UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21 '60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36•—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNISTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništvo.	;	.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———	Reklamacije lista so poštnine proste. ....■■
Štev. 281.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 13. majnika 1912.
Leto II.
Ženski shod.
Včeraj ob pol 4. je bil sklican v areno ‘Narodnega doma« ženski shod, da manifestira za ženske pravice, predvsem za žensko vodilo pravico. Shod je bil dobro obiskan in je važen mejnik v razvoju jugoslovanske socialne demokracije. Bojevito razpoloženje in z viharnim odobravanjem sprejeta izvajanja sodru-žic Alojzije Štebijeve in Ade Kristanove ter sodruga Etbina Kristana so pričala, da se je zbudilo med slovenskim socialističnim žen-stvorn gibanje, ki se ne bo umirilo preje, do-kler ga ne bo kronala zmaga, ki je politična enakopravnost žene. Na shod so prihiteli tudi sodrugi, dokaz, da so odločeni vztrajno in odtočno podpirati socialistične žene v njih boju.
Shod je otvoril sodrug Petrič in pozdravil s Primernim govorom navzočne zborovalke in 2bor®valce. Na njegov predlog je shod izvolil Za Predsednico sodružico Michlerjevo. za podpredsednika sodr. Kocmurja in za zapisnikarico sodružico Stvarnikovo.
Sodrug Kocmur se zahvali v imenu predsedstva za izvolitev in podeli besedo prvi go-y°rnici sodružici Alojziji Štebijevi, ki je izvajala:
. Leta 1910. je sklenila II. mednarodna sofistična ženska konferenca v Kodanju, da Priredi enkrat vsako leto socialističen ženski jjan. Tako smo se zbrale me slov. socialistinje, ^a manifestiramo za ženske pravice. Mogočno Narašča v zanjih letih žensko gibanje in ženske jiokazujejo, da imajo zmisel še za kaj druzega Kakor samo za kuhalnico. A vendar se ne upoštevajo zadostno, ker nimajo volilne pravice. Nasprotujejo ji s hinavstvom in praznimi izgovori. Nad 6 milijonov je v Avstriji žen, ki de-lajo v obrti, industriji, trgovini in v takozvanih v'šjih poklicih. In vse te so brez pravice. Zato Se. moramo boriti in v tem boju se hočemo 0t>irati na sodruge. Socialna demokracija je edina brezobzirna braniteljica ženskih pravic, ®na razglaša enakopravnost žene z možem, l'°Iikrat slišimo- Politika ni za ženske. Ne vedite tem ljudem, ki presojajo slehern nov Pojav z ozkega obzorja. Politika ima nalogo ^ločevati, vlado in upravo v državi: Politika Peča z najvitalnejšemi interesi moža in žene. ?n ^ interesi se tičejo prav tako moža kakor zene. Ali se ne tičejo militaristične zahteve tudi ■nater, ki so vzgojile svoje sinove? Ali so ma-re zato žrtvovale najlepša leta, da jim sinove Postrele? Katera žena bo volila tistega, ki Podpira državo v blaznosti militarizma? Ka-ra žena bi volila tistega, ki se ne briga za racna delavska stanovanja in šole? Vlada ajaga vedno večje davke na živila. In ti davki ^denejo predvsem delavske kroge. Pravijo, da jenski razum ni tako zrel, da bi znal presoditi, *°niu naj da ob volitvah svoj glas. Toliko zrel
ie. da zna zračunati, kako mora preživeti ^nogošteviIno družino z dvema kronama na Današnje stoletje je stoletje otroka in sofizma. tako pravijo. In v tem stoletju otroka obena mati ne more dati svojega glasu tistim, \ delajo proletarskim otrokom krivico za kri-|.jco. Pravijo, da ženska za to ne zasluži vo-ne pravice, ker ji ni treba k vojakom. Zato
Pa
fnora dati vojakom svoje najdragocenejše.
^oio deco. Ženstvo ne sme preje mirovati,
njenimi otroci. Kjerkoli so ženske v parlamen-cijah vpliva, da pove, kako delajo z njo in njenimi otroci. Kjerpoli so ženske v parlamentih, kakor na Finskem in v Ameriki, povsod delajo s tisto energijo kakor moški. Tudi mi hočemo z vso silo v boj za naše pravice in če je bil kdaj končan kateri boj z zmago, tedaj se mora končati naš boj. Predlagam naslednjo resolucijo:	o	o
V	imenu socialnodemokratičnih žen zahtevamo, da dobe žene enake socialne, pravne, in politične pravice kakor moški. Na miljone žen dela poleg moških v najrazličnejših poklicih pod enakimi pogoji kakor moški. Socialno demokratično ženstvo, zbrano 12. maja 1912 na ženskem dnevu, zahteva zato, da dobe vse odrasle ženske državljanke pred vsem pasivno volilno pravico k obrtnim sodiščem, aktivno in pasivno volilno pravico za državni zbor in deželne zbore, občinske zastope in da smejo pristopati k političnim društvom.
Te politične pravice zahtevamo, da dosežemo
zadostno varstvo za življenje in zdravje delavk;
za varstvo mater in dojencev;
da dosežemo tako mezdo, s katero bomo lahko dostojno preživljale sebe in otroke;
da dosežemo znižanje cen živilom in cenena stanovanja, da nastopamo proti militarizmu. previsokim davkom in previsoki carini na živila;
da dosežemo dobre šole za naše otroke, izdatno zdravniško pomoč za naše bolnike, zadostno podporo vdovam in sirotam, brezskrbno življenje pri delu onemoglim.
Kakor delamo ramo ob rami z moškimi v tovarnah, delavnicah, pri stavbah in v rudnikih. v trgovini in pisarnah, v svojih in tujih domovih, tako se hočemo z njimi tudi ramo ob rami boriti za osvobojeje delavskega razreda iz gospodarskega izkoriščanja in političnega zatiranja. Država nam nalaga enake davke kakor moškim, sodi nas po enakem kazenskem zakonu kakor moške, zato je očividno, da moramo dobiti iste pravice in se nam mora dati prilika, da zastopamo svoje interese.
Ko je končala sodružica Štebijeva, je zagrmelo po areni dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje.
Nato je govorila sodružica Ada Kristanova: Cenjene sodružice! Cenjene sodrugi! Ze iz izvajanj sodružice Štebijeve ste razvideli nezmisel trditve, da politika ni za ženo. Spregovoriti hočem nekaj besed o ljubljanskih razmerah. Kadar bo ženska volilna pravica uvedena. tedaj žene ne bodo mogle razsodno nastopiti. če ne bodo zdramljene iz sedanjega mrtvila. Treba bo ogromnega dela. da se predrami ženstvo. Ustanovila se je »Vzajemnost«, ne zanimajo se pa ženske tako vsestransko zanjo, kakor bi bilo treba, vendar je prilika ravno v tem društvu, da žene dobe v njem, kar je treba. Današnji shod je posetilo veliko število žen. a pri tem ne smemo obstati, na tem temelju moramo naprej. Zlasti delavke se morajo bolj zanimati za žensko gibanje; neopravičen je sram. češ ne morem priti, ker nisem tako napravljena kakor je ta ali ona. Nam gre za načela, ne pa za obleko in klobuke.
V	tem zmislu je treba na delo. Glas, ki ga dvi-
gamo na današnjem shodu, se dviga skupno z glasovi na mnogoštevilnih avstrijskih shodih, z glasovi tistih žen, ki hočejo v boj za svoje pravice, v boj za žensko enakopravnost. (Veliko navdušeno odobravanje in ploskanje.)
Sodrug Kocmur opozarja, da se je v »Vzajemnosti« že pričelo delo žen. Spominja na klerikalce in na škofa Jegliča, ki pravijo, da žena nima nič opraviti s politiko. Kadar pa so volitve, pa klerikalci z vso silo obdelujejo ženske, da bi pritisnile na može. V Ljubljani je veliko število absolviranih gojenk trgovskih tečajev, ki ne dobe službe. In s temi gojenkami ravnajo nekateri trgovci nadvse brezvestno. Znan je slučaj, ko je vzel trgovec gojenko v komtvar, češ šest mesecev te bom imel za poskušnjo, potem te pa nastavim proti plači. In ko so pretekli štirje meseci, jo je brezobzirno odslovil in dobil drugo, samo da si je s tem pridobil brezplačno delo. Pač pa so si razne delavke z organizacijami precej izboljšale položaj. V Ljubljani imamo šivilje, ki ro-botajo za nizke cene ves dan. Položaj teh delavk je naravnost škandalozen. Imamo še delavke drugih strok, ki so izkoriščane še huje kot moški; treba bo vsem tem delavkam povedati. da se morajo organizirati, kakor so se moški. V zadnjem času so se ustanovila razna mladinska dobrodelna društva, ki naj bi olajševala bedo^ delavskih otrok. Ampak delovanje po teh društvih je večinoma povsem nezadostno. Pri društvih te vrste skrbe gotovi elementi bolj za svojo slavo kakor za dolžnost. Preurediti se mora tudi zdravniško nadzorstvo po šolah. Urediti se bo moralo tudi vprašanje o preskrbi šolskih otrok. Namesto javne milo-darnosti bo treba postaviti zakonodajno dolžnost. So pa še druge stvari, ki se bo moralo zanje zanimati ženstvo. Tu je draginjsko vprašanje. Na protestne shode proti draginji morajo priti tudi žene, potem bo protest mogočnejši. Strah pred klerikalizmom je v vprašanju ženskega gibanja pretiran, zakaj če se bo ženstvo zanimalo za javna vprašanja, bo že našlo pravo pot. Vabim vse žene, da pristopijo k ženskemu odseku »Vzajemnosti«. Potem se bo lahko ste rilo marsikaj in moški sodrugi gotovo ne bodo odrekli pomoči. Torej: sodružice, na čvisto delo! (Zivalmo odbravanje.)
Viharno pozdravljen povzame nato besedo sodrug Etbin Kristan: Sodružice in sodrugi! Zensko vprašanje je v zmislu socialne demokracije velik kos moškega vprašanja. Med delavskim in meščanskim ženskim gibanjem pa je velika razlika. To moram takoj v začetku krepko naglasiti: Emancipiranje med damami je čisto nekaj drugega od tega kar hočejo socialistične žene. Oglejmo si glavne razlike! Dame hočejo enako pravico z moškimi, tako pravijo. Vprašam pa: S katerimi moškimi pa? Ce bo dobila gospa Rotschildova priliko, da bo enakopravna z menoj, se bo prav lepo zahvalila, ker so njene pravice miljonkrat večje kakor moje. Ampak mi hočemo odpraviti te velikanske razlike in kdor ne verjame, da se dado odpraviti take razlike, ta naj gre ven in gre k sv. Križu pa naj si požene krogi jo v glavo. (Odobravanje.) Zakaj vse lepe besede o polovičnem zboljšanju delavskega položaja so ničvredne. Resnično se bodo zboljšale razmere šele takrat, ko jih ne bo treba več zboljševati
KMile
in se ne bodo več dale poslabšati. Ne oblju-bujemo nebes na zemlji. Toda med paradižem in peklom je še mnogo vmes. In kako pridemo de resnične enakopravnosti, uči socialna demokracija na podlagi znanstvenih naukov. So-i ialna demokracija zahteva, da dobi družba delovna sredstva v svoje roke, ne pa da so v rokah maloštevilnih bogatinov. Vrag, ki nas danes grize, je kapital, ki lahko vse kupuje delovna sredstva in delovno moč. In delavce smatra kapital za navadne stroje. In ker se mo" rajo stroji tudi mazati, jim privošči tudi živila. ampak tista živila so zanikrna in nezadostna. Zato mora delavstvo danes životariti in stradati! Edini resnični vladar na svetu je danes kapital in vsi ministri niso nič drugega kakor livrirani lakaji gospodov kapitalistov. S tem prihajamo na polje politike. Zenske se boie politike- ker mislijo, da je ne morejo razumet^ Bilo bi neumno, če bi dejali, da bo s splošno enako volilno pravico rešeno vse. Zakaj odločilo se bo v gospodarskem življenju. Ampak gospodarstvo in politika sta tesno spojena. Pa če bi se tudi zgodilo, da bi zapretila kapitalistom nevarnost iz državnega zbora, tedaj bi takoj prišel na pomoč kaptalizmu militarizem. Šele kadar bo razvoj tako daleč, da tudi militarizem ne bo mogel več pomagati kapitalizmu, šele tedaj bo za vedno odklenkalo izkoriščanju. In to se bo zgodilo tedaj, ko vojak ne bo brez premisleka streljal in sekal, kakor mu bodo ukazali; ampak se bo tudi, prav resno vprašal: »Čemu streljam? Čemu sekam?« (Viharno odobravanje). Kadar nas ne bo. bodo stopili na naše mesto otroci in zato je socializem tako važno vprašanje žena. Nihče ni z otrokom tako tesno zvezan kakor žena. Ker pa je bodočnost otrokova, je za nas vprašaje, kako se vzgoje ti otroci! Če jih prepustimo tercialkam. bodo naši otroci izpridili, ker smo sami napravili. (Odobravanje.) V tem slučaju pa bi bilo bolje, da bi jih nam žene sploh ne bile rodile. (Viharno odobravanje.) Kapitalizem izkorišča sočasno čisto enako tudi ženo in otroka in zato morajo iti tudi žene v boj proti njemu. Žene pa je treba tudi prepričati. da morajo prav tako kakor mož v boj proti kapitalizmu. Da ne bo samo stokala, ampak da se bo zavedala, odkod izkoriščeva-nje. In to je naloga organizacije in v organizaciji je treba delati in agitirati. Od dneva do dneva je treba trkati na možgane, da se zdramijo. Pred 2000 leti je hodil nekdo po svetu, ki je imel samo 12 pristašev. In njega so pribili na križ, ker je grmel proti mogotcem. Tistih 12 pristašev pa je osvojilo polovico sveta. Tedaj ne smemo izgubiti poguma mi, ki nas je že na miljone. In če boste delale, sodružice. v tem smislu, tedaj bodo narastle vaše vrste mogočno in odprle se bodo vam vrata v zakonodajne zastope. Zato pa je treba organizacije, ki vam bo dala spoznanje in tedaj boste korakale proti svetu za osvojitev tega sveta. (Fre-netično odobravanje in ploskanje.)
Nato se je sprejela resolucija, ki jo je bila predlagala sodružica Štebijeva, soglasno.
Sodrug Kocmur je opozarjal na strankin zbor o binkoštih ter na pravico sodružic, da pošljejo nanj zastopnice. Na njegov predlog so se izvolile: za Ljubljano sodružica Ada Kristanova in Michlerjeva; za Spodnjo Šiško so-
ZOLA:
Rim.
(Nadaljevanje.) q ' Ali veste, čegava je ta stara slika? V
0	duše mi sega kakor mojstrsko delo.« Duhovnik, presenečen od tega nepričako-tljl eKa in nepripravljenega vprašanja, je dvig-«.1 Slavo, pogledal, pa se še bolj začudil, ko ... Je nagledal počrnele, zanemarjene slike v °mem okvirju, j . »Veste li, odkod je ta slika? Kako da so lzKtiali v to sobo?« k *Ei, nič ni!« je odgovoril z ravnodušno doh 5>’lakil1 starih slik brez vrednosti se 1 tukaj povsod. Ta je nedvomno vedno tu-‘J visela. Ne vem; niti opažal je nisem.« stav Naposled ie previdno vstal in ta eno-da u.kretnja mu je povzročila take bolečine, cv^fe Jc komaj mogel posloviti. Zobje so mu °kotali od mrzlice.
*ilk *^e* ,n'kar rnc 110 spremljajte. Pustite svetil0 r te^ s°k’- *n l*a Prideva do kraja: Še naj-i\un?‘iC bi bilo, če bi sc izročili monsinjoru seJ'n'; zakaj to jc vsaj pomemben človek. Saj .m tlcial takoj, ko ste prišli, da boste Vše\ i? *'°te ali nehote storili, kar bo njemu be„c- Cemu bi se torej bojevali?... Pa no-(e besede o najinem nocojšnjem razgovoru
9	bi bila moja smrt!«
w	iiiuju	oni i i ;«
D0J	,rez Klasu je	pritisnil kljuko,	odprl vrata,
Hein , al Hczaupno na desno in levo po tern-izgjiri.0^11^11. Potem šele se je upal vun in je Hi j..! ’ tako tiho sc je vrnil v svojo sobo. da sani 0 .v grobni tišini stare palače slišati dr-
I	Njegovih nog. treb-	,ugi clan se	J’e Dierra zopet	polotila	po-
H ,y	b°ia: hotel jc poizkusiti vse,	pa se jc	dal
Vednii'Ul	priporočiti	papeževemu	izpo-
bjj ‘u>u. frančiškanskemu patru, s katerim je te] Jarnik nekoliko znan. Ali slučajno je nale-Vek;)a dobrega meniha, na najvestnejšega člo-PiilV očil,,o so izbrali zelo skromnega in zelo bj n0stega, povsem brezvplivnega moža, da zlorabljal vsegamogočnosti, ki jo daje
niesto pri papežu. V tem, da jc hotel Sveti
oče imeti le člana najponižnejšega redu. prijatelja revežev, svetega pocestega berača za izpovednika, je tičalo tudi nekaj pretvarjene ponižnosti. Ali ta pater je bil na glasu v veri močnega pridigarja; sam papež, po pravilu zakrit s pajčolanom, je poslušal njegove pridige, zakaj četudi ne more noben duhovnik poučevati nezmotljivega najvišjega svečenika, se je vendar priznavalo, da najde kot človek jahko kaj koristnega v dobrih besedah. Ali odštevši naravno zgovornost, je bil ta pater res le navaden snažilec duš, izpovedtiik, ki posluša in daje odvezo, ne da bi se kaj spominjal na nesnago. kadar jo opere z vodami pokore. Ko je Pierre videl, da je resnično tako reven in brezpomemben, je opustil misel na priprošnjo, o kateri je čutil, da bi bila brez koristi.
Ta dan ga je zasledovala podoba naivnega ljubitelja revščine, dražestnega Frančiška, kakor ga je imenoval Narcisse Habert, vse do večera. Pogostoma sc je bil čudil prikazni tega ljudem, živalim in stvarem tako ljubega, v goreči ljubezni do nesrečnih vzplamčenega novega Jezusa v tej sebični in po užitku koprneči Italiji, kjer je bila le radost kraljica nad lepoto. Nedvomno so se izpremenili časi. Kakšne ljubezenske sile je bilo treba v onih časih, ob velikem trpljenju srednjega veka, da je začel tak iz tal ljudstva vzrasli tolažilec preprostih pridigati žrtvovanje samega sebe, odpoved bogastva, sovraštvo do surove sile, enakost in pokorščino, ki bi morala zagotoviti mir sveta! Odet kakor največji reveži, sivo obleko ob bokih prepasano z navadno vrvjo, sandale na golih nogah, brez denarne mošnje in brez palice jc romal po svetu. On in njegovi bratje pa so govorili svobodno in ponosno, z vzvišeno, poetično silo. s čudovitim pogumom resnice. Povsod so nastopali kakor sodniki, prijemali so bogate in mogočne, in drznili so se ovajati slabe duhovnike, razuzdane, oderuške in krivoprisežne škofe. Sprejel jih je glasen klic olajšanja; ljudstvo jim je sledilo trumoma; bili so prijatelji, osvoboditelji vseh trpečih in malih ljudi. Zato se jc tudi Rim začetkoma vznemirjal zaradi teli revolucionarjev in pa-
peži so se obotavljali s priznanjem njihovega redu; ko so naposled popustili, se je to nedvomno zgodilo z mislijo, da se bo dala ta nova sila izrabiti v njihovo korist, za osvojitev najnižjega ljudstva, ogromne, nedoločene množice. katere temno žuganje je vedno srdito donelo skozi vsa stoletja, celo v dobah najvišje samolastnosti. Od tega časa je imelo pape-štvo v sinodih svetega Frančiška vedno zmagujočo vojsko, romajočo vojsko, ki se je razširjala povsod, po vseh cestah, po vaseh, po mestih, ki je prodrla do delavčevega in kmetovega ognjišča in si pridobila preprosta srca. Kdo si more zamišljati demokratično silo takega redu. ki je videti, kakor da se je porodil prav izpod srca ljudstva? Odtod prihaja tako naglo njegovo blagostanje; število bratov se pomnoži v kratkih letih, povsod se snujejo samostani, in frančiškanski red si tako osvoji posvetno prebivalstvo, da ga popolnoma prešine in vsesa. Dokaz, da je v tem plod zemlje, krepka rast plebejskega debla, je pa to. da se je mogla iz njega poroditi prava narodna umetnost: Predhodnik renesance in slikarstva, ter sam Dante, duša italijanskega genija.
Nekoliko dni je Pierre zdaj gledal te velike redove nekdanjosti pred sabo in se je v sedanjem Rimu zadeval ob njih. Frančiškani in dominikanci, od enake vere oduševljeni tekmeci. ki so se tako dolgo skupno bojevali za cerkev, si stoje, navidezno uspevajoči, še vedno v svojih velikili samostanih nasproti. Ali bilo je videti, da so bili frančiškani vsled svoje ponižnosti potisnjeni na stran. Morda se je to zgodlo tudi zato, ker je bila njih vloga prijateljev in osvoboditeljev ljudstva doigrana, odkar se je ljudstvo samo osvobodilo s svojimi političimi in socialnimi osvojitvami.
Boj se je gotovo vodil le med dominikanci in jezuiti, med pridigarji in vzgajalci, ki streme oboji za tem, da premesijo svet po vzorih svoje vere. Slišati je bilo votlo bobnenje različnih vplivov; vsako uro se jc vodila vojna, katere večna cena ie bil Rim. najvišja oblast v Vatikanu.
Prvim pa je malo koristilo, da se je bojeval
zanje sveti Tomaž; čutili so. kako se je podirala njih stara dogmatična znanost, in vsak dan so morali odstopati nekoliko tal jezuitom, ki so zmagovali s stoletjem.
Poleg njih so bili Kartuzijanci v svojih belih suknenih oblekah, čisti, molčeči svetniki, bogomisleci. ki se rešujejo s sveta v svoje samostane s tihimi celicami, obupani in potolaženi. katerih število je morda majhno, ki pa bodo večno živeli kakor bolest in potreba po samoti.
Potem so benediktinci, otroci svetega Benedikta. čigar občudovanja vredno pravilo je posvetilo delo; oni so strastni književniški in znanstveni delavci, ki so bili v svoji dobi dolgo mogočno orodje civilizacije in so s svojimi velikanskimi zgodovinskimi in kritičnimi deli mnogo doprinesli k svetovni izobrazbi. Te je ljubil Pierre^ in pred dvesto leti bi bil pri njih iskal zavetišča; ali kljub temu se je čudil, ko je videl, da so na Aventinu zidali veliko hišo, za katero je dal Lev XIII. že miljone, kakor da bi mogla biti današnja in jutršnja znanost še polje, na katerem bi oni lahko želi. Čemu? Saj so se delavci izpremenili. saj so zdaj dogme tu. da zapirajo vse poti in silijo vsakogar, da gre spoštljivo mimo in jih ne poruši do tal.
Končno mrgole tu manjši redovi, katerih je na stotine: Karmelitanci, trapisti, minimi, barnabiti. lazaristi, evdisti. misionarji, reko-lekti, bratje krščanskega nauka, bernardinci, avguštinci. teatinci. observanti, celestinci, ka-pucinci — neglede na ženske redove, klarise in neštete druge nune. kakor sestre izkušnjave, sestre z Colgate. Vsak red ima svoj skromni ali pa svoj bahavi dom; nekateri rimski okraji so sestavljeni iz samih samostanov, in za nemimi zidovi brenči, se giblje, spletkari vse to ljudstvo v večnem boju interesov in strasti. Nekdanji socialni vzroki, ki so jih porodili, že davno ne učinkujejo več; kljub temu se oklepajo življenja, dasi so od dne do dne bolj nepotrebni in slabejši. obsojeni na počasno umiranje — do tistega dne. ko jim mora na prsih nove družbe naenkrat zmanjkati sape in tal.
družica Kovačeva, za Moste, Zeleno jamo in Vodmat sodružica Hauptmannova, za Vič, Glin-ce in Rožno dolino se izvoli delegatinja pozneje. S pozivom na krepko, neumorno delo in s slava-klici na socialno demokracijo je sodrug Kocmur zaključil lepi shod, ki bo gotovo obrodil bogate sadove.
Policijsko nasilstvo v pruski zbornici.
O infamnem nasilstvu predsednika pruske poslanske zbornice, ki je zoper zakon in proti predpisom poslovnika poklical policijo v zboro-valno dvorano in dal iztirati socialističnega poslanca sodr. Borcharda, smo že poročali. V naslednjem objavljamo ugovor sodr. Borchardta proti brutalni odredbi predsednikovi, kateri po-kazuje v pravni luči vso nezaslišno predrznost.
Ugovor se glasi:
Na podlagi § 64 opravilnika ugovarjam proti izključitvi od današnje seje.
V prvi vrsti je moja izključitev pogrešek proti kazenskemu zakonu, ki ga opravilnik ne more omejevati, ne spreminjati, ne razveljaviti. Po kazenskem zakoniku je nasilna odstranitev poslanca iz zbornice, kakor tudi nasilna zabra-riitev njegovega vstopa, težek zločin. Izgon se kaznuje z zaporom v kaznilnici ne izpod pet let, zabranitev vstopa do pet let. Ugoyarjam zato sploh proti veljavi 2. in 3. odstavka § 64. Ali celo v zmislu teh dveh odstavkov je bila izključitev neopravičena. Po 2. odstavku je izključitev dovoljena le »v slučaju posebno sirovega kršenja ki ponižuje ugled zbornice.« Moj nastop pa ni bil takšen, kar je razvidno tudi iz postopanja gospoda predsednika, ker me ni prej pozval niti enkrat k redu! Očitno je torej, da celo po njegovem mnenju nisem kršil zborničnega reda, kaj šele na posebno surov način.
Ravno to spričujejo tudi dejstva, da to, kar sem jaz storil, store dostikrat tudi poslanci drugih strank. Predsednik je ukazal, da se smejo delati medklici le s sedežev. Najmanj 40 do 50 poslancev je stalo okolo govorniške tribune, seveda ni bil med njimi nobeden socialni demokrat. Veliko izmed njih je delalo medklice k redu, že to dokazuje, da njihovo vedenje — torej tudi moje — ni kršilo zborničnega reda.
Razen tega pa nima gospod predsednik pravice, da bi ukazoval poslancem, kje naj stoje in od kje smejo delati medklice. Vzlic temu sem se udal njegovi želji, ki je pa samo ob sebi popolnoma neopravičena, in sem odstopil za nekaj korakov ter opustil vsak medklic med govorom gospoda poslanca Schiffererja. Samo enkrat ali dvakrat sem napravil še pritrjevalen medklic »Tako je!« ali kaj sličnega. S tem gotovo nisem motil gospoda Schiffererja, ker so bili moji medklici le odgovori na njegova izvajanja in vprašanja, katere je on obrnil direktno name.
V tem slučaju sem tudi za to stal tako blizu govorniškega odra, ker mi je gospod Schiffe-rer zjutraj sporočil po gospodu Hoffmannu, da mu je veliko na tem, da poslušam njegova izvajanja. Ob nemiru, ki vlada vsak dan ob prvi uri seje, ne bi segel glas gospoda Schiffererja do mojega sedeža. Po vsem tem prosim zbornico, da proglasi mojo izključitev za neopra vičeno.
Pod to izjavo je dostavil predsednik sledeče: »Gospodje poslanci naj vzamejo gorenjo izjavo na znanje. Pripomnim, da bom predlagal zbornici, da postavi na dnevni red seje 13. t. m. glasovanje o tem, ali je bila izključitev poslanca Borchardta opravičena na podlagi stenografič-nega zapisnika seje«%
Po 4. odstavku § 64. opravilnika bodo glasovali poslanci o Borchardtovi izključitvi na današnji seji poslanske zbornice brez debate.
Junkerska večina bo imela izbirati med jasnimi pravnimi določili in med blaznim sovraštvom do socialne demokracije, ki je vodilo doslej vse njeno vedenje.
Naročajte se na Zarjo!
JOSIP WESTER:
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
I.
A.	Gimnazije in realke.
Do leta 1908 smo imeli v naši državni polovici dva tipa srednjih šol: gimnazijo in realko. Nekatere gimnazije so imele v nižjih štirih razredih risanje kot obvezni učni predmet; to so bile takozvane realne gimnazije, ki pa jih smemo šteti z vso pravico med gimnazije, zakaj v višjih razredih se njih učni načrt popolnoma strinja z gimnazijskim.
Osnova gimnazijam je podana z odi. nauč-nega ministrstva z dne 15. septembra 1849, št, 6467 v takozvanem »organizačnem osnutku« (Organisationsentvvurf). Ta osnutek je ostal skoz 60 let in dalje do danes kot splošno veljavni učni načrt. V tem je izražen namen gimnazije s sledečimi besedami:	»Višja	splošna
izobrazba na podlagi bistvene uporabe starih klasičnih jezikov in njih slovstva; s tem obenem priprava za vseučiliške študije«. — Popolna gimnazija obstoji iz 8 razredov: 4 tvorijo nižjo, drugi 4 višjo gimnazijo.
Nižja gimnazija pripravlja za višjo; vendar dosega s tem, da vsak učni predmet relativno zaokroži in zaključi, enotno splošno izobrazbo, ki je za večje število življenskih poklicev za-željena (»erwiinschlich«) in zadostna (»aus-reichend«).
Višja gimnazija pa nadaljuje ta pouk na bolj znanstven način in je takorekoč pripravljalnica za univerzo.
Učni predmeti za gimnazijo so: a) splošno obvezni: verouk, latinščina, grščina, učni jezik (pri nas nemščina in slovenščina), zgodovina, zemljepis, matematika, naravoslovje, pri-
Ljubljana in Kranjsko.
— Denuncljantje. Grdo je. da so klerikalci vložili ovadbo proti Ribnikarju, in prav ima »Slov. Narod«, da so liberalci ogorčeni. Da pa bodo liberalci še bolj ogorčeni, povemo jim tole: V Spodnji Šiški so bile volitve. En volilec je bil na vojaških vajah; za nedeljo 5. maja je dobil prost dan ter je prišel domov, doma se je preoblekel in šel volit. Par dnij za tem pa je bil poklican na raport, češ da je 5. maja bil preoblečen in da je volil v Spodnji Šiški. Mož je priznal Stal pa je na stališču, da je ravnal pravilno No. vojaška oblast je bila drugega mnenja. Dobil je tri dni samotnega zapora. Ko ga je ovadil? Gospodje šišenski liberalci naj se potrkajo na srce ter naj si reko: Nič nismo boljši kot klerikalci! »Slov. Narod« in »Dan« — po njih, po liberalnih denunci-jantiti iz Sp. Šiške!
— Z Viča-Glinc. Opažamo zadnje čase v vrstah naših tovarišev-delavcev precejšno mlačnost. Odjemalci »Zarje« ne naraščajo več tako. kot bi morali. Kje smo še v naši delavski občini do dejstva, da bo vsak delavec naročnik in čitatelj našega dnevnika »Zarje«? Tudi »Vzajemnost« bi morala imeti številnejše članstvo! Saj imamo že lastno čitalnico in lastno stanovanje! Na delo v tem pogledu! — Kar se tiče prodajalne »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico«, bi bili zadovoljni, če bi ne videli, da se da še enkrat toliko članov pridobiti ter še za enkrat toliko pomnožiti promet. Roko na srce. da se povzdigne naša stvar!
— Založba »Zarje« je prevzela vse brošure »Del. tiskovne družbe v Ljubljani« v svojo zalogo. Opozarjamo vse čitatelje. da si naj skušajo nabaviti po en izvod vsake brošure in knjige iz naše založbe. Kdor vzame in plača takoj po en izvod vseh. ki so v zalogi, dobi 10 odstotkov popusta. — Izšla je tudi »Mati« v knjižni izdaji. Naj si jo vsakdo nabavi.
— Delavska tiskovna družba v Ljubljani
prosi vse kolporterje, naj vendar obračunajo. Žalostno je, da je treba posameznike za to, kar je samo ob sebi umevno, tako prositi. Torej!
Prvi majnik socialistov v cerkvi. Delavci v Schaffhausenu na Švicarskem so našli prav primeren prostor za praznovanje prvega jjiaj-nika. Kadar je vreme ugodno, se vrši shod na prostem, kadar je pa deževno vreme ali) veter se vrši vsled pomanjkanja večje dvorane shod v cerkvi. — Protestantovska cerkvena oblast se nič ne izpodtika nad uporabo cerkve Sv. Ivana za praznovanje prvega majnika. Klopi, ki so običajno namenjene vernim bogaboječim kristjanom, so na prvega majnika zasedli socialisti. Govori so se vršili raz leco, na koru pa so bili zbrani pevci. — Vihrale so tudi rdeče zastave v notranjosti cerkve. Vkljub temu se ni s tem prav nič oskrunila cerkev in niti podrla se ni. — Nabrežinski trn klerikalizmu.
— Konzumno društvo za Ljubljano in okolico opozarja konzumente na svoje prodajalne v Ljubljani in okolici. Geslo» svoji k svojim« naj rte bo med delavci prazna fraza.
— Hrošči. Piše nam prijatelj našega lista: Letos je hroščevo leto. Ako greš pod Tivoli ali na Rožnik, ali kamorkoli, kjer so drevesa, vidiš vse polno hroščev. Hrastje je čisto objedeno. Deželni odbor sicer izdaja ukaz za ukazom, kako se naj hrošči pokončujejo. Tudi občine store marsikaj proti tej nesrečni golazni. Vendar še vse premalo. Moje mnenje je. da bi sledeče sredstvo najbolj pomagalo: V kasarnah imamo na tisoče mladih mož vojakov, ki morajo vsak dan po poljih na vaje. Mar ne
—	bi bilo v prid, ako bi se vsa granizija saj en teden podala na lov hroščev. Oddelek za oddelkom, z vsemi pripravami, z živim apnom in rjuhami — ali bi bilo mogoče uspešnejše se boriti proti hroščem? Ali pa šolski otroci! Štirinajst dnij vsako dopoldne pod vodstvom gg učiteljev —• kaj bo ta deca vse opravila! Obenem bi se lahko združil s tem delom nazoren potik o hrošču in njega bližnjih sorodnikih.
rodopis in kemija, modrosl. propedevtika; v novejši dobi (po novem učnem načrtu) tudi še: lepopisje, risanje, telovadba; — b) relativno obvezni so deželni jeziki (v posameznih krono-vinah različni); — c) prosti predmeti: moderni jeziki (pri nas na poedinih zavodih francoščina in laščina), petje, stenografija, dež. jeziki (ponekod); opisna geometrija; fizikalne vaje (ponekod); prostoročno risanje in telovadba, (dokler se ta dva predmeta ne uvedeta kot splošno obvezna v smislu novega učnega načrta). — Taka gimnazija, ki jo zovejo tudi »humanistično«, obstoji bistveno neizpremenjena že dvainšestdeset let: dve človeški generaciji sta se izobraževali na podlagi tega načrta, skoro že osem študijskih kolobarjev (turnusov) po 8 let je dovršenih.
Drugi tip dosedanje srednje šole tvori realka.
Kot organizačno osnovo za realke ima skoro vsaka kronovina svoje deželne zakone, ki so bili potrjeni ok. 1. 1870. Samo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne ministrske naredbe v I. 1870—72; tako velja na pr. za realko v Ljubljani min. naredba z dne 31. maja 1871, št. 2431. Potemtakem so realke v primeri z gimnazijami dokaj mlajši zavodi; najstarejši štejejo nekaj več ko 40 let svoje zgodovine.
Namen realke je: 1.) podati splošno višjo izobrazbo s posebnim ozirom na matematično-naravoslovne stroke; 2.) pripravljati za višje strokovne šole, t. j. študije na politehničnih visokih šolah, na gozdarskih in rudarskih akademijah itd., torej za višje šole, temelječe na realnih učilih predmetih.
Popolne (velike) realke imajo po 7 razredov in se dele v nižje in višje realke. Nižja realka (4razredna) pripravlja za višjo in nudi do neke stopinje zaokroženo višjo izobrazbo tistim, ki hočejo, dokončavši te razrede, stopiti v praktično življenje.
— »Vzajemnost« za šentjakobski okraj ima
v sredo 15. t. m. točno ob 8. zvečer v pisarni centrale jako važno sejo. Pridejo naj tudi nadzorniki in njih namestniki.
— Nagrade za pobiranje hroščev. Magi-stratni gremij je sklenil na svoji seji, da plača mestni magistrat za mernik nabranih hroščev po 1 K. Nabrane hrošče je prinašati v vrečah v mestno drevesnico ob Cesti na Rožnik, kjer se dobi potrdilo. Na tako potrdilo izplača mestni gospodarski urad (na magistratu v I. nadstropju). vselej dopoldne od 9.—12., določene nagrade.
— Ponesrečen železničar. Dne 10. maja zjutraj je stroj na postaji Jesenice povozil 231et-nega železniškega delavca Herzeg Istvana, doma iz Szabo na Ogrskem. Kako je prišel ponesrečenec pred stroj, ni natančno znano. Stroj ga je tiščal pred seboj kakih 200 metrov. Nesrečnež je takoj izdihnil.
— S trebuhom za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov in 11 Macedoncev, iz Amerike je pa prišlo 5 Slovencev, 41 Italijanov se je peljalo na Dunaj, 25 Hrvatov pa v Kočevje.
Najizvrstnejši in najizdatnejši kavni pridatek je Kolinska kavna primes. O tem so prepričane že vse naše gospodinje in zato kupujejo samo Kolinsko kavno primes. One dobro vedo, da se s Kolinsko kavno primesjo — in samo z njo — da napraviti najboljša kava. One tudi dobro vedo. da kava. ki ji je pridejana Kolinska kavna primes, porabi mnogo manj sladkorja. In dobro vedo tudi, da zadostuje še majhna merica Kolinske kavne primesi, da napravi kavo okusno. Izkušnja jih uči, da tista kava vsakemu najbolj ugaja, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes. Zato vse naše gospodinje kupujejo samo izvrstno Kolinsko kavno primes.
Ogenj v Tomačevem.
Snoči okolo 9. je izbruhnil v Tomačevem ogenj, ki je v kratkem času upepelil 29 hiš in gospodarskih poslopij. O veliki požarni katastrofi smo dobili naslednja poročila-'
Kako je ogenj nastal?
Goreti so začele butarice, zložene za Smrajčevim podom. Vzrok ognja še ni pojasnjen; splošno mnenje je, da je ogenj zanalašč zanetila zlobna roka. Ker je vlekel močan piš, se je ogenj z neznansko naglico razširjal, plamen je skakal s poslopja na poslopje in vkrat-kem je bila četrtina vasi v plamenu.
Gasilna dela.
Vsled vetrovnega vremena je bilo gašenje zelo otežkočeno. Na kraj nesreče so prišle požarne brambe iz Stožce, Most, Ježice, Kašlja, Dravelj, Vižmarij, Beričeva, Ljubljane, Črnuč in Šmartna pod Šmarno goro, ki so se z nadčloveškim naporom trudile, da zajeze ogenj. Mnogo časa je trajalo, preden so brizgalne dobile vode. Poleg domačih vodnjakov so napeljali vodo iz Save, ki je oddaljena do 1000 korakov. Pomožne akcije se je udeležilo tudi vojaštvo vseh v Ljubljani zastopanih branž.
Obseg katastrofe.
Ogenj je upepelil devet gospodarjem hiše; pogoreli so pri Rodetu, pri Smrajču, pri Vodinu, pri Makonu, pri Martinovču, pri obeh Zajcih, pri Klancu in pri Nadlužetu. Poleg tega je ogenj uničil 20 gospodarskih poslopij: hlevov, podov in kozolcev. Dočim se je posrečilo vso živino rešiti, je zgorelo mnogo pohištva, orodja, obleke in perutnine. Škoda je velika in je zavarovanje niti daleč ne dosega.
Žrtve pri gašenju, več oseb ranjenih.
Pri gasilnih delih se je več oseb, deloma prav težko poškodovalo. Pri gašenju Zajčevega poda sta odletela Sitarjev Miha in Sinčev Janez iz Stožce z brizgalne na tla, v tem hipu je padla goreča greda s strehe in podrla oba ognjegasca z brizgalno vred. Nesrečnike so težko opečene izvlekli iz ognja, dočim je brizgalna zgorela. Enaka nezgoda je doletela tudi Marijo Marnovo. Hude opekline sta dobili tudi
Višja realka (3razredna) izpopolnjuje učno snov nižje realke in pripravlja zlasti za višje študije, temelječe na matematično-naravoslov-nih vedah. Višja realka ne obstoji (kakor tudi ne višja gimnazija) sama za se, ampak je vedno v zvezi z nižjo realko ali pa tudi s štirirazredno realno gimnazijo (starega tipa).
Učni predmeti na realki so (slično ko na gimnaziji) a) obvezni verouk, jeziki (učni jezik deželni in moderni jeziki), zgodovina, zemljepis, matematika, prirodopis, kemija, fizika, opisna geometrija, prostoročno risanje, telovadba. — Kar se tiče učnega, oziroma deželnega in modernega jezika, veljajo v raznih kronovinah posebne naredbe. — b) Relativno obvezni (v raznih deželah razni). — c) Neobvezni ali prosti (različno). — Na realki torej v jezikovnem pouku ni tiste enotnosti, kakor je na gimnaziji; naravno, ker so realični zakoni v posameznih deželah v soglasju s praktičnimi potrebami do-tičnih pokrajin. In prav v tem tiči prednost realnih študij pred gimnazialnimi.
B.	Reformni zavodi.
Kakor znano, je zborovala na Dunaju v dneh od 21. do 25. januarja leta 1908 od na-učnega ministrstva sklicana srednješolska etiketa, katere so se udeležili poleg šolnikov zastopniki ministrstva, znanstveniki, pedagogi in visokošolski profesorji, vojaški dostojanstveniki itd., tudi zastopnice ženskih vzgojeval-nih zavodov.
Uspeli te etikete se je pokazal še isto leto v naredbah naučnega ministrstva z dne 8. avgusta 1908, št. 34.180. S tem odlokom se je namreč načelno dovolilo, da se sinejo (poleg obstoječih 4razrednih realnih gimnazij) osnovati tudi novo organizirani osemrazredni zavodi, t. j. osemrazredne realne gimnazije (tip A). Razun teh se sme tudi poskusiti z reformnimi realnimi gimnazijami (tip B). To sta
Frančiška Babnikova in Babnikova krščenca Štefka Blasova. Nevarno se je poškodoval tudi neki artiljerijski vojak, ki je padel s strehe Stembovega poda in so ga nezavestnega odpeljali v bolnico. Tudi druge ranjence so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, ko jim je na kraju nesreče navzoči zdravnik doktor Rus podelil prvo zdravniško pomoč in jim za silo obvezal rane.
Kanalizacija v Ljubljani.
Poročilo o projektu za napravo dveh glavnih kanalov zbiralnikov ob Ljubljanici.
Spopolnitev pomanjkljive cestne kanalizacije je bila že od nekdaj ena najvažnejših točk v programu mestne uprave. Zidali so se pač cestni kanali kakor je potreba nanesla, brez vsake medsebojne zveze. Sistematično se je pri' čelo z zidanjem večjih cestnih kanalov že leta 1883. Od tega leta dalje se je cestno kanalsko omrežje vedno bolj razširjalo. Manjkal pa Je splošni kanalizačni načrt. Izvršitev istega je občinski svet v seji dne 20. aprila 1897 sklenil, in je to delo poveril prof. J. Vlad. Hraskemu.
Vsled tega naročila izdelal je leta 1899. prof. na češki tehn. visoki šoli v Pragi J. Vlad. Hrasky kanalizacijski načrt za ljubljansko mesto. V tem projektu je določil globočino in Pa' dec obrežnih zbiralnikov s posebnim ozirom na Podhagskega načrt za regulacijo Ljubljanice-Ni pa bilo še takrat in pozneje govora o tern-da bi se radi racionelnega obdelovanja barja zajezavala voda s pomočjo kakih zatvornic.
Tekom prihodnjih let so se pač zidali zapO' redoma, kakor je nanesla potreba, kanali v P°' sameznih ulicah in se je razvilo kanalizacijsko omrežje, ki odgovarja sedanjim zahtevam. D° zgradbe projektiranih obrežnih zbiralnikov Pa ni prišlo. Sploh Hraskega splošni kanalizacijs*1 projekt ni bil nikdar pravilno komisijoniran ter od občinskega sveta definitivno potrjen.
Za osuševanje barja potrebno poglobljeni Ljubljanice in Grubarjevega kanala po Podhag' skega projektu se je vodopravno konsentiral0 in je o rekurzih c. kr. poljedelsko ministrstvo z razglasom z dne 10. januarja 1898 št. 22.646 e* 1897, ter c. kr. upravno sodišče z razsodbo 2 dne 9. junija 1900, št. 4.102 ex 1900 pravomoC' no odločilo .
Za časa, ko se je pričelo poglobljevanje, Je komisija za osušitev barja spoznala za potrebno, da se v bodoče za časa nizkih in srednji" voda Vzdržuje vodna gladina stalno do inorske višine 287.30 m (pri erarskem peglu ob odcePu Grubarjevega kanala) in s tem preprečiti pre' veliko osušenje barja v omenjenih časih. V t° svrho ste se projektirali in vodopravno komis*' jonirali dve zatvornici, ena v Ljubljanici, druga v Grubarjevem kanalu.
V	tozadevnem vodopravnem privolilo z dne 15. marca 1911 se glede zgradbe zatvornice v Ljubljanci pri km 27.17 (pod prisilno delavnico) izreka pod točko 2) sledeči pogoj:
»Naprava, oziroma poraba zatvorniškega jezu v Ljubljanici pri km 27.17 je dopustna le tedaj, če se v zajezeno strugo ne bodo iztekal' ljubljanski cestni kanali in drugi kanali, ki vodijo seboj bistveno množino nesnage, v takefl* številu, da bi s tem količkaj trpelo javno zdraV' stvo« — z drugimi besedami, ako se bodo zgra' dili zbiralniki, morajo imeti svoje izlive P0® jezom.
Projekt zajezitve Ljubljanice pri km 27.j7 pa je takorekoč izpodnesel v tehniških ozirih tla kanal, projektu prof. Hraskega, ker bi po zaje' zitvi nastale povsem druge vodne razmere kakor po projektu Podhagskega in s katerimi !e računal projektant.
Mestni magistrat je tedaj povabil profe' sorja Hraskega, da se izrazi o vplivu teh izpre' menjenih razmer na proj. obrežne zbiralnih' Prof. Hrasky izreka nato v svojem poročilu dne 20. septembra 1911, da je z ozirom na ralnike sploh nedopustno, zajeziti Ljubljani^ pri km 27.17 do višine 287.30 m; na tem bi bilo mogoče zajeziti k večjemu do morsK višine 286.00 m; toda tudi v tem slučaju bi 11 bilo mogoče izvesti samo dveh obrežnih zbira*' nikov, ker bi njihovi profili morali biti P*^
^—rir~r~iTrnrT~7~--------------------------------
dva nova reformna tipa srednje šole. Tretji P® je takozvani »dečinski tip« (tip C) realne g'171' nazije; že leta 1907 je bilo naučno ministrstv dovolilo, da se občinska realna gimnazija v Pe' činu ob Labi preosnuje v višjo realno gimna' zijo s posebnim učnim načrtom. Sedaj je ta vod v upravi države in tvori takozvani >>de' činski tip«.
Tako torej imamo v državi troje vrst r®' formnih zavodov. Ze ta trojnost kaže, da se se' daj še poskuša, kateri tip se najbolje obnes • A že vsa znamenja kažejo, da se bo najprej * najbolj udomačila osemrazredna realna gimna zija (tip A). Po statističnem pregledu za lelv 1910/1911, izdanem od naučnega ministrstva naredbenem listu dne 15. januarja 1911, je &1... v tostranski državni polovici 296 gimnaZ*)* med temi 21 malih gimnazij, dve 4razredni r alni gimnaziji (starega značaja), 3 male rea' gimnazije, 215 velikih gimnazij, 4 realne in v like gimnazije, 2 veliki realni gimnaziji (stares.. značaja), 47 osemrazrednih realnih S*1!1111«), (tip A) in 2 reformni realni gimnaziji (tip 1^ Med temi se preosnavlja 34 hum. gimnazi) realne, oziroma reformne gimnazije in 4 rea v realne, oziroma reform, gimnazije.*
') Statistični pregled za pričetek 1. 1911/12 ie naredbenik naučnega ministrstva št. 1 z dne I. januan-’ ..j v Na podlagi teh podatkov je stanje srednjih Sol v Avs tekočem šolskem letu sledeče: Vseh gimnazij je..	4’
temi 20 malih gimn., 2 štirirazr. realni gimnaziji. realne gimn., 218 velikih gimnazij, ‘1 realne in vel. * ^
2 veliki realni gimn. (starega tipa), 62 osemrazr. rep0jgtnW'
(tipa A) in 4 reformne realne gimnazije (tipa B) 1 jetoS
kem je poskočilo skupno število gimnazij od lani lti.
za 20 zavodov; prirastek 8-razr. realnih gimnazij J ,‘lVija-
vodov, reformnih realnih gimn. 2 zavoda. — V Pr ; J.aZUn
nju v 8 -razr. real. gimn je 33 gimnazij in 3 rcalK. > v fC.
tega se nadaljujejo realne paralelke na 7 gimnazi)- '^uni-
formno realno gimn. sc presnavljata 2 realki, v rca j
dečinskega tipa pa 1 gimnazija.	\
(Dalje pr*u,/
ogromni, temveč bi bilo treba napraviti za posamezne pasove mesta k Ljubljanici vzporedne zbiralnike. V ta namen bi bilo treba večji del že obstoječe cestne kanalizacije popolnoma prezidati, kar bi povzročilo ogromne stroške.
Vsa kanalizacija bi se morala izvršiti popolnoma na drugi podlagi, kakor je bila z vsega početka zasnovana in v resnici tudi izvršena. Vrhutega pa je stavil prof. Hrasky temu projektu za predpogoj, da se voda po zatvornici v Ljubljanici nikakor ne sme napeti nad koto
286.00	m.
Ta zahteva je pa v nasprotju z decidirano izjavo strokovnjakov, ki zahtevajo za racionelno ■obdelovanje Ljubljanskega barja napetje Ljubljanice na koto 287.30 m nad morjem.
Mestni magistrat je torej na podlagi tega nepobitnega dejstva povabil prof Hraskega, da napravi potrebne izpremembe v svojem projektu za slučaj, da se zatvornica omakne do edino možne točke, to je do Št. Jakobskega mostu in se voda zajezuje tam do maksimalne višine 287.30 m.
Prof. Hrasky je po dolgem razmotrivanju doposlal potrebne skice in tozadevno tehnično Poročilo. V tem poročilu je eden glavnih predpogojev zahteva precejšnje poglobitve Grada-ščice od izliva do Kolezijskega jezu, kar bi povzročilo zopet velikanske stroške, kateri niso niti v programu regulačnih del za osuševanje barja, tn katera dela se v doglednem času sploh ne bodo izvedla.
Sploh bi izvršitev tega, danim razmeram Prilagodenega zadnjega prof. Hraskega načrta, •stala ogromne svote ter bi vkljub temu povolj-no ne rešila perečega vprašanja glede situiranja Zatvornice v Ljubljanici. Zatvornica bi morala vendar le k Št. Jakobskemu mostu, in s tem bi bila komunikacija po Ljubljanici za vedno onemogočena, ne glede tudi še na estetiko obrežij Ljubljanice.
Vpoštevajoč vse te, za procvit deželnega stolnega mesta tako eminentno važne momente, se je komisija za osušitev barja z dopisom z dne 8. novembra 1911, št. 37.689 obrnila na mestni magistrat z nasvetom, da mestna občina Pri tako velevažnem koraku vpraša še enega strokovnjaka za mnenje o tej zadevi. Povdarja se v tem dopisu, da interes in bodočnost mesta direktno zahteva, da se zatvornica napravi vsaj flizdol od Št. Peterskega mostu.
Prof. Hrasky sam se je odločno izrazil za zgradbo zatvornice pri km 27.17 in je kot vzro-Le navedel: »nenavadno olepšanje obrežnih krajev Ljubljanice, omogočenje plovbe po Ljubljanici v gospodarske svrhe, saj bode v prihodnosti vendarle barje v največji meri skrbelo za apro-vizacijo stolnega mesta, izkoriščanje vodne sile Vsled večjega padca itd.« Seveda je prof. Hrasky zajezenje Ljubljanice omejil na višino 286.00, kar je po izjavah močvirno-kulturnih izvedencev H. Koppensa in V. Zailerja popolnoma izključeno. Ob jednem je v njegovem poročilu izrečena bojazen, da bi napeta voda utegnila škodljivo vplivati na stanje podtalne vode v Trnovskem, Krakovskem in Karlovškem predmestju. Ravnotako je opozarjal st. vodja za osu-. tev barja, g. stavb, nadsvetnik Pavlin, v svojem dopisu z dne 19. maja 1910, št. 15.440, da Je naprava nizdol ležeče zatvornice najvitalnejšega pomena za Ljubljano.
Opozarja se v tem dopisu, da bi naprava zatvornice v Ljubljanici, ne le popravila veliko škodo v estetičnem oziru, temveč še zdatno dvignila slikoviti pogled današnjih nabrežij, kar Je za stolno mesto neprecenljive vrednosti.
Skratka, nebroj utemeljenih razlogov go-X°ri odločno za situiranje zatvornice nizdol od Peterskega mostu.
Na podlagi prej omenjenega dopisa komisije za osušitev barja z dne 8. februarja 1911, °brnil se je mestni magistrat na centralno organizacijo avstrijskih akademičnih inženirjev, na društvo avstrijskih inženirjev in arhitektov na Dunaju z vabilom, da nominira izvedenca, ki bi Preiskal naštete velevažne razloge za situiranje ^tvornice v Ljubljanici k km 27.17 to je vštric ^želne prisilne delavnice ter oddal svoje mnenje.
j. Določen je bil v to obl. avtor, inženir na •mnaju L. Roth, kateri se je pozivu odzval in je mbsirno predelal vso zadevo v svojem izvedenskem mnenju z dne 15. svečana 1912. Da je najprej preštudiral obstoječe razmere, je bilo treba naslednjih preiskav, konštatiranj in merjenj:
a) obstoječega kanalskega obrežja.
b) stanja in razmer podtalne vode v Ljub-hani,
. c) globočine kletij onih hiš, ki so v bližini °brežja.
. Iz teh pripomočkov je predvsem razvideti, imajo zazidani deli mesta popolno kanalsko nal[CŽie in da obst°ie P°vsod vsaj Slavni ka-
i. Najstarejši kanali so iz opeke ali pa iz lom-Jenega kamna; od I. 1883. do 1887. se je zgradi-Avrsta iz kamna zidanih kanalov, (70 cm širo-m< 100 cm visokih), ki imajo dno iz betona in še danes v prav dobrem stanu.
^ Leta 1890. se je pričelo z betonskimi kanali; ,ajl’rei se je uporabljal roman-cement, ki se ^ deloma ni obnesel.
Štajersko.
g — Majske slike v Hrastniku. Vsem sodru-jj J11« ki si žele ogledati sliko 1. maja, bodi tem šli n?01 naznanjeno, da je slika v prodajalni kon-t|. ,?r'ega društva vsakemu na ogled. Tamkaj si m lahko vsak sliko naroči.
D0 — Ponesrečen rudar. V sredo, 8. t. m., se je da n re<~-il rudar L Kasestnik pri predoru, tako bik d okreval. Govori se, da je kriv paz-dai y°Kl>č. ki je dotičnega spodil v času, ko je bo ?namenie* da se dvigne stroj. Mislimo, da kri m'sija natančno poizvedela, in da bo %doletela zaslužena kazen, železniška nezgoda. Matija Kugler, usluž-n' šc južne železnice, je v torek napolnjeval ke ^0r°Škem kolodvoru v Mariboru kotel ne-mor str°ia- P™ tcl Priliki je trčila druga loko-silo i ono’ na kateri je stal Kugler, s tako sL\-|a )e dovodna cev železniškega vodovoda Cl*a iz lokomotivnega kotla in težko poško-
dovala Kuglerja na nosu, v obrazu in na palcu leve noge. Zdravnik ga je obvezal in dal prepeljati v bolnico.
Koroško.
— Nesreča na kolodvoru. Sprevodnik državne železnice Simon je čakal 10. t. m. na vlak v Mayerjevi restavraciji pri kolodvoru Rathenthurn. Ko je vlak pripeljal na kolodvor, je Simon letel na kolodvor, toda ne skozi postajno poslopje, marveč naravnost čez skladišče, kjer je hotel okrajšati pot. Pri tem je moral prelezti neki železniški voz. Pri odskoku je padel tako nesrečno, da se je zelo nevarno poškodoval na vratu. Prepeljali so ga v beljaško bolnišnico. Do 10. t. m. zvečer ga še niso mogli zaslišati, ker ne more govoriti.
Istra.
— Korupcija v Pulju. Dne 10. t. m. so aretirali v Pulju mestnega pisarniškega ravnatelja Viktorja Vittorija. Ta aretacija je v zvezi z aferami, ki so povzročile razpust mestnega občinskega sveta.
— Zobotirna železnica na Učko goro. Občinski svet v Lovrani je sklenil, da prevzame stroške za napravo zobotirne železnice od Lov-rane na Učko goro. V eni prejšnjih sej občinskega sveta je občina prevzela že odplačevanje obresti kapitala, ki se bo investiral za to podjetje. Proračunali so, da bi stala železnica 750 tisoč kron.
Vestnik organizacij.
Seja izvrševalnega odbora danes v pondeljek ob pol 7. zvečer v »Internacional11.
Krojaška podružnica ljubljanska vljudno prosi, da vrnejo člani iz društvene knjižnice izposojene knjige čimprej ali najkasneje do konca tega tedna.
Vič-Glince. Odbor . Vzajemnosti ‘ ima nocoj ob 8. v društveni sobi važno sejo, katere naj se zanesljivo udeležijo vsi odborniki.
Organizacije in sodrugi po Slovenskem, ki imajo morda kako sliko (fotografijo, portret) iz prvih početkov strankinega gibanja na Slovenskem, so vljudno naprošeni, da jo vpošljejo centrali »Vzajemnosti" v Ljubljani, ki bo zanimive slike objavila v .Družinskem koledarju" za leto 1913 Slika se po uporabi vrne nazaj.
Umetnost in književnost.
Dr. Kelemini, profesorju v Novem mestu.
Opozorili so me na sobotni podlistek našega »prvega« dnevnika .»Slovenski Narod«, v katerem ste se brez potrebe zagnali v mojo osebo in našo revijo »Naši Zapiski«. Pričakoval bi od akademično izobraženega človeka nekoliko več resnosti in stvarnosti. Iz Vaše pisave pa veje prav odurna malenkostna užaljenost, ker sem Vam bil očital sentimentalnost pri presojanju dr. Kraigherjevega dela. Bilo je že netaktno od uredništva »Slovana«, da je Vašo kritiko o »Školjki« sprejelo, ker morate vendar priznati, da je otročje, ako se hoče veljavnost tacega dela, kot je »Školjka«, izpodbijati z razlogi kakor sklicevanje na zlato slovensko dekle in na napredujoče slovenstvo. Nezrel in zaljubljen gimnazijec bi smel Školjko kritizirati s tako naivnega stališča. Sentimentalna užaljenost, ki se razliva po Vašem podlistku, le dokazuje, da niste sposobni biti resen. Obžalovanja vredno je, da si mlad profesor, ko se gre za znanstvene in estetične probleme, ne more pomagati drugače nego z ostudnimi osebnostmi in zmerjanjem, ter se ne zaletava le v osebo, ki je direktno dala povod njegovi užaljenosti, ampak napada tudi druge sotrud-nike »Naših Zapiskov« in rabi za to reVijo psovko. Ne reagiral bi niti na Vaš podlistek, ako bi ne bilo simptomatično, da se take malenkostne polemike tirajo ravno po akademično izobraženem naraščaju iz vrst napredne in radikalne stranke. Najprej dr. Potočnik, potem dr. Rostohar in sedaj še dr. Kelemina! Kaj poreče k tej polemiki gimnazijska mladina, katero imate vzgojevati in buditi na resno delo? Ako Vam ni po godu moja študija o seksualnem problemu, vendar ni dovolj trivialna sodba, da vse skupaj ni za nič itd. Dolžnost Vam je pozitivno nastopiti ter izreči Vaše samostojno mnenje o tem problemu. Ako ste veščak. utegnite me poučiti, ako pa niste, je skoraj smešno, da mi v takem tonu sploh kaj očitate. Dokler stvarno ne nastopite, smatrati bom moral, da ste nesposoben resne besede. Vašo končno sodbo o meni pa ne morem drugače imenovati nego podlost. Ne poznate moje zgodovine ali pa jo poznate po takih listih kakor je »Slov. Narod« in »Soča«, to pač niso viri. na podlagi katerih smete .očitati človeku, ki toliko let požrtvovalno dela na političnem, gospodarskem in kulturnem polju, samoljublje in nestalnst. S tem je ta zadeva z Vami končana in ne bom reagiral na Vaše daljše napade* pač pa me bo veselilo, ako povzročite v reviji resno in znanstveno polemiko o seksualnem problemu. — V Gorici, dne 10. maja 1912. — Dr. Tuma.___________________________________
ZADNJE VESTI.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 13. maja. Zadnja seja državnega zbora pred binkoštmi bo v petek, dne 24. maja.
V	četrtek po praznikih se snide zopet zbornica. Ta teden je nameravano, da se rešijo izpremembe kazenskega reda. s katerimi se je zadnje dni bavil justični odsek; potem se imajo odpraviti še tri manjše predloge: Zakon o po-množevalnih aparatih, ki je prišel iz gosposke zbornice, potem poročilo justičnega odseka o potih za silo, pa predloga o varstvu imena in znamenja »Rdečega križa«. Prihodnji teden se ima zbornica Daviti z izseljeniškim vprašanjem. Baje nameravajo Hrvatje pri tej priliki zopet nastopiti z obstrukcijo, ker se v vprašanju absolutizma na Hrvaškem še nič ni zgodilo.
Brambna reforma.
Dunaj, 13. maja. Dogodki na Ogrskem spravljajo vladne stranke v veliko zadrego. V biambnem odseku sc ima ta teden končati generalna debata o brambni reformi. Sicer mislijo, da imajo s pomočjo Čehov že zagotovljeno večino, ki bo glasovala, da se začne s
specialno debato, katero so mislili tako skrajšati. da se ne bi razpravljalo o vsakem paragrafu posebej, temveč o večjih skupinah. Vse te kombinacije pa seveda padejo, če se na Ogrskem res odstavi brambna reforma in umakne provizoriju.
Seja starejšln.
Dunaj, 13. maja. V torek bo seja strankinih starejšin. ki bo sklepala o delovnem, programu zbornice
BERCHTOLD PRI CESARJU.
Dunaj. 13. maja. Minister za zunanje zadeve grof Berchtold je bil včeraj od cesarja sprejet na avdienci in je poročal o tekočih poslih
BALKANSKO VPRAŠANJE.
Avstrija. Rusija. Italija.
Peterburg, 13. maja. Med vladami Avstrije, Rusije in Italije je prišlo do sporazuma, po katerem bodo vse tri države delovale na to, da ostane na Balkanu sedanji položaj ohranjen.
V	zmislu tega sporazuma so v Belgradu, Sofiji in Atenah storjeni koraki, da se opusti vsak poizkus, da bi se italijansko-turška vojna izrabila za kakšne zmede na Balkanu.
OBTOŽENI ODVETNIKI.
Lvov. 13. maja. Pred kratkim je bil tukaj aretiran odvetnik dr. Sowilski zaradi različnih goljufij. Zdaj je državno pravdništvo uvedlo preiskavo proti odv. dr. Wieclawu, katerega je inženir Rogala obdolžil, da ga je navedel na goljufiv konkurz; proti nekaterim drugim odvetnikom je uvedena preiskava zaradi ode-ruštva.
LUKACSEVA MIZERIJA.
Ogrski ministrski predsednik bi bil rad jako moder, pa se mu godi tako, kakor pametnjakoviču, ki je hotel drugega opehariti, pa je bil sam opeharjen. Z njegovega volilno-reform-nega načrta je padel pajčolan, in golota, ki se zdaj razkriva, je vredna usmiljenih bratov. Ta poizkus je tak, kakor da je prišel Lukacs šele včeraj v politiko in kakor da ni še nikdar slišal, kaj je pravzaprav volilna pravica. Bilo je pač že davno znano, da se Khuenov naslednik obotavlja s splošno in z enako in s tajno volilno pravico. Ali kar mož sedaj ponuja, presega najslabše pričakovanje; take karikature ne bi bil mogel spakedrati niti Khuen Hedervary, ki si bo zdaj gotovo smejal v pest vpričo zadreg, v katere se zaletava njegov naslednik. Lukacsev načrt je tako smešno skrpucalo, da je vsaka resna beseda o njem nemogoča in popolnoma je izključeno, da bi mogla Justhova stranka sesti na te limanice, ne glede na to, da ne more biti med delavstvom niti govora o načrtu, ki je zanj krvava ironija. Lukacseva volilna reforma je mrtvorojeno dete, in če ne okrene ministrski predsednik prav hitro na drugo pot, bo pač tudi sam kmalu politično mrtev mož.
Karikatura volilne reforme.
Budimpešta, 12. maja. Načrt volilne reforme, ki jo misli Lukacs predložiti, je sedaj znan, in je vse demokratične kroge silno razočaral. Nihče ni mogel misliti, da se bo dal ministrski predsednik od svojih reakcionarjev tako voditi za nos.
Cenzus.
Tudi po novem zakonu bi bila volilna pravica odvisna od plačevanja davkov, in sicer po neenakih pravilih. Analfabeti bi morali plačevati dosti višji davek od drugih volilcev, da bi mogli dobiti volilno pravico. Kdor je dovršil šest razredov elementarne šole, bi imel volilno pravico, če ima količkaj zemljiške posesti. Brez take posesti bi imeli volilno pravico uradniki, samostojni trgovci in industrialci.
Delavci
bi imeli volilno pravico le v sledečih slučajih:
a) Če imajo izpričevalo popolne elementarne šole.
b) če so pet let člani kakšne bolniške blagajne.
c) Če imajo samostojno stanovanje.
Voiilska starost.
Volilna pravica se ima doseči s tridesetim letom! Kdor je dovršil srednjo šolo ima volilno pravico s štiriindvajsetimi leti, dosedanji privilegirani volilci pa bi lahko deloma že z dvajsetim letom volili!
Volilna tajnost.
Po Lukacsevem načrtu bi bila volilna pravica samo v mestih tajna, po deželi pa ustmena.
Stališče Justhove stranke.
Budimpešta, 12. maja. Justhova stranka odklanja Lukacsev načrt volilne reforme, češ da to ni pot do splošne in enake volilne pravice, temveč oddaljevanje od nje. Podpredsednik stranke Hollo pravi v strankinem glasilu »Ma-gyarorszag«, da je škoda vsake minute, ki bi se še potratila s tem sukanjem okrog volilne pravice na podlagi cenza.
Košutove želje.
Budimpešta, 12. maja. V današnji številki lista »Budapest« objavlja Košut članek, v katerem izraža največjo nezadovoljnost, ker je Lukacs razpravljal o volilni reformi le z Ju-sthovo stranko. Košut se pozivlje na to, da je po Banffyjevem padcu Szell sestavil komisijo, v kateri so bili poleg vladnih tudi opozicionalni političarji, in ta komisija je razpravljala o uravnavi parlamentarnih razmer. Tako postopanje bi se zdelo Košutu tudi zdaj primerno.
Socialistično stališče.
Budimpešta, 12. maja. Socialistično glasilo »Nepszava« se posmehuje Lukacsevemu volilnemu načrtu in izjavlja, da bi moralo delavstvo priti ob pamet, če bi le en trenotek resno mislilo na Lukacsevo spako. Lukacsu očita, da se daje od Tisze vleči na vrvici kakor marioneta.
Brambna reforma.
Budimpešta, 13. maja. V poučenih političnih krogih trdijo z največjo gotovostjo, da je Lukacs že opustil misel na definitivno brambno reformo. Sporazumel se je baje z grofom Stiirgkhom, da predložita obe vladi brambni provlzorij, ki bi veljal za pet let, ter bi obsegal zvišano število rekrutov na eni, pa dveletno
vojaško službo na drugi strani. Vojaško-kazen-ski red se ima vpeljati z naredbo.
Festetlcs minister.
Budimpešta, 13. maja. V krogih vladne stranke razširjajo vest, da bo knez Festetics v najkrajšem času imenovan za ogrskega ministra na kraljevskem dvoru. To ima biti baje jez proti spletkarijam, ki jih kanijo aristokratični matadorji proti Lukacsu.
Lukacs na Dunaju.
Dunaj, 13. maja. Lukacs se je pripeljal v soboto zvečer na Dunaj in je takoj imel daljšo konferenco z vojnim ministrom Auffenbergom. Lukacsa je spremljal ogrski domobranski minister Hazai. Razpravljali so o Lukacsevem namenu, da se reši brambna reforma z večletnim provizorijem.
Lukacs na avdienci.
Dunaj, 13. maja. Ogrski ministrski predsednik Lukacs je bil včeraj sprejet od cesarja na daljši avdienci.
DEMISIJA BEROLINSKEGA VIŠJEGA ŽUPANA-
Berolin, 12 maja. Magistrat je sprejel de-misijo višjega župana Kirschnerja, ter sklenil, da tna podeli častno meščanstvo in polno plačo kot pokojnino.
ANGLEŠKI PREMOGARJI.
Cardiff, 13. maja. Člani mezdne komisije za določitev minimalnih plač, ki zastopajo rudarje iz Južnega Walesa, so dobili od delavskega odbora nalog, da se ne udeležujejo več posvetovanj, dokler je lord Claryn predsednik, ki je določil za južno waleške okraje minimalno plačo po 4 šil. in 3 pense do 4 šil 9 pense, torej ne 5 šilingov, kakor so delavci zahtevali še med stavko.
KROJAŠKA STAVKA V LONDONU.
London, 13 maja. Krojaška stavka se je raz* širila tudi na londonski Ostend. V stavki je okrog
40.000	oseb.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Volilna reforma.
Rim, 12. maja. Po izvajanjih poročevalca Bertollinija je sprejela zbornica v poimenskem glasovanju predlog ministrskega predsednika Gi-olittija, da preide k obravnavanju členov o zakonskem načrtu volilne reforme.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Na Rodu.
Rim, 12. maja. Italijansko utrjevanje zelo napreduje. Iz Assura je došia velika zaloga muni-cije in živil. Italijani so vjeli 49 rednih turških vojakov.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 12. maja. Predvčerajšnjem je izšel irade o izgonu Italijanov iz Smirne. V Smirni so prijeli 50 Italijanov in jih kot vojne ujetnike pripeljali v Carigrad.
Mine v Dardanelah.
Hamburg, 13. maja. Nemška levantska linija je dobila brzojav iz Carigrada, da neugodno vreme zavlačuje odstranitev min iz Dardanel. Če bo vreme ugodno, se utegnejo Dardanele odpreti danes ali jutri.
Stoodstotna carina na italijansko blago.
Carigrad, 12. maja. Senat je odobril zakonski načrt, ki nalaga na vse italijansko blago iz-imši žveplo stoodstotno carino. Doslej so pobirali stoodstotno carino od italijanskega blaga samo na podlagi provizorne vladne odredbe.
Veliki vezir o pogajanjih.
Pariz, 12. maja. Carigrajski dopisnik ,Ma-tina* poroča, da mu je dejal veliki vezir Sajd paša naslednje: Osvojitev Roda in drugih otokov na Egejskem morju nikakor ne more spremeniti stališča turške vlade. Mi vztrajamo, da je m o -(en mir samo na podlagi dejanske in ne le teoretične sultanove s u v e -renitete nad Tripolitanijo. Zategadelj morajo velevlasti poiskati tako pot do miru, ki jo tudi mi lahko nastopimo. Zlasti Angleška in Francoska sta interesirani na ohrani ravnovesja na sredozemskem, morju.
Blagoslov vojne.'
Rim, 12. maja. V kraju Comacchiov pokrajini Ferrari so brezposelniki uprizorili cestne nemire. Prerezali so telefonske in telegrafske žice, tako da se je moral prekiniti železniški promet. Demonstranti so zapodili berzaljere in finančno stražo s kamenjem v beg. Iz Ferrare so poslali v Comacchio vojaštvo, ker se boje nadaljnih nemirov.
UMOR V LENSKIH RUDNIKIH.
Peterburg, 12. maja. Bivšemu justičnemu ministru so poverili preiskavo dogodkov ob stavki v lenskih rudnikih.
MLADOTURŠKA STRANKA.
Carigrad, 13. maja. Miadoturška frakcija v zbornici je izvolila bivšega ministra Halila za predsednika
BOJI V TIBETU.
London, 13. maja. Po poročilih z indijske meje so boji med Tibetanci in Kitajci v Lhasi prenehali. Tibetancem se ni posrečilo, da bi bili iztisnili Kitajce iz njihovih pozicij. Zdaj se vodijo razprave, da bi Kitajci zapustili Lhaso.
VSTAJA V MEHIKI.
Vladni uspehi.
Mehika. 13. maja. Od vladne strani se razglaša:	Pri Cuatro Cenegas je prišlo dne
8 t. m. do boja z vstaši, ki so bili poraženi, ter imeli 600 mrtvih in ranjenih.
Novi Jork, 13 maja. Po oficioznih poročilih iz Mehike je bil vstaški vodja Orozco potisnjen nazaj do Escalona. Na sgveru so vladne čete potisnile vstaše za 30 kilometrov nazaj.
Delavsko gibanje.
= Ogrska, paradiž izkoriščevalcev. V torek, 4. maja, smo poročali, da so pričele stavkati v Novem Sadu delavke v tovarni za svilo. Tovarna je državno podjetje, a jo ima že delj časa neka francoska družba v zakupu. V tovarni je zaposlenih približno 400 delavk, izmed katerih je največ 8 do 10 letnih otrok. Delovni čas znaša 12 ur, dnevna mezda 60 h do 1 K. V to-
Wmmš
brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje e kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5»/« obrestim in najmanj 'h°ln amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice In vrednostne papirje.
vek peča s trgovino deklet. Trgovec je imel velike pisarne, mnogo uradnikov, agentov in agentinj pa celo kopico. Policija je zaplenila obsežno korespondenco, iz katere je izvedela, da ima frma podružnice v Carigradu, Bejrutu, Kairi, Aleksandriji in Bombeju in da je v teku leta 1910. sramotno prodala 300 mladih deklet za ceno 800 do 1000 frankov od kosa.
V	začetku leta 1911. je umrl v krasni, marmorni vili »knez vseh trgovcev z dekleti« Ferdinand Weilimann. On je prvi izvažal ogrska dekleta v razupite hiše vseh svetovnih delov. 20 let je bil star, ko se je seznanil z zloglasno madame Goldschmidt v Pragi, ki je slovela kot trgovka z dekleti. Goldschmidtova se je zaljubila vanj in ga sprejela v svojo trgovino. Napolnila je nadebudnemu mladeniču vse žepe z zlatniki, ki so kar vreli v njeno dobro vpeljano trgovino. VVeiiimann je kmalu zaslovel kot najznamenitejši »eksporter« vse Evrope. Pri njem je bila zaposlena cela armada priganjačev in agentov. Poznali so ga v najfinejših hotelih balkanskih držav. Prispel je navadno s celim kardelom sester, nečakinj in sestričen. Imel je impozantno postavo, na pršili mu je blestel red, ki je bil seveda kupljen pri zlatarju. Šele ko se je postaral in ga je policija vedno močneje zasledovala, je opustil svojo trgovino in živel, neizmerno bogat, na otoku Krtu. Tam je veljal za »barona«. Kdor ga je videl, kako se je sprehajal samozavestno po izprehajališčih na otoku, ne bi mislil, da je moral ta človek po vsej pravici prebiti sto let v ječi.
Mogočno organizacijo trgovcev z dekleti so pred nekaj leti zasledili na Francoskem. Na čelu te brezvestne bande, ki je imela svoj urad v Bois de Colombes pri Parizu, je stal pi-vovarnar Ripal, eden izmed najuglednejših meščanov. Bil je predsednik vseh dobrodelnih društev in je imel več hotelov. Njegov kompanjon Durmortier je občeval v najboljših družbah. Ta banda je pahnila na stotine deklet v prostitucijo. Razpošiljala je živo blago v London, Novi Jork, na Vencelansko in in v Transval.
Kako poslujejo trgovci z dekleti, o tem poroča tajnik švicarskega komiteja zoper trgovino z dekleti. Agenti se navadno izdajajo za posredovalce služb, izseljevalne agente, im-presarje, ženske se izdajajo za maserke, posredovalke stanovanj itd. Pred nekaj leti so prišli na sled neki posredovalki za trgovino z dekleti, ki je najraje prebivala v zavodih, ki so jih oskrbovale katoliške družbe. Dekletom je naročila, da jo tam obiščejo. Odšla je vedno z velikim plenom. Na Dunaju je bila neka trgovka z dekleti članica dveh verskih društev. V Novem Jorku je več zavodov, ki sprejemajo izseljenke s pretvezo, da jih ščitijo, v resnici jih prodajajo v bordele. Leta 1896. je bilo v Novem Jorku sodnijsko vpisano neko društvo, ki je imelo lepo zvonečo ime »Neodvisno dobrodelno društvo«. Društvo je štelo več sto članov in je organiziralo trgovino z dekleti po vsi Ameriki in ustanovilo več agentur v Evropi. Člani so bili večinoma lastniki javnih hiš.
Trgovci z dekleti in njihove agentinje imajo seboj polne kovčeke obleke, perila in ničvrednega nakita, da preslepijo z darili svoje žrtve. Nakupljenih deklet ne pošiljajo v krdelu, ampak po eno ali dve. Spremlja jih zaupna oseba, navadno ženska. Šele v kraju, kamor so namenjene, se pojavi trgovec sam ter odvede dekleta v različne hiše, da dobi bogato plačilo. Da prikrivajo svoje nepošteno početje in se odtegnejo zasledovanju, imajo posebne izraze v svojem trgovskem občevanju. Brzojavka se n. pr. glasi: »Pet sodov ogrskega vina dospe v Belgrad« — namreč pet lepih ogrskih deklet — ali: »Tri vreče krompirja čaka v Vorni« — tri manj lepa dekleta — ali: »Pripeljem se v petek s »borzo«, na krovu imam dva zaboja fine svile«, itd. Vedno govore o živem, svežem, čistem, elegantnem blagu.
Skoro vse deklice se prodajajo v bordele. Redkokdaj ostanejo vse leto v enem in tistem bordelu; navadno le en četrt leta. Trgovina je zelo živahna, ker mnogo bordelov zahteva vedno »sveže blago«, da od posetnikov lahko zahtevajo visoke cene. Trgovci imajo tudi ad-resno knjigo, ki jo na dve leti izdajajo. V knjigi je navedenih 1100 bordelov in 150 lokalov za zabavo, v katerih se tudi pečajo s trgovino deklet. Najvažnejši kraji, kamor pošiljajo živo blago so: Novi Jork, Rio de Janeiro, Buenos Aires, Johannesburg, Kolombo, Aleksandrija, Kairo, Carigrad. V vseh teh mestih so prijeli že veliko število agentov, a trgovina cvete vzlic temu. Zaslužek teh podležev je tako velik, da jih ne splaši nobena kazen. V Čikagi so aretirali zloglasno zakonsko dvojico Dufar. Položila sta kavcijo 100.000 mark in sta ostala v Času preiskave svobodna. Brez pomisleka sta pustila visoko kavcijo in zbežala v Pariz. Iz knjig so spoznali, da sta zaslužila na leto
500.000	mark.
Nekatere dekleta gredo vedoma v bordele, ni jim treba močno prigovarjati. A teh je malo. Največ deklet brez vsake življenske izkušnje, mislijo, da se bodo izobrazile za gledališče, balet ali da bodo dobile v daljnih deželah dobro
Otvorila sem
že znano
gostilno pri Jurčku '
na Rimski cesti.
Vsem svojim dosedanjim cenjenim gostom, prijateljem in znancem, mojim obiskovalcem v gostilni pri Perlesu in vsemu slav. občinstvu se priporočam z zagotovilom, da jih bodem postregla tudi pri „Jurčku“ z najboljšo pijačo in z lazličnimi gorkimi in mrzlimi jedil5, po zmernih cenah.
Na razpolago je tudi vrt z raznimi igrišči, dalje klavir, ruski biljard itd.
Z odličnim spoštovanjem
M. Petanova
gostilničarka pri „Jurčkuu na Rimski cesti.
službo. Marsikatero so odpeljali tudi še s silo. Posebno je treba opozoriti dekleta na oznanila v časopisih, ki imajo dostikrat čisto vsakdanjo vsebino, a za njimi tiči dostikrat kak trgovec z dekleti. Tudi pred sprejemom služb v inozemstvu je treba riajvečje previdnosti!
Odgovorni urednik Fran Baitl.
»NARODNA KAVARNA*.
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Isd&j» in aai&ga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Razglas.
V	smislu § 29. pravil se daje s tem naznanje, da se bodo vršile volitve 60 delegatov iz vrsle delojemalcev (zavarovanih članov) in 30 zastopnikov iz vrste delodajalcev za občni zbor podpisane blagajne in sicer za dobo štirih let, dne 2. in 9. junija t. 1.
Volilci so splošno:
a) vsi zavarovanci, možki in ženske, vpisani v registrih blagajne dne 30. aprila tekočega leta in ako so še člani blagajne;
b) vsi delodajalci, možki in ženske, ki so takrat (30. aprila) imeli svoje zaposlence vpisane pri blagajni.
Izključeni od izvršavanja aktivne volilne pravice so:
a) tisti, ki se nahajajo pod oskrbo, pod varuštvom in v zdravljenju;
b) tisti, ki vsled sodnijske kazni ne morejo biti izvoljeni v mestni zastop, dokler traja to izključenje;
c) tisti, o	katerih imetju	je bil odprt konkurz od upnikov, dokler se vrši	kon-
kurzno postopanje.
Izvoljen je lahko vsak možki volilec, ki ima aktivno volilno pravico.
Juridične osebe izvršujejo volilno pravico potom svojih legalnih zastopnikov. Delodajalce lahko zastopajo pri volitvi kakor tudi na glavnem zboru njih uradniki, ako imajo dotično pooblastilo.
Volilni imeniki bodo razpoloženi od 12. maja do vštetega 18. maja za delojemalce in za delodajalce goriškega sodnega okraja v glavnih uradih blagajne (Gorica, Via Mo-relli 16) od 9. zjutraj do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne; za delojemalce in delodajalce sodnega okraja Kanal v občinskem uradu v Kanalu od 9. zjutraj do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne; za tiste iz sodnih okrajev Cerkno in Tolmin v uradu podružnice blagajne v Tolminu od 9. zjutraj do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne; za iste iz sodnega okraja Kobarid v občinskem uradu v Kobaridu od 9. zjutraj do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne in za tiste iz sodnega okraja Bovec v občinskem uradu v Bo ven od 9. zjutraj do 12 dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
Volilne pritožbe se bodo vpoštevale samo tedaj, če bodo vložene od 12. maja do vštetega 18. maja	pri uradih, kjer bodo razpoloženi volilni imeniki.
Delojemalci	in delodajalci	goriškega sodnega okraja bodo volili dne 2. junija,	oni
iz	drugih okrajev	dne 9. junija.	Sedež, ura volitve in število delegatov, oziroma zastop'
nikovbode označeno na volilnih izkaznicah.
Volilni upraričenci si bodo morali preskrbeti za izvrševanje volilne pravice tekom 1 •» oziroma 8. junija pri goriomenjenih uradih volilno izkaznico, ki bo služila kot izkaz na-pram volilni komisiji, in uradno glasovnico.
Voli se lahko potom izročitve glasovnice volilni komisiji na dan volitve od strani volilca osebno, ali pa tudi z dostavljanjem glasovnice v zaprti kuverti nalsovljeni na volilno komisijo. V drugem slučaju morajo biti glasovnice podpisane od volilca ter opremljene £ izkaznico.
Izvoljenim se smatrajo tisti, ki dobe relativno večino oddanih glasov; v slučaju enakosti glasov odloči žreb, ki ga potegne, kdor vodi volitve.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
dne 9. maja 1912.
Načelnik:
A. Callini 1. r:
Mestna hranilnica!
LJUBLJANSKA
= v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Največja slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron.
bc *• S fl ► 2 pfi
S >
• F*M O
c fi
cc o
£s
■S
© S
S w
s ^
m ..
3 *
M. 06
* N
S ®
ao ~ O
s s
o E
sr &
3 sa-
o
s ..
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
varni je nezuosenvzduh, ki uničuje mlada telesca. Pazniki so naravnost brutalni: tepejo, psujejo in odtegujejo kazni od sramotno nizke mezde. Denarno kazen diktirajo že v tem slučaju, ako so kokoni slabi, če kdo med delom sne grižljaj kruha ali si umije roke, če se pretrga svilnata nit ali če otrok tiho poje med delom. Vsak dan kaznujejo na ta način 80 do 100 deklic. Odtegnejo jim od 10 do 30 h. Razentega morajo prispevati vse delavke mesečno po 4 vin. k »zbirki za verske namene«. Obrtni nadzornik se ne prikaže nikdar v tovarni, tem pogosteje jo po-seča far, ki kotrolira, ako hodijo deklice k izpovedi. Po vsaki izpovedi odtegnejo delavkam od mezde po 20 vinarjev, katere dobi far. Kdor ni katoličan, plača le 10 vinarjev katoliškemu izpovedniku. Ravnatelj, Jožef lierbik, je najbru-talnejši, kadar kaznujejo in tepejo otroke. Tovarniška stranišča odpro šele eno uro po pričetku dela, zapro jih eno uro pred končanem delom. Ako je treba deklicam v tem času na stranišče in če opravijo svojo potrebo kar v kakem kotu, jih vlečejo pred ravnatelja, ki jim privzdigne krila in udriha po golem zadku. Ze precej dolgo časa je tlela nezadovljnost v teh sužnjili, 2. maja je prikipela na dan. Ravnatelj je namreč poslal neko deklico proti poldnevu s privatnim poročilom v mesto. Ko se je vrnila, je pričela jesti svoje borno kosilce. Signal za pričetek dela je bil že naznanjen, paznik pride in zbije deklici jed iz rok. Otrok je opravičil svojo zamudo, zato je bil kaznovan z globo
10	h. To je pa prignalo nezadovoljnost do viška. Ob 5. popoldne je pričelo stavkati vse osobje. Stavkujoči so šli v »Delavski dom« in prosili organizirane delavce za pomoč, katero so tudi takoj dobili. Tajnik strankine organizacije v Novem Sadu je peljal prihodnji dan de-putacijo stavkuiočih k policijskemu šefu, ki se je kar zgražal, ko so mu pripovedovali o razmerah v tovarni. Nato so stavkujoči predložili svoje zahteve in jih izročili tovarniškemu vodstvu: lOurni delavnik, povišanje mezde od 1 do
2	K, naprava jedilnic in garderob, človeško ravnanje, odprava kazni, priznanje zaupnikov, točno izplačevanje mezde ob sobotah zvečer. V tovarni miruje delo. Stavkujoče podpirajo organizirani industrijski delavci, izkoriščevalca pa oblasti, ki se niti ne premaknejo, da bi odpravile te strašne razmere.
INOV1CE. ”
* Francoske nune na Tirolskem. V bližini Amhausna so kupile francoske nune veliko posestvo. kjer bodo zgradile obširno samostansko naselbino. Ustanovile bodo tudi šolo in zavod za deklice. Razen te kongregacije so dobile še ena ženska in dve moški kongregaciji dovoljenje, da se naselijo na Tirolskem. Srečni Tirolci!
* Most se ie podrl. Iz Prage poročajo: Most čez Lušno v Vesely se je podrl, ravno ko ie na njem stalo 15 šolarjev, ki so gledali ribiče. Otroci so padli v reko. S težavo so jih rešili. Skoraj vsi imajo več ali manj težke poškodbe.
* Nemški cesar izgubil pravdo. Pristavo Rehberg, ki spada k cesarjevemu posestvu Ka-dinen, je prejšnji posestnik dal v najem 1. 1898 nekemu Sohstu. Se preden je cesar kupil posestvo. se je bivši posestnik zavezal v najemniški pogodbi, da sezida najemniku novo hišo. Oskrbništvo cesarjevega posestva in najemnik pristave so se dolgo časa prerekali zaradi te zgradbe, Napravili so celo vrsto načrtov, katerih izpeljava bi veljala 28.000 do 36.000 mark, a se niso mogli zediniti. Cesar Viljem je vedno silil k zgradbi nove hiše. rekel je. da sedanja najemnikova hiša nikakor ni primerna, da bi stala ua cesarjevem posestvu. Pričela se ie tožba. Najemnik ie bii prisiljen, da ie popravil hišo, ker drugače bi bil moral zapustiti posestvo, ki ga je imel v najemu. Cesar ^Viljem ni bil zadovoljen s popravljeno hišo. Se enkrat je tožil! V tožbi je zahteval, da mora prispevati najemnik eno petino k gradbenim stroškom in pomagati pri gradbi, ne da bi dobil za to kako odškodino. Najemnik, ki je prej želel novo stavbo, je izjavil pred sodiščem, da ima sicer pravico zahtevati novo stavbo, a da ga nihče ne more siliti, da bi trpel, da mu jo zgrade. Deželno sodišče je obsodilo najemnika v smislu tožbe. Višje deželno sodišče je pa ugodilo njegovi pritožbi. Ko je oskrbništvo re-kuriralo na državno sodišče, je to zavrnilo rekurz in ptrdilo sodbo višjega deželnega sodišča.
* Boi zoper kinematograf. Velika nemška kulturna zveza »Goethebund«, bo na svojem letošnjem zborovanju ostro nastopila proti škodljivemu vplivu kinematografov. Obravnavalo se bo razmerje kinematografov proti gledališčem in literaturi. Kot govorniki bodo nastopali znanstveniki, pisatelji, igralci, odvetniki itd. Tudi nemški »Buhuenverein« bo na svojem letošnjem zborovanju v Vratislavi razpravljal o kinematografih. Lastniki kinematografov, ki se boje. da bodo tu zborovanja slabo uplivala na njihovo poslovanje, so se združili in bodo v zvezi s tovarnarji filmov in svojega časopisja pričeli nasprotno akcijo. V Berlinu bodo sklicali veliko protestno zborovanje vseh prijateljev kinematografa, dočjm bodo pri »Goe thebundu« znamenite osebnosti nastopile proti kinematografski »kugi«.
Pošljite naročnino, če je še niste!
Trgovina z dekleti.
Moderna trgovina z dekleti je zelo razvita. Vodijo jo velike firme, katerih lastniki so največ poljski Židje, tako: Jiini Withmann, Emanuel Scherz, madame Herzog, Prančiška Sch\varz. V začetku leta 1911. so poročali časopisi, da se je naselil v Jassvju na Rumim-skem pod firmo nekega turškega veletrgovca špauiolski zid Daniel Moreno, ki je pravil, da ima obširno izvozno trgovino v orient. Policija jc pa pri hišni preiskavi dognala, da se ta člo-