Novoizvoljeni člani OBČINSKE SKUPŠČINE LENART Na volitvah 24. in 26. maja so bili izvoljeni v novo občinsko skupščino Lenart naslednji tovariši in tovari-šice. Navajamo jih po zaporedju volilnih enot. OBČINSKI ZBOR: 1. EDO ZORKO, 2. FRANC ŠUMAN, 3. IVAN KE-REC, 4. HENRIK ŠPIND-LER, 5. JOŽE KOMPER-ŠAK, 6. JOŽEF ŠNAJDER, 7. LUDVIK ClNC, 8. MARIJA SENEKOVIC, 9. DUŠAN MUROVEC, 10. STANKO HARL, 11. LIZIKA LOR-BEK, 12. IVAN FRAS, 13. JANKO KŠELA, 14. FRANC KOŽAR, 15. ELIZABETA ZOREČ, 16. LUDVIK ŠTEL-CAR, 17. ALOJZ DOKL, 18. FRANC KRANVOGEL, 19. AVGUSTA ZIVKO, 20. SLAVKO CUCEK, 21. VIKTOR KRANER, 22. MARIJA PLOJ, 23. ROMAN JAKO-PEC, 24. KARL KOROŠEC, 25. KLOTIKA FEKONJA. Občinski zbor delovnih skupnosti 1. JOŽEF FEKONJA 2. ANICA VAJNHANDL, 3. IVAN KNUPLEŽ, 4. ANTON ŠKRBAN, 5. PEPCA PLOJ, 6. SLAVKO LEVAClC, 7. MARIJANA PERKO, 8. STANKO ŽMAVC, 9. JOŽE CEH, 10. MILOŠ CUCEK, 11. IVAN VERBOTEN, 12. ZOFIJA OGRIN, 13. STANKO ROJKO, 14. ALOJZ FIRBAS, 15. ANTON KOVAČ, 16. JANEZ ERJAVEC, 17. KARL VALH, 18. MARICA KLOBUČAR, 19. RADO ME-JOVŠEK, 20. ALOJZ GU-ZEJ, 21. JOŽICA PARTLJIČ, 22. FELIKS VOGRIN, 23. FRANC DR. GABRŠCEK, 24. TONE ŠTEFANEC 25. SLAVKA PETRIC. V občinsko skupščino je bilo izvoljenih 50 članov. V občinsko skupščino je bilo izvoljenih 14 kmetov ali 28 odstotkov, 9 delavcev ali 18 odstotkov, 6 kmetijskih tehnikov ali 12 odstotkov, 5 učiteljev ali 10 odstotkov in 9 uslužbencev ali 18 odstotkov. Povprečna starost novoizvoljenih članov občinske skupščine je 35,1 leto. Do 25 let starosti so v občinski skupščini 4, do 30 let starosti pa jih je 15. V občinsko skupščino je bilo izvoljenih 13 žensk ali 26 odstotkov in 21 članov Zveze komunistov ali 42 odstotkov. Leto III. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Stev. 12 Lenart, 13. junija 1963 Prva seja občinske skupščine Lenart Na ločenih sejah obeh zborov člani občinske skupščine podali svečane izjave — Na skupni seji obeh zborov izvoljen za predsednika občinske skupščine Edo Zor-ko-Mihec, za podpredsednika pa Franc Šaman — Izvoljeni člani okrajne skupščine in poslanci zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. Prva seja občinske skupščine Lenart je bila 3. junija. Dvorani, v katerih sta najprej ločeno zasedala oba zbora, sta bili lepo okrašeni, pa tudi sicer je vladalo islavnostno vzdušje. Prvič v občini se je v njenem najvišjem predstavniškem organu zbralo 26 odstotkov žensk v primerjavi z eno žensko, bi je bila v prejšnjem ljudskem odboru. Pogled na člane nove občinske skupščine je bil razveseljiv. Videli smo mnogo mladih obrazov, mnogo novih ljudi, ki prvič sodelujejo v občinski skupščini. Večino prejšnjih odbornikov so nadomestili novi, ki bodo z mladostno svežino in poletom mnogo prispevali k uspešnemu delu skupščine. Na ločenih sejah obeh zborov so člani občinske skupščine -podali svečano izjavo, ki jo objav-(Nadaijevanje na 2. strani) 16. junija spet na volišče Ivan Ros in Jelka Firbas kandidata za zvezni in republiški zbor Prav kratek čas nas loči od zadnjih volitev v predstavniške organe. 16. junija bodo volišča ponovno odprta. Volilci bodo izvolili ^poslanca v republiški in zvezni zbor republiške in zvezne skupščine. Kdo sta kandidata? Gotovo ju poznate. Na zborih volivcev je bila potrjena kandidatura za republiški zbor za tov. Jelko Firbas in za zvezni zbor za tov. Ivana Rosa. Torej, 16. junija bomo izvolili tov. Rosa in tov. Eirbasovo v dva visoka predstavniška organa. Ivan Ros je rojen 1913 leta. Končal je nižjo gimnazijo. Od 1945 leta je član Zveze komunistov Jugoslavije, sedaj je organizacij-cijski sekretar okrajnega komiteja ZKJ Maribor, predtem pa je bil sekretar okrajnega komiteja ZKJ Murska Sobota. Stanuje v Murski Soboti. Jelka Firbas je rojena 1932 leta, končala je 3. razrede gimnazije. Od 1948 leta je članica Zveze komunistov Jugoslavije, sedaj je sekretarka Občinskega odbora SZDL Lenart, predtem je bila upravnica Delavske univerze Ljutomer. Stanuje v Lenartu. VOLIVCI OPRAVITE SVOJO DRŽAVLJANSKO ŽE V JUTRANJIH URAH! DOLŽNOST Člani občinske skupščine so 3. junija izvolili člane okrajne skupščine, poslance v republiške in zvezne zbore delovnih skupnostih. Na sliki Pepca Ploj, ki je bila prvič izvoljena v občinsko skupščino opravlja svojo volilno dolžnost. doma^ \ V Ljubljani je bilo te dni veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat za poslanca v zvezni zbor in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Veličastne manifestacije se je udeležilo kakih 200.000 ljudi iz številnih krajev Socialistične republike Slovenije. Med drugim je tovariš Kardelj v svojem govoru govoril tudi o problemu naših želja in materialnih zmogljivostih družbe. »Težnja k boljšemu in novemu«, je dejal tovariš Kardelj, »se pravi k boljšemu in novemu v samih pogojih socializma, je v bistvu zdrava težnja, ki spodbuja družbo stalno k napredku.« V Mariboru pa je bilo veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril član ZIS in kandidat za poslanca v zvezni zbor zvezne skupščine Boris Kraigher. Tega zborovanja se je udeležilo okrog 60.000 ljudi iz Maribora in okoliških krajev. Prihodnje dni bo obiskal našo državo predsednik Indonezije dr. Ahmed Sukamo, ki se bo ob tej priložnosti osmič srečal s predsednikom SFRJ, Titom. Ze samo to dejstvo govori o visoki ravni sodelovanja med obema državama. Sedanji obisk visokega indonezijskega gosta Pa t>o vsekakor pripomogel k še nadaljnji krepitvi obojestranskih odnosov. Medtem ko stolpe britanskega časopisa polnijo predvsem z gradivom o veliki aferi v britanski vladi (britansik minister za vojsko je moral odstop ti zaradi ljubezenskih dogodivščin z lepo manekenko Keelerjevo), pa prihajajo iz Alabame in ZDA nova poročila o neredih, do katerih je prišlo ob mirnih -demonstracijah temnopoltega prebivalstva -proti rasnemu razlikovanju. Kennne-dyjeva administracija pripravlja nove in odločnejše ukrepe, ki naj bi prispevali k rešitvi tega zelo perečega družbenega problema ZDA. Med dogodki, ki jih je treba zaradi njihove pomembnosti vsekakor uvrstiti v naš pregled dogodkov doma in po svetu, je tudi 'smrt papeža Janeza :XXIII. Z njegovo smrtjo je nastala dokaj občutna vrzel med tistimi predstavniki irimokatoliške cerkve, ki se zavedajo pomena miroljubne koeksistence med narodi in krepitve miru na svetu. Papež Janez XXIII. je bil vpliven pobor-nik miroljubnih teženj. Zavedal se je, da lahko tudi cerkev da pomemben delež v prizadevanju, da bi svet obvarovali -pred novo vojno katastrofo. Dejstvo pa je, da bi nastala velika škoda, če njegov naslednik ne bi nadaljeval dela, ki ga je uspešno pričel papež Janez XXIII. I Udeležba na volitvah v Občinski zbor občinske skupščine V občini Lenart je volilo v občinski zbor občinske skupščine 92,2% volivcev. Rezultati po krajevnih uradih so naslednji : 1. Benedikt 94,2%, 2. Cerkvenjak 95,2%, 3. Gradišče 36,5%, 4. Jurovski dol 86,9%, 5. Lenart 93,9%, 6. Voličina 95,2% in 7. Zgornja Ščavniea 93,7%. Po neuradnih podatkih se občina Lenart pri volitvah občinskih zborov uvršča na 12 mesto v mariborskem okraju (14 občin) in na 35 mesto v naši republiki (65 občin). Seja občinskega komiteja ZKS Občinski komite ZKS se je 6. junija sestal skupaj s sekretarji Osnovnih organizacij ZKS na seji, kjer so obravnavah izvajanje družbenega plana in naloge komunistov v tej zvezi. Na dnevnem redu seje je bila razprava o prihodnjih volitvah, sprejeli pa so tudi novi program dela. V Občinski komite so kooptirali namesto Hrnčiča tov. Alojza Fir-basa. GIBANJE GOSPODARSTVA IN IN NALOGE KOMUNISTOV Podatki o gibanju proizvodnje in uslug v letošnjem prvem tro-mesečju kažejo, da so doseženi sorazmerno boljši uspehi kot v istem obdobju preteklega leta. Gospodarstvo občine se je v večji meri vključilo v proces povečanja stopnje rasti celotnega gospodarstva kot v istem obdobju lani. Ti uspehi pa niso bili na vseh področjih gospodarstva enaki, čeprav so neikatere gospodarske organizacije plan izpolnile proti predvidevanj em. Najslabše je letni plan realiziran v obrti, saj je izpolnjen povprečno le s 13,3% ali za 1,3% več kot v istem obdobju lani, medtem ko družbeni plan predvideva povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom za 48,2%. Obrtno gradbeno podjetje je v letošnjem I. tromesečju doseglo mnogo nižjo realizacijo kot v istem obdolbju lani, uspelo pa je tudi znatno znižati materialne stroške, tako da je kljub manjši realizaciji doseglo za 39% večji čisti dohodek kot v istem obdobju lani. Pomanjkljivost podjetja je v tem, da delovni kolektiv kot celota premalo pozna dosežene uspehe. V kolektivu še vedno prevladujejo težnje povečanju osebnih dohodkov brez povečane produktivnosti. V obrtnem podjetju Klemos so letošnji plan realizirali le z 12,1% ali za 2,5% manj kot v istem obdobju lani. V četrtem in petem mesecu se je stanje nekoliko izboljšalo. Neskladnost je med doseženo reali- zacijo in osebnimi dohodki. Pri povečanju delovne sile za 15% so osebni dohodki porastli za 16,2%, realizacija pa je za 2,5% nižja kot v istem obdobju lani. Komunisti v podjetju, ki bi morali te pojave budno spremljati, napak in neskladnosti niso pravočasno analizirali, prav tako pa niso upoštevali sklepov, sprejetih na razširjeni seji občinskega komiteja od 28. februarja letos, oziroma jih niso konkretizirali. Zelo dobre uspehe je v I. -tromesečju dosegla pekarna Lenart, saj je plan izpolnila 27%. V primerjavi s I. četrtletjem lani je pekarna plan realizirala z 29,7%. Delitev dohodkov je v skladu z doseženimi uspehi, kolektiv podjetja se trudi, da čimprej ustvari potrebna sredstva v skladih za lastne investicije. Premalo pozornosti pa v tem kolektivu posvečajo usposabljanju organov samoupravljanja. Po nepolnih podatkih je Kro-jaštvo in šiviljstvo Lenart doseglo le 15,2% realizacije plana. V primerjavi z istim obdobjem lani pa je plan doseglo s 16,64% ali z 15,64% večjo realizacijo. Industrija usnja je v prvem tromesečju izpolnila pričakovanja družbenega plana, ni pa dosegla plana V izvozu, ker je ta dosežen le s 13,6%. Osnovna organizacija bi vprašanje izvoza morala analizirati in sprejeti določene zaključke. Blagovni promet se je gibal v I. tromesečju 63 v skladu s postavkami družbenega plana. Pri 25,7% povečanju delovne sile je trgovina na drobno dosegla za 47,6% višji blagovni promet kot v istem obdobju lani. Bolje je v I. tromesečju poslovalo trgovsko podjetje Izbira, saj je doseglo 39,1% letnega plana, medtem ko je trgovsko .podjetje Potrošnik doseglo le 20,8% letnega plana. Delitev dohodka v obeh trgovskih podjetjih ni popolnoma v skladu z doseženimi rezultati, saj so obračunani osebni dohodki za 44,4 odstotka višji, vnovčena realizaci- PRVA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE LENART (Nadaljevanje s 1. strani) ljamo na drugi strani. Odborniki so s pritajenim in razločnim glasom ponavljali besede, ki jih je s poudarkom čital najstarejši član zbora. Po ločenih sejah obeh zborov je sledila prva skupna seja občinske skupščine. Ivan Ver-boten je na prvi seiji predlagal v imenu desetih članov občinske skupšeinae za predsednika občinske skupščine tov. Eda Zorka -Mihca in za podpredsednika kmetijskega tehnika Franca Šu-mana. Oba predloga sta bila eno- ja pa je višja le za 42,2% v primerjavi z istim obdobjem lani. Glede na predvidene investicije v obeh trgovskih podjetjih bo nujno delitvena razmerja urediti tako, da bodo doseženi skladi predvideni z družbenim planom. Člani ZK v 'podjetju vse premalo zasledujejo dinamiko gibanja osebnih dohodkov v podjetju kot celoti in v celoti ne izvajajo sklepov, sprejetih na seji komiteja v februarju letos. Kmetijski zadrugi Lenart in Zg. Ščavniea sta v blagovnem prometu v I. tromesečju letos dosegli sicer znatno večje uspehe kot v istem obdobju lani. Slabo pa je izpolnjen fizični obseg kmetijske proizvodnje. Plan -pomladanske setve je v kooperaciji dosežen le s 86,5%, v družbenem sektorju pa z 72%. Slabo izpolnjevanje plana je posledica premalega zalaganja odgovornih kmetijskih strokovnjakov v družbenem sektorju, ki so k sklepanju pogodb v kooperaciji pristopili prepozno in preveč šablon sko. Pri sklepanju pogodb za kooipe-rativno proizvodnjo bo potrebno iskati oblike, ki bodo sprejemljive za zasebnega kmetovalca in ki bodo pripomogle k hitrejšemu večanju blagovne proizvodnje. Problem pitanja živine v I. tromesečju ni bil rešen, šele v zadnjem času je zadruga Lenart pristopila k pospešenemu izvajanju te naloge. Pogodbeno sodelovanje bo potrebno tudi v živinoreji razširiti in izvršiti naloge po družbenem planu. Osnovna organizacija ZK na KZ Lenart je obravnavala posamezna vprašanja, ni pa sprejela dovolj konkretnih zaključkov. Z združitvijo gospodarskih organizacij so se pojavih novi problemi glede organizacije dela, zato morajo subjektivne sile v zadrugi predvsem posvetiti skrb organizaciji dela. Nujno bo potrebno organizirati tako evidenco, da bodo posamezne ekonomske enote lahko stalno in sproti analizirale sta-(Nadaijevanje na 5. strani) glasno osvojena. Novoizvoljeni predsednik občinske skupščine je nadaljeval sejo. V komisijo za volitve in imenovanja so bili izvoljeni Tone Štefanec za predsednika, za člane pa Slavka Petrič in Alojz Firbas. Zatem so člani občinske skupščine še izvolili komisijo za statut, ki bo pripravila občinski statut in jo sestavljajo: Edo Zorko, Ernest Šmid, Milan Močnik, Franjo Muršec, Tone Štefanec, Gaibriel Kosi, Kari Kralj, Rudi Pen, Ludvik Štelcer. Na drugi seji občinske skupščine, ki se je začela takoj po prvi, so člani občinske skupščine, izvolili člane okrajne skupščine in poslance za zbor delovnih skupnosti, republiške in zvezne skupščine. Na isti seji je bila tudi potrjena kandidatura Jelke Firbas za republiški zbor republiške skupščine in kandidatura Ivana Rosa za zvezni zbor zvezne skupščine. Člani občinske skupščine so stoodstotno glasovali za predlagane kandidate v zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. V imenu poslancev se je zahvalil za zaupanje Ivan Ros, ki je med drugim dejal: »Zavedam se, da z izvolitvijo prevzemamo veliko odgovornost pri nadaljnjem gospodarstvu, kulturi itd. Poslanec bo lahko svoje dolžnosti 'opravljal le, če bo tesno povezan z občinsko skupščino.« Na koncu se je preko članov občinske skupščine zahvalil še ostalim volilcem za iskreno zaupanje. NOVOIZVOLJENI ČLANI OKRAJNE SKUPŠČINE IN ZBOROV DELOVNIH SKUPNOSTI REPUBLIŠKE IN ZVEZNE SKUPŠČINE Člani občinske skupščine Lenart so na prvi seji 3. junija izvolili za člane okrajne Skupščine Marijo Ploj, Franca Šumana in Toneta Štefa-neca. Vsi člani občinske skupščine so dali svoj glas za predlagane kandidate v zbor delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. V gospodarski zbor republiške Skupščine je bil izvoljen FRANC COP, v socialno zdravstveni zbor pa DR. ADOLF DROLC, v kulturno prosv. zbor JANEZ ŠVAJN-CER in v organizacijsko politični zbor ERNEST SMID. V gospodarski zbor zvezne skupščine je bil izvoljen ing. MEDL FERDO, v socialno zdravstveni zbor NI-KO JESENOVEC, v kulturno prosvetni Zbor FRANCKA VARL lin v organizacijsko politični zbor VLADIMIR ŽUPANČIČ. Člani občinske skupščine Skupščine so izvolitev predlaganih tovarišev, od katerih jih je bilo nekaj navzočih na prvi seji, toplo pozdravili z aplavzom. NAGRADNO Dragi naročniki! Hranite list »Domače novice«? Ne? Škoda! Tisti, ki ste očuvali vse do 30. maja 1963 izišle številke našega lista, prisluhnite: 20.000 din nagrade bomo dodelili med tiste, ki bodo dokazali, da imajo vse številke »Domačih novic«, ki so dosedaj izšle. Komisija bo izmed tistih naročnikov, ki bodo to dokazali, pet izžrebala in podelila pet nagrad po 4.000 din. ŽREBANJE Dragi naročniki! V pismu nam sporočite točen datum za vsako dosedaj izišlo številko »Domačih novic«. Da nekoliko pomagamo: 1. številka našega časopisa je izšla 25. februarja 1961. leta. Sporočila sprejemamo do vključno 25. junija 1963 na naslov: Uradndštvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9 (Rotovž). Izid žrebanja bomo objavili v prvi julijski številki. Razvoj in problematika zdravstva v občini Lenart (Nadaljevanje) Občinski ljudski odbor Lenart je zagotovil za zdravstveno preventivo 10,782.000 din. Od tega za: stroške brezplačnega zdravljenja 7,900.000 din, babiške storitve siromašnim 114.000 din, posvetovalnice 200.000 din, patro-nažno službo 1,303.000 din, ostale stroške zdravljenja 51.000 din, cepljenja 630.000 din, fluorogra-firanje prebivalcev — pogodba 452.000 din, analizo vzorcev vode in živil 80.000 din in za nagrade mrtvooglednikom 52.000 din. Zaradi izpada proračunskih dohodkov ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za sistematske preglede šolskih otrok, za besežira-nje, prav tako je bilo premalo sredstev za plačevanje storitev v posvetovalnicah in za patro-nažno službo. Ker je svet pri svojem delu moral upoštevati finančne možnosti in družbeni plan. je svoje delo usmerjal tako. da se zdravstvena služba v polni meri uveljavlja kot družbena služba. Ugotovljeno je bilo, da so programi dela pomanjkljivo sestavljeni, oziroma vsem manjka globlja analiza, ki bo pokazala različne potrebe v posameznih krajih. Zdravstveni dom v Lenartu, ki je po svoji dejavnosti in nalogah temeljni zdravstveni zavod, mora pri svojem delu upoštevati zdravstveno stanje prebivalstva. Zdravstveni dom ima 13 enot in je bilo v letu 1962 zaposlenih 20 rednih zdravstvenih delavcev in 2 honorarna. Z visokošolsko izobrazbo so trije zdravniki splošne prakse, 1 zobozdravnik, 1 specialist za tuberkulozo. s srednješolsko izobrazbo 2 medicinski sestri, 1 zobotehni-čarka, z nižjo šolsko izobrazbo 5 bolničark, 6 babic, 1 zobna asistentka. Brez podrobnejše analize lahko ugotovimo, da še vedno prevladujejo kurativne storitve in da se preventivnemu delu v zdravstvenem domu ne posveča dovolj pozornosti. Sistematski pregledi delavcev, higiensko tehnična zaščita in epidemiološka služba se ne opravlja ali pa zelo malo. Vseh storitev je bilo v letu 1962 preko 70.000, pa-tronažnih in porodnih obiskov 7.500. porodov v bolnišnici in doma 261. Opravljena so bila vsa obvezna cepljenja šolske in predšolske mladine ob nad 90 % udeležbi. neobvezna cepljenja proti otroški paralizi z 62 % udeležbo. V bolnišnice je bilo napotenih tri in pol odstotka bolnikov. Kontracepcijska služba je bila v zadnjih letih manj aktivna in je bilo samo 13 prvih pregledov, ponovnih 21 in izdanih 33 kontracepcijskih sredstev. Nosečnice so koristile usluge v posvetovalnicah takole: do 5. meseca nosečnosti je obiskalo posvetovalnico 40 % nosečnic, od 6—8 meseca 51 %, v devetem mesecu pa samo 9 % nosečnic. Pregledov v posvetovalnicah je bilo 1.500, storitev pa 2.714. Največ pregledov oziroma storitev odpade na obiske na dojnu in preglede v ambulantah. Za opravljena dela je zdravstvena služba v letu 1962 potrošila. 42,363.589 din. (Nadaljevanje na 5. strani) Velika udeležba na volitvah Z izvolitvijo članov občinske skupščine je za nami prva faza volilne aktivno'sti. V času pred 24. in 26. majem, ko smo volili člane občinske skupščine, je bila množica sestankov in razgovorov z občani. Volilci so dokazali politično zrelost, zato je tudi udeležba na volitvah v občini 92 odstotna. Zlasti so se izkazali volivci v Veličini, Cerkvenjaku, Lenartu in Benediktu, kjer so bili volilni rezultati izredno veliki. Med slabše kraje po volilni udeležbi sodita Gradišče in Ju-rovski dol. Volišča so bila pri obeh volitvah tako 24. in 26. maja lepo okrašena. Tudi to pot so se mladinci in mladinke lepo izkazali. Volilni odbori so v glavnem zadovoljivo opravili svojo nalogo. Volivci naše občine kot vse naše domovine bodo 16. junija šli ponovno na volišče in tudi takrat dokazali, da imajo visoko družbeno zavest in da se zavestno zavzemajo za izgradnjo socializma in za mir. Letošnja zima občutno prizadela posevke in sadovnjake Zaradi letošnje dolgotrajne in neugodne zime so bili izredno prizadeti ozimni posevki, vinogradi in sadovnjaki. Na območju KZ Lenart je zimska pozeba, plesen in voda uničila povprečno 62 odstotkov z oziimino posajenih površin. Vseh prizadetih površin sicer ne bodo preorali, posejali jih bodo s travnimi mešanicami, da bodo vsaj delno ublažili škodo. Tudi na območju KZ Zgornja Ščavnica je poškodovanih okrog 60 odstotkov oziminih površin, od katerih je 15 do 20 odstotkov bilo potrebno preorati. Neugodne vremenske razmere v mesecu marcu pa iso stanje posevkov še poslabšale. Preoejšnja škoda je bila v pretekli zimi storjena v sadovnjakih po divjadi, tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Velik del krivde nosijo lastniki sami, ker niso pravočasno zavarovali nasadov pred škodljivcu. Na območju KZ Lenart je v družbenem sektorju od 15.930 dreves poškodovanih 12.577 ali 79 odstotkov. Popolnoma je uničen nasad v Benediktu na površini 10,5 ha. Skupna škoda je ocenjena na 41 milijonov din. Zaradi lanskoletne elementarne nezgode se še bolj pozna ziimiska škoda na sadovnjakih, saj se je stanje dreves proti pričakovanju ,poslabšalo. Akcijski program kmetijske proizvodnje v I. tromesečju le- tos ni bil v celoti izpolnjen niti pri jesenski, niti pri spomladanski setvi. Pri pšenici, rži in ječmenu je bil v kooperaciji proizvodni plan 88 odstotno izpolnjen, medtem ko so plan pri istih kulturah presegli le za 8 odstotkov na površinah družbenega sektorja. V kooperaciji ni bil dosežen plan niti po skupnih površinah, niti po posameznih kulturah. Družbeni sektor je v skupnih površinah prekoračil proizvodni plan, v posameznih kulturah pa ga ni izpolnil. Kmetijske zadruge v sklepanju pogodb z zasebnimi proizvajalci niso šle dovolj načrtno. S sklepanjem pogodb so tudi preveč odlašale. Zimsko škropljenje je bilo v družbenem sektorju v KZ Lenart izvedeno 100 odstotno, v zasebnem sektorju pri isti zadrugi pa le 60 odstotno. Na območju zadruge Zg. Ščavnica je bilo izvedeno zimsko škropljenje 70 odstotno. Zadruga je s svojimi ekipami poškropila 40 odstotkov površin, medtem ko so kmetovalci sami poškropili 3 odstotke površin. Skupaj je bilo v škropilni akciji porabljenih 25.600 kg raznih vrst škropiv. Podatek pa ni popolnoma točen, ker so mnogi kmetovalci zaradi podražitve škropiv škropiva pripravljali sami. Prisega članov občinske skupščine Novoizvoljeni člani občinske skupščine so na prvi seji 3. junija prisegli. Prisega se glasi: »Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast odbornika občinske skupščine in da boan, držeč se ustave in zakonov, varoval in razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek občine, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. PREDSTAVLJAMO VAM: Franc Šuman novi podpredsednik obc. skupščine lenart Občinska skupščina Lenart je na prvi seji 3. junija izvolila za novega podpredsednika občinske skupščine tov. FRANCA ŠUMA-NA. Tov. Šuman je po poklicu kmetijski tehnik. Štiriletno kmetijsko srednjo šolo je uspešno končal leta 1958 v Mariboru. Izhaja iz napredne kmečke družine. Čeprav je še mlad - rodil se je 3. 7. 1938 leta - je že pokazal lepe uspehe tako v službi, kot v javnem življenju nasploh. Sedaj je zaposlen na kmetijski zadrugi Lenart, kjer uživa velik ugled kot sposoben strokovnjak, politični delavec in delovni tovariš. Tov. Šuman se je pred leti najprej vključil v delo mladinske organizacije. Bil je sekretar in predsednik mladinskega aktiva. Pozneje so ga izvolili za sekretarja občinskega komiteja mladine, še kasneje je postal predsednik mladinskega komiteja. Zadnji čas se je izven službe zlasti uveljavljal v Občinskem odboru SZDL, kjer je član izvršnega odbdra. Poleg tega je tudi predsednik krajevne organizacije SZDL v Lenartu. Novemu predsedniku občinske skupščine želimo pri njegovem delu veliko uspehov. STANJE ŽIVINE V NAŠI OBČINI Zasebni kmetovalci redijo trenutno nad 10 tisoč glav živine. Ood tega odpade na krave 5.500 glav. V družbenem sektroju redijo 990 glav živine, od tega 151 krav. Kmetijska zadruga Lenart in Zg. Ščavnica sta v letošnjem I. tromesečju odkupili 126 telet od 500 planiranih, 725 mlade pitane govedi od 1 do 3 let starosti od 2.500 planiranih in 61 ostalih pitanih goved od 200 planiranih. Kmetijski zadrugi sta v omenjenem obdobju odkupili še 386 prašičev od 1.560 planiranih. Proizvodni plan pogodbenega pitanja živine v KZ Lenart za leto 1962 ni bil izpolnjen za 357 goved. Zasebni sektor ima tre- nutno v pitanju 478 goved. V družbenem sektorju je v pitanju 839 goved, medtem ko še ni zasedenih 400 stojišč. LEPA SLIKA, LEP SPOMIN IZDELA VAM JO KVALITETNO, HITRO IN POCENI VAŠ FOTOGRAF FOTO »SLOVENSKE GORICE« LENART ih Sliki Majsko srečanje pionirjev^ v Vidmu ob Ščavnici Dan mladosti in 71. rojstni dan tovariša Tita so v občini Lenart zlasti svečano proslavili pionirji z raznimi kulturnimi in športnimi nastopi. Osrednje srečanje pionirjev v ožjem okolišu Slovenskih goric je ibilo 25. maja v Vidmu ob Ščavnici. Na svečanostih v tem slikovitem kraju so se zbrali pionirji iz Cerkvenjaka, Vidma in Stare gore. Dopoldne so v nabito polni dvorani izvajali kulturni program, popoldne pa so se pomerili v raznih športnih panogah. Anica Miholič, upraviteljica osnovne šole Videm ob Ščavnici, je pred začetkom kulturnega programa povedala nekaj misli ob dnevu mladosti, zlasti pa je osvetlila lik tov. Tita. Po pozdravnih besedah predstavnice videmskih pionirjev, ki so bile namenjene cerkvenjaškim in starogorskim pionirjem, se je na prostornem odru zvrstilo nad 20 točk kulturnega programa. Celoten program je popestril zlasti pionirski zJbor iz Cerkvenjaka, ki je doživeto zapel nekaj pesmi. H kvaliteti pa je mnogo prispevala tudi Marica Kurnik iz Cerkvenjaka z recitacijo »Pretrgana pesmica«. Videmski pionirji so se predstavili s pestrim programom od recitacij, petja do ruskih folklornih plesov. Ob navzočnosti sekretarja občinskega komiteja ZMS Gornja Radgona in sekretarke občinskega komiteja ZMS Lenart so 'številnim pionirjem podelili mladinske izkaznice in jih svečano sprejeli v organizacijo Zveze mladine Slovenije. Po dopoldanskem delu programa so videmski učitelji nastopajoče pionirje pogostili v mlečni kuhinji. Prireditev je bila prisrčna in ne bo odveč, če se podobna srečanja še večkrat pripravijo. Začetkom junija so prišli iz vseh koncev občine v Lenart mladi fantje rojeni 1945. in 1946. leta. Odzvali so se vabilu za ta-borenje obveznikov predvojaške vzgoje. V parku pri Lenartu so postavili platneno naselje, v katerem bivajo mladi obvezniki predvojaške vzgoje. Življenje v njihovem taboru je zelo pestro. V dopoldanskih urah se vadijo v vojaških veščinah. Popoldneve pa izkoriščajo za politično, kulturno in športno udejstvovanje. Prirejajo tekmovanja v streljanju z zračno puško, v nogometu, odbojki in drugih športnih panogah. Doslej so že imeli razna predavanja: o vlogi mladinske organizacije, SZDL, o telesni vzgoji, gospodarstvu, kmetijskem razvoju občine in še nekatera druga zanimiva predavanja. Ob zaključku izobraževalne sezone Izobraževalna sezona Delavske univerze 1962/1963 je pri kraju. Programa dela nam ni uspelo v celoti realizirati deloma zaradi objektivnih, še več pa subjektivnih razlogov. Šole za življenje V minuli sezoni smo pripravili dve šoli za življenje in sicer eno v Cerkvenjaku, drugo v Gradišču. Šola je namenjena zlasti mladini in ta dobi v njej s predavanji nekaj osnovnih napotkov za življenje. Šoli sta bili zelo dobro obiskani, saj se je vsakega predavanja udeležilo povprečno 40 slušateljev, v Cerkvenjaku pa so šolo poleg mladine obiskovali tudi starejši. Za to šolo kaže mladina veliko zainteresiranosti povsod, toda v tej sezoni smo glede na razpoložljiva finančna sredstva lahko ustregli samo željam mladine iz Cerkvenjaka in Gradišča. Prav bi bilo, da mladinski komite skupaj z mladinskimi aktivi že sedaj prouči, v katerih centrih bi naj šolo za življenje organizirali v prihodnji sezoni. Izobraževanje po izobraževalnih centrih Na tem področju izobraževanja je program dela v glavnem izvršen. Lahko 'bi bilo boljše, če bi temu izobraževanju posvetile izobraževalne sekcije krajevnih organizacij SZDL večjo pozornost in če bi ob sestavi programa V parku taborijo obvezniki predvojaške vzgoje izobraževalnih centrov skušali doseči vsaj določeno medsebojno skladnost teh programov. Skupaj je vseh izobraževalnih centrov od katerih zelo dobro delajo center Cerkvenjak, Benedikt, Zavrh, Zg. ščavnica. Povsod tam, kjer so se izobraževalne sekcije zavzele za izvedbo j>roigrama, so bila predavanja vedno in zelo dobro Obiskana. Vse krajevne organizacije SZDL razen Lenarta so formirale izobraževalne sekcije. V Lenartu smo v minuli sezoni poskušali pripraviti troje predavanj, toda zaradi neudeležbe nismo izvedli niti enega, čeprav so za predavanja poleg običajnega načina obveščanja s plakati bile obveščene vse delovne organizacije. V Jurovskem dolu izobraževalna sekcija obstoja, toda udeležbe na predavanjih kljub temu ni bilo. Razumljivo je, da primer Lenarta in Jurov-skega dola nista osamljena, čeprav sta najbolj kritična. Krajevne organizacije SZDL bodo do prihodnje sezone nujno morale posvetiti vso pozornost izobraževalnim sekcijam, jih morda ojačili in izvolili ljudi, ki bodo na tem področju pripravljeni delati. Precejšnje težave v tej sezoni nam je delala tudi zima, saj so ceste bile čestokrat neprehodne in zato ni bil redek primer, da so slušatelji prišla, (Nadaljevanje na 6. strani) Na vseh šolah naše občine so bili maja sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. Ob tej priliki so skoraj povsod priredili primerne kulturne programe. Na sliki novosprejeti člani Zveze mladine na šoli Cerkvenjak V Lenartu je precejšnje zanimanje za rokoborbo. Posamezniki iz Lenarta se v republiškem merilu uvrščajo na vidna mesta. Na sli-I ki domačin Šentveter v borbi z rutiniranim nasprotnikom V novi občinski skupščini Lenart je 26 odstotkov žensk, kar je velik napredek s prejšnjim stanjem, ko je bila samo ena ženska. Na sliki članica občinske skupščine Lizika Lorbek, ko podpisuje prisego Nagradna uganka Nagrade za uganko, objavljeno v 10. številki »-Domačih novic« ne bomo podelili, ker ni prispela niti ena pravilna rešitev. VPRAŠANJA 1. Točen datum volitev v zvezni in republiški zbor? 2. V kateri zbor republiške skupščine kandidira Jelka Firbas? 3. Koliko milijonov din bo stala gradnja ceste skozi Lenart? 4. Ime podjetja, ki preureja gostilno »Grozd« v Lenartu? 5. Kateri kraj v občini je obravnavan v romanu »Kontrolor Skrobar«? 6. Kako imenujemo posušeno travo ob prvi košnji? 7. Po domače posoda v kateri hranijo na kmetih mleko? 8. Kakšno športno srečanje je bilo v nedeljo, 2. junija v Lenartu! 9. Kdo je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine? 10. Proti koncu katerega leta se je narodnoosvobodilno gibanje v Voličini znatno razgibalo? Rešitve pošljite na Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Radgonska cesta 9 (Rotovž), do vključno 25. junija 1963. reSitev iz io. Številke 1. občinski statut, 2. odlok o agrominimumu, odlok o zatiranju metdljavosti, odlok o kategorizaciji cest IV. reda, 3. 26. maj, 4. ne, 5. Jožef Vogrin, 6. 1. maja, 7. na tretjem, 8. leta 9 pred našim štetjem, 9. 8, 10. 497 milijonov din. Filmski spored GRADIŠČE 16. junija ob 15. in 20. uri »VI-ClTA« — ameriški kinemaskop-ski film 23. junija ob 15. in 20. uri »VOJNA« — domači film VOLIČINA 16. junija ob 16. in 19. uri »TAR-ZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE« — ameriški barvni film 23. junija ob 16. in 19. uri »ŠKI-LASTA SREČA« — poljski RAZVOJ IN PROBLEMATIKA ZDRAVSTVAV OBČINI LENART (Nadaljevanje s 3. strani) Kljub temu. da je bilo v letu 1962 prijavljenih samo 62 primerov nalezljivih bolezni, moramo preprečevanju nalezljivih bolezni posvetiti prav toliko pozornosti kot doslej. Faktor zaščite proti nalezljivim boleznim se zaradi obveznih cepljenj sicer zmanjšuje, povečuje pa se občutljivost ljudi za nove bolezni. Dokler ekonomska baza naše občine ne bo taka, da bi lahko vložili večja sredstva za zdravstveno tehnične mere, bodo obo-levanja kljub cepljenju še vedno na dnevnem redu. V letu 1956 je bilo 80% dojenčkov rahitičnih, sedaj pa se je odstotek teh znižal na 20, prav tako so tudi pri porodih komplikacije zelo redke. Prehrana pa je še vedno pomanjkljiva pri otrocih in odraslih. Po vrsti -obolenj so na prvem mestu obolenja -dihal, slede obolenja prebavah kože, revmatična obolenja, poškodbe pri delu, živčne in srčne bolezni, ki prevladujejo pri starejših ljudeh. (Nadaljevanje prihodnjič) 1919 leta prvi avtobus Leopold Mlinaric iz Zenjaka se dobro spominja tistih časov, ko je prvi avtobus pripeljal v Lenart. To je bilo takrat zanimivo, skratka prava senzacija. 1919. leta kdo-ve kateri mesec, so se prvi potniki za Lenart slikali pred staro železniško postajo v Mariboru. Objavljamo prvi posnetek prvega in edinega avtobusa, ki je leta 1919 vozil iz Maribora v Lenart in obratno. Lepold Mlinarič je bil tudi prvi sprevodnik. Avtobus je za tiste čase kar hitro vozil. V dobri uri je Ibil v Lenartu. Za 20 din na eno stran se je peljalo od 70 do 80 ljudi. Glede avtobusne stiske se od takrat do danes ni kdovekaj spremenilo, kakor kaže. Prvi šofer se je pisal Gafinik in se je pozneje zastrupil v avtobusni garaži. Avtobusna zveza je 'bila samo enkrat dnevno. Italijanski »Fiat« na -benzin, ki ga je dr. Se-nekovič zaplenil avstrijski vojski, je premagoval pot iz Lenarta v Maribor in nazaj dobra tri leta. Maribor—Lenart ZAPISEK UDELEŽENCA FESTIVALA CELJSKI PEVSKI FESTIVAL V dneh od 30. maja do 2. junija letos je bil v Celju že tradicionalni mladinski pevski festival. Na koncertnem odru se je zvrstilo nad 40 -mladinskih zborov in orkestrov s približno štiri tisoč izvajalci. Sodelovali pa so še trije Zbori iz sosednje Avstrije in mladinski pevski zbor iz Bolgarije. Zbore, M so nastopali na festivalu, je na okrajnih revijah zbrala posebna -strokovna žirija, ki jo je vodil skladatelj Radovan Gobec. Po dolgih razpravah je žirija določila prvo mesto zboru osnovne šole Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi. Poudariti je potrebno, da kvaliteta mladinskega zborovskega petja iz leta v leto raste. Celjski festival mnogim zborovodjem omogoča poslušanje številnih kvalitetno izvajanih pesmi in spoznavanje novih skladb. Na festivalu pevovodije poslušajo razgovore, kjer strokovnjaki razlagajo -nastope. Letos so bila še posebej pomembna predavanja znanih jugoslovanskih glasbenih pedagogov Jožeta Požgaja, Borivo-ja Popovi-^ ča in Vlada Goloba, ki so -skušali razsvetliti nekatere najaktualnejše probleme s področja mladinskega petja in glasbene vzgoje mladih. Predlagali so, naj bi Celjski festival prerastel v jugoslovanski pevski festival, na katerem naj bi nastopali zbori iz vse Jugoslavije. Novost letošnjega celjskega festivala je -bil nastop orkestrov -glasbenih šol iz Slovenije. Gotovo je, da bo sloves celjskega glasbenega festivala kmalu prodrl tudi izven meja. Na letošnjem festivalu je nastopil tudi mladinski DVE IZ CERKVENJAKA MUZEJ ZAPRTEGA TIPA — Kdaj je vaš muzej odprt? — Nikoli, ker je muzej zaprtega tipa. PREDNOST DELJENEGA DELOVNEGA ČASA — V čem vidite prednost deljenega delovnega časa v trgovini? — V tem, da lahko uslužbenci dvakrat zamudijo službo. zbor iz Sofije, ki uživa evropski sloves. To je tudi dokazal s svojim kvalitetnim nastopom v Celju. Vsi, ki smo bili v Celju na festivalu — iz naše občine nas je odšlo na festival pet — smo se vrnili bogatejši. Mnogo smo pri-dobiil na strokovnem področju, mnogo pa tudi v spoznanju, da je vredno posredovati to lepo umetnost mladim pevcem in preko njih tudi drugim. Milan Nekrep SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS (Nadaljevanje z 2. strani) nje, na ta način pa tudi sproti odpravljale vse pomanjkljivosti. Subjektivne -sile naj skrbijo tudi za to, da se bo delavsko samoupravljanje v obratih okrepilo, da bodo proizvajalci postali tudi u-pravljalci. Dolžnost osnovne organizacije je, da konkretizira sklepe seje komiteja iz februarja letos, ki niso bili v celoti izpolnjeni. Iz gibanja gospodarstva v I. četrtletju v občini izhaja, da organizacije KZ v gospodarskih organizacijah niso dovolj spremljale družbenih in gospodarskih nalog, saj produktivnost v tem obdobju ni bistveno porastla. Ko-muni-sti so se premalo usmerili v to, da bi proizvodnja potekala enakomerno in kontinuirano skozi vse leto. Nujno bo potrebno, da se zamujeno nadoknadi, zlasti v doseganju družbenega plana. Dosledno bo potrebno izvajati siklep o mesečnem sklicevanju kolektiva, kjer se bodo obravnavali doseženi gospodarski rezultati v .podjetju in eko-noski enoti, ker bo le na ta način mogoče sproti odpravljati vse pomanjkljivosti in doseči predvidene uspehe. Samoupravni organi ekonomskih enot naj postanejo aktivni spremljevalci proizvodnje JSn u-pravljal-ci. Nadaljna rast gospodarstva je nujno povezana s primerno^ strokovnostjo kadra. Po sklepu komiteja iz februarja letos bi morale vse gospodarske orga-zacije izdelati perspektivni program strokovnega usposabljanja kadrov. Člani ZK v gospodarskih organizacijah so za izvršitev tega sklepa prav tako odgovorni, kot za vse ostale sklepe sprejete v februarju. 400 ljudi en dan popravilo 45 km ceste Krajevni odbor v Cerkvenjaku je uvidei, da je potrebno z razpoložljivimi sredstvi krajevnega samoprispevka štediti, kajti le ta komaj zadoščajo za najnujnejša popravila krajevnih cest. Na zboru volivcev -so člani krajevnega odbora sprožili predlog, naj bi organizirali enodnevno prostovoljno delovno akcijo pri popravilu cest. Volivci so se s predlogom strinjali. Neko majsko nedeljo je prišlo na številna delovišča na območju krajevnega odbora Cerkvenjak, ki zajema nad 10 večjih vasi, 400 prebivalcev ali tričetrtine članov vseh gospodinjstev na tem območju. Delali so ves -dan prostovoljno in temeljito popravili 45 km krajevnih cest in "poti. Občani tega krajla -so tmco opravili 3.360 prostovoljnih delovnih ur ali v vrednosti nad 200 tisoč din, če računam-o, da bi redni delovni sili plačali uro samo po 60 din. Sredstva, ki so na -ta -način ostala, bodo uporabili za nakup gramoza in za plačilo prevozov. Akcija v Cerkvenjaku zgovorno dokazuje, da je mogoče ljudi pripraviti do prostovoljnega dela, zlasti še če gre za njihove potrebe. Cerkvenjaški podvig zasluži vse priznanje in ga velja posnemati. slovenske gorice fiF&Ofbi Piše: Franjo Skrbinc BEG ANGLEŠKIH JETNIKOV IZ MARIBORSKIH ZAPOROV Pravdič Mirko se je večkrat oglasil pri Ceh Martinu v Selcih. Proti koncu decembra 1944. leta se je od tod napotil v Maribor, da odpelje iz zaporov jetnike. V Židovski ulici, za avtobusno postajo, je bilo zaprtih 18 angleških ujetnikov. Pravdič ije to dobro vedel in je vedel tudi, da ostanejo ujetniki ob letalskem alarmu za zamreženimi okni, dočim so Nemci zbežali v zaklonišča. Dne 28. decembra se je potikal po Židovski ulici in opazoval situacijo. Naslednji dan je ob alarmu pribežal v ulico, se skril v vežo nasprotne hiše in začel žvižgati in mahati Angležem, ki so gle, dali izza zamreženih oken. Opazili so ga in mu dali znamenje. Z znamenji in nemškimi besedami jim je dal na znanje, če hočejo oditi v partizane. Jetniki so imeli ponarejen ključ in so vrata odprli ter stopili na. ulico. Trije Mirko Pravdič so ostali, petnajst se jih je postavilo v vrsto in so odkorakali po mestu proti trem ribnikom. Na čelu je stopal Ravdič Mirko. Ko je bilo alarma konec, so bili že v hribu nad Košaki. Tam so si oddahnili in se pripravili na pot v Slovenske gorice. V mraku so previdno prečkali železnico in se ob robu gozdov pomikali po Pesniški dolini. Neki Anglež je padel in si poškodoval nogo. Pred Hrastovcem so ga pustili pri neki hiši in obljubili, da bodo prišli naslednji dan po njega. Nato so odšli mimo Smerde-ljeve hiše v Zg. Voličini, kjer so se tudi oglasili. Dobili so jabolč-nika in kruha in Pravdič jih je odgnal preko Zavrha v Selce in se ustavil pri Cehu. Tam so dobili jabolka in kruh in šli dalje v Cermljenšak, kjer so jih porazdelili po hišah. Iskali so terence, da bi prevzeli Angleže, pa jih ni bilo. Ti so namreč bili opozorjeni, da je korakala četa nemških žandar-jev v Selce. Zato so se umaknili. Kurirke Cuček Zinka in Poličeva Felka so iskale vezo. Tudi Mato je vedel povedati, da so se terenci umaknili, ker so korakali nemški žandarji v Selce. Jetniki so tako ostali nekaj dni pri hišah v Cermljenšaku in Nadbišču. Pravdič pa je odšel v Pesjak, kjer je dobil še nekega terenca in sta oba odšla naslednji večer še po Angleža, ki je ostal pred Hrastovcem pri neki hiši. Dobila sta ga in ga odgnala k ostalim. Seveda je bilo za tiste čase zelo nerodno, toliko ljudi imeti na skrbi, zato so jih hoteli spraviti čim prej naprej. Sele 2. ali 3. januarja je bil pripravljen odhod. Odšli so preko Korene k Martinu, nato preko Drave na Pohorje. Pravdič Mirko jih je spremljal na Pohorje in nekaj časa od stanice do stanice, ker so 'tako hoteli. Odšli so na osvobojeno ozemlje, od koder so jih zavezniški letalci odpeljali k Angležem. Za vrnjene ujetnike so nam zavezniki dajali orožje. Slovenske gorice v pradavnini Piše: Vlado Lorber (9) V času rimske kolonizacije se je v Slovenskih goricah kulturna dejavnost močno dvignila. Tudi poljedelstvo se je zfooljšalo, dvignila se je kupčija. V naše kraje so Rimljani naselili njihove naseljence. To so bili predvsem rimski vojaki, ki so služili tudi do petnajst let v legijah v Mali Aziji, Afriki in drugod. Za zasluge so dobili dodeljena velika posestva — latifundije, ki so jih obdelovali s pomočjo najete ali pa zasužnjene delovne sile. Da je delo v kolonijah teklo nemoteno in da je bila povezava s trgovskimi centri čim boljša, so Rimljani mojstrsko gradili ceste. Dobro ohranjena je še iz teh časov trasa rimske ceste v Formi-nu pri Ptuju v dolžini več sto metrov, nadalje v okolici Ormoža in v smeri Madžarske z odcepi na Hrvatsko. Rimske ceste so bile grajene zelo solidno, saj je še marsikatera podlaga današnjim cestam. Redno so jih vzdrževali. Ob cestah so bili miljniki, klesani okrogli kamni. Vsak kamen je nosil številko milje in ime cesarja, ki je cesto gradil. V določenih razdaljah so bile -postavljene hišice — hospici, kjer so si potniki odpočili, uredili svojo toaleto, a vozniki so tu menjavali konje, zato so imela ta gostišča tudi hleve za konje. Tudi po Ščavniški dolini je vodila rimska cesta. Nekako trideset tisoč korakov iz Ptuja je bila cestna postaja Halicanum, ki je vodila preko Mure pri današnji Dolnji Lendavi. Ob dvajsetem miljniku je bila druga taka postaja. Pri gradnji veržejskega kolodvora so naleteli na ostanke rimske naselbine. Isto so potrdile sonde v letu 1962. Tudi na levi strani Mure okoli Strassa in Radgone so našli več sledov rimske ceste in naselij. Pri Radgoni se je našel kamen nagrobnik, ki ga je postavil Sem-pronij Secundinus svojemu devet letnemu sinčku Primu in ženi Muzi. Ob stari cesti blizu Cezanjevec so našli rimski denar, pa tudi v okolici Ljutomera, z napisom cesarja Hadrijana. Še danes nas na rimske okupatorje in njihove ceste spominjajo razna imena krajev kot: Rimska cesta, Stara cesta, Ptujska cesta. Tudi ime Stara cesta pri Benediktu izvira iz rimskih časov. Tudi v Jamni pri Vidmu ob Sčavnici imenujejo ljudje cesto, ki vodi proti Terbegovcem skozi Ograjke (Nadaljevanje s 4. strani) predavateljev pa ni bilo. Razumljivo — enim in drugim se opravičujemo. Izobraževanje zaposlenih Skupno z občinskim sindikalnim svetom smo pred pričetkom minule sezone priporočali vsem sindikalnim podružnicam. da ustanovijo izobraževalne sekcije, katerih naloga naj bi bila sestavljati program izobraževanja za svoje zaposlene in razumijivo tudi skrb za izvedbo tega programa s pomočjo Delavske univerze. Večina sindikalnih podružnic je sekcije ustanovila, toda le malo je bilo sekcij, ki so stvar pravilno razumele. Zlasti dobro je delovaila izobraževalna sekcija sindikalne podružnice Doma duševno defektnih Hrastovec, ki je svojo nalogo v tej sezoni v celoti izpolnila, saj ni bil redek primer, ko so nas klicali, kdaj bo naslednje predavanje. Razumljivo je, da bodo vsa prizadevanja Delavske univerze na tem področju brez uspeha, če ne bodo temu izobraževanju posvetile vso Rimsko cesto. Pa tudi veliko stranskih cest je vodilo po območju Slovenskih goric. Ena taka cesta je vodila iz Ptuja po Lipah čez Gočevo mimo Lenarta, Pernice (tu je najden rimski sarkofag, ki je danes vzidan na zunanji stra ni cerkve) in dalje proti Plaču ter se je nadaljevala po avstrijskem ozemlju. Prerez Rimske ceste nam kaže več plasti gramoza in peska. Kot podlaga služi debelejši gramoz. Da so bile rimske ceste speljane tudi v zakotnejše kraje, nam pričajo mnoge najdbe temeljev rimskih hiš in njihovih grobišč. pozornost delovne organizacije, kar pa je doslej zelo redek primer. Strokovno izobraževanje Tudi na tem področju smo si prizadevali nekaj storiti, toda pri prvem preizkusu izobraževanja na tem področju smo doživeli neuspeh. Pri tem mislimo na srednje ekonomsko šolo. ki smo jo nameravali ustanoviti. Toda zamisel smo morali po nekaj mesecih priprav zaradi nezaintere-siranosti delovnih organizacij opustiti. Posamezniki sicer ob-žaljujejo, da te šole ni, mislimo zlasti na tiste, ki imajo majhne osebne dohodke, da bi lahko obiskovali to šolo v Mariboru. Delovne organizacije pa jim tega ne omogočijo. Dokler bomo pri teh prizadevanjih osamljeni in dokler bodo delovne organizacije samo ugotavljale, da jim kadra s tega področja primanjkuje in ostale samo pri teh ugotovitvah, tako dolgo razumljivo kadra ne bomo dobili. Skušali smo tudi organizirati razne tečaje, toda te smo morali zaradi V tej dobi je bilo več kolonizacij skih središč. Vodilno tako središče za naše kraje je bil Ptuj, ki je imel poleg trgovskega, upravnega, tudi vojaški značaj. Okoli Cenkvenjaka, Lenarta, Vidma ob Sčavnici, Kapele, Ljutomera, Benedikta in Radgone zasledimo močne ostanke rimske kulture. O teh posameznih centrih bomo govorili pozneje. Cim bolj se oddaljujemo od teh središč v notranjost SlovenSkih goric, tem slabše so sledi rimskega gospodarstva. Iz tega je razvidno, da so kolonisti šli le tako daleč od središča, dokler so imeli dobre ceste. premajhne zainteresiranosti opustiti. Problem je kader V prejšnjih letih smo govorili o pomanjkanju finančnih sredstev. Ta problem smo rešili, naleteli pa smo še na težjega in ta je pomanjkanje strokovnega predavateljskega kadra. Kader z visoko in višjo šolsko izobrazbo pa tudi srednjo, ki je na področju občine, je v glavnem zaradi splošnega pomanjkanja kadrov preobremenjen, zato nam večino teh ni uspelo angažirati za predavanja in slično. Tako smo bili za potrebe večerne politične šole, šol za življenje in raznih seminarjev primorani iskati kader v Mariboru, vse to pa nam je povzročilo tudi večje stroške. Za prihodnjo sezono bo nujno potrebno ustanoviti močan aktiv predavateljskega kadra. Na zadnji seji je upravni odbor Delavske univerze razpravljal o delu upravnega odbora ter ugotovil, da bo nujno potrebno upravni odbor okrepiti. Vsaj ta naj ne bi bil samo organ družbenega upravljanja, ampak tudi strokovni usmerjevalec dela Delavske univerze. Ob zaključku izobraževalne sezone Republiško prvenstvo v rokoborbi Republiško prvenstvo posameznikov v rokoborbi je organiziral pod pokroviteljstvom TAZ Slovenije TVD »Partizan« Lenart. Prvenstvo samo je v masovnem in kvalitetnem pogledu odlično uspelo. Prijavilo se je 34 tekmovalcev iz štirih klubov. Maribor je pripeljal na blazine 15 tekmo-movalcev, drugi najmočnejši zastopan klub je bil Lenart z 10 tekmovalci. Ljubljana je prijavila 5 tekmovalcev in Muta 4 tekmovalce. Prvenstvo je otvoril predsednik TVD »Partizan« Lenart tovariš Davorin Polič, nato je pozdravil še predsednik odbora za roikobor-bo pri TAZ Slovenija tovariš Rado Ziberna. Največ lovorik so pobrali rokoborci iz Maribora, ki so osvojili 6 prvih, 4 druga in 2 tretji mesti. Takoj za njimi so imeli največ uspeha rokoborci iz Lenarta, ki so osvojili dve drugi in dve tretji mesti. Isto število točk so zbrali tudi Ljubljančani, ki so osvojili 1 prvo, 1 drugo in 1 tretje mesto. Presenečenje je pripravila tudi Muta, ki je osvojila 1 tretje mesto, čeprav je v tem kraju rokoborba šele v povojih. REZULTATI: Mušja kategorija: V tej kategoriji se je pomerilo 6 tekmovalcev. V polfinalu so se sestali: Šenveter Slavko (L) : Vogrin (L) in Banič (L) : Lang (M). Presenečenje_tega poliinala je mladi Slavko Šenveter, ki se je po požrtvovalnih in borbenih srečanjih pretolkel do finala, kjer bi skoraj odvzel Langu (M) primat najboljšega rokoborca v Sloveniji v muha (kategoriji. Bantarn kategorija: V tej kategoriji je nastopilo pet tekmovalcev, od katerih sta izstopila stara borca Mudri (M) in Vitez (L). Ta dva sta zasedla prvo oziroma drugo mesto. V polfinalu pa so se srečali Mori (M) : Roš-karič (L), borba se je končala z zmago Morija. Drugo polfinalno srečanje je bilo med Vitezom (L) : Mudrijem (M), borba se je končala neodločenao 1:1. Pred tem je Vitez (L) premagal še Morija (M). Peresno lahka kategorija: V tej kategoriji je nastopilo 6 tekmovalcev. V polfinalu so se srečali Šauperl Ivan (M) : Šau-perl Rajiko (M), zmagal je udarnejši Ivan. Drugo polfinalno srečanje je bilo med Mlakarjem (M) : Pongrac (Muta). Srečanje se je končalo s favoritom te kategorije Mlakarjem. Nesrečni finale. Finalna borba med Mlakarjem (M) in Šauperl (M) sen je končala neodločeno 1:1 in so nato sodniki prisodili zmago lažjemu Šauperlu. Lahka kategorija: V tej kategoriji so se pomerili trije tekmovalci, ki spadajo vsi trije v vrh slovenske rokoborbe. Pirvo mesto je z absolutno premočjo osvojil Tomič (M), drugi je bil Pintarič in tretji Šenveter Franc, ki se je v polfinalni borbi Prodam dele (pohištva. Oglasite se dnevno v Lenartu na Ptujski cesti 33 do 25. junija 1963. poškodoval, kar mu je onemogočilo osvojiti višje mesto. Velter kategorija: Katastrofa domačinov. V tej kategoriji je nastopilo 10 tekmovalcev med katerimi so bili kar trije Lenarčani, ki so se plasirali takole: Vogrin na peto, Lorbek in Karner pa na osmo oziroma deveto mesto. Favorit 'te kategorije je bil Kovačič, kateremu pa je v finalu že zmanjkalo moči in je moral prepustiti prvo mesto svojemu klubskemu tovarišu Ko-privniku. Tretje mesto je zasedel Ljubljančan Jovanoviič, ki je pred tem premagal Meleja (M). Srednja kategorija: V itej kategoriji so nastopili itri-je rokoborci. Prvo mesto je osvojil Verčič (M) med tem ko je v polfinalu premagal Tušarja (Lj.) in v finalu Sumana (L). Drugo mesto je osvojil Šuman (L), ki je premagal Tušarja (Lj.). Pol težka kategorija: V tej kategoriji je osvojil prvo mesto Ljubljančan Popovič, ki pa si tega naslova ni zaslužil, saj ga je premagal izven konkurence zmagovalec srednje kategorije Verčič (M) kar nekajkrat zaporedoma. Tehnični rezultati: Muha: Polfinale: Šenveter Slavko (L) :Vogrin (L) "2:0 — Tuš v 7 min. Bačič (L) : Lang (M) 0:2 — tuš v 5 min. Finale: Lang (M) : Šenveter Slavko (Lj.) 2:0 — tuš v 8 min. Bantarn: Polfinaale: Mori (M) : Roška-rič (L) 2:0 — tuš v 7 min. Vitez (Lj.) : Mudri (M) 1:1 — zmagal je lažji Mudri. Peresno lahka: Polfinale: Šauperl Ivan (M) : Šauperl Rajko (M) 2:0 — tuš v 6 min. Mlakar , za prašiče 2 %. Pri prenahranjenostl ži- vine je odtegniti odnosno odbiti še po dogovoru za govedo do 4 '/i, za prašiče 3 "/.. Vrsta — sorta Kvaliteta Debelina v Cena za v mm kg L. Sč. KMETIJSKI PRIDELKI: Jabolka vse vrste čista, zdrava I. a 65 — — 65 Jabolka vse vrste, čista, zdrava I. 60 — — — Jabolka vse vrste, čista, zdrava II. 50 — — — Jabolka vse vrste, čista, zdrava in. 40 — — — Jabolka zdrava, vseh vrst n. — — — — Fižol: cipro, suh, čist in zdrav i. — — 200 180 Fižol prepeličar čist in zdrav i. — — 180 150 Fižol enobarvni i. — — 140 130 Fižol mešani — — — 100 100 Žitarice: pšenica, rž suha, čista, i. — — 50 50 ječmen, oves suh in čist, i. —■ — 45 40 Koruza suha, čista i. — — 50 50 Oljarice: bučnice cele b. olja v '/o 17 č. s — — 128 120 Golice b. olja v % 37 „ — — 260 260 Luščene b. olja v % 28.5 „ — — — 200 Sončnice dom. cele olja v % 13 „ — — 40 41 Sončnice rus. son. olja v % 20 „ ■— — 60 64 Repica son. olja v ■/« 23 ,. — — 70 65 Seno, detelja, otava, franko hlev n — — 13 — Slama In šar — — 7 — Krompir jedilni sortni, odg. deb. — — 15" 25 Gobe suhe, bele »i — — 2.500 3-5.000 Čebula bela —. — — __ Česen II — — — — Orehi zdravi — — 200 180 Zelje — glave ii — — — — Jajca debela 22 Jajca 20 20 Svinjske kože I. — — — 210 Svinjske kože — II. — — — — 160 Opomba KZ Lenart: Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ljubljana Divjačina vse vrste po ceniku od Vajda Cakovec Opomba KZ Zg. Ščavnica: Navedene cene veljajo za pšenico z naj- več 2 % primesi, rž največ 2 %, ječmen In oves z največ 2 °/o primesi in koruza z največ 14 % vlage. Cena jajc bo še verjetno padla. OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. v trgovskem podjetju POTROŠNIK poslovalnica »ŽELEZNINA* vam nudi potrošniški kredit za nakup elektromotorjev »rade končar« 5,5 ks po 65.000 din. — elektromotorje »elektrokovi-na« 1,1 kw po 48.100 din in vodne črpalke evckt 54 0.55 kw po 58.500 din P I Cerkvenjak Spet smo tam, kjer smo meseca januarja letos začeli. Kolo Se je zavrtelo. Nameravali smo na tej strani v današnji številki sicer pisati o Oseku. Zal pa smo zamisel morali opustiti, ker bi samo ponavljali že nekatere objavljene stvari. TURISTIČNA TOČKA BREZ UREJENE GOSTILNE Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je Cerkvenjak kraj, ki ima lep razgled na vse konce ožjega dela Slovenskih goric. Ze nekaj let nazaj razpravljajo o raz voju turizma, ki ima vse pogoje glede na naravne lepote in na dobrote, ki so tam doma, kakor pravimo. Gibanice, meso iz »kib-le«, vse ito imajo Cerkven j ačani. To so že večkrat dokazali na raznih veselicah, ki jih od časa do čaais prirejajo razna društva in organizacije. Zlasti ob taki priliki radi postrežejo z gibanicami, ki so poslastica za številne ljubitelje (te slovenj egoriške, oziroma štajerske jedi. Slučajno smo se ustavili v 'krajevni gostilni in pov" prašali za mesom iz »kible«. Nimamo, so nam vedeli povedati. Toda v tej gostilni še marsičesa nimajo. Nimajo na primer niti štedilnika ali vsaj kuhalnika, da bi gositu postregli s ituiršiko ali čajem. Pri najboljši volji v lokalu ne morejo postreči z drugim kot s standardnimi vrstami klobas in z več sortami vina. Nekateri, zlasti pa turistični in gostinski delavci vedo povedati, da je urejena gostilna eden od osnovnih pogojev za razmah turizma. Vzemimo na primer, če bi bila gostilna v Cerkvenjaku tako založena kot bi bilo pričakovati in kot bi bil že čas, bi lahko na veliko privabljala goste, ki se zadržujejo v Radencih, ki pa večkrat pripotujejo v Cerkvenjak. Ker pa jim ne postrežejo, kot bi želeli, se razočarani vračajo z izleta v osrčje Slovenskih goric, radi pa se seveda ustavijo v gostišču na Kapeli. Ondan, ko smo se mudili v Cerkvenjaku, sta sedela v gostilni dva Avstrijca ali Nemca. Privoščila sta si narezek. Morebiti bi raje segla po svinjskem mesu iz »kible« ... Kaj spet toliko pišete in »nergate«, bodo ■rekli, tisti, ki ne morejo in nočejo zagotoviti v Cerkvenjaku vsaj osnovnih pogojev za razvoj turizma. Mi pa smo to zapisali zato, ker tako mislijo tudi člani SZDL in turističnega društva v tem kraju. PRIHODNJO POMLAD NOVA TEGOVINA V CERKVENJAKU Trgovsko podjetje »Izbira« v Cerkvenjaku se je dokončno dogovorila z občino o prevzemu gospodarskega dela kulturnega doma, ki je sedaj praktično neizrabljen. »Izbira« bo po prevzemu gospodarskih del doma adaptirala in preuredila v sodobni trgovski lokal, ki bo, kakor kaže, eden najmodernejših v širši Okolici. Celotno investiranje prevzame trg. podjetje »Izbira« iz Cerkvenjaka, ki bo vložilo okrog 6 milijonov lastnih sredstev. V višini 7 milijonov pa bo podjetje najelo (kreditov. Z investiranjem vred bo gradnja trgovske poslovalnice stala okrog 13 milijonov din, brez inventarja pa 11 milijonov din. V domu bodo zgradili sanitarije, ki so sedaj sploh neurejene in ne ustrezajo osnovnim higienskim predpisom. Zgradili bodo tudi lastno cisterno, ki bo zadoščala za preskrbo z vodo za trgovino in kulturni del doma. Izgradnja vodovoda in cisterne bo po predračunu stala milijon in 700 tisoč din. Trgovina v Cerkvenjaku, ki jo nameravajo graditi, bo imela dve nadstropij. V sprednjem delu v pritličju in v nadstropju bodo prodajalne, medtem ko bodo za prodajalnami manjša priročna skladišča. Trgovina v Cerkvenja- kje zataknilo. S Kmetijsko zadrugo Lenart so se pogovarjali, da bi jim odstopila lokal v katerem je sedaj trgovina s reprodukcijskim materialom. V Lenartu bi odprli mešano trgovino. Pravijo, da se je sedaj glede trg. poslovalnice »Izbire« iz Cerkvenjaka v Lenartu zataknilo nekje na občini. Prav bi bilo, da se o njihovem predlogu čimprej temeljito razmisli. Kolikor smo seznanjeni, je tak način rešitev trgovine v Lenartu bil svoj čas dokaj aktualen. TUDI KULTURNEMU DOMU LEPŠO PODOBO Načrt, ki je bil pred kratkim izdelan, predvideva poleg preureditve gospodarskega dela kulturnega doma tudi preureditev prostorov, ki služijo in 'bodo služili v kulturne namene. V ta namem bi potrebovali 10 milijonov din, bilo. Računajo, da se bodo sredstva v njihovih skladih letos povečala na 5 milijonov din. CEZ KAKE TRI MESECE NOVA TRG. POSLOVALNICA V GRADIŠČU Tako pravijo pri »Izbiri«. Čez kake tri mesece nameravajo odpreti v prostorih obrata kmetijske zadruge v Gradišču novo trgovsko poslovalnico specializirano za prehrano. Prodajalno pri Šenekarju bodo preusmerili v prodajalno drugih artiklov. Zaenkrat se še niso odločili, kaj bodo tam prodajali. Nova prodajalna s prehran-benimi artikli bo vsekakor boljša zaradi večjih prostorov. CESTO V ŽUPETINCE, BODO NEKOLIKO SKRAJŠALI Krajevni odbor v Cerkvenjaku, ki sodi med najlboij delovne odbore v občini se je odločil za iz- ku, ki je nujno potrebna, saj promet naglo narašča in sedanji lokali niti prostorno niti drugače ne odgovarjajo, bo založena z industrijskim in tehničnim blagom. Vsi prostori bodo zavzeli 200 m2 površine, od tega odpade 80 m2 na prodajalne. Pri »Izbiri« so že razmišljali o tem, da bi uredili trgovino samopostrežnega tipa. Za ta sistem se ne bodo odločili, ker bi za Cerkvenjak, ki je v primerjavi z večjimi kraji sorazmerno slab potrošniški center, ne odgovarjala, saj bi stroški verjetno presegli zmogljivosti. Na drugi strani pa je najvažnejši vzrok ta, da pode-željska trgovina mora imeti na zalogi vse artikle, ki pa jih vedno ni moč prodajati v trgovini samopostrežnega tipa. ODPRLI BI POSLOVALNICO V LENARTU PA SE JE ZATAKNILO Tovariši pri »Izbiri« v Cerkvenjaku bi radi odprli trgovsko poslovalnico v Lenartu. Čeprav so biil o tem že razgovori, se je ne- ki jih bo v kratkem času težko dobiti. Zaenkrat imajo na razpolago milijon dinarjev. Kolikor bodo sredstva na razpolago, nameravajo položiti v dvorani novi pod in urediti kinokabine. Za kino-aparaturo pa bodo morali iskati dodatna sredstva. Vzporedno z urejanjem kulturnega in gospodarskega dela zadružnega doma v Cerkvenjaku bodo urejevali tudi okolico doma, ki je sedaj v izredno slabem stanju. PLAN PROMETA DOBRO IZPOLNJUJEMO V trgovskem podjetju »Izbira« v Cerkvenjaku »o letošnji plan prometa presegli za 2 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Hkrati pa je to prvi primer v zadnjih letih, da so plan v prvih treh mesecih presegli, ki. jih smatrajo za najbolj kritične. Plan so v letošnjem prvem tromesečju predvsem presegli zato, ker se ni zmanjšalo zanimanje za nakup na potrošniški kredit in ker se po novih predpisih tudi prodaja na kredit smatra kot realizacija plana prometa, kar lansko leto ni gradnjo nove ceste za Zupetince, da bi ta oddaljeni kraj približali Cerkvenjaku za skoraj pol kilometra. Nova trasa ceste bo potekala od spominske točke »Granata« v Kadrencih na Peščeni vrh za Zupetince. V namen je zbor volivcev že odobril 500 tisoč din iz krajevnega samoprispevka. Ta denar bodo predvsem potrošili za nakup materiala in za plačilo prevozov. Ostala dela bodo Cerkve-njačani opravili s prostovoljnim delom. Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Fir-bas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 604-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje