse v ljubezni je uredil, svet prečudno je spojil, vžgal nebeSkih luči žar.
In na binkoštni je dan bil apostolom poslan sveti Duh ko z n6ba Sum,
da jih v veri je vtrdil, jim jezike podaril, in razbistril jim razum.
od sebe, izločil ga od vsth pravic, ki jih rojstvo podeljuje otrokom.
V mislih imamo današnji socijalizom, kateri zastopa nepregledne vrste nesrečnih, od brezvestnega liberalizma izsesanih, od dedščine izobčenih in zavrženih revežev — proletarcev. Tako smemo mejnarodni socijalizem smatrati kot krvno osveto, ki jo zanemarjena, bedna, v brezboštvn vzgojena, zapeljana družba izvršuje nad dražbo, ki ima sedaj vso oblast v rokah. Edina moč, silna moč, ki jo ima ta mojnarodna zveza, edino netilo nje maščevalnosti, so nauki, ki jih je učil liberalizem.
Mej tem ko je liberalizem oklical popolno svobodo pojedinca seveda le v prid svojih privržencev — postavil je v svojem brezkončnem hinavstva načelo o popolni lastnini, čeS, posestnik, lastnik je edini, neodvisni in neodgovorni gospod svojega imetja, prav nič ne navezan na dolžnosti krščanske pravičnosti in ljubezni, da. poslednje niso nič drugega — nego neumnosti in korupcijska sredstva
—	šli so socijalistl dosledno kakor jo učil liberalizem dalje in bo proglasili, da posameznik nima nobene lastnine, ampak vse pripada vkupni družbi — državi.
Stoječ na načelih popolne svobode ni ostal socijalizem kakor liberalizem na pol potu, ampak šel je dalje ter trdi, d« ne priznava nobenega stalnega združenja mej možem in ženo, katerega mi imenujemo zakon, ampak je proglasil — prosto ljuhezen —.
V v sempa je socijalizem — v kolikor jih je dosedaj zamogel, izvajal svoje nauke doslednejše nego stari liberalizem.
Nekaj pa imata liberalizem in socijalizem skupnega. Oba prilastnjeta svobodo, a to le za to, da z nje pomočjo vzdržujeta svoje lastno gospodstvo. Ako pa ljudstvo navzlic nepopisni strahovladi ne stori, kar zahtevala ona dva, in če se colo predrzne ljudstvo n. pr. poslati v zbornico značajnih katoliških mož,
Dal jim je pogum srca, da do skrajnih mej sveta nesli Božje bo ime.
Obogatil uboge je, svet odrešil toge je, vsem olajšal je gorje.
Tudi danes dviga nas, še, ko nekdaj, vžiga nas binkoštni častiti dan.
Vse se giblje, vse hiti, mesto polno je ljudi, da odmeva šum glasan I
Kakor belih rožic evot danes je prizor deklet, ki jih sveti Duh je izbral.
Dečkom jasno iz očes sije svetli žar nebes, ki ga sveti Duh je vžgal.
Starček, glej, ko davne dni, ž njimi vred se veseli pozabivši vse skrbi I
Tudi ubožec je vesel zabil težo svojih rev :
Z deco svojo se gosti!
Žalostnim se sled solza na obrazih ne pozna:
Strta je krivice moč I
tedaj gorje, gorje 1 Nad ljudstvo se vlije cela ploha raznih liberalnih psovk, ka-koršne bo n. pr. zabitost, neotesanost, klerikalizem, nazadnjaštvo, srednjeveško mračnjaštvo itd.
Kakor liberalizem tako tadi socijalizem govori o svobodi, a v mislih imata oba le lastno nadvlado ; prilizujeta se ljudstvu pod krinko svobodoljubja, a objednem grozita ljudstvu, ako se poslužuje svojih pravic drugače, nego jima je ljubo.
Liberalizem in socijalizem privedla sta ljudstvo do one nezadovoljnosti, v kateri neprestano vzdihuje po sreči ; saj sta vzela ljudstvu vero v nadnaravno življenje, v poplačilo na onem svetu ; dala mu nista ničesar, da bi si zamogel vstanoviti posvetna nebesa, nasprotno smatrala sta je za svojega sužnja.
Liberalizem in socijalizem pt>hnila sta ljudstvo v ono nesrečo, v kateri zdihuje danes.
Ljudstvo obrnilo se je od Krista, kojega nauki samo ga zamorejo osrečiti. Ob rojstvu tega velikega učitelja so csli angelji: Mir ljudem na zemlji 1
Posvetil je dotlej zaničevano delo in ko je začel pridigovati svoje nauke, proglasil je za prvo in najvišjo zapoved: Ljubezen do bljižnjega, ki zamore vstva-riti edino pravo in pravično razmerje mej gospodarjem in delavcem, mej bogatim in revnim, mej učenim in neukim. Gospodar zaveda se svojih dolžnosti napram delavcu in delavec zopet svojih nasproti gospodarju ; oba združuje tesna vez ljubezni.
Zgodovina nam kaže, da so bili posamezniki kakor tudi narodi tedaj najbolj srečni, ko bo Be tesno oklepali Boga v javnem kakor tudi zasebnem življenju. — Le iz naukov našega Zveličarja, iz njegove velike zapovedi o ljubezni do bljižnega zamore vzkliti
Boke si podavajo in se poljubavajo praznika se radujoč I
In nebo se novo zdi, solnce lepše se blišči, lepše cvete divni maj 1
Svet vesoljni prenovljen, prenovljen in pomlajen zdi se danes novi raj I
Zdrava, morska zvezda!
Povest z obali Jadranskega morja.
I. M o h o r o v.
I.
Povedal vam bodem povest o pre-čudezno lepi podobi, tako jo bom povedal, kakor sem jo slišal; in ničesar ne bom prikril, tudi ne, kako me je ganila s pogledi presladkimi, prečudna Gospa, da sem jokal pred kipom Bogo-rodnice, zakaj solz kesanja me ni sram.,.
Pred davnim časom bo bili sezidali cerkev na gričn, sezidali so jo tam gori, da so jo videli mornarji s širokega morja in romarji, ki so hodili z južnih strani v Št. Ivan, so poklekavali ob cesti in se poklanjali svetniku Pelagiju (Polaju). Samotna in zapnščena je samevala na
griču, kakor mati je bila, ki gleda po dolini, da seji ne ponesreči kateri izmed otrok. Tako je gledala cerkvica tja doli na obrežje in na morje in oč> ribarjev so se v boja z valovi zaupno ozirali nanjo. Ob mraka, ob zoraem jatru pa so zašuuieli mehki zvoki zvoaov tja doli do razdrapaaih kolib ia do razjedenih peči in penečih se vod. In tedaj je bilo ribičem in onim, ki so obdelavali rdečo zemljo sladko pri srcu. In mnogemu se je zdelo, da bi moral jokati, ko je zadonelo čez goličave, zakaj vajeni so bili gromov in šumenja bobnečih voda ribarji in niso slišali Se slajših glasov od teh, ki so prihajali iz holma doli in šli daleč, daleč čez morje.
Tisto noč — pravijo — pa je bila zamorila vihra ljubke glasove in kot težka pest, ki zdrobi, kar zadene, je bilo leglo nad mnrje in obrežje. Vajeni so bili ribarji viharjev, to noč pa so drgetali v svojih kolibah in drgetale so kolibe nad njimi. Kot brezen temna noč je pokrila morje, samo bele pene so brizgale k neba, od obrežja so se trgale skale, padale s šumom in ropotom v valove, jagnedi ob morju so se bili nagnili pod pritiskom vihre nad morje, ki se je kuhalo, vrelo, kipelo, divjalo, kakor razljučena zver, ki je zavohala kri. V oblakih je bobnalo, stresalo ge je obnebje
ljudstvu sreča; le iz tega semena zamore dozoriti prava ljudska sreča.
Občni zbor „Centralne posojilnice1' v Gorici.
V	četrtek dne 25. m. m. se je vršil občni zbor .Centralne posojilnice" ob precejšnji udeležbi. Predsednik dr. Gregorčič omenja, da je bil redni občni zbor dne 11. maja t. 1. vsled prepičlega števila navzočih članov nesklepčen, vsled česar se je v smislu pravil sklical dragi občni zbor, ki sklepa ob vsakem števila navzočih članov. Po kratkem nagovoru preide na dnevni red in pozove uradnega vodjo, naj prečita poročilo in računski sklep za preteklo četrto upravno leto.
Iz poročila, ki ga je prečital vodja S. Premrou, posnamemo sledeče podatke o poslovanja posojilnice v minolem leta. Številkam za I. 1904 dodamo boljšo preglednost v oklepajih one za 1. 1903.
Članov je bilo koncem leta 1904 z 119 (116) glavnimi deleži in z 823 (711) opravilnimi deleži, torej 871 (713) članov z deležno glavnih deležev K 23.800'— in opravilnih deležev K 1646'—
Denarni promet je znašal K 3,771.489 28 (K 2,775.269-20).
Hranilnih vlog je bilo koncem upravnega leta K 1,165.44406 (807.434 31 K) in sicer je bilo vloženih K 627.93415 (kron 40269657), vzdignjenih pa kron 311.591-43 (K 304.67603).
Posojil je bilo koncem leta 1904 K 799.10593 (K 678.981-21), in sicer je bilo danih na osebni kredit in zastave K 86.23884 (K 79.623 91), na vknjižbo kron 162.56854 (kron 67.342-74), vrnjenih pa je bilo n a osebni kredit in zastave K 78.056-48 (K 30.69870), na vknjižbo
K 60.02018 (K 07.842 74). Koncem leta je bilo posojil na osebni kredit in zastave K 240.017-27 (K 281.884-91). na vknjižbo pa K 699.088-06 (K 447.140-8Oj.
Tekoči račun z „Goriiko zvezo*, z razuimi bankami in privatniki je imel prometa 8 2,3/1 80078 (K 1,809.948-32). Stanje račnnov posojilnici v dobro koncem leta K 398.00262 (II 22137099), posojilnici v breme kron 21.263 63 (K 78.76609), tako daje imela posojilnica naloženega denarju kron 367.739 09 (K 142.61490).
Čisli dobiček iz leta 1903 v znesku K 4036 76 se je porabil tako-le :
a) v splošni rezervni zaklad K 216004,
b) v razpoložni zaklad K 746 36 in c) za 6°/0 dividendo deležem K 1140 36.
Rezerni zaklad je znašal K 334624 in	naraste	z pripisom	za	leto
1904 na K	6135 29.
Iz razpoložnega zaklada je načelstvo razdelilo za podporo „Šolsk(. 'nu Domu“ K	300-, za	razne podpore	di-
jakom in kmotovulcem K 200, na razno lago ostane za novi letnik K 46864, po sklepu občnega zbora dobi zaklad R 356.76, tako da znaša za leto 1905 K 815.39.
Čisti dobiček za četrto upravno leto 1905 znaša R 4323*02, ki bo porabi po sklepu občnega zbora a) za pripis rezervnemu zakladu K 2789 05, b) za pripis razpoloinernu zakladu R 35676 in	za 6%	dividendo	deležem
R 1177-22.
Hranilne vloge v znesku 1,166.444 05 R so pokrite b posojili na osebni kredit in zastave R 240.01727 s posojili na vknjižbo R 659.080-66 in z lastnim naloženim denarjem R 367.73909, skupno torej s K 1,166.83502, ne oziraje se na garancijo podano po deležih.
Zborovalec B. Grča vpraša, ali so se podeljevale podpore dijakom in kmetovalcem na podlagi prošenj ali prostovoljno. Predsednik odgovori, da so se iste podeljevale vedno le na podlagi prošenj. Zborovalec J. Čebular vpraša, koliko je še dolžna „Krojaška zadruga*, in kaj pomeni postavka v bilanci „De-leži »Krojaške zadruge" K 8648.—“. Predsednik odgovori, da znaša dolg »Krojaške zadruge" ob sklepu leta 1904 s pripisanimi obrestmi vred K 43.09207 od zneska R 109.461-69, kateri se je porabil za sanacijo te zadruge v letu 1903. Rar se tiče točke »Deleži Krojaške zadruge* pojasni, da kupuje .Centralna osojilnica* odpovedane, pa za izplačilo v smislu zakona še ne zrele deleže onih članov »Krojaške zadruge*, ki nimajo volje ali potrpljenja, da počakajo zakonito dobo izplačila. Deleže pa kupuje v gotovem prepričanju, da .Krojaška zadruga* povrne posojilnici svoj dolg, izplača vse deleže članom in da še kaj dobička po vrhn ostane. Poslovanje se vrši sedaj v redu.
Predsednik prečita predlog načelstva in nadzorstva za razdelitev dobička iz I. 1904, razjasni vzroke, vsled katerih je dobiček .Central, posojilnice* le omejen, med temi n. pr. ta, da posojilnica že po svoji tendenci ne išče dobička, ker ga prepusti združenim posojilnicam in zadružnikom samim, vsled česar se je ravno znižala tudi obrestna mera za posojila,
in krvavi bliski so križajoč se vdarjali v obrežne skale.
Tedaj bo se stiskali otroci k materam in žene so iskale tolažila v očeh mož. In ni ga bilo, ki bi bil spal to noč, zakaj grozna je bila in kakor sodnji dan je visel nad vso zemljo. Ta čas se je borila zunaj na morju lepa ladija z valovi in viharji. Rakor lupino metalo jo je razpenjeno vodovje semintja, da so drgetali jambori, pokali sklepi, trgale se vrvi. Jadra so se prasketajoč trgala in plesala v burji kakor zlokrvni ptiči nad grobovjem. Mornarji so izbuljenih oči strmeli v grozo in čakali smrti. Groza in obnp sta jim bila odvzela misli in moč in bili so podobni mrtvecem, ki ne vidijo in ne slišijo.
V	ospredju ladije ob krmiln je stal kapitan. Mrtvaški mir in divja odločnost je sevala na obličju njegovem. Zdelo se je, da mu ni za rešitev, toda kdor bi bil videl v dušo njegovo, bil bi čul njegovo prevročo molitev. Ne radi mene, radi moje žene, otrok, radi otrok teh mojih tovarišev, se nas usmili I Pokaži obal, oljubim Ti, da Ti sezidam kapelico in postavim vanjo Tvojo sliko tam, kjer pokažeš rešitev — zemljo I
Tisti bip je švignil blisk od vshoda do zahoda in je bilo avetlo kakor da je
dočim je ostala ona za vloge nespremenjena, potem pa tudi preobilica denarja, katerega ni mogoče plodonosno naložiti tako, da bi dalo kaj dobička, marveč se dobi za njega ravno toliko, da ni izgube.
Poročilo, računski sklop in predlog glede razdelitve se stavi na glasovanje. Sprejme se vse soglasno.
Izvolijo se v nadzorstvo soglasno vsi dosedanji člani nadzorstva, in sicer gg.: Dr. Fran Kos, Jakob Čebular, dr. Andrej Pavlica, Josip Mašera in Josip Vidmar.
Pri točki „Slučajnoati“ nasvetuje zborovalec A. Berlot, naj se vpeljejo pri posojilnici tndi posojila na amortizacijo. Dr. A. Gregorčič pa poda nasvet, da bi se vpeljala posojila na tedensko ali mesečno vračevanje v obrokih, kakor imajo to drngje. Razlika bi bila ta, da bi se posojilnica zadoljevala z 6% ali 7°/o> ne Pa z 11%- Tndi bi bilo dobro, Če se vpelje poslovanje s trgovci.
Nasveti se izroče načelstvu v pre-tresovanje, nakar se občni zbor zaključi. —
Rusko-japonska vojska.
Moskovski list .Ruskoje Slovo" je priobčil o bitki v korejskem prelivu nastopno poročilo, ki so je poslali častniki križarke »Almas" :
Prvi dan spopada, to je dne 27. maja, zjutraj je prva pričela streljati oklopnjača .Imperator Nikolaj I." na 4 japonske križarje, ki so se pojavili, nakar so isti hitro odpluli nazaj. Ruska eskadra je nato v 4 kolonah nadaljevala svojo vožnjo v korejski preliv. Admiral Rožde-stvenski je postavil eskadro v bojno formacijo. Bližajo se nasprotniku, je pričel boj. Japonci so skušali z manevriranjem obkoliti eskadro Roždestvenskega. Oklopnjača »Suvarov* se je obupno borila. Petkrat je na ladiji nastal ogenj, ki so ga vsakikrat pogasili. Izvrstno so se borile tudi ladije .Navarin*, .Admiral Senjavin", .Generaladmiral Apraksin* in .Admiral Ušakov", ki so tega dne ostali nepoškodovani.
Trdovraten, neizprosen boj je nastal ob 1. nri popoludne tor je trajal pozno v noč. Boj je podajal nastopno sliko : Pomožna križarja .Rus* in .Oral" sta se pogreznila ; njiju posadki so vspre-jele druge ladije. .Imperator I." se je pogreznil tako, da je le sprednji del ladije molel iz vode. .Orel", čegar dimniki in jarbola so bila odstreljena, je bil v plamenu. .Aurora" je bila tndi zadeta in je izgubila jarbolo. Dve ladiji tipa .Borodino" sta legli ob bok, vendar sti se zamogli držati na vodi. Očividci za-trjajo, da so potonile tri japonske ladije, ena s tremi dimniki, ena draga tipa .Dišin", tretja neznanega tipa.
Pred solčnim zahodom je bil odbit prvi japonski napad torpedovk. Ždi se, da pretiravajo Japonci svojo zmago. Parnik .Inoire" je bil priča bitke. Admiral Nebogatov je bil ujet, ker se je njegova ladija .Imperator Nikolaj I." potopila. Admiral Roždestvenski je dal med bitko v soboto proti večeru signal: .Prenehati s streljanjem, sovražnik se umika". Napadi s torpedovkami so pričeli ponoči.
dan. Glej, in zažarelo je in se zasvetilo pred očmi poginjajočih. Rakor da je vzrastla, iz valov se je zabelila cerkev na griču, kakor bel golob je bila, noseč blagodejne vesti. Oživeli so obraz1 obn-pajočih in s poslednjimi silami so zavili v malo pristanišče, ki ga jim je nudila rešilna obal.
In kapitan je držal obljnbo, sezidal ni kapelice, poklonil pa je kip prečudne Matere, Gospe premilih oči, cerkvi. Od daleč so ga bili pripeljali in ker so ga peljali, so bili začarani ljudje zbog lepote te rajske podobe. Sveta redovnica, pravijo, ga je izdelala in ko je dokončala, je umrla prevzeta od njegove miline in ljubezni do Nje, kateri v slavo je bila posvetila vse svoje moči.
Tako se je naselila na gori Mati prečudežnih oči v veselje vsem, ki so jo ljubili. Enako je prišel potnik skozi selo, so ga peljali in mn pokazali Presveto ; verovali so v njo in nje moč. In bilo je človeku, ko je pogledal v njene oči, da se mora zjokati, in dasi bi bil grešnik velik in zakrknjen in dasi bi bil prelil kri bratovo v jezi ali zavratno, pred Gospo prečndežnih oči bi bil molil in se kesal.
(Dalje pride.)
Morje je bilo viharno, zato so se poškodovane ladije potopile.
Poveljnik .Almasa* je videl, kako se je pogrezala neka japonska topničarka in kako se je potopila ena japonska križarka.
* *
♦
List „Echo de Pariš" je iz Petro grada prejel nastopno poročilo: Sklenjeno je nadaljovati vojno do skrajnosti. Opustilo se je misol sklicali narodno zastopstvo, ki naj bi se posvetovalo o sklepanja miru. Zmagala je reakcijonarna stranka ; govori se celo, Ja postane Po-bedonoscev državni kancelar. V kratkem se ima odposlati na bojišče v Mandžurijo še 200000 mož, kjer je dovelj zalog Se za dva meseca. Omenjene čele dospejo na bojišče tekom enega meseca in potem prično vojne operacije a podvojeno silo.
Petrograjski dopisnik pariškega lista „Le Journal* poroča, da ne veruje nikdo v ruski prestolnici, da se prično mirovna pogajanja. V diploraaličnih krogih bo smatra za neresnično vest o posredovanju več velevlasti. Splošno mnenje v ofici-jelnih krogih je, da bo Rusija nadaljevala vojno in da jo mora nadaljevali do eventualne zmage. Tudi časniki so tega mnenja. .Svjet*, .Novosti" in .Nova Vremja" soglašajo v tem, da ima Rusija vse interese na tem, da počaka z mi-rovn mi pogajanji dotlej, dokler se ne
ponudijo ugodneje okolnosti.
* *
♦
Iz Petrograda javljajo, da je znani kapetan Klado, — ki je pred odhodom brodovja Roždestvenskega priobčil v listu .Novoje Vremja" celo vrsto člankov, v katerih je dokazoval, da je ruska mornarica slaba in nezadostna, — sedaj nasproti nekemu sotrudniku .Birševija Ve-demosti" izjavil, da je bil poraz Roždo-stvonskega od početka neizogiben. Da je pa ta poraz tako strašen, treba je v prvi vrsti pripisati nesrečni situvaciji, v kateri se je nahajal Roždestvenski; potem ožini preliva pri otoku Tsušimi, ki je dala japonskim torpedovkam ugodno priliko za napad, in v tretje povsem nepredvidjenim prilikam, katerih ni možno na drobno pretresovati.
* *
*
Admiral Togo je v soboto v pomorski bolnišnici v Saseho obiskal admirala Roždestvenskega, mu o tej priliki izrazil svoje simpatije ter pohvalil hrabrost in žilavo vstrajnost Rusov, ki so jo pokazali v bitki. Istočasno je izrazil nado, da se bo Roždestvenski v kratkem za-mogel vrniti v Rusijo.
Globoko ganjen se je Roždestvenski zahvalil ter je čestital Japonski na srčnosti in patrijotizmu svojih mornarjev. Plemeniti značaj zmagovalcev je zmanjšal žalost nad porazom.
Oba admirala sta se nekoliko minut razgovarjala v angleškem jeziku. V sobi, kjer sta bila, ni bilo nobenega poleg, razun zdravnika. Roždestvenski je vos obvezan, bled shujšan; svoje rane prenaša z veliko potrpežljivostjo. Govori se, da mu bodo morali odrezati eno nogo.
* *
*
Iz Petrograda poročajo, da so bilo v nedeljo v veliki cerkvi carske palače v Carskem selu zadušnice za padle ruske vojake. Službe božje so se udeležili car, carica, veliki knezi in velike kneginje.
v *
*
Po morskem bojn v soboto popoludne so i-uske ladije imele priliko ubežati, ko bi se Roždestvenski ne bil dal premotiti od Japoncev. Ti so se namreč umaknili za otok Cušimo in Rusi so mislili, da so se spustili Japonci v beg. Brezskrbno so pluli naprej, ko se je nenadoma izvršil torpedni napad. Pri prvem nočnem napada na baltiško brodovje so stopili v akcijo japonski podmorski čolni. Edeu od teh potopil je tudi .Navarina*.
* v
♦
Admiual Enkvist, ki pričakuje ukazov iz Petrograda, je pričel popravljati ruske ladije, ki se nahajajo v Manila pristanišča.
• *
♦
Iz Šangaja poroča .Rusko Slovo" : Felkerzam je umrl 23. maja zaradi želodčnega raka. Admiral Roždestvenski, ki ga je nekaj dni pred smrtjo obiskal na »Odablji*, je prepovedal admiralovo smrt naznaniti prodovju. Le njemu naj se naznani dogodek po dogovorjenem znamenju. Med bitko je na .Oslablji" vihrala admiralska zastava. Pred smrtjo je prosil Felkerzam, naj se prepelje njegovo truplo v Rusijo.
v *
Iz Manile javljajo, da so trije raški križarji, ki so dospeli tjakaj, izgubili : mrtvih 22 častnikov in 45 mož; ranjenih
4	častnike in 131 mož. Ladije bo poškodovane pod vodo, dimniki so jim prebiti in mnogo topov ni več za rabo. Vsi ruski častniki potrjujejo, da so Japonci rabili v bitki v preliva Tsnšima podmorske čolne, s katerimi so med rusko floto provzročili velik nered ter odločili ruski poraz. Admiral Enkvist ni ranjen. On je moral zapustiti admiralsko ladijo „Oleg“, ki je od japonskega ognja silno trpela ter je moral svojo zastavo razviti na .Aurori".
♦	*
+
Angležki parnik „Pigeney“ poroča, da se je,, z njega videlo, kako sta dva križarja ruskega dohrovoljnega brodovju 60 milj severno od Hongkonga preiskala štiri trgovske parnike.
*	♦
♦
Kakor so poroča iz dobrega vira, odpošlje Japonska na Rusko vse ruske mornarje, ki se nahajajo v ujetništva, bodi-si ono, ki so se sami udali, bodi-si one, ki so bili na drug način ujeli.
*	♦
-X-
Od vseh ruskih ladij, ki so jih Japonci ngrebili v zadnji pomorski bitki ter odvedli v Saseho, je .Nikolaj" najbolj poškodovan. Na levi strani ima več Inkenj širokih nad tri čevlje; ena je celo deset čevljev dolga. Večina brzostrelnih topov na levi strani je razdejana.
Politični pregled.
Državni zbor. —' Državni zbor prične zopet zborovuli 14. t. m. Poleg kongrne so na vrsti predlogo o nekaterih lokalnih železnicah in poročilo imunitetnega odseka o dr. Tavčarju.
Črnogorski kuez na Dunaju. — Kakor pišejo z Dunaja, se bo črnogorski knez Nikola v rainisterstvn za vnanje stvari razgovarjal tndi o stvari trgovinske pogodbe med Avstro Ogrsko in Crnogoro. Radi tega se je že nedavno mndii na Dunaju tudi črnogorski finančni minister.
Kriza na Ogrskem. — Krize na Ogrskem še vedno noče biti konec. Pred par dnevi so poročali listi, da bode še ta teden imenoval cesar bivšega hon-vedskega ministra fldm. Fejervareja min. predsednikom. Danes pa prihaja novo ime na površje. Predsednik konzularnega nadsodišča Kvassay mudil se je namreč te dni v Budimpešti ter je imel z voditelji koaliranih strank daljše pogovore o sedanjem političnem položaja na Ogrskem. On je sicer trdil, da ni dobil ne direktnega in tndi ne indirektnega migljeja od zgoraj v tem pogleda in da je ie prišel iz lastnega nagiba prepričat se o razmerah, ki vladajo sedaj na Ogrskem. Značilen pa je vendarle ta le njegov odgovor, ki ga je dal doličnikom na vprašanje, ako misli postati on min. predsednik. Kvassay je namreč odgovoril: Jaz tega ne nameravan, ali prišel sem proučevat razmere, da jih nekoliko spoznam, predno bi se mi poverila kaka politična uloga.
Rnzstrgaua cesarska zastava.
—	V poletnem vojaškem taborišča za budapeštansko garnizijo v Piliš Čabi je neki rezervist raztrgal cesarsko zastavo. DaBi je polkovnik takoj sredi noči zapovedal celemu polku nastopiti, niso mogli krivca najti.
Kuez Llchtensteiu o posledicah ruskega poraza ua morju. — Dne 3. junija je govoril knez Lichtestein na shoda kršč. soc. društva o raznih dnevnih vprašanjih. Glede posledic raškega poraza na morju izrazil se je knez Lichten-stein tako le: Na svetu se je izvršil dogodek, ki bo imel dalekosežne posledice. To je odločilna japonska zmaga na morja.
S	tem je izginilo upanje, da se bo vojska na snhem za Ruse ugodno končala. Boj Rusov je brezupen in mir pod težkimi pogoji se je približal Rusiji. S krščanskega konservativnega in splošno evropskega stališča moramo ta izid bitke obžalovati iz celega srca. Moč evpropskih velesil, v kolikor se to tiče kolonij, je biia le vojaška, in to posebno napram Azijcem. Ta moč pa je * ruskim porazom zlomljena, in Francozi, Holandci Američani in tndi Angleži bodo kmalu čutili silo domačinov. Vsled zmage Japoncev se morajo pripravljati na suhem in na morju vse vlasti, ki imajo kolonije. Z eno besedo označim naš položaj za prihodnjost: Mi smo blamirani Evropci.
Odstop francoskega ministra 7.» zunanje zadev«* Delrnsse. — Francoski minister za zunanji' zadeve jo lornj odstopil Mod njim in mod prod sod ni ko m sedanjega francoskega miuislorslva H o n -vierom, kakor tudi mod drugimi Alani miniflterstva, nastala ho velika nasprotslva in Ronvior je vse poskusil, da bi Dol-casHeja odstranil. To so mn je zdaj posrečilo. Največje veselje p« ima nad odstopom Delcasseja Nemčija. Delcasse bil je namreč odločen nasprotnik Nemčije in ni hotel nikdar ničesar slišati o kakem zbližanju Francoske k Nemčiji. Nasprotno je pa gojil nekako nagnenje do Angleško in da ga je zaradi tega tndi prav rad imel angleški kralj Edvard VII. Z odstopom l.‘oloasseja ho posebno zadovoljni francoski framauoni ter vsi oni kiviji, ki ho podkupljeni od Nemcev. Začasno prevzame vodstvo zunanjega mi* nisterstva min. predaodnik Rouvier.
Spor med Avstrijo in Japonsko.
—	Rusija je naročila v llirtenborgorjevi tovarni 200 milijonov putron. Pariški japonski krogi smatrajo to naročilo za krčenje nevtralnosti od strani Avstrije ter pravijo, da bo Japonska storila resne diplomatične ogovore, da onemogoči naročilo.	______
Dopis i.
Iz devinske okolice. — F6 fO, teff-teff, drin-drin oglašajo se vsak trenutek automobili, bencinomobili in bicikli na cesti, ki vozi iz Trsta skozi Gradišče. Posebno ob nedeljah, ko ni človek niti gotov pred temi bogataši in reveži. V surovosti in nesramnosti se odlikujejo posebno tržaški kolesarji. Ti menijo, da bodo utekli s svojim izposojenim kolesom celo Bogu. Zato preklinjajo, da je groza, obnašajo se jako nedostojno.
Ralabrež ostane Kalabrež, četudi služi v Astriji krone namesto v Kalabriji italijanskih palank. To so vam pravi cvet kulture. — Zadnje dni nabrežinske stavke se je vračal devinski g. kaplan (v nedeljo po sv. maši) iz Štivana domov. V Devinn sreča tri laške štrajku-joče „gospodeu iz kamnolomov. Ko se jim približa, pridela sta dva preklinjati Boga, Mater Božjo, svetnike itd. prav na ital. patent, kakor bi bila obsedena, dokler ni izginil. — Enak dogodek je doživel devinski g. kaplan na Vnebohod. Ko se je spet vračal po sv. maši iz Štivana, sreča sedem laških objestnežev-pešcev. Ko ga ugledajo, napravijo „rechts-schautu ter mu zapojejo v pozdrav s krohotom nkrasnou spremljano pesem, ki smrdi Podrekovem .Asinuu. (Podrecca je urednik „Asinou-v.) Posebno so poudarjali kitico .Metteremo sotto i piedi il dom ....--------------G	kaplan je re-
kel: „To je že na račun 21. stoletja” ter šel dalje, želeč si v prihodnje kaj takega ne na samoti, ampak v bližini orožniške postaje. Res lepi dokazi naviteu.
Oni, ki je slišal.
Iz Mirna. — (Novice.) — Pogreb g. nadučitelja Ferd. Vodopivca je bil lep. „Kat. del. društvo1* sejo pogreba svojega drnštvenika udeležilo sč zastavo in pevskim zborom, kateri je ta dan zopet pokazal, da vrlo napreduje.
Pevska zbora društva „Ipava“ in „MirenM ata tudi pri pogrebu pela. Namen je bil konkurenca našemu pevskemu zboru. Ali posrečil se jim ni, čeravno Bta se oba zbora združila. Po pogrebu bo šli mesto k maši zadnšnici, v krčmo.
Bedni občni zbor je imelo lisičje društvo „Mirnn“ z 20 udi. V novoizvoljenem odboru manjka policaj Sobar. Popred je bil odbornik. Ta človek je eden tistih, ki spada k vsemu, popred nego policiji. Temu človeku pa manjka marsikatera lastnost pravega policaja. Njegova gorečnost v službi ni posebno jednakomerna. Tako je ista n. pr. glede naših fantov prevelika, dočim mu je ne-dostaje prav tam, kjer bi bila na mestu. Posebno odločno nastopal je proti našim fantom velikonočui pondeljek. Ne vemo pa, ali je to delal bolj kot policaj, ali pa ko odbornik društva „Miren“. Ta zadeva obravnavala bo bode v kratkem pred sodnijo. Čudno je bilo njegovo postopanje nasproti nekemu vojaku dne 21. m m., katerega je hotel naš policaj menda razorožiti in tudi aretirati zaradi tega, tor je vojak nekemu drugemu branil, da bi se ne pretepal. Na vsak način bi bilo želeti, da si občina priskrbi kakega drugega sposobnejšega policaja.
Jako čudno je bilo postopanje na-šnga županstva nasproti pokojnemu organistu v zadevi njegove plače. Utotako čudno .se vodo župmstvo tudi nasproti novemu organistu v istem pogledn. Sicer pa ne vemo, kdo da pri nas županuje, ali občinski tajnik učitelj LIrb-tnči6, ali pa kdo drugi. Ta so je namreč nedavno temu samooblastno izrazil: „Niti krajcarja ne damo za škofa t. j. /.a olepšavo Mirna
o	priliki birme11. Sto kron podpore pa za prireditov plusa imajo naši možje.
Prihodnje praznike imeli bodemo pri nas čevljarsko razstavo.
Našo podporno društvo napreduje prav dobro. Ono šteje sedaj 270 udov. Za „Sočino“ mijavkanje pa se brigamo prav toliko, kakor potnik ko gre mimo kake luže za regljanje žab.
Dokaze, da liberalci pri nas italijanski preperajo, neBli smo v uredništvo .Soče11.	No	vi	čar.
Sv. Lucija ol> Bači. — (Železniške novic e.)- — Vsi stanovi napredujejo kolikor toliko v gmotnih razmerah, aamo delavec-trpin je vedno na jcdnein in istem mestu. Pa kje je iskati temu pravi vzrok? Prva in največja za-tvornica jo pijančevanje, ki je tako zelo razširjeno med delavci. Neka sveta groza obido človeka, ko vidi v jarku poleg ceste pijanca vsega zamazanega in potolčenega, tam pred seboj pa drugega, ki mu je državna cesta preozka. Takih prizorov ne manjka tukaj nikdar.
čim bolj gre delo h koncu, tem manj je mogoče kaj zaslužiti. Podjetniki, podvzetniki, inženirji, trgovci, peki in vsi od kraja se ravnajo po reku: »Zdaj, ali nikoliu, ter tako delavca potisnejo v ozadje. DelaTci prihajajo polni upa in n&d, da kaj zaslužijo, a se z ogorčenjem vračajo, rekši: „Zastonj ne delamo, gremo pa drugam11. Samo Črnogorci in Ma-cedonci, ti so edini, ki jih no spravi preč ne težko delo, ne slaba plača, ne slaba hrana, ne nobena reč. To ao vam pravi „šparmajstriu, ki desetkratkrat obrnejo vinar, predno ga dajo iz rok. Vsakih štirinajst dni je natlačen poštni urad s temi ljudmi, da človek, ki ima tam kako opravilo, je v zadregi.
Od sobote nal"nedeljo so ukradli neznani tički z Loma v Bači pod h. št 4 več reči, potrebnih pri kuhinji in so jo pobrisali. Dobro bi bilo, da bi posvetili za njimi. Sicer so pa tatvine tukaj na dnevnem redu. Še iz žepa nisi varen, da ti ne itaknejo listnice.
Novice.
Zakrament sv. birme bode delil prevzvišeni knezo-nadškof binkoštno nedeljo v stolnici po slovesni sv. maši (ob 10. uri) ter ob 6. uri popoldne istega dne v cerkvi sv. Ignacija ; binkoštni pondeljek pa zopet dopoludne v stolnici ter popoldne ob 5. uri v školijski kapeli.
Med binkoštno osmino se bode delil zakrament sv. birme vsak dan zjutraj ob 7. uri v škofijski kapeli.
Sv. mašni&ko posvečenje prejmejo nekateri gg. bogoslovci četrtoletniki iz tržaške in poreške škofije ter č. gosp. Ivan Mezinec, četrtoletnik za goriško škofijo.
Sv. obredi se bodo vršili binkoštni pondeljek, torek ter soboto v binkoštni osmini v škofijski kapeli ob 8. uri zjutraj.
Za „Slovensko slrotišče11 : P. n. gg. Josip Vižintin 20 v, Viktorija Zavnik
I	K, Terezija Silič 1 K, Ivan Gorjup, pek v Gorici 3 K 60 v kot nagrado za najdeno uro, Karol Čigon, vikar 3 K, N. N. 20 K 88 v, .Slov. Beseda11 1 K, Černigoj Štefan 30 vin.
Bog vsem stotero poplačaj I
Uprava „Prim. Lista" je prejela od .Slovenske Besede11 1 K za nŠolski Dom".
PremeSčenje v politični stroki.
—	C. kr. namestnik je namestniškega tajnika dr. Bernarda Karminskega premostil iz Gradiške v Trst, okrajnega komisarja Josipa Gasserja pa iz Kopra v Gradiško.
Vabilo. — Društvo „Sloga“ bo imelo v četrtek 16. junija izreden občni zbor v svojih prostorih v ulici Vetturini št. 9 ob 11. uri predpoludne. Na dnevnem redu ho poročilo novega odbora o svojem delovanju ter raznoterosti. Društ-veniki se uljudno vabijo, da se udeležijo občnega zbora v obilnem številu.
Upravni svet vipavske železnice je dobil od železniškega miuisterstva do-
voljenje na eno leto, da sme meriti železniško progo, ki bi nadaljevala sedanjo vipuvsko železnico od postaje v Ajdovščini mimo vipavskega Trga do Št. Vida v vipavski dolini. Namestništvo v Trstu in deželna vlada na Kranjskem ata že obveščeni o tem dovoljenju. Pri lej priliki bo treba paziti na to, da se bo mogla vipavska železnica po novem na-j črtn podaljšati še naprej do južne ali | katere druge železnice.
Narodni kolek (rudeč ali rudekljat) j je uvedlo, kakor znano, akademično fe-| rijalno draštvo „Adrija“ v korist „Š o I-h k e m u Domu" v Gorici ter mu je s tem naklonilo izdatno podporo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je po ' tem vzgledu uvedla svoj kolek (zelenkast) v koriBt svojim zavodom.
Martin Luter gre ! — Slovenski luterani so začeli razpošiljati med slovensko ljudstvo na Goriškem novi listič: „B 1 a g o v e s t n i k“, ki je pisan v luteranskem smislu. Opozarjamo slovensko ljudstvo na to okolnost, da se ne bo dalo begati.
Izpred sodiftča- — Pred okrožno sodnijo goriško so stali dne 6. tvm. lf> letni Jožef Pojavnik, 14*/2 letni Silvijo Kolenc, 15 letni Jernej Komel ter 13 letna Anton Žniderčič in Jožef Albertini, vsi iz Gorice. Obtoženi so bili, da so baje poskusili vlomiti na praznik bv. Jožefa pri belem dnevu v družbi v trgovin ) Grinoverjovo in Versegnassijevo na tekališčn Frana Josipa, a da tamkaj niso mogli ničesar vkrasti, ker je bil denar v železni blagajni.
Nato so vlomili v mirodilnioo Mazzoli-jevo, kjer so vkradli 23 K 40 h. Ko so že bili v prodajalnici, prišla je mimo iste Katarina Kotašin, v dotični hiši službujoča. Ko je jo eden izmed mladih tatov opazil, je zaklical: bežimo, na kar so fes vsi zbežali proti gledališča in odnesli seboj zgoraj navedeni znesek.
Od gledališča so šli na seneni trg, kjer so se spravili v veliki prevozni voz gospoda Hvaliča, da se prepričajo o velikosti svojega plena.
Nato so šli v gostilno „AUa bella veduta* in še nekatere druge, kjer ao ves ukradeni denar zajedli in zapili.
*Nadebudne“ mladiče je poplačalo sodišče za njihovo delo prav dobro in sicer je prznalo Pojavniku, ki je bil 2e kaznovan radi tatvine, 6 mesecev težke ječe, poojstrena z jednim postom vsak meqeo, Kolencu, ki je bil radi tatvine £e policijsko kaznovan, 4 mesece težke ječe, poojstrene z jednim postom vsak mesec; Komelu 2 meseca težke ječe, Žnidarčič in Albertini pa bodeta, ker še nista stara 14 let, zaprta skozi en mesec v odločenem zapirališču.
Istega dne obsodilo je isto sodišče 19-letnega Jožefa Vogriča iz Gorice na 8-mesečno ječo zaradi javnega nasilstva. Vogrič se je namreč nasilno zoperstavljal redarjem, ki so ga hoteli aretirati zaradi tega, ker je ukradel nekaj cigaret v krčmi g. Franceta Winkierja na Grčini.
Bolnik napadel zdravnika. — Neki Anton Miners v Korminu, katerega je zdravil že delj časa tamošnji zdravnik dr. Fabrovich, prišel je v pondeljek k imenovanemu zdravniku. Ko se mu je zdravnik približal, skočil je Miners kakor blazen nanj ter ga dvakrat ranil z malim nožem in eicer jedenkrat na glavi, a drugikrat na prsih. Drugikrat sunil je Miners z nožičem tako močno zdravnika v prša, da mu ga je zasadil v rebra. Rana je še precej nevarna. O Minersu govore, da je zblaznel.
Otrok zgorel.— Pri Voglarjih na Trnovem je zgorel te dni dveletni otrok France Cej, katerega je pustila mati v kuhinji samega s štiriletno sestro. Torej neprevidnost brez konca in kraja.
Tatvina. — V pondeljek po noči so neznani tatje odnesli iz vile Klaudy štiri peteline in jednajst fazanov.
Izvoz sadja in vina. — Ker se večkrat dogaja, da se naše vino pri izvažanju po železnici zaradi prevelikega mraza pokvari, sostala se je te dni pri tuk. zbornici posebna enketa, ki se je bavila s vprašanjem kako priti v okom ti nepriliki. Večina te enkete bila je mnenja, da bi se morali napraviti posebni vagoni, v katerih bi po zimi temperatura ne smela nikdar pasti pod dvanajst Btopinj C. Istotako bi se morali napraviti pa tudi posebni vagoni za prevažanje našega sadja, v katerih bi v poletnem gorkota ne bila večja od 12 stopinj G. Ob jednem naj bi bilo preskrb-
ljeno na železniških postajah tndi za primerna skladišča, v katerih bi bila temperatura po zimi in po letu primerna.
Iz Bovca nam pišojo: Na binkoštno Hoboto bomo imeli tukaj redko slavnost, krstilo ae bodo žida vojaka, kateri dobi krstno ime Ivan Krstnik.
Modras pičil otroka. — Iz Krepelj na Krasu nam pišejo, da je dne 27. m. m. modras pičil v roko ll-letnega Ivana Kobal, kateremu jo roka takoj otekla in je deček padel v nezavest. Ali mesto, da bi dečka hitro nesli k zdravniku, bo mu pričeli kačji pik „razgo-varjati“. Vzlic vsemu „razgovarjanju‘‘ se deček nahaja v smrtni nevarnosti.
Z VIAarJj ae poroča: Ob lepem vremenu ae je otvorila božja pot dne 1. junija. Takoj prvi dan je prišlo do 260 romarjev. Dobili amo novo leco, lepo delo g. Progarja in Voglarja v Celovcu. Snega je ob potu na katerih krajih še meter visoko, a ga toplo Bolnce hitro topf.
Odpuščeni delavci. — Tržaški Lloyd je sklenil odpastiti par ato delavcev, češ, da mu nedostaja dela.
Toča v Istri. — V Huma, v pod-občini buzetske krajne občine, je toči^v pondeljek popoludne pokončala ves poljski pridelek. Padala je debela kakor orehi Bkoro pol ure ter pobelila polje, kakor da bi bil padel nanje sneg.
Nesreča pri streljanju proti toči
— V Kaščergi, blizu Pazina, ao v pondeljek proti večera streljali proti toči. Med onimi, ki so streljali, bil je tnd 65-letni Matej Bravar. Bravar je namreč koj po prvem strela nasul v top smodnika. Ker je bil top še pregorak, so je smodnik pri ti priliki vnel ter je hudo poškodoval Bravarja po obrazuintele.su. Prepeljali so ga v poljsko bolnišnico.
Obsodbe v zadevi tržaftklh bomb.
— Državno pravdništvo na Danaju je uložilo glede Subana, Depaula in Salateja ogovor zaradi odmere kazni in ničnostno pritožbo proti razsodbi, s katero je bil Cozzi oproščen.
Kako vodijo Lahi občinske volitve. — V petek so začele občinske volitve v Vižinadi v Istri. Ta dan je volilo tretje telo. Zmagali so Hrvatje — ali laška komisija jo je, ko je to videla, kar pobrisala, ter ni hotela voditi volitve nadalje. Ali je bil navzoč vladni zastopnik in kaj stori vlada proti takemu postopanju ?
Hotel sije prerezati žile pri kazenski obravnavi. — Na Dunaju se vrši sedaj kazenska obravnava proti ponare-jalcem denara, bratoma Litbel. Herman Liebel si je hotel, koso preališavali jedno pričo, 8 kosem stekla prerezati žile na desni roki. To je pa zapazil bliža stoječi stražnik ter ga prijel za roko. Liebel pa je začel kakor besen biti okoli sebe in je nazadnje nezavesten padel na tla. Liebla so odnesli iz sodne dvorane, vsled česar ja bila kazenska razprava prekinjena.
Slavlje prebitja predora skozi Karavanke se bo vršilo v soboto, dne 17. t. m. Predor je sicer danes že prebit, toda za sedaj so ga zazidali, da ga tedaj „siavno8tnou prebijejo.
Steklina pojavila se zopet po dvajsetih mesecih. — V občini Monte Fredine pri Napoljn vgrizel je stekli pes meseca oktobra 1. 1903 nekega Antona Spera, katerega so poslali v Pasteurjev v zavod. Ko se je tam nekaj časa zdravil, in so bili mnenja, da je popolnoma ozdravil, poslali so ga domov. Sedaj po preteklih dvajsetih mesecih pa se je pri Speri zopet	pojavila	steklina	in	po-
slali so ga zopet v PaBtearjev zavod, kjer je pa v groznih bolečinah umrl.
Stari denar najden. — V Sevnici bo našli delavci pri kopanja neke kleti glinasto posodo, v kateri je bilo nad 1000 raznih Srebrnjakov iz 16 stoletja, kakor denar oesarja Maksimiljana I., Ferdinanda I. in raznih škofov. Denar je gotovo nekdo v oni dobi zakopal pred Turki.
Loterijske Številke.
3. junija.
Dun^j.................... 7	68 83	89	67
Gradec.................. 26	62 77	78	30
Mladenič
priden, pošten, koji se razume pri konjih, dobi takoj dobro službo. Kje, pove iz prijaznosti apravniitvo tega lista.
Zahvala.
Prav iskreno se zahvaljujem slavni zavarovalnici za življenje „JaiiU8“ na Dunaju, oziroma podružnici v Trstu, za tako hitro in točno izplačilo zavarovalne glavnice s pripatlki o smrti mojega soproga Antona Paškulin pri vsem nerednem plačevanju od strani zavarovanca.
Št. And rež pri Gorici, dne 12. maja 1905.
Katarina Paškulin.
V abilo
na
redni občni zbor
katerega sklicuje
^Hranilnica in posojilnica"
Kojnko-Šinurtcu v Brdih
rejjistrovana zadruga z neomejeno zavezo na dan
22. junija t. I. ob 3. in pol uri pop. v šolskih prostorih
z navadnim dnevnim redom.
Ako bi ob določeni ari zbor ne bil sklepčen, vršil se bode pol are pozneje v istih prostorih in i. istim dnevnim redom dragi občni zbor, ki bo sklepal ne fflede na Število udeležencev.
Načelstvo.
Marica 1 slfle
v mestu ali okolici. Nastopi lahka 15. maja ali pozneje. Eventualno vprašanja na upravništvo »Primoranega Lista« pod šifro »Štajerka 20“.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšče nlruberškega lu drobnega blngater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NaJbolJSe Svanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hiina otoala zawletae Čase.
Posebnost:	-	'
semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Lekarna	%
Cfisloflfitli v Girici S
Prave In edine žel. kapljice c anamko av. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljale, de se jih dvakrat na dan po jedno Jličico (Varttvrna mamka) p()pije _ Okrepi
ielodec, storč, da ngine v kratkem času omotica im ii-votna linott (mrtvost). Te kapljice tadi stor6, da človek raje ji.
‘V; Cena steklenici 60 vin. J).'
And. Fajt,
peltnvHkl mojster, (iorle«, |
lekallnoe Fr. lusipa h(.2 (laatna IdAa), In podruinlou 41. 71).
Iavršttji• naročilu vsakovrstnega peciva, tudi najflnejSega, kakor na nove maše in godove, kotače aa birmance in poroke itd. Vsa tiaro čila izvršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, jtna peciva, Jina vina in likerje po smerni ceni. /a Veliko noč posebno goriSko pinco in potice itd.
I
1’ r o a i v a a a h t; e v a t. i listke!
i*|
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v (Jnrii-i odlikovan 7 finalno diplomo najvtijega priznanja jubilejne raiatave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na raiatavl 1. 1900 a zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega pecivH tudi najflnejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mesta in na deželi najuljudneje.
anion Hič
krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33. Izdeluje vsakovrstne obleke za vsaki stan In sicer za civilne, kvojaške In državne uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo‘sveže angleško in domače blago za bližajočo pomladansko sezono.
Ima zalogo gotovih oblok in sukonj za vsaki stan.
o o o Cene zmerne, o o o
i
Največja trgovina z želozjom
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča slavbeni Cement, stavbne nosifolje (traverze), cevi za ftraniSča z vso upeljnvo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cono nizke, solidna postrožba!
Kno krono nngrmle izpIačHva vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove 4tnurikanskfl blagajne, da jo kupil pri nuju za 100 kron blaga.
| MF~ Prosiva i a h t o v a t i listke!
HfjjS© Jak.Šuiigoj - Gorica} id|i
•n
c>
M
O
H
p
&
O
ti
O
s»
fi
p
p.
»
i
©
urar c. kr. državnih železnic Gosposka ulica Ut. ZS.
■Ml
priporoča svojo zalogo raznovrstnih ur po nizkih cenah. Posebno priporoča uro z znamko ZENIT in znamko OMEGA, katere so najboljše in jako natančne ure. Jamčenje pet lot.
Priporoča tudi zalogo šivalnih stroji jev za raznovrstna dela, kakor umetno vezanje iz najboljše tovarne, katera slovi kot ena najboljših na svetu. Zalogo imam tudi pri Sv. Luciji.
mm
'' Kuštrin 1*111 stiskalnice.,vino
v Gosposki ulici št. 25,
v Gorici,
priporoča častili duhovičim in glavnemu (ibčiimtvu v mesili in na deželi svojo trgovini) jedilnega blaga n. pr. kavo Santo«, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: l.ucca, St. Angelo, Korfu internim in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko At. 0, 1, 2,8,4, F>. Več vrat riJa. Miljsveče prve in druge vmte, namreč od '/t kila in ob enega funta. Tiutenine i/. tvornice ŽniderJič 4 Valenčič v II. Ilivtrici. Zve-plenke drulbe av. Cirila in Metoda. Moka u Majdičevega mlina v Kranju in z Jocboianu-ovega v Ajdovščini. Vae blago prve vrste.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroneoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi luni uaJelegatiifjHo šobilo opravo, na katero »e Se posebej opozarja p. n. občinstvo!
Stiskalnica za vino.
in za MA SL! N E so slilskalnice ..ERCOLF/ najunvejšega In Izvrstnega nastavil s pri-slrnjem za (t nslrokl in trajni pritisek; znjaine.ena nn.jvee.a izraba, veča otl vseh drugih stiskalnic: iiiiIImiIJh automatične
Škropilnice 711 trt,‘ i",te|,t-
I A 44 koje delajo same,
, lire/, obrafanja.
Milili za grozdje, vofije in musline. Itohkalllier z mastilom za grozdje. 1'lllgi za vinograde, sušllire za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, Živinske in rudne. lly it ra uliriie. sti-skalniee, stiskalnice za seno. slamo itd. za SXoDilnioa ročno delo. Mlatilo za pSenieo, čistilo za žito, Ski opilnioa pr hirolo mečkalo za krmo in mlini za braftrsu, ročni m. razne veii^ kosti, plugi, ter vseli drugih gosdodaokili strojev
Iadolujojo in popravljajo 2 jamstvom kot posebnost najnovojšo, izborno, obistinito, pripoznate najbolje in odlikovano tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vseli državah sveta z ver kol fiilO /latih, srebrnih in poi-.astnili kolaju. Iustrovanl ceniki In mnogobrojna Izpričevala pohvalna. Prekupnl in zastopniki dobro doi
,.Centralna posojilnica"
registroOana zadruga 0 Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9.
Posojiijo svojim članom oil 1. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|20|o, na vknjižbo pa po 5°|0
Z 1 s<y0 upravnega prispevka za vsace#a pol leta. Obrestna mera za hranilno vlogo ostane ne«prem«njena.