Leto 8. Štev. 8. PRILOGA ZA MLADINO. 1939Ì aug. 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
„Ki je moje telo i pije mojo krv, v meni ostane i jaz v njem." (Jan. VI 57.) Če se bodeta, dečko i dekla gostokrat vredno prečišča-vala, vaj poželivost nikdar ne premaga, čistiva stopita pred zdavanski oltar i srečen, od Boga blagoslovlen bo vajni zakon. Vredno pre-čiščavanje. Ka je potrebno k tomi? Vredna spoved. Spoved je pa vredna samo te, če se dobro pripravim na njo z molitevjov, vse smrtne grehe odkrijem i je obialäjem. Obžal&vanje je glavno. I ka je obžaliivanje? Nikaj drügo ne, kak moina vola ne več grešiti, ar sam z grehom Boga razzalo, nebo zgiibo, pekeo si zasliižo. Jaz si moram v srce z žar-javim železom pritisniti reč:
192
ne: ne bom več grešio. Ce to močno volo maš, draga mladina, se vredno spoveš i tiidi vredno prečistiš i od Jezuša dobiš moč, da premagaš v teli poželivost i se rešiš smrtnoga greha. Vrastvo proti smrtnomi grehi je Jezušovo sveto telo. Orožje za pobijanje skflšnjav na smrtni greh, je Jezušovo sveto telo. Čuvar tvoje ne-dužnčsti, dečko i dekla, je Jezušovo sveto telo. O zato je jemli gostokrat k sebi po dobroj svetoj spovedi.
Ka pa če si v tiijini i ti je nemogoče gostokrat se prečistiti? — Na to pitanje dobiš, mladina, odgovor, v septemberskom snopiči.
vi. mednarodni kongres kristuša krala v ljubljani.
V dnevaj od 25. do 30. julija se je vršo v Ljubljani VI. mednarodni kongres Kristuša Krala. Kongres je odpro ljubljanski škof prevz. g. dr. Gregorij Rožman z «Veni sancte Spiritus". Nato je meo svoj otvoritveni govor, v šterom je povdarjao, da je človečemi rodi potrebna obnovitev i to posebno v denešnjem časi, ar je dosta betežnoga i zastareloga med lüstvom i človeči rod ne more dosegnoti svojega naravnoga, še menje pa nadna-ravnoga namena. Potrebno je, da zakraliije nad nami Kristuš, krao mira. Njegovo sladko kralüvanje nam je posebno potrebno v tom zburkanom časi, kda se vnogi bojijo, da se vsaki hip viižge usodni blisk i se začne bojno grmenje. Zato zdajšnji čas zahteva, da Bog po svojem Sini združi razdvojene narode, t. j. obnovi je v istini i liibezni božoj, štera žari iz njegovoga presve-toga Srca. Mi pa moramo pri tom sodelovati i to na te način, da smo pripravleni sodeliivati s Kristušom Kralom tak, kak on šče i kak on zapovedava. Zato se bo vršo kongres Kristuša Krala, da smo njemi izrazili, da smo pripravleni ž njim sodeliivati, da se vsi narodi .podvržejo Jezušovomi sladkorni kraliivanji".
Pri otvoritvi kongresa so bili navzoči beograjski nadškof dr. Ujčič. splitski škof dr. Bonefačič, aleksandrijski škof msgr. Nutti, križevski škof dr. Njaradi i bolgarski unijatski škof Kurtev.
Prve dni kongresa so se vršila zborovanja, šterih so se vdeležili visiki cerkveni dostojanstveniki i vnogo domačih i inozemskih vdeležencov. 26. julija je prišeo na kongres tüdi kitajski škof misijonar Damijan teng iz Čaotunga. V njegovoj apo-štolskoj prefekturi delüje že duga leta naš rojak — misijonar g. Joško Kerec. Ravno tam delüjejo tüdi slovenske šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Visiki cerkveni dostojanstvenik se je pri-pelao v tretjem razredi i se bo tak tüdi vrno. Isti den je prišeo na kongres tüdi dubrovniški škof dr. Josip Carevič. V četrtek je prišeo beograjski nuncij Felice i pariški pomožni škof. zastopnik kardinala Verdiera, msgr. R. Beaussard. V petek, 28. julija je pa Slovenija i njena prestolica bela Ljubljana slovesno sprejela papovoga odposlanca, polskoga primasa kardinala Hlonda.
V Maribori so kardinala-legata Hlonda sprijali|ban?dr.}Mrf-lačen, škof dr. Tomaiič, dr. Slavič, Tomislav vitez Praticy, grof Peter Antamoro, dr. Juvan i driigi odličniki, številna diihovščina i mladina. Vsi so navdiišeno pozdravili papovoga poslanca. Tüdi Celje je lepo sprejelo visikoga gosta. V Ljubljani na kolodvori je bio papov poslanec sprejeti z vsemi častmi, ki se spodobijo za zastopnika najvišišega vladara sveta. Pri sprejemi so bili
navzoči polski poslanik, minister Roman Dembickl, škof dr. Roi-man, general $tefanovlč, dr. Adlešič i drügi cerkveni i svetni dostojanstveniki. Na Marijinom trgi ga je pozdravo zagrebški nadškof dr. Stepinac. Nato se je razvio veličasten sprevod, v šterom je bila posebno mladina zastopana v jako velkom števili, proti stolnici, kdeje škof idr. Rožmanjpodelo blagoslov z Najsvetejšim.
Kongresa Kristuša Krala so se vdeležili ministri: dr. Krek, Snoj, Ma&trovtZ i dr. Rum.
Na kongres so poslale Polska, Belgija, Madžarska, Italija, Francija i drüge države številne zastopnike.
V	soboto 29. julija je bio kongresni den naše mladine. Na mladinskoj prireditvi je sprijalo sv. obhajilo nad 16.000 mladine. Nad 60 dühovnikov je obhajalo, med njimi tudi trije škofje.
30. julija so iz vseh strani Slovenije prišle velike vnožine naroda. Kongres je doživo višek. Dopoldne se je vršila na Stadioni slfižba boža. Kardinal-legat Hlond je meo pri toj priliki naslednji govor:
Eminenca, gospodje ministri, ekscelence gospe in gospodje!
V	imenu svetega očeta pozdravljam iz vsega srca ta veliki zbor, tako vzvišen po resnosti svojih namenov, tako sijajen po dostojanstvu svojih članov, poln tako živih barv po različnosti jezikov, ki done na njem, tako sklenjen po edinosti vere.
Čustva posebnega spoštovanja izražam gg. ministrom, ki zastopajo visoko jugoslovansko vlado.
Globoko spoštovanje izražam Njegovi ekscelenci monsig-norju nunciju. Izražam živo občudovanje Njegovi ekscelenci msgr. škofu Rožmanu, duši in genijalnemu stavbeniku tega kongresa ... Pošiljam bratovski pozdrav ekscelencam gg. škofom, neustrašenim čuvajem kraljevih pravic Kristusovih v tem odločilnem trenutku.
Z ljubeznijo pozdravljam laične borce katolištva vseh jezikov in narodov, ki s cerkvenimi oblastmi delajo po svojih apostolskih naporih za neomajno bodočnost Kristusa v Evropi.
Prinašam apostolski blagoslov vsem dragim udeležencem kongresa, ki so prišli iz vseh krajev sončne Jugoslavije, ter romarjem iz odličnih in po tako katoliškem preporodu razgibanih držav kakor so Anglija, Belgija, Španija, Francija, Holandija, Madžarska, Poljska, Slovaška, Švica. Izredno sem srečen, da morem po vladarskem naročilu svetega očeta predsedovati temu tako odločilnemu, tako važnemu, tako vzvišenemu, tako kraljevskemu zborovanju.	1
Ne morem, dä ne bi omenil zadnjega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki je bil pred dvema letoma v Poznanju, zakaj to je bil prvi zares mednarodni kongres, vreden tega imena, prvi v velikem slogu, in prvi, ki mu je predsedoval legat sv. očeta.
Po znanstveni določenosti razvoja poti in moči brezboštva tvori ta kongres izhodišče za pomembno delo ljubljanskega kongresa, namenjeno „krščanskemu preporodu" sveta.
Ali je stvar Kristusa Kralja napredovala v Evropi po kongresu v Poznanju? Verski položaj se je po nekaterih državah zadnji dve leti močno poboljšal. Vzroki za to so — da omenimo samo pozemeljske razloge — veličastna vlada papežev, gorečnost in srečno ravnanje škofov, svetost in rastoča dejavnost
svetnega duhovništva in redovnikov ter že pomembno sodelovanje laikov, ki ga je čutiti na vsej fronti sodobnega življenja. Pripomoglo je k temu tudi naklonjeno stališče vlad in državnikov,fpa tudi nekateri javni dogodki so srečno vplivali, končno se je pa tudi prebujala vest ljudi spričo bodočega strašnega udarca.
V drugih državah spet protikrščanska gonja ni nič odnehala, marveč so načini boja postali še bolj prevejeni, borba sama trša ter se širi tudi na druga področja. Politika se tam z vedno večjim obupom zgublja v brezboštvo. Odpadništvo postaja dokaz za državljansko'zavest.
Če po teh človeških razlogih položimo račun o teh dveh letih, moramo ugotoviti, da je pozitiven. Res je, da smo pretrpeli zgube, toda po drugi strani smo doživeli neizpodbiten in važen porast božjega kraljestva. To kraljestvo s potrpežljivim naporom osvaja Evropo. Delamo in bojujemo se z dobrim uspehom. Črnoglede sodbe so napačne. Moramo se utrditi v evangeljskem ustvarjalnem optimizmu: „Zaupajte, jaz sem premagal svet." (Sv. Janez 16, 33.)
Ta skrivnost v radosti in zaupanju, tako zgovorno izražena med tem kongresom, dobiva popolno upravičenje v stvarnosti cerkvenega življenja. Po drugi strani pa ne moremo zamolčati, da poteka ta mednarodni kongres vitezov Kristusovih spričo nečesa, kar se kaže kakor megla, skozi katero nekateri vidijo strahotne grožnje in zle napovedi.
Ne moremo in nočemo verjeti v pekel bližnjih vojska, čeprav se zdi, da nekatera znamenja napovedujejo, da se bliža nekaj posebnega, kar bo največji končni dogodek za naš rod. So milijoni ljudi, ki — morda brez razloga — s strastjo prisluškujejo ritmu eterskih valov, hoteč slišati besede: „Zdaj prihaja sodba na svet."
Mi mirno zremo tek dogodkov v nadnaravni luči, z neomajno vero in upanjem v Previdnost. Ponosni in srečni smo, da je v takem trenutku kongres Kristusa Kralja po svojem bistvu samem praznik miru. To pa ne pomeni, da nam kongres Kristusa Kralja vliva privid očarljive idile iz zlatih časov, brez skrbi v življenju Cerkve, Cerkev se je bojevala in se bo še bojevala, zadevala je ob zapreke in bo še zadevala, trpela je in bo še trpela. Njena slava je križ in njen ponos je mučeništvo.
Govorim o miru in ga oznanjamo odkritosrčno, z vso moralno svobodo, zakaj mi ne skrivamo v srcu nobene zvijače, nobene spletke, ne nosimo v vesti nič krivice in nasilja. Mi razumemo mir tako čisto in tako sveto, kakor ga razume naš sveti oče. Iz vsega srca pritrjujemo njegovemu delu za mir in mu želimo vsega uspeha s posredovanjem Marije, Kraljice miru.
Toda, če bi se mir navzlic vsem naporom skalil in če bi tedaj kdo se hotel okoristiti z žalostno dobo krvavih bojev med ljudstvi, da bi napadel Cerkev in njeno poslanstvo, verujemo trdno, da bo Kristus tedaj še vidneje, kakor kadarkoli, postal nekaterim znamenje padca, drugim pa znamenje vstajenja. Če bi kdo hotel kuriti požar sveta s križi, z oltarji, s spovednicami, smo trdno prepričani, da bo konec koncev žrtev tega dela močnejša sila od zla in da si bodo narodi opomogli od groze ter odgovorili : „ „Zdaj je bil knez tega sveta vržen ven." (Sv. Janez 12, 31.) Če bi po zemlji, katero naskakujejo napuh, brezboštvo in nasilje, zares zaoral prst božje jeze, prosimo, da bi se ta šiba spremenila in postala priprava sveta za nove setve in za novo žetev večne Resnice.
Kako važnost, kako nujnost in kako resnost predstavljajo v takem položaju sklepi tega kongresa, ki nas obvezuje, dana-
Z kongresa K. K. v Ljubljani: Škofje inodličnikl med mladinskov prireditvijov na Stadioni.
daljujmo s preporodom krščanskega življenja, da naj po tako obnovljenem krščanstvu prerodimo svet in s tem rešimo za bodoče rodove neizčrpljive zaklade kraljeve dediščine Jezusove.
Versko vprašanje se je po svoji naravi samo spojilo s političnimi zapleti. Celo ob vojni je vera neprecenljiv moralni zaveznik kot zavetišče duha in vsega dobrega. Tudi če jo preganjajo kot sovražnico, se vera ne izgubi na bojiščih. Po vojni, ko bo vstala zagonetna zarja nove zgodovinske dobe, bo krščanstvo znova stalo med narodi, da jih bo učilo nadaljevati večni smisel življenja.
Kako se ob tako slovesni in resni uri ne bi v duhu bližali prestolu neutrudljivega Papeža, ki druži okoli svoje vzvišene osebnosti misli in srca ljudi ter jih opominja h Kristusovemu miru za moralni preporod sveta.
Izražamo Mu svojo vdanost, najglobljo in najspoštljivejšo, vdanost katoliške zvestobe in katoliškega apostolata. Z Njegovim blagoslovom bomo zapustili to mesto in bomo imeli „ledja opasana z resnico," (Eph. 6, 14.) da bomo pod njegovim vodstvom mirno in junaško izvedli povelja, ki smo jih prejeli med to slovesno vajo od nesmrtnega Kralja stoletij.
... Predragi mi bratje Slovenci ! Ta veličastni in spodbudni kongres ni mogel najti boljšega mesta kot tu pri vas, na tej vaši lepi in blagoslovljeni zemlji, polni sonca in vere, prelestnih barv in verskega zanosa. Saj pa je namen kongresa ta, da podkrepi
in?privede do zmagovitih uspehov delo, s katerim naj bi se narodi odvrnili od brezboštva in odpada od Kristusa ter se vrnili k razodeti resnici od poganstva, ki |se nanovo poraja, k popolnemu krščanstvu;7 "od "materializma in laicizma k življenju
Z Kongresa Kristuša Krala v Ljubljani: Vnožina narodni noš med sv. meSov na stadijonski tribüaaj,
po véri; od naturalizma k stvarnim nadnaravnim dobrinam, š katerimi naj bo prepojeno vsakdanje življenje; od nasilja in moralnega zatiranja k resnični svobodi vesti; od uničujočega ba-varstva k mirni omiki krščanske civilizacije. Toda, kje naj vsi ti sijajni in času tako primerni nameni kongresa, te nujne resolucije in sodobnosti prikladne zahteve najdejo bolj naraven in učinkovit izraz kot pri vas, na tej prijazni zemlji trdne vere, kat. tradicij, apostolske podjetnosti in cvetočega verskega življenja.
V imenu svetega očeta vam torej prinšam očetovski pozdrav kot znamenje njegove posebne ljubezni do vas, Slovenci in Jugoslovani; najodličnejša pohvala veljaj neumornemu pokrenitelju tega veličastnega kongresa, vašemu gorečemu škofu ljubljanskemu, in vsem preodličnim in marljivim jugoslovanskim škofom, vaši odlični duhovščini, neutrdljivim in podjetnim organizacijam tega kongresa. Tudi kot Poljak in vaš slovanski brat vam čestitam k temu kraljevskemu prazniku, ki ste ga pripravili božjemu Odrešeniku pred obličjem sveta. Iskreno želim, naj blagoslov teh svetih in gorečih dni preučevanj, molitev, češčenja, svetih obhajil in zadoščenja pride na vas, predvsem na škofe in duhovščino, na vašo domovino, na Njeg. Veličanstvo vašega kralja.
Večni Kralj vekov in narodov naj vas ohrani v miru, naj vam da prospeh in blagoslovi nemoten razvoj, ki ga ustvarjate z vašimi in verskimi močmi.
Živel Kristus Kralj vvživljenju narodov! Živel Kristus Kralj v apostolstvu Cerkve! Živel Kristus Kralj v skrivnostnih podvigih vernih src! Živel Kristus Kralj, za katerim vede ali nevede hrepeni dvajseto stoletje!"
Popoldne je bio.zakliiček kongresa. Na Stadion je šla mogočna procesija, v šteroj je korakalo približno 6000 liidi. Pridružili so se šče gledalci, tak da se je te veličastne manifestacije vdeležilo po uradnih poročilih približno 80.000 liidi. Ta velika vnožina vernoga naroda je manifestirala za Kristuša Krala i za mir, ki je tak jako potreben. Kongres je zakliičo ljubljanski škof dr. Rožman, ki je v svojem lepom govori povdaro, da smo v dnevaj kongresa obečali Kristuši Krali, da ščemo živeti, kak verni kristjani, da smo se zavezali, da ščemo vse moči zastaviti, da pripomoremo k zmagi božim pravicam Cerkve i smo darii-vali svoje skromne sile in slabotna dela Srci Jezušovomi. Prosili smo Kristuša Krala, naj pride mir njegovoga kralestva na zemlo i naj zveže razdvojene narode v edno božo driižino.
Sledili so mirovni pozdravi zastopnikov 16 narodov. Po-pevane litanije Presvetoga Srca Jezušovoga so zakliičile to veliko slovesnost. — Igre „o kraljestvu božjem", ki se je vršila v soboto 29. julija večer na Stadioni, se je vdeležilo 50.000 liidi. Igralo pa je okoli 4000 igralcov. Po končanoj igri se vnogo liidi podalo v ljubljanske cerkve, da so se vdeležili polnočnic, ki so se vršile v vsej cerkvaj. Naj nam da Kristuš Krao to, ka smo ga prosili na kongresi v Ljubljani: da se razširi Njegovo kra-lestvo na zemli i da nam zavlada mir.
Smileno srce I
Naša lepa Slov. Krajina je bogata v sirmakaj. Teh ma predosta, niedne hiše pa ne za nje. Da se tem poskrbi hiša, smo biinlli funduš v Črensovcih. Tfl ščemo gorpostaviti .Dom sy. Frančiška* za naše sirote. Ne moremo ga pa brez Vaše pomoči. Zato se obračamo na Vas i Vas prosimo, podpirajte nas s svojimi dari. Plače vam drtige ne obečamo, kak zahvalne molitve sirot. Plačo vam bo dao sam smileni Bog. On Vam da po svedočbi njegove svete reči, po svedočbi sv. Pisma sam plačo. Kakša je ta plača? Da Vam blagoslov na vašo dtišo, vaše telo, vaše delo, vaào driižino, ar, „Ki je pripraven na smllenje, bo se blagoslovo!" (Preg. XX1I.-9.) Da Vam smllenje mesto obsodbe, kak nas sam Jezuš zagotovi: „Blaženi smileni, ar smllenje za-dobljo" (Mat. V. 7.) i ar njegov Düh to svedoči po njegovom apoštoli: .Sodba brez smilenja za onoga, ki ne je bio smileni preoblada pa smi-lenost sodbo" (Jak. II. 13). Te najvekši gospod, sam večni Bog Vas bo liibo i zveličao, ar je sam to obliibo: „Smllenost liibi Bog" (Ps. 83—12) —„Po svojoj smllenosti nas je zveličao" (Tit. III. 5). To je plača. Sirote Vam je ne morejo dati, da Vam jo pa „Oča sirot", sam večni Bog. — Dare pošlite najnaslov: Dom sv. Frančiška Črensovci. Položnice št. 15101. — Odbor.
DARI.
Na Dom sv. Frančiška so darfivali v Din sledeči : Matko Otilija, Črensovci, 100, N. Beltinci v zahvalo drflžinske sreče 50, Varga Alojz. Gradišče, 10, za travo 420, Otroša Jožef, Sr. Bistrica, 10, N. Velka Polana, 10, N. N. 10, Lackovič Kristina, Francija, 5, Pegan Zora, Limbuš, 6, Gerič Matjaž, Hotiza, 45, N. N. 600, Požonec Kristina, Francija, 21, Marič Kata iz Od-ranec, Francija, prosi zdravje, 10, N. Beltinci, 10, Hajdinjak Ignac, Francija, iz Črensovec, 10. Perša Agneza, Francija, 5, Bagar Helena, Bodonci, 10, Tör-nar Jožef i Marija, Francija, 8 75. — Izdali smo v Din : Za vlačenje travnika i razglas trave, 35, GjörköS Ivani, M. Sobota, za vožnjo vapna 210, ko-leki na prošnjo, ki je vložena na ministerstvo za podporo, 30, voznina na železnici od 15 ton vapna 1211 50, koleki na prošnjo, da nam banovina pfi-sti trošarino na cement. 30. — Oča sirot, povrni vsem obilno! — Odbor.
Slromaškoj blagajni pri Domi sv. Frančiška dar&vali v Din : Virag Marija z Francije, 5150, N. Črensovci, 100, Hozjan Ludvik, Žižki, 100. Izplačano za 100 kg. krüha Gönc Gabrieli peki v Lendavi, šteroga so dobile sirote črensovske fare, 402, za pot siroti iz čakovske bolnice, 120, sirotišnici Deteta Marijike v Turnišče 200 Din. — Dete Marijike, blagoslovi darovnike, ki podpirajo sirote. — Odbor.
Vganka od meseca junija
se je glasila :
„Gda ml molimo Srce Jezušovo, ka molimo v njem?"
Rešitev: Človeče Srce Jezušovo molimo, ki je zdriiženo z božov osebov neločlivo i zato je bože Srce sedež neskončne bože lübezni.
Rešili so:
Sarjaš Roza, Trnje: „Gda mi molimo Srce jezušovo, molimo vsemogočega večnoga Boga, sina Jezuša Kristuša, ki ž njim žive I kralUje Beg na vse veke,"
Serüga Jožef, Pečarovci 86,: „V Srci Jezušovom molimo pravoga i živoga Boga, človeka Jezuša, ki je pravi Bog i pravi človik v ednoj bo-žoj peršoni. Prebiva pa v presvetom oltarskom svestvi."
Vaupotič Ana, D, Bistrica : „Srce Jezušovo molimo, ki je v podobi krtiha i vina v oltarskom svestvi navzoči do konca sveta. To Srce Jezušovo je srce našega Zveiičara, našega Sodnika i našega Krala, štero naj nam vlada.*
Hozjan Jožef, D. Bistrica : „V presvetom Srci Jezušovom molimo Boga v zadoščenje za grehe, za povrnenje krivovercov i biodnikov. za ves krščanski katoličanski narod po sveti. Jezušovo Srce, vse za te, ki si bilo pre-bodjeno za naše duge."
Ko 1 arič Marija, uč. V. razr. Trnje: „V Srci Jezušoyom molimo božega Sina, Jezuša Kristuša, ki z Očom i sv. Dühom žive i kraliije na vse veke. Presveto Srce Jezušovo, sredina vseh src, naj zavlada naša srca."
Kelenc Marija, D. Bistrica : „V Jezušovom Srci molimo Boga i prosimo smilenje za nas."
NOVA VGANKA.
Ka pomerit, naj Kristuš zakraljüje
1)	v naši srcaj i
2)	po čelom sveti?
Ki vgoni do 20. avgusta najlepše, dobijj za dar knigo : „Apostol Kristusa Kralja."	_
Stanje frančiškanskih misijonov. Najvažnejša^statistika frančiškanskih nusijonov izkazuje; 86 misijonov, to je misijonskih okrožij, ne postaj, 4154 misijonarov. 5338 frančiškanskih sester misijonark, 253.727 katehumenov, ki se pripravlajo na sv. krst, 21.880 krstov odraščenih v preminočem leti, 162.190 krstov dece v istom časi, 59.369 krstov v smrtnoj vöri lansko leto, 6.114 misijonskih zgradb, 1.336 semeniščnikov, 6.216 raznih šol, 331.065 gojencov i gojenk v njih, 24 misijonskih tiskarn, 75 bolnic, 305 apotek, 5,062.784 betežnikov, ki so se zdravili v bolnicaj. Vmrlo je lani -17 misijonarov, eden se je vtopo, dva so bujli Japonci, dva Kitajci. Iz misijona je prišlo nazaj ali šlo v driige misijone 54 misijonarov. Nanovo jih je šlo v misijone 156.
Marijin List je naraseo meseca julija za komadov ; 4 v Nemčiji, 2 v Franciji, 1 v Canadi, 1 v Baranji, 1 v Čačaki, 1 v Gradci, 1 na Tišini, skiipno za 11 komadov. Odpadnolo je komadov: 2 v Franciji, 2 v Melinci, 1 v Martin je, skiipno 5 komadov, Čisti narastek 6 komadov. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
KARTUZIJANSK1 SAMOSTAN Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejema brate lajike med 20. in 35. letom. Prednost imajo rokodelci in poljedelci. Za izobrazbo zadostuje osn. šola.
Podrobnejša navodila daje : Kartuzija Pleterje, p, Št. Jernej, Dravska.