Št. 8 (883) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 23. februarja 1967 * j Zima, ki se je januarja napovedala z vso močjo, nas Neizterljivi kmetje Po približnih podatkih davčnih uprav je v petih dolenjskih občinah okoli 1.100 takih kmetov, od katerih ni moči ali pa je težko pobrati predpisane prispevke in davke. Odpovedalo je že več prisilnih izterjav in nemalokrat tudi rubeži. V občinskih blagajnah in blagajnah socialnega zavarovanja pa je bilo letno manj okoli 70 milijonov S din (namesto toliko več). Eni niso hoteli, drugi pa niso mogli plačati. Kar imamo uvedeno razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov, morajo le-ti poleg prispevkov in davkov od kmetijstva plačati tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje. Nedvomno so to precejšnje dajatve. Vendar je tu še nekaj, da kmetje tako pogosto zagodrnjajo ou prejemu davčnih položnic, da so takrat vedno hudo nasršeni. Kaj pa je to? Na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov v Novem mestu je kmet in član skupščine iz krške občine takole opisal problem kmetov: »Govorimo, da kmetje ne dajo, da ne plačujejo, da neradi plačujejo, ne vprašamo pa se, zakaj. Vidim rešitev, ki je zelo preprosta: omogočimo jim, da bodo lahko hitreje in po dobrili cenah prodali pridelke, pa bodo vse in še več plačali! Cene kmetijskim pridelkom naj bodo proste, saj se sproščajo tudi cene industrijskim izdelkom.« Kmet iz iste občine je na seji spraševal, ali velja ?ta-kon o razširjenem kmečkem zavarovanju za vse ali samo za nekatere. Povedal je primer; »Imam 5 ha zemlje in plačujem davke in prispevke za socialno, sosed, ki je tako blizu moji hiši, da ga slišim, kadar kihne! pa ima 18 ha, vendar za socialno nič ne plača. Takole govori: ,Kaj bom dajal denar! Da je le dosti vina, kruha in mesa, pa sem zdrav, će bom zbolel, bom pa že šel po tisto knjižico.' Kaj je to prav? Kako je mogoče, da je zakon prezrl tako trdnega kmeta? Pa to ni edini primer, še več bi jih lahko naštel,« Torej so tudi tretji, ki jim pa ni treba plačati. Seveda so tudi ti (vsaj za zdaj) neizterljivi! I. Z. V SKLADU DELAVSKEGA ZAVAROVANJA Primanjkljaj plačan z rezervo Lani za nekatere zdravstvene storitve več, kot je bilo predvideno, in več, kot je bilo namenjenega denarja Poslovno leto 1966 je sklad zdravstvenega zavaro- radi nesreč in bolezni deilaH vanja delavcev zaključil z izgubo 214,7 milijona Sdin. več kot 30 dni, je sklad iz Dohodkov je imel 3,61 milijarde in izdatkov 3,83 mi- plačal 25 odstotkov več na lijarde Sdin. Primanjkljaj je plačal rezervni sklad, v domestil, nosečnicam in po katerega so segli tako globoko, da je ostalo le nekaj rodnicam pa četo 40 odstot več kot 206.000 Sdin. Na srečo je bila rezerva malo večja od primanjkljaja, sicer bi morali za izravnavo izdatkov z dohodki predpisati izredni prispevek. kov več, kot je bfVo predvideno. če je med Letom kaaaJo, Povsem naravno je, da se zdravil, res pa je tudi, da so da ne bo možno preprečiti vprašamo, zakaj primanjkljaj, se zdravila hudo podražila. Morda bodo za odgovor za- Za preglede, nego in zdrav-dostovali nekateri podatki o ljenje zob ter ust je šlo primanjkljaja, ki je dreel v še večji primanjkljaj, »e Je naposled — po neštetih raz tem, koliko je bilo sklada skoraj 19 odstotkov več de- pravah in ukrepih — le po- narja, kakor so mislili. erečilo ustaviti čeameroo feo- Zavarovancem, ki niso za- pičen je izdartfcov. je ta mesec skoraj razočarala. Namesto snega in hudega 'mraza je prinesla dež in meglo. Na sliki: v ponedeljek na novomeškem Glavnem trgu (Foto: M. Moškon) vzeto več, kot je predvidel načrt. Začnimo pri zdravniških pregledih! Sklad je plačal 11,35 odst. več stroškov, kot je bilo v načrtu — pretežno zavoljo tega, ker so zavarovanci še vedno raje obiskovali specialiste zunaj območja novomeške komunalne skupnosti. Za zdravila v lekarnah in zdravstvenih zavodih je zavarovanje plačalo 29,2 odstotka več stroškov, kot je bilo odmerjeno ob začetku leta. Kaže, da so zdravniki malce preradodamo predpisovali zdravila, predvsem preveč OD 16. FEBRUARJA SMEJO VOZITI Avtobusi največ 80 km na uro Zvezni odlok o omejitvi tudi za tovornjake 16. februarja je začel veljati odlok zveznega sekretarja za notranje zadeve o omejeni hdtrositi za motoma vozila nekaterih kategorij. NA TISKOVNI KONFERENCI O PROBLEMIH ENERGETIKE Atomska elektrarna v Krškem? Pretekli četrtek je bila v Ljubljani tiskovna konferenca o načrtih elektrarn in premogovnikov za preskrbo Slovenije z energijo — Strokovnjaki z nuklearnega instituta Jožef Štefan v Ljubljani so povedali, da so blizu Krškega za Slovenijo najugodnejši pogoji za postavitev atomske elektrarne Avtobusi braz prikolic ali s prikolico za prtljago, ki lahko nosi 750 kg tovora, smejo voziti največ 80 km na uro. To velja tudi za tovornjake brez prikolic, težke do 7,5 tone. Za tovornjake, težje od 7,5 tone, ki nimajo prikolice, je predpisana največja dovoljena hitrost 70 km na uro. če imajo tovornjaki prikolice, smejo voziti največ 60 km na uro. Do 50 km na uro lahko vo- Odlok zveznega sekretarja pravi, da morajo votznla teh kategorij imeti obvezne oznake o največji dovoljeni hitrosti. . Novo mesto v 50.000 izvodih Novomeško Turistično društvo se je odločilo v mednarodnem letu turizma pripraviti in natisniti »Vodič po zijo avtobusi s prikolicami. Gorjancih«, »Vodič po Notiit rej e ne smejo voziti tu- vem mestu« in barvni prodi avtobusi in trolejbusi, ki spekt »Novo mesto z okoli - Predstavniki respubliškega da ima od vseh predlogov aa sprejmejo več potnikov, kot imajo sedežev. združenja za energetiko trdi jo, da navzlic večjim prizadevanjem za gradnjo elektrarn do leta 1970 ne bomo imeli tolikšnega presežka električne energije, da ga ne bi mogli porabiti. 1. januarja 1970 lokacije, ki pridejo v Sloveniji v poštev, najugodnejše pogoje aa jedrsko elektrarno prav okolica Krškega. O tem se te dni pogovarjajo v Ljubljani budi s sovjetskimi stro- do letos proizvedle jugoslovanske elektrarne!)------------------------------------------------- Po ugotovitvah geoloških oanes skupščina doleni-raziskav imamo v Sloveniji „i,;u v Zirovskem vrhu tudi dokaj sk,h Studentov pomembno nahajališče doma- študentje novomeške in če surovine za bodočo jedr- trebanjske občine imajo da-kovnjaki za jedrske elektrar- sko elektrarno. Ta rudnik bo nes na Rožniku pri Ljubljani bo predvidoma začela obrato- ne. O odjemu in porabi ener- mogoče uvrstiti tako po rud- redno letno skupščino z dru-vati 200.000-kilovatna Šoštanj- gije se bodo morali spora- nih zalogah kot tudi po ka- žabnim večerom. Kaže, da zumeti še s sosednjo Hrva- kovosti rude med srednje ve- bo dolenjski študentski klub ško, saj bi imela nova je- like tovrstne rudnike. Raču- po dveh letih premora spet drska elektrarna piri Krškem najo, da bo lahko zalagal z začel delati. Na skupščini bo-300.000 do 500.000 kilovatov jedrskim gorivom 10 elek- do obravnavali program de-moči (tako bi lahko sama da- tram, od katerih bi vsaka la za leto 1967, navzoči pa bola skoraj četrtino vse elektri- lahko imela moč 300.000 kilo- do tudi člani ObO SZDL in čne energije, kolikor je bo- vatov. ♦ komiteja ZMS iz obeh občin. ska elektrarna, do otvoritve prve slovenske jedrske (atomske) elektrarne pa bomo morali počakati še nekaj dalj. Navzlic temu pa se strokovnjaki že pogovarjajo s tujim: dobavitelji za nakup opreme. Po dolgotrajnih raziskavah so namreč ugotovili. Prva nagrada BOEM« za kočevsko osnovno šolo Arhitekt Jože Kregar je dobil milijon S-din — Projekt »Osnovna šola Kočevje« je zmagal med šestimi prijavljenimi deli Letos je beograjski časopis BORBA pred dnevom BORBE 19. februarja že vdiru-go podelil nagrado za najboljšo arhitektonsko stvaritev v preteklem letu. Z večino glasov žirije so jo namenili arhitektu Jožetu Kregarju, ki je v okviru akcije »Organizirano projektiranje in graditev osnovnih šol v Sloveniji« s 14 sodelavci izdelal načrt za osnovno šolo v Kočevju. V poročiki Je rečeno, da je ta osnovna šola uspešen poskus, da se z montažnimi in na industrijski način izdelanimi elementi doseže skladen arhitektonski sklop in ta ko potrdi, da industrijsko gradbeništvo arhitekture ne zanika. Za nagrado BORBE se je po veljavnih pravilih potegovalo 6 arhitektonskih Objektov, dograjenih lani, po eden iz vsake republike: veletrgovina v Splitu, zdraviliško poslopje v Banji Koviiljači, pri staniško poslopje letališča v Petrovcu pri Skopju, poslovni objekt Jugobanke v Sarajevu in hotel »Galeb« v Ku-parih. V ožjd zbor je prišlo drvo je del. Pri ■ glasovanju se je komisija izrekla za delo Jožeta Kregarja, za oenovno golo v Kočevju. co«, ki naj bi izšel v 50.000 izvodih. Pripravljajo tudi prvo reliefno karto okolišnoga turističnega območja, ki jo nameravajo natisniti v pet-b ar vnem tisku. Razen tega naj bi izšel tudi barvni načrt Novega mesta. Prvi start naših v dvorani Na republiSkom prvenstvu v pokritih prostorih, ki je bilo ▼ Celju, ja Katja Močnik postala prvakinja pri mladinkah ▼ teku na 600 metrov z rezultatom 1:58,8. Takoj za njo je v isti skupini pritekla na cilj njena sestra Danica in dosegla rezultat 1:58,9. Med 12 tekmovalkami v teku na 800 m sta samo sestri Močnik tekil manj kot 2 minuti. Naslednji nastop naših atletov bo S. marca v Trbovljah na prvenstvu SRS ▼ krosu. J. 6. Molan na svetovnem prvenstvu Drago Perko iz Maribora in Ivan Molan, član AMD Ksfiko, sta odpotovala na daljto turnejo po Sovjetski zvezi. Med drugim n bosta udeležila tudi svetovnega prvenstva v spoedwayu na ledu. Prireditve bodo v Novosiblr*u, v Oti in Leningradu. Molan ni doslej še nikdar dirkal na ledu, zato nima posebnih možnosti a uvrstitev. Vse stroške turneje nosi gostiteljica. Pa*k Ti mladi smučarji so učenci 6. razreda osnovne šole v Sodražici. Oba 6. razreda sta imela 7-dnevno šolo v naravi, razen tega sta imela po 2 uri na dan redni pouk. Smučarski tečaj, začetni in nadaljevalni, so imeli na Klincih, se pravi na hribu pri trgu. (Foto: Primc) OD 23. FEBRUARJA 1 DO 5. MARCA Nekako od 25. do 28. '■ februarja in okrog 2. f marca padavine in hi a- | dneje. V ostalem lepo , vreme. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Doplačila in nadomestila predpisana in veljajo pd 1. marca — Varstvo zavarovancev ne sme biti okrnjeno! * Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu je 17. februarja po živahni razpravi predpisala doplačila n nadomestila zavarovancev. Tako bo zavarovanec doplačal 5 Ndin za vsak prvi ali naročeni obisk zdravnika na domu in prevozne stroške, za vsak nadaljnji obisk pa 2 Ndin. Prevozne stroške z reševalnimi vozili in vozili zasebnikov do 20 Ndin bo zavarovanec sam plačal; če bodo stroški večji, pa sklad (razliko). Na predlog predsednikov občinskih sindikalnih svetov je skupščina predpisala doplačilo za zavarovance, ki se bodo zdravili za hudo zastrupitvijo z alkoholom. Doplačilo bo 95 odstotkov vseh stroškov, nastalih pri prevozu adravljenju in oskrbnih dneh. Skupščina je predpisala le tisto, kar je bala dolžna predpisati. Drugih doplačil ni oredpdisala, čeprav bi jih lah--sti, ki je med delavci IMV zelo razvita. Ukvarjajo se s šahom, streljanjem in z malim rokometom. V streljanju so najboljši v občini. Lani so dobili pokal v trajno last. »Vse drugo polletje,« je poudaril Dular v poročilu, »je bil primanjkljaj večji od 100 milijonov S din, v juliju 115 milijonov in v novembru 158 milijonov? Sele decembra se je obrnilo na boljše, ko so se obrestovale številne akcije: razprave in sklepi za močnejšo izterjavo prispevkov, preizkušnja delitvenih ključev pri občinskih upravah za dohodke in podobne.« Če ne bi bilo primanjkljaja 134 milijonov S din iz pr jš-njih let, . bi bilo finančno vprašanje rešeno. Primanjkljaj pa bo trd oreh in ga ne bo mogoče kar mimogrede streti. To je že ugotovil izvršilni odbor, ko je začel 6. februarja računati, kakšen bi bil izredni prispevek, da bi kril primanjkljaj, če bi ga uvedli, bi moral biti le-ta vsaj: 4,03 odstotka za poravnavo dolgov iz prejšnjih let in 0,67 odstotka za lansko poslovno leto. Skupščina bo o tem še razpravljala. Potem so govorili o sklepanju pogodb, na podlagi katerih to sklad letos plačeval zdravstvene storitve. Rekli so, da letos ne bo nobenih kompromisov, delili p$ bodo toliko sredstev, kolikor jih bo v skladu. Pavšalov ne bodo poznali več. Tak način trdno zagotavlja, da primanjkljaja ob koncu poslovnega leta 1967 ne bo. Z medobčinskim zdravstvenim centrom v Novem mestu je tudi že dosežen splošen sporazum o načinu delitve, članom skupščine so sporočili, da bi. okoli 90 odstotkov denarje iz skla- da porabili za zdravstveno varstvo, preostalih 10 odstotkov pa za razne stroške. Na skupščini so poudarili, da ob taki delitvi sredstev razne ambulante in bolnični oddelki (npr. na Senovem) ne bodo mogli obstajati, ker bo sklad plačeval predvsem matične zdravstvene zavode. Rekli so tudi, da bo treba za zdravila predpisati enotne marže na vsem območju (29 odstotkov), ker bi tudi pri tem prihranili marsikakšen dinar. Našteli so še več drugih nerešenih vprašanj v zvezi s kmečkim zavarovanjem. Kaže, da je najbolj pereče to, ker predpisi še niso povedali, kdo je kmet in kdo je kot tak lahko zavarovanec kmečkega zavarovanja. Očitno je, da so dobili zdravstvene izkaznice mnogi, ki jih ne bi mogli šteti med kmete, plačajo (ali pa tudi ne!) zelo malo, pravice pa imajo iste. So pa še tudi močni kmetje, kot so pripomnili, ki zdravstvenih izkaznic nimajo. Skupščina je zahtevala, naj se pomanjkljivosti odpravijo. Glasno je povedala tudi, kdo bo lahko poslej kmečko zavarovan. Po njenem mnenju bo treba iz zavarovanja te vrste izključiti vse, ki imajo manjši dohodek od določenega minimalnega katastrskega dohodka. Kmetijski nasveti Na novomeškem sejmišču višje cene 2(1. februar,ja so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 573 pujskov, prodali pa s« jih 519. Kupcev je bilo veliko, prišli so od blizu in daleč. zato so tokrat cene poskočile. Manjše pujske so prodajali po 17.000 do 23.000 din. več,je pa po 24.000 do 34.000 dinarjev. 415 prašičkov na brežiškem sejmu Minulo soboto, 18. februarja, je bilo na brežiškem sejmu kupcem na voljo 415 pujskov, prodali p* so jih 390. Za manjši' so zahtevali 12 Ndiu, za večje pa 7 Ndin za kilogram žive teže. OKNA, VRATA, POLKNA in drugo STAVBNO POHIŠTVO za opremo VAŠE HIŠE Kdaj dognojevati pšenici? Ko smo jeseni pisali o setvi pšenice, nismo pozabili povedati, da ob setvi ni treba kaj več gnojiti z dušikovimi anojili (nitromonkalom, amonijevim sulfatom ali drugimi dušikovimi gnojili), češ da bi bila to prava potrata in velika škoda. Ker prihaja spomladanski čas in s tem pravi čas dognojevanja pšenice, ne bo odveč opozoriti poljedelce na dosedanje izkušnje z dognojevanjem, ki odločilno vpliva na pridelek zrnja. ■ Pšenici, tej razmeroma izbirčni rastlini, damo običajno dovolj fosfornih in kalijevih gnojil že ob jesenski setvi. Ker se ti dve gnojili počasi topita, z njima ni posebnih težav, saj tudi v prevelikih količinah ne bi škodovali posevku, čisto nekaj drugega pa je z najvažnejšim gnojilom — dušikom, ki se v zemlji hitro topi. Če bi i njim gnojili samo jeseni, bi ga do spomladi, ko ga rastlina najbolj potrebuje, že v glavnem zmanjkalo. Razen tega, da ga voda topi in odnaša, s dušikom ne smemo gnojiti na zalogo tudi zaradi tega, ker bd preveliko gnojenje naenkrat pridelek poslabšalo, lahko bi ga bilo celo manj, kot bi ga sicer dala pšenica brez gnojenja. Prav to je vir neuspehov, ki so jih imeli z gnojenjem nekateri poljedelci, ki so potem trdili, da se gnojenje ne izplača. | Če hočemo imeti pridelke, se gnojenju z dušikom ne moremo odpovedati; če ne smemo dati vsega dušikovega gnojila naenkrat, ga bomo dah v več obrokih. Toda kdaj in kako? Skupno z italijanskimi sortami pšenice 'je prišel k nam tudi njihov način gnojenja. Oni so za svoje razmere fcndiU, da je najbolje gnojiti jeseni in pozimi, če ne ni preveč snega. Vendar je to pri nas čas, ko rastline mirujejo in ne potrebujejo veliko hranil, če bi takrat gnojili, bi se veliko dušika nekoristno izpralo iz tal. Veliko merjenj je bilo potrebnih, da smo tudi sami prišli do domačih izkušenj in ugotovitev. , ^ , Poskusi so na domačih tleh pokazali, da nam ni treba že jeseni kaj več gnojiti z dušikom, pozimi pa v nasprotju z italijanskim načinom sploh nič. Glavno dognojevanje mora biti spomladi, tik preden rastline krenejo v rast;. To je najodličnejše obdobje. Vendar tudi spomladi ne smemo dati vsega dušika naenkrat. To bi namreč povzročilo bujno tast na škodo bodočega zrnja. Posevek bi bil nagnjen k poleganju, manj bi bil odporen proti rji in bi imel manjše klase. Drugi obrok dušikovega gnojila (ponavadi nitromonkala) damo takrat, ko gre pšenica v latje, tretjega pa med klasenjem in cvetenjem. To moramo upošteva/ti tem bolj, čim večje količine dušika trosimo. Naii-bolje je trositi kar ročno. To metodo so preizkusili nasi kmetijski inštituti in se imenuje jugoslovanska. V naših razmerah je dala najboljše rezultate in je precej pripomogla, da so se hektarski donosi pšenice v zadnjih letih občutno povečali. OBISK V KEMIČNI TOVARNI »MELAMIN« V KOČEVJU l Elin Pelin: RAZTEGLJIV POJEM Poikopavali so Tonkova, uglednega bogataša, Velikega človeka, splošno znano osebnost. Prestolno mesto je bilo v 6mo zavito. Po ulicah je vse črno osmrtndih listov, ki so jih 'izdala različna kulturna društva, domoljubne organizacije, strankarske pisarne, obrtniška in trgovska združenja. In na njih je človek lahko že od daleč bral: »Naš član«, »ugledni državljan«, »visoka dobrotnik«, »častita in spoštovani«, »tvorec materialne kulture«, »ne-koristoljubni domoljub« in tako dalje in tako dalje. Skratka, vse žalostne, vse plemenite besede in izrazi, ki jdh je bilo mogoče izgovoriti o posebno zaslužnem možu in državljanu, ki je prerastel vse, so sami od sebe privreli iz srca vsemogočnih administrativnih uprav in kakor potok poplavili črne osmrtne liste in dnevno časopisje. Pogrebci so se počasd premikali. Spredaj so nesli vence. Cela procesija revnih, preprostih, najetih ljudi in takih, ki so se čutili obvezne, je vlekla ogromne vence, s katerih so viseli težki raznobarvni trakovi z napisi. Za njami se je pomikalo nekaj kočij z duhovniki in škofom. Potem mrliški voz, ki je bil prav tako ves obložen z venci, na njem pa je v dragoceni lesketajoči se krsti potoval pokojnik na oni svet. Za vozom se je razvrstila neskončna procesija službenih zastopnikov, pomembnih oseb na visokih položajih, prijateljev in spoštovalcev, organizacij z zastavami, ki so bile zavite v črno, in še mnogo brezimnih in drobnih ljudi, ki so prišli, da bi se zadnjič po- klonili spoštovanemu pokojniku in ga spremili do njegovega zadnjega doma. V procesiji so šli drug zraven drugega trije skrušeni in zdolgočaseni prijatelji: Porov, Zigzagov in Fokloni-kov, ki so bili prav take znane osebnosti, pomembni lju-deje in višji uradniki finančnega urada. Storpajo in molče. Beseda jim noče in noče iz ust, čeprav bi se vsi trije radi začeli pogovarjati. Kar se je spodobilo reči na pokojnikov naslov, so že povedali in obmolknili. Vreme pa je soparno. Sonce peče kakor pred dežjem. Poldne je že preč. In trije prijatelji so lačni. Točno ob tej uri so se sicer redno zbrali v točilnici »Pliska«. Ta dolgi pogreb je pokvaril njihovo tradicionalno navado in skoraj malce nejevolje so kazali do pokojnika. Zigzagov, debelušen in težak človek, se je utrudil in oznojil. Potegnil je robec iz žepa in si obrisal pot z obraza in si začel mahljati pred nosom, da bi se razhladil. »Grozno, grozno! človek bi počil od vročine. S kakšnim užitkom bi spil kozarec piva!« »Vesta kaj, zavijmo na stran, kar takole na tihem,« reče Popov, »bomo že dohiteli procesijo ...« »Ne gre, ne gre, nerodno bi bilo videti,« spregovori Poklon ikov. »Res, čemu tak blišč, taka dostojanstvenost in vse te ceremonije,« reče Zigzagov, ki si znova otrl znoj. »To ni pogreb, ampak kino. In čemu ... čemu, prosim vas? .. ."Koga pa pokopavajo? Kdo je ta človek, čigar posmrtne ostanke neso zakopat? ... Da vam po pravici povem, tega ne razumem. Osmrtnice prebiram in se čudim. Ali ste MISLI O LJUBEZNI PASCAL: S tem, da govorimo o ljubezni, postanemo zaljubljeni. Nič ni tako neprisiljenega. To je človekova najbolj naravna strast. LA BRUYČRE: Dovolj je, da smo skupaj z ljudmi, ki jih ljubimo: sanjati, z njimi govoriti, z njimi ne govoriti, misliti nanje, misliti na najbolj nevažne stvari, toda vse v njihovi bližini, to nam je vseeno. STENDHAL: Največja sreča, ki jo more dati ljubezen, je prvo rokovanje z žensko, ki jo ljubimo. jih brali? ... čednosti... lastnosti, dostojanstvenost, tako ga hvalijo kakor konja, ki je na prodaj ... In kaj je v resnici? Zvijačen pustolovec, demoralizator bolgarskega naroda... čast! Kaj je. čast? Raztegljiv pojem ... Stavim, da nobeden izmed teh hipnotiziranih puranov, ki gredo za pogrebom, ne ve, zakaj gre in komu izkazuje to čast... Mi trije pa zelo dobro vemo... In molčimo ... in bomo molčali... ker če ne bomo molčali.. A »Pst! Počasi!« ga je dregnil Porov. »Nikar se ne razvnemaj! Vemo, vemo, med nami naj ostane.« »Ne, gospoda! Razburjam se zato, ker. bom moral biti lačen do ene in ker moram biti na tej vročini... In zaradi koga! ... čemu naj bo ta potepenec . hvaležen za svoje bogastvo m za svoje ime? čemu? . .. Samo podkupovanju ... Njegov uspeh. Dosegel ga je le s podkupninami, ki jih je delil skromno in v malenkostnih zneskih. Koliko ljudi je proda- lo svoje duše in svoje prepričanje, da bi mu nagrmadili milijone! ... Dobro ga poznam, že v dijaških letih je dobro vedel, kakšno moč ima podkupovanje, in odločil se je za to taktiko, zato da bi postal milijonar in da bi posameznike (ozrl se je na tovariša) spravil v svoje kremplje kakor mokre kokoši in napravil iz njih ubogljive sužnje. Še ko je bil dijak, je stopil na trg, kadar se je približal izpit, kupil purana ali kilogram presnega masla, pa naravnost na stanovanje k profesorju, od katerega je na vsak način pričakoval slab red. .Gospod profesor, na kmetih sem bil in moj oče vam tole pošilja . .. ’ Da, in ta tepec in prostak je uspel in naredil izpit z odliko, mi, trojkaši, smo bili pa kar neumni, tako smo se gulili ... Net vem, gospoda, kakšne občutke imate do njega. Jaz sem mu veliko dolžan. Njemu se moram zahvaliti, da imam dve hiši. Toda kljub temu ga v srcu sovražim... Zato, kea* sem bil jaz, pa budi vidva, gospoda — toda naj ostane med nami! — pošten in dostojen uradnik... Ali nas ni on pokvaril? Ali nas nd on pohujšal?... In naučil posegata z roko pod mizo? Da, on me je pokvaril, on me je napravil podkupljivega ...« »Pst!« sta spregovorila oba tovariša hkrati. »Tudi jaz bi bil lahko molčal ... ‘ Toda zaradi njegove prizadevnosti sem bil prisiljen delati vse sam. Lepo nas / ! je omrežil... Hvala bogu, da je umrl... V strahu sem živel, sedaj mi je pa laže pri duši.« »Zadnje čase je zopet dajal, da, toda v moje roke ni padlo nič ... Mislil sem si: sedaj daje naravnost ministru, noče kvariti nižjih uradnikov. Bil sem seveda čisto na pravi poti, ko sem tako mislil. Toda izkazalo se je drugače. Prijatelji, s katerimi sem delil svoje, niso bili voljni njegovo deliti z menoj ... Skrivali so se, bali so se...« »Ni res!« sita zlobno zamrmrala oba tovariša ... »Motiš se, ^prijatelj Porov!« »To td nd prav nič v čast!« reče Poklonikov precej glasno. »Čast! čast je raztegljiv pojem ... Le nič ne govoriči- ta o njej, ampak dajta tudi meni ... dajta, kajti za trdno vem. Dokaze imam. Razlog je mrtev, na pokopališče ga nesemo, toda posledice so žive in bog ne daj, da bi shodile in začele kašljati. Gospoda svoje zahtevam ... Tudi meni gre nekaj od zadnje liferacije. Tudi zame je nekaj dal ...« Sedaj je Zigzagov začel skoraj vpiti in zamahovati z rokami. Nekateri izmed po- grebcev so se ozirali in ga začeli gledati. Drugi so vlekli na ušesa. Porov in Poklonikov sta pograbila Žigzagova za roke in ga odvlekla v stransko ulico. Nič si ni prizadeval, da bi se jima iztrgal, ampak je stopal kot zmagovalec in kar naprej vpil: »Čast! Čast! To je raztegljiv pojem .. .« (Prevedel Tone Potokar) Samo poravnana naročnina vam zagotavlja vsak teden novo številko »DOLENJCA«! Jifi Marek (ČSSR): ZDRAVA KRITIKA — Jim bom že pokazal, — je razmišljal, — vsem bom pokazal! Pošteno se bodo oznojili! — Predvsem vem, da je Novak že dvakrat neupravičeno prejel mesečno nagrado. Nadalje bom rekel, da pri nas premalo skrbijo za tehnično varnost. Kriv je Materna. Kar pa se tiče Bogačka, je pravi lopov: sam sebe pošilja na službeno potovanje in se pelje v Karlštajn po jabolka. Premije delijo pri nas nezakonito; vsem je znano, da je bil Kučera bolan, pa je vseeno dobil premijo!' Pogumno si je zapisal vse to na listič. Potem se je zamislil. — Morda pa Novaka ne bi bilo treba omeniti. Pomagal mi je, ko sem se znašel v tisti godlji zaradi inventure. Ne bilo bi tovariško, če bi ga zdaj uničil. Novaka je prečrtal. — Tehnična varnost..’. Materna ... Spomni se, kolikokrat si bil v gosteh pri Matemu in kako čudovit orehov liker ima ... Poleg tega je tudi nenadomestljiv partner pri prefe- ransu. Kje pa se pravzaprav še sploh menijo za tehnično varnost? Nikjer! Materno bom črtal. Ni treba biti do vseh ljudi tako surov. Prečrtal je Materno. — Zdaj je na vrsti Bo-gaček. Tista reč s potovanji v Karlštajn je res nerodna ... Da, res, tudi meni je prinesel jabolka! Se celo zastonj! Bogaček pravzaprav ni slab človek, okoliščine so ga malo pokvarile. človek ne sme takoj tako strogo soditi. In prečrtal je Bogačka. — Zdaj pa Kučera! Po pravici povedano, pri nas so premije vedno tako delili. Seveda je to v nasprotju s predpisi, toda denar tudi bolniku prav pride, če boš kdaj zbolel, boš tudi ti dobil premijo! In črtal je tudi Kučera. Potem je sedel in razmišljal: — Toliko vem oljudeh, da bi jih lahko uničil, če bi bil zloben. Ampak ne, bolje je, da molčim, čeprav se zavedam, da je zdrava kritika potrebna. Mar sploh kdo dvomi o tem? Videla sem, da je bil nekam pri volji, a tudi opazila, da bi rad kam sedel — toliko je pre-jadikoval zaradi nog, da ga ne nosijo več —, ali na edinem stolu je bilo vse, kar sem potegnila večer s sebe, da potem nisem mogla drugače, ko da sem ga prijela za rok6 — tudi zato, da si ne bd premislil in ne bi odšel — in mu pokazala na posteljo. »Pa sem sedate, gospod žup nik,« sem rekla. Obračaj se je nerodno ko kak medved in ko da ne bi vedel, kako naj stori, zatem pa, ko sem z nogami odtegnila odejo, le s6del. »Tole zdaj, E vica, me na nekaj drugega spominja,« je rekel in se nasmehnil, »ali o tem se bova pomenila, če bova še dolgo tako pri litanijah.« Sklenil je roke na suknji, se zagledal proti mesečni noči, ki je silila skozi okno, da so se mu zasvetile oči pod kosmatimi obrvmi, in z vzdihom začel. »Tudi Štirideset let bo že od tega časa, ko sem kaplanoval na Kaloih, pod tistimi planina- i mi..., ko sem se odpravil po ra-| ni maši spovedovat, k neki žen- ski, starki, ki je že ne vem koliko let umirala, vsako pomlad pa jo je enkrat zagrabilo, da je mislila, da bo za vselej umrla. Tako je bilo tudi tisto pomlad, šel sem po hosti, z zveličanjem na prsih, sam, kakor smo tod hodili spovedovat, na mojo ne srećo, in nekaj nad Kalci, sredi host, srečal faranko. Spoštljivo me je pozdravila, tudi jaz sem napravil križ — ali bila sva na sama in preveč mlada, da naju samem in sredi hoste, preveč je potem zlodej premotil. Stvar ni ostala pri tistem križanju, jaz pa sem prišel k hiši z zlomljeno hostijo, bog mi ne prizanesi! — in kar je bilo še bolj neodpustljivo, k mrtvi, ženska je pred nekaj minutami umrla, samo v poslednje olje sem jo še lahko dal. Eh, velike pokore so mi naloeald, to zadnjo, da ho- dim opolnoči v cerkev, to sem si naložil sam. Takšni smo, grešni, zavoljo greha in pokore živimo...« Cisto se je zamaknil. Poslušala sem ga, ko da bi mi pravljico pripovedoval, še bolj pa me je trlo, ko je enkrat končal in ko sem ga tako gledala, starino, na kateri ni bilo najti nikakršnega greha več, da bi mi povedal, na kaj se je spomnil poprej, ko sem mu pokazala na posteljo. »Zakaj mi ne bi nocoj pove dali?« sem silila v fajmoštra. »če ne gre brez litanij, bi jih lahko tildi nocoj zmolila, gospod župnik!« Pogledal me je in me povprašal: »Ali misliš, deklica, da bi molila? Litanije?« Nasmehnil se je in me še vedno gledal, ko da bi me motril in me vagal. »To je bilo zavoljo Katre. Ne ke noči sem odšel iz izbe, a ko sem se vrnil — kuharice so spale tu, na tvoji zdanji postelji —, sem jo našel,, kako ni imela odeje na sebi, a tudi ničesar drugega ne. Kaj sem hotel, stopil sem bliže, prijel za odejo in jo pokril, zatem pa jo okregal. Za pokoro pa sva potem zmolila rožni venec in litanije, najprvo veseli, zatem pa žalostni del. Tako je bilo ...« Pajmošter se je dvignil, še vedno me je motril, ko da bi mežikal, zatem pa se je začel obotavljati, ko da ne bi vedel, kaj storiti. Stopil je bliže proti vzglavju, prijel za odejo, ko da bi me hotel razodeti in da sem ga nehote in vnovič prijela za roki. »Ali — gospod župnik!« sem vzkliknila in ga hudo pogledala, če ni bilo prehudo. Kajti fajmoštru je pobralo na mah vso voljo, potegnil je odejo čisto do brade, ko da bi se zbal, da me ne bi zeblo,, in skoraj zajecljal: »Nič, nič, Evica. Tako sem takrat Katro pokril... Hotel sem malo pokazati, kako je bilo, ali...« »Litanije, te pa bi lahko zmolila, ali ne?« sem rekla. Pogledal me je, kar ustavilo ga je, ali zagledal je le moje obličje, na moč nedolžno sem ga gledala. »Ne bi? Molila?« sem ga o-pomnila. »Da, pa bova,« se je vdal; »samo počakaj, da v posteljo pri lezem, eh...« Oddrsal je proti sobi, proti svojemu ležišču in zmomljal, na glas, da sem ga lahko slišala. »Saj, tudi fajmoštru nekoč mine, človek ni na veke kaplan.« Oddrsal je, meni pa je bilo tako sladko, tako sladko in tako hudo pri srcu, ne vem, zakaj tako hudo. Zvila sem se pod odejo, nekaj krati odgovorila »prosizanas«, zatem pa sladko in do jutra zaspala. Pri teh in takih litanijah je med mano in župnikom tudi ostalo. Na pomlad, preden so prišli Nemci, sem s Kopišnika odšla za vedno, fajmoštra — to sem zvedela čez kak mesec — pa je pobralo. Hoteli so ga seliti, tega pa ni več prenesel, zadela ga je kap. Konec Jutrišnja premiera na novomeškem odra Jutrišnja uprizoritev Gray-erve mladinske igre v treh dejanjih, ki nosi naslov po eni najlepših pravljic ljudske umetnosti nasploh, je plod dolgih priprav novomeškega Odra mladih in teženj posameznih igralcev ter režiserke, da bi poustvarili like, vklenjene v besede in stavke igre. V novejšem času so mane tri obdelave ljudskega motiva o lepoti in zveri: ena filmska (Jean Coct-eau: La Belle et Bete) in ena gledališka (Nicholas Sfcuard Gray: Lepota in zver). Sodobni angleški pisatelj Gray je eden redkih, ki se v kar največji meri posveča mladinski dramatiki. Njegova, če tako zapišemo, »priredba« zgodbe o lepoti in zveri je modema, z dokajšnjo očitnostjo angleške tipičnosti. Iz ljudskega motiva o lepotici, ki reši zver s svojo lepoto, ljubeznijo in predanostjo, je nastal pretresljiv simbol moči najglobljega človeškega čustva — ljubezni. Grayeva obdelava motiva, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom, pa s svojo človeško vsebino Zakaj tuja beseda? Tovariš urednik! 9. februarja je bilo v Gabru adravstveno predavanje o škodljivosti alkohola. Zdravnik dr. Hiibscher je govoril o žalostnih posledicah alkohola, ob koncu pa je povedal, da bo svoje trditve podkrepil z dvema krajšima filmoma, ki pa da nista najbolj• ša. In tako je bilo tudi res. Prvi film je prikazal hitro in škodljivo delovanje alkohola v krvi in možganih (to, kar smo prej slišali iz ust dr. Hiibscherja v lepi domači besedi), na naše veliko začudenje v nemščini! Besedila seveda ni nihče izmed domačinov razumel. Drugi film (bil je boljši od prvega) je prikazal nesrečo pri delu, ki jo je povzročil alkohol. Besedilo je bilo srbohrvaško. Gabrci smo ekipi za njen trud zelo hvaležni in si podobnih predavanj še želijo. Reči pa moramo, da nap je motil nemški film, ki ni bil opremljen s slovenskimi podnaslovi Prepričan sem, da si je oba filma ogledalo v Sloveniji veliko ljudi, pa se najbrž še nihče ni spotaknil ob jezikovno pomanjkljivost obeh. če že v Sloveniji nismo zmožni posneti takšne filme, bi jih morali opremiti vsaj z domačimi podnaslovi! Smisel obeh filmov smo lahko razbrali le iz slik, zato bi bi- lo boljše, ko bi bila nema! FRANC LUZAR prav gotovo pritegne odrasle gledalce. Oglasili smo se v garderobi gledališča ter prisostvovali vaji. Zvedefld smo med drugim, da si je Oder za to uprizoritev zamisHl tudi nekaj novih oblek. Skica za obleko, ki jo objavljamo, je delo Milene Kumer-Matulove, ki je k izdaji teksta igre (Prosvetni servis v Ljubljani) priložila svoje kostumografske zamisli. Premiera igre Lepota in zver bo v petek, 24. februarja, ob 20. uri v dvorani Doma kulture. P. Breščak Najcenejše so knjige Prešernove družbe Za članarino 20 Ndin bo Prešernova družba to-dala za svoje člane konec leta 1967: 1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1968 2. Miško Kranjec: IZ NAŠIH DNI, roman 3. Una Troy: SEDEM NAS JE, roman 4. V. Winkler: TISTI IZ ZELENE ULICE, mladin. poV6St 5. Franček Bohanec: SLOVENSKA BESEDNA UMETNOST 6. Po prosti izbiri eno izmed doplačilnih knjig. To si član izbere k redni knjižni zbirki, drugi dve pa prejme, če doplača po 5 Ndin za vsako. 7. Vsak član bo prejel še eno knjigo iz prejšnjdh programov Prešernove družbe. DOPLACILNE KNJIGE 1. MALI KMETIJSKI STROJI ' 2. Vlada Maroon: S PLETILKO IN KVAČKO 3. Andreja Grum: SODOBNO KUHANJE V DRUŽINI Za 20 Ndin bodo torej člani prejeli sedem knjig, za 30 Ndin pa devet knjig zanimive, poučne in praktične vsebine. Vsako izmed knjig prejmejo člani lahko vezano ▼ celo platno, če doplačajo po 2,50 Ndin za vsako. Vabimo Vas, da se naročite na list KNJI2NA POLICA (8 Ndin), knjižno zbdrko LJUDSKA KNJIGA (40 Ndin broš. in 60 Ndin cpl.) in revijo OBZORNIK (40 Nddn). Vse plačljivo tudi v obrokih. TO SO NAJCENEJŠE KNJIGE Člane vpisujejo in sprejemajo naročala poverjeniki, knjigarne in uprava v Ljubljani, p. p. 41/1. 16 RIBNIČANOV NAM BO ZAPELO Sedem si rož povezala mi... Mam Gl.nar: J\Ja£ 0tr0k bo postal šolar Nekajkrat na teden se zaustavijo pred osnovno šolo v Ribnici osebni avtomobili. Sosedje takrat vedo, da bodo pevci ribniške Svobode spet vadili. Na takšne dni še pozno v noč izzveneva desetkrat začeta in še nedokončana pesem, ki se v ubranih akordih krade skozi šolska okna. 2e poldrugo leto, zlasti v zimskih mesecih, prepeva šestnajstero mož in fantov pod vodstvom Ferda Pirca. S svojimi glasovi in petjem poganjajo kolo kulturnega življenja v osušeni strugi ribniške občine. Čeprav deluje v okolici več priložnostnih pevskih skupin, je pevski zbor Svobode oznanil, da se je le nekaj premaknilo na boljše. Tudi oni so se morali najprej spoprijeti z denarjem, saj je znano, da ga prav Drevi bo predaval dr. Anton Slodnjak Drevi ob 19.30 bo v dvorani študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu predaval akademik dr. Anton Slodnjak o SODOBNEM SLOVENSKEM SLOVSTVU. Vstopnine ne bo. Vabljeni! za kulturo vedno zmanjkuje. Dolgo časa je zbor živel le od obljub in požrtvovalnosti pevcev, toda ko so začeli peti na proslavah in ob raznih priložnostih, so naše pevce podprla z denarjem tudi podjetja. INLES je lani plačal pevovodjo, obrat Tekstilne tovarne ZAPU2E v Jurjeviči pa je plačal pevcem za gostovanje v Radovljici dvorano. Lani so koncertirali le dvakrat. Za uho morda enostavne pesmi, so bile zboru za začetek dovolj težke. Za letošnji koncert v marcu pa pripravljajo zahtevnejši program, sestavljen iz 16 narodnih in umetnih pesmi. Zapeli nam bodo: Mojcej, Pelin rožo, Sedem si rož itd. Njihov koncert bo pridobil na kvaliteti, ker so povabili Boža Grošlja in Toneta Kozlevčarja. Kozlevčar je častni občan Ribnice in dober znanec zbora. Ce bi zašli na vajo ribniških pevcev, bi slišali takšen pomenek: Pevovodja: »Fantje, ne tako robato! Sedem si rož je pesem zaljubljenega skladatelja. Pesmi morate dati dušo, sicer ...« Zbor: »Sedem si rož.. .« Pevovodja: »Poln bolečin — te besede morate dokazati z glasom, bolečina mora zveneti iz melodije!« In še in še razlaga pevovodja, nato pa se spet oglaša pesem. IVAN SEGA Pisan načrt brežiških kulturnikov Na nedavni razširjeni seji je občinski svet ZKPO v Brežicah napravil načrt za letošnje delo. Med drugim načrt predvideva skupne sestanke vodstev prosvetnih društev in krajevnih organizacij SZDL, da bi se pomenili o vsebini dela. Društva bodo s svojimi programi sodelovala na občinski reviji, ki bo za vsako zvrst v drugem krajevnem središču, hkrati pa se bodo pripravljale na medobčinsko revijo, ki bo ’ “ los verjetno v Novem mestu. V poštev bodo prišla tudi medsebojna gostovanja z izmenjavo izkušenj, pevska srečanja in podobne prireditve. Občinski svet ZKPO bo organiziral osnovni režiserski in šminkarski tečaj, za katera se društva najbolj zanimajo. Bodočnost naroda in družbe ni odvisna samo od razvoja in napredka tehnike ter gospodarstva, temveč v prvi vrsti od ljudi, od njihove vzgojenosti in izobraženosti. Uspeh posameznika pa ostaja čedalje bolj odvisen od čim večjega znanja in čim večje de--lovne sposobnosti. Prav zaradi velikanskega napredka znanosti in tehnike postavljajo šole tako v svetu kot tudi pri nas vse večje zahteve. Da bo otrotk laihko kos naraščajo čim zahtevam šole, mora biti ob vstopu vanjo primemo pripravljen. Mnogi narodi imajo že vrsto let urejene vzgojno varstvene ustanove, ki zajemajo skoraj vse predšolske otroke. Mnogi imajo obvezne pripravljalne razrede; v katerih se otroci skozi vse leto pripravljajo na pravo*šolo. Kako je s predšolsko vzgojo pri nas? Otroški vrtci zajemajo lahko le majhen odstotek otrok, da o kakih posebnih vplivih teh ustanov na predšolsko vzgojo in na kasnejše uspehe v šoli ne moremo govoriti. Lahko le primerjamo uspehe posameznikov, ki so te ustanove obiskovali, z uspehi tistih, ki so kljub zaposlenosti staršev preživljali svoje zgodnje otroštvo drugje. Že leta opazujem in primerjam učence, ki začno obiskovati šolo, in sem prišla do naslednjih sklepov: otroci, ki so obiskovali vrtce, so socialno bolj razviti, hitreje se vživijo v skupnost, imajo privzgojene delovne navade, se podredijo delovni disciplini, sposobni so za daljšo koncentracijo pri pouku, imajo bogatejši besedni zaklad, znajo pripovedovati itd. Seveda moramo pri vsem tem upoštevati še otrokovo telesno razvitost, njegovo intelektualno stop njo in ne nazadnje tudi njegovo domače okolje. Kaj so »male šole«? Ker je pri nas za razširitev mreže otroških varstvenih ustanov zelo malo možnosti, spoznali pa smo, kako zelo važna in potrebna je priprava otroka na šolo, so po Sloveniji začeli ustanavljati »male šole«. Nekatere občine imajo take »male šole« že vrsto let in so si nabrale lepih uspehov, pa tudi izkušenj, Letos bodo »male šole« tudi na Dolenjskem. Uvedli jo bodo v Šmihelu in v Novem mestu, najbrže pa tudi na Prevolah, v Žužemberku in morda še kje. Trajala bo tri mesece, delala pa vsak drugi dan. Prispevek za njeno vzdrževanje bodo morali plačati starši sami. Navodila za Novo mesto in Šmihel bodo dobili starši ob vpisu v šolo, ki bo 1-, 2. in 3. marca. Vstop v šolo - prelomnica v otrokovem življenju Z vstopom v novo šolo se začenja za otroika po vsem novo življenje. Otrok prihaja v novo okolje, kjer bo preživel velik del svojega otroštva. Od brezskrbne igre prihaja k načrtnemu delu; od doma, kjer je bil največkrat deležen vse pozornosti, prihaja v kolektivno življenje, v katerega se bo moral vživeti in se podrejati skupnim nalogam. Ali bo zmogel vse to? Ali je naš otrok zrel za šolo? Ali je dovolj, da je star 7 let? Njegova starost prav gotovo še ni pogoj za zrelost. Otrok je pripravljen za šo- lo, če je telesno, umsko in socialno primemo razvit. V čem se kaže njegova zrelost? Kdaj ga začnemo pripravljati na šolo? Predšolska vzgoja se začenja že prvi dan otroko vega življenja. Ko potrka maJlo človeško bitfle na vrata življenja, je njegovo telesce izoblikovano in prinaša s seboj še nerazvite funkcije, ki jih bo postopoma razvijalo in uporabljalo, da bo lahko živelo. Njegova duševnost pa je nevidna. Opazimo jo in ugotavljamo njene lastno sta v otrokovih odzivih na zunanji svet. Otrok je kot cvetica, v katere semenu so položene vse značilnosti bodoče rastline, čeprav v njem še niso vidne. Ce jo pravilno negujemo, začne rasti, razvijata list za listom, cvet za cvetom. Tudi otrok nam bo le ob pravilni negi u-uspeval, se vsestransko razvijal in postal človek. Omogočimo otroku normalen telesni razvoj! Ni torej dovolj, če starši skrbe le za otrokovo telesno zdravje, za higienske in materialne življenjske pogoje, čeprav so tudi ti zelo važni. Otroku mora mo omogočiti normaleri telesni razvoj, saj bo le dobro razvit in zdrav otrok v šoli lahko uspeval. (Nadaljevanje sledi) Sok v nerazvitih krajih bodo spet zapostavljene Odmev na članke o načrtu republiškega zakona o izobraževanju, objavljene v Delu in Dolenjskem študentu V časopisih zasledujem debato o načrtu zakona o financiranju izobraževanja. Zlasti članek Univerza naj ostane nacionalna institucija, ki je bil 18. decembra objavljen v Delu, me je spodbudi) k tem vrsticam. Nisem prosvetni delavec, toda kot laik menim, da je načrt zakona zgrešen. Načrt predvideva devet izobraževalnih skuponsti, ki naj bi v bodoče financirale izobraževanje na svojem področju. Nehote se vprašam, ali ne bodo šole v gospodarsko manj razvitih izobraževalnih skupnostih oškodovane. Preprost primer: ČG se bo združilo pet revnih kmetov v eno gospodarsko skupnost, bomo imeli večjo skupino revežev, ki jih njihova skupnost ne bo rešila rev-ščine. Ce pa se bo združilo deset bogatih kmetov, bodo lahko gospodarili in ustvarjali dobiček. Ali: če se nekaj nerazvitih afriških držav združi, jim to ne bo prav nič pomaga- lo, če jih bodo bogate države bojkotirale. V novih izobraževalnih skup nostih bi se ponovila ista anomalija, kot- je danes: prosvetni delavci bi še naprej v nerazvitih občinah dobivali manjše dohodke kot njihovi kolegi v razvitih. Ni torej čudno, da so ponekod (t Gornji Radgoni na primer) učitelji napovedali stavko. Toda mar ne poučujejo vsi po enakem učnem načrtu, mar nimajo vsi enake izobrazbe? In celo: tisti, ki delajo v slabših pogojih, v odročnih krajih, imajo mnogo slabše osebne dohodke od prosvetnih delavcev v mestih. Kdo naj financira šole, ki jih obiskujejo dijaki iz različnih krajev in občin? TSŠ v Krškem obiskujejo dijaki iz vse Dolerijske — in to ni edini primer. Bodo za take šole skrbele izobraževalne skupnosti ali jih bodo financirale občine glede na število svojih dijakov? V gospodarsko manj razvitih občinah bodo spet beračili za denar, primanjkovalo bo učnih pripomočkov — pouk torej ne bo na pravi ravni. V navado je že prišlo, da revnejše občine najbolj varčujejo ravno v kulturi in prosveti. Da te šole ne bi bile zapostavljene, bi jih morala financirati republika. Vsekakor pa je najvažnejše financiranje univerze, kajti to ni le prosvetna, ampak predvsem znanstvena ustanova. Profesor ne more za vsak poskus posebej moledovati za tistih nekaj tisočakov, kajti njegov čas je dragocen. Komisija, ki je izdelala osnutek zakona, bi morala k sodelovanju pritegniti tudi strokovnjake s tega področja. Tako pa so osnutek delali ljudje, ki premalo poznajo prosvetno dejavnost. Na način, ki ga predvideva osnutek novega zakona, se naše šolstvo ne bo izboljšalo, prej obratno. Nujno je, da vse šole financira republika, saj bodo le tako tudi šole v nerazvitih predelih dobile možnosti za dovolj kvaliteten pouk. Republika mora financirati tudi univerzo, medtem ko naj strokovne šole vzdržujejo gospodarske organizacije. Prebral sem članek Bo študij na fakulteti res domena mestne mladine? v Dolenjskem študentu. Po podatkih iz tega članka je že zdaj na univerzi 57 odstotkov študentov iz Ljubljane in bližnje okolice, iz ostalih predelov le po en odstotek odraščajoče mladine, iz Prekmurja pa celo 0,5 odst. Vzrok: podjetja ne dajejo štipendij. Gavro Framikič Je v Delu 14. decembra pod naslovom »Spremljam razpravo o našem šolstvu« zapisal. naj študira le tisti, ki ima finančne možnosti, tako ne bo treba dajati * štipendij. Se pravi: študirajo naj bogati, revni naj ostanejo delavci. Je to v duhu socializma? V Delu sem odgovoril na ta članek 22. decembra pod naslovom »Tudi jaz spremljam razpravo o našem šolstvu«. To, da bi revnim onemogočili študij, je vračanje v kapitalizem, kjer gre študentom predvsem zato, da si pridobe naslov. Mar ne kaže zgodovina, da so naj večji misleci in umetniki izhajali prav iz vrst revnih družin? Prav pravi članek v Dolenjskem študentu, da bodo tisti kraji, ki bi najbolj potrebovali strokovnjake, ostali brez njih. V večjih centrih, predvsem v Ljubljani, se bo natrpalo izobražencev, ki pa ne bodo hoteli v »provinco«. Tako jih bodo centri res imeli za izvoz, kot pravi tov. Prankič, medtem ko jih bo drugod primanjkovalo. Pravilo pa naj bo, da moramo omogočiti študij vsakomur, ki ima talent, in če nima sredstev, naj prejema štipendijo. štipendij pa ne bi smeli dajati po zvezah, ampak res samo sposobnim ki socialno šibkim študentom JOŽE ŠKETA V Kočevju tudi popoldanska ordinacija Kolikšno naj bo nadomestilo za bolezen do 7 oziroma 30 dni — V občino tihotapijo bolezen — V bodoče bo verjetno napravljenega več za preprečitev bolezni — Delovne organizacije se vedno bolj zanimajo za zadeve s področja socialnega zavarovanja Na nedavnem posvetu predstavnikov kočevskih delovnih rganrizacrij, zdravstvenih de avoev in občinske skupščine o razpravljali o novah pred Ksah na področju socialnega zavarovanja in o odnosih med delovnimi organizacijama in zdravstveno službo. Do 1. marca morajo komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in vse delovne organizacije sprejeti več dolo-5il v zveea s socialnim zavarovanjem, ki bodo zadevale zavarovance in njihove družinske čBane. Na posvetu so sprejeli tudi nekatere predloge, ki naj bd ih delovne organizacije ▼ 'kviru svojih možnosti upo-itevato pri izdelavi teh določil. Delovni čas Občinska skupščina v Kočevju Je delno spremenila svoj deLormi čas. Sedaj delajo vsak dan od 6.30 do 14. u.re, ob sredah od 6.30 do 12. tsre In od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11.30 ure. Vendar je polovica ’ 'uslužbencev vsakega oddelka ;amemomfl vsako drugo soboto prosta. Uradni dnevi za 96 preko dveh milijonov 96 občanov v kočevski otočana bo ietos plačalo prispevek dss skupnega dohodka, ker so mašali lani njihovi letni dohodki nad 2 milijona S-dkt Najvišji dohodki so bili lani zabeleženi v zdravstvu in obrti. Med otočani, ka jim Je celotni lanski letni jsetomi dohodek poarastel naij-nanj pmeteo 2 milijona S-din, pa je največ fizičnih delavcev (Budni) ki uslužbencev v ra-čunovocbstovih. Svet krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto Je pred nedavnim razpravljal o otroškem var-sbvu. O delu otroškega vrtca je poročala upranmica Anica Viličar. Vrtec ima v štirih oddelkih v varstvu 195 otrok. Land so prejeli od občine 20 milijonov Sdin dotacije, 10 milijonov pa je zbral vrtec s prispevki za svojo dejavnost. 21-članski vzgojiteljski kolektiv ima zelo nizke osebne dohodke: kvalificirana vzagojite- Po večletnem mrtvilu je mladina Stare cerkve spet začela delati. Sestanka sredi januarja se je udeležilo kar 83 mladih, kar je zagotovilo, da je mladina zainteresirana za delo na vasi, le oblike morajo biti privlačne in zanimive. Na sestanku so sprejeli več sklepov, kako bodo odpravili nedelavnost. Ustanovili so nekaj sekcij in poizkusili za delo v njih pridobiti kar največ mladih. Smučarska sekcija Je najbolj delavna.- Mladinci so Po teh predlogih naj bi znašalo nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni za delavce, ki so zaposleni nad 9 mesecev, 70 odstotkov za prvih 7 dni odsotnosti, 80 odstotkov pa za 8 do 30 dni odsotnosti z dela. Za delavce, ki so zaposleni manj kot 9 mesecev, pa naj bi znašalo nadomestilo za prvih 7 dnrod-sotnosti 50 odstotkov, za 8 do 30 dnd odsotnosti pa 60 odstotkov. Naslednji predlog je bil, naj delovne organizacije sklenejo s posameznim zdravnikom pogodbo, kateri bo imel samo tisti zdravnik pravico odrejati bolniški stalež za člane njihovega kolektiva. To priporočilo pa velja le za delovne organizacije, ki ima- ObS in KU stranke so vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure ter vsako sredo od 8. do 12. ure in 14. do 18. ure. Krajevni urad Vas-Fara sprejema stranke vsak ponedeljek, sredo, petek in vsako drugo soboto. Krajevni urad Osilnica ima uradna dneva v torek in petek od 8. do 14. ure. Ostali krajevni uradi imajo enak delovni čas kot občinska uprava. Razlika je le v tem, da ne delajo vsako drugo soboto. Nova možna kandidata V kočevski občini sta bila v zadnjih dveh tednih evidentirana še dva možna kandidata za republiška poslanca, in sicer: za socialno zdravst, zbor: inž. Ciril štorumbelj; ljica s popolno srednjo šolo na primer ima 60.000 Sdin na mesec. Ker ima vrtec več težav, je svet krajevne skupnosti sprejel sklep, na* >n Zemlju, vendar Je »Jvečje iz ilirskega groba » Podzemlju ‘'s«° P" (Risba: Šibila Knez, prejšnjega stoletja skoraj vse že presni. Naselitveni prostor postane vse kopali, najdbe pa so prišle v Ijubljan-večji, saj poznamo danes halštatske ska in v dunajski muzej. Tik ob cesti, najdbe skoraj že iz vseh predelov Be- ki pelje iz Metlike v Gradac, pri vasi le krajine. Organizirano, skorajda bi Grm, lahko vidimo tudi še ostanke rekli »mestno« življenje halštatskih Ili- dveh izredno velikih gomil. V eni i»- ‘rov in kasnejših Japodov se odvija na med teh gomil so našli znameniti bro- utrjenih gradiščih, ki jih skoraj povsod nasti meč nekega ilirskega poglavarja, iz taktičnih in strateških razlogov ure- znan pod imenom: atenski 1* dajo na vzvišenih hribih. Veliko je teh Podzemlja. član republiškega upravnega odbora sekcije splošne prakse in zastopam sekcijo SRS v zveznem upravnem odboru sekcije splošne prakse. Tudi v Metliki sem se takoj po prihodu vključil v delo druž beno-političnih organizacij ii sem že četrto leto odbornik občinske skupščine In pred sednik sveta za zdravstvo, član OK ZKS in član raznih medobčinskih strokovnih fo rumov in komisij. Res pa je, domu«. Poudarjam, da me vodstvo ni nikoli uradno opozorilo na te odnose in da je bila javnost s člankom v Dolenjskem listu z dne 7. 7. 1966 popolnoma napačno obveščena o tem, da so na konferenci ZK v Metliki obravnavali stanje v zdravstvenem domu. To sploh ni bilo na dnevnem redu, kar je razvidno tudi iz zapisnika. Ker Je takratni članek žalil oelotni kolektiv in ne le mene osebno, je kolektiv zahteval, da po rojstvu nisem Metličan naj pisca članka tožimo za kleve- in da mG tovarišica lahko tanje. Na intervencije organov ob- v__ ___ . ., čine sem prepričal kolektiv, da lpravičeno smatra za »tujca«, tega nismo storili, ker smo me- čeprav sem s svoje stran’ nili, da bi tožba škodovala ugledu vge da bi ▼ teh štirih naše občine kot celote. O kakem H opominjanju upravnika pa se ni- letih napravil čimveč za dvi koli ni razpravljajo niti na se- zdravstvenega standarda Stankih osnovne organizacije niti Metliki in sodeloval povsod, na sestankih OK ZK, čeprav so ________, ... . _ ravno predstavniki samoupravnih kjer sem mislil, da S svojim organov zdravstvenega doma Met- znanjem lahko kakorkoli po-lika večkrat klicali predstavnike maeam k napredku kraja, družbenopolitičnih organizacij na razgovor zaradi neredfcičnih infor- Človek težko verjame, d< macij o stanju v zdravstvenem je v današnjem času, ko se domu. borimo za demokratizacijo Zato sem mnenja, da je tovari- družbenih odnosov in za urs šica Regina Fir zelo pogrešila, ko TT . ... je v svojem članku znova omenila sniče\anje ciljev gospodar, k te razprave, za katere smo bili reforme, še vedno tako zel ) mnenja, da smo jih že razčistili. pomembno, ah je nekdo tr O stanju v zdravstvenem domu jec ajj domačin, in da se dr rrir — vtmrtA vnvnravlinln J je ZK v Metliki prvič razpravljala ravno zdaj na letni konferenci in adaj me Je tudi prvič uradno opozorila na nepravilnosti. Rad pa bi javnost seznanil s pritiskom, ki so ga skušali posamezniki v Metliki izvajati nad menoj in tako vplivati na moje odločitve. Tako mi je na primer neki tovariš zagrozil z izključitvijo iz ZK, če ne bom vplivai im take odločitve limo na »naše« In »druge< namesto da bi skupno iska; najboljše rešitve is težav, čr že nastanejo, še manj pa čle vek lahko verjame, da mor komunist uporabljati tako metode žalitev in izsiljevanji', zato, da bi »svoje« zaščitili samoupravnih organov, ki bi bile Dred nami »tujci«, po volji nekaterim posameznikom. ^ irTTriro RTirVKVFFI I) Toda ker Je bil tovariš nekoliko EUGEN meHišk&Hrfednik Takole Je lani zaneslo avtobus SAP v Novem mestu 15 m daleč po strmem bregu do reke Krke. Na srečo v nesreči ni bilo človeških žrtev, ker v njem ni bilo potnikov. šofer in sprevodnik pa sta bila precej poškodovana (Foto: M. Moškon) cina.Ccc.cc\ Slovenščina za Slovence Pri pouku materinega jezika se človek kljub suhoparni snovi pogosto od srca nasmeji včasih prav nemogočim besednim zvezam nadobudnih učencev. Posebno pri govornih vajah, obliki dela, ki naj bi Slovence naučila govoriti slovensko. Takole je neki učenec pripovedoval: — Zjutraj ob petih vstanem, se oblečem, umijem m pojem ... (Torej se učenec vsako jutro tudi poje. Za zajtrk?!) — Proti mestu sem se po ozki poti peljal z mopedom. Na ovinku me je zaneslo in padel sem. V bližini je bil neki kolesar. Prišel je k meni m mi pomagal pobrati moped. Zajahal sem ga in ga vžgal... (Koga je za jahal in vžgal? Moped ali kolesarja?) Dve od Badovinca Pretekli četrtek sta se na poti v Belo krajino ustavila pri Pepiju Badovincu na Gorjancih tudi ljudska poslanca Leopold Krese* in Niko Belo-pavlovič. Ker v veliki gostinski sobi ni bilo ravno vroče, se je tovariš Krese pošalil: »Ti Pepi najbrž zato bolj malo kuriš, da več brinjevca prodaš?« * Gost pokliče: »Pepi plačat/« Gostilničar odvrne: »že grem, že grem. Ti bom kar hitro skubiciral.. .« M ena sprejema in oddaja vaše želje PRI VOZNICI IN GOSTILNIČARKI 30 let za volanom Klobasa »Trdinov hram« tretja v Sloveniji Med 15 vzornimi vozniki, ki so dobili od republiškega sepretariata za notranje zadeve plakete in diplome za vzorno vožnjo in tovariški odnos na cestah, je tudi novomeška gostilničarka tovarišica Greti Vrhovnik, druga, žena v Sloveniji s takim priznanjem. »Vozim od leta 1937, ko sem delala izpit pred komisijo, ki ji je predsedoval znani inženir Štolfa iz Ljubljane. Spraševali so podobno kot zdaj: pro- metne predpise, nekaj je bilo treba znati o stroju, za praktično vožnjo pa sem morala peljati vzvratno od pošte v klanec do Kapitlja. Inž. Štolfa mi je na ostrem ovinku pod Šancami rekel: ,će boste povozili tistole travico, boste padli!’ Imela sem tako tremo, da tiste travice sploh nisem videla, povozila pa je meda nisem, ker sem izpit opravila ...« Tisti čas v Novem mestu ni bilo mnogo osebnih avtomobilov; tovarišica Greti pravi, da morda 6 ali 7. Z možem sta imela Pozneje sta kupila novega najprej ameriški overland. hanomaga za 55.000 dinarjev. »Zelo rada pa sem vozila tudi motorno kolo. Na slovenski dirki leta 1939 med Veliko Loko in Čatežem sem vozila v prvi damski skupini in zmagala na 200 kubičnem pochu. Pred vojno je več žensk v Nove^, ke m o**-Tova11 že ta motori^, la z trgu mi prfj po voj11, imela * se av*0 , ga ha< nič Ves udelež^ ramhol ' noben* krška- HUUUIUIIIIl Valvasor o gradovih v dolini Krke Urejanje prometa že več let predstavlja resne težave ne samo v večjih središčih, marveč tudi v manjših občinah, ki se težko prilagajajo izredno naglemu razvoju prometa. Samo v zadnjih desetih letih se je število motornih vozil v naši deželi petkrat povečalo, število zasebnih avtomobilov pa za 15-krat. -V razgovoru z zveznim tajnikom za notranje zadeve Milanom MSškovičem o vzrokih pogostih prometnih nesreč in o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se njih število zmanjšalo, se je sodelavec Tanjuga posebno zanimal, kaj so občane in lokalni organa doslej storili, da bi se na naših cestah zmanjšalo število nesreč in Človeških žrtev. Naloga krajevnih organov po oibčdnah je, je poudaril »Iščem sto kilogramov težko nevesto« »Rad bi se oženil z dekletom ali z vdovo, ki bi bila težja od 100 kilogra-rmnv. Leta in narodnost niso važne.« Takšen mali oglas se’ je pojavil v nekem dnevniku v Vidmu. Oglas je poslal meščan Genove, ki je v pismu tudi pojasnil, da je to »kratek, toda obupen klic«. Rad bi izpolnil željo, ki ga preganja že deset let. Doslej je brez uspeha poslal že na tisoče pasem po vsem srvetu, da bi našel svoj ženski ideal. Miškovič, da izdelajo stvarne načrte na podlagi analiz o stanju varnosti prometa in da mobilizirajo vse ljudi za to. Pregledi, ki so jih v nekaterih republikah izdelali organi za notranje zadeve, so pokazali, da so na cestah določena mesta, »črne točke« imenovane (ali tudi »ovinki smrti«), kjer se zelo pogosto dogajajo nesreče. Miškovič je poudaril, da bi lahko veliko prispevali k večji prometni varnosti, če bi v ožjih krajevnih skupnostih raziskali vzroke, zaradi katerih se na takih krajih dogajajo številne nesreče, in če bi jih načrtno odstranjevali. Praksa je pokazala, da se v vseh takih primerih dajo z majhnimi napori doseči pomembni uspehi. VSAK TRETJI AVTOBUS IN PETI TOVORNJAK Miškovič nas je opomnil, da se je tudi javni prevoz potnikov in blaga močno po-' večal. Spričo tega se vsako leto ponesreči pri prometnih nesrečah vsak tretji avtobms in vsak petd tovornjak. Varnost potnikov v javnem prometu je ogrožena tudi zato, ker nekatera prevozna podj-jetja posujejo malomarno. Neredki so primeri, da avtobusi vozijo z veliko hitro-, stjo tudi na slabših cestah in krajših razdaljah največ zato, ker hočejo doseči večja gospodarski učinek; prav tako ne pazijo dovolj na tehnično popolnost vozil niti ne opravljajo potrebnega nadzora nad vozniki. Medtem je stopala v veljavo odločba, s katero Je hitrost avtobusov in tovornjakov omejena na 80,70 in 50 km, pač odvisno od kategorije vozila, tako je povedal zvezni tajnik. MILE SODNE KAZNI Miiškovič je poudaril, da kazni, ki jih izrekajo sodišča prestopnikom zakona o varnosti prometa-, pogosto niso najbolj primerne. Opazili smo, da sodišča v glavnem izrekajo najmanjše denarne kazni, čeprav imajo možnosti in pooblastila, da uporabijo tudi ostrejše ukrepe. Vsaka občina bi si. morala prizadevati, da se zmanjša število nesreč na naših cestah. Občine bi morale neprestano skrbeti, da bi bili označeni prehodi za pešce, postavljeni semafori, sploh pa bi morala biti krajevna kontrola prometa neprestana skrb občine. D. MILOŠEVIČ Okusna moskovska voda Nekaj moskovskih četrti dobiva iz severnega vodovoda pitno vodo, ki ji dodajajo mineralne primesi. Je zelo okusna in tudi sovjebsiki vesoljci nosijo s seboj na vesoljska potovanja to moskovsko vodo. Preden spustijo vodo v vodovodno omrežje, jo skrbno »obdelajo«: na svoji poti mora skozi filtre, čistijo jo z aluminijevim sulfatom, razkužujejo s klorom in šele potem, ko nekaj ča sa »počiva« v posebnih bazenih, jo z velikim pritiskom poženejo v cevi. Voda ima v čaši modrikasto barrvo, tai ji Jo daje ozon. V hermetičnih jeklenih komorah jo oaonijo, ozon sam pa ustvarjajo z umetnima bli-Bdri. OBČINE — TEMELJNI ČINITELJI VARNEGA PROMETA Vsako leto vsak tretji avtobus Izjava zveznega tajnika Milana Miškovića o nalogah krajevnih organov — Organi za notranje zadeve so preteklo leto zabeležili 42.806 prometnih nesreč na naših cestah, za 18 odst. več kakor prejšnje leto — Presegli smo še en žalosten rekord: v teh nesrečah je izgubilo življenje 2.113 oseb — Prvič je število preseglo 2.000 v enem letu KAMEN Vsebina. — Pripadnost gradu Kamna, voda. Nekdanji lastniki gradu in njegovi Gradič Kamen, ki ga prištevamo k Srednji Kranjski, je od Ljubljane oddaljen osem milj, od Novega mesta pa slabe četrt ure. Grad stoji na prav prijetnem kraju; prej je bil sicer slabo grajen, zdaj pa ga je pred približno tremi leti sedanji lastnik prav čedno na novo postavil ter povečal posestvo z izbornimi zemljišči. Tik pod gradičem se potok Težka voda izliva v Krko. Pred mnogimi leti so bili lastniki Lega griča. Potok Težka sedanji lastniki. tega gradiča gospodje Galli, za njimi gospod Krištof Lauscher, nato Lovrenc Graganšik, po njem pa ga je podedoval njegov sin. Pred nekaj leti si je grad pridobil v last sedanji lastnik Janez Krstnik Ganser, ki ga je opremil tako, kakor kaže priloženi bakrorez. Kamen stoji na levi strani ceste proti Dolenjskim Toplicam. Danes je ▼ njem pljučni oddelek Splošne bolnišnice. meh stoletij I v^nejši zagovornik republike in ljudske | N© bil v tem času Jean Jacques Rous- j f1 je za zboljšanje družbenega stanja | ^ načelo, da mora imeti »vsakdo dovolj g 6e preveč«. So, Rousseauja vprašali, kakšno je njegove o tako imenovanih »večjih« nezado zih' je odgovoril: samo dve vrsti nezadovoljnežev: ^e. ki bi hoteli živeti večno in večno uži-v°je bogastvo — in ženske, ki bi hotele Večno mlade.« * gažena dama, ki je slišala, da piše svoje »Izpovedi«, je filozofa vprašala, toijiga vsebovala. w^ajne,« jj je ta odvrnil, »vse slabo, kar sebi, in vse dobro, kar vem o drugih.« jr Potem pa knjiga ne bo obsežna,« je ^ Pripomnila. * 110iškemu moralista Chamfortu je neka .^pala, da bi se rada spet poročila. On svetoval: * vašem mestu bi tega ne storil; saj je velika prednost nositi ime moža, ki ne storiti nobene neumnosti več...« J1* so cepili pse tudi na Trebelnem, kjer je ‘ Leopold Pavlin iz Gornjega Zabukovja I, 1 ujel tudi tole srčkano podobico: nekar ljubljence prignali k veterinarju na vrvi-kosmatinca z dolgo dlako pa je stric prinesel kar v nahrbtniku. !^tu vozilo tež- * Greti se je i V(iuševala za • saj sta ime-, Ra Glavnem ,y° s tehnični-b' Ko je sedla * z& volan, ni bjlf1 težav, saj od njihove- •V niso Jr spremenili. v vozi, ni bila jj. ^obenem ka- jjr l ni naredila jj petnega pre- 6 tehle načel: »Vozim dosledno po desni strani, ne režem ovinkov in ne grem čez polno črto. Kjer je dovoljeno in na avtomobilski cesti vozim tudi več kot 100 km na uro. Prepočasi ni dobro voziti, ker to ovira promet!« Avto ji zelo pomaga pri poslu, šaj si ne more predstavljati, kako bi nakupovala vino in živila brez njega. Ime Vrhovnik je povojnim generacijam bolj znano v zvezi s »Trdinovim hramom« kot z motorizacijo. Ker zasebniki niso mogli več imeti trgovin, sta Vrhovnikova odprla gostilno, ki jo po moževi smrti vodi tovarišica Greti kar sama. In tako je pretekli teden zaslovela po naši domovini tudi z gostilniško specialiteto — s kranjsko klobaso »Trdinov hram«, ki je v preizkušnji časopisa TT »Kranjska klobasa 67« zasedla častno tretje mesto. Kakšna mora biti po mnenju tovarišice Vrhovnikove dobra kranjska klobasa? ■ »Klobasa mora dobro ■ vezati, se pravi, do mo- ■ ra biti narejena iz pra- ■ vega razmerja dobrega ■ prašičevega mesa (od ■ stegna) in slanine. Pra- ■ vilno mora biti tudi za- ■ činjena s česnom in po- ■ prom, ki sta glavna pri- ■ pomočka za okus ...« M. MOŠKON Še 167 novih! Veselje naših sodelavcev za zbiranje novih naročnikov nič ne pojenjuje; mnogi med njimi so se kar resno lotili uresničevanja našega znanega gesla: V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST! še nekaj številk, ki potrjujejo to dobro voljo pismonoš in številnih drugih sodelavcev: zadnji teden (od 14. do 21. februarja) se je na Dolenjski list naročilo še 1(57 novih naročnikov: 62 iz kočevske občine, 5 iz brežiške, 4 iz črnomaljske, 8 iz krške, 1 iz metliške, 26 iz novomeške, 3 iz ribniške, 8 iz sevniške, 2 iz trebanjske občine, 31 novih naročnikov je z raznih pošt, 17 pa iz tujine. Med najuspešnejšimi zbiralci je bil ta teden Cveto Križ iz Kočevja, ki je zbral spett 56 novih naročndkov. Občina Kočevje je zdaj na drugem mestu • sedanje akcije, tu pa smo danes začeli tudi s širjenjem lista po učencih osnovne šole in dijakih kočevske gimnazije, o čemer bomo v kratkem poročali kaj več. Po 14 tednih smo v posameznih občinah pridobili naslednje število novih naročnikov: v novomeški 787, v kočevski 514, v sevni-ški 511, v krški 388, v trebanjski 340, v brežiški 315, ▼ črnomaljski 248, v ribniški 206 in v metliški 127. Iz raznih pošt v SRS in SFRJ smo dobili v tem času 335 novih naročnikov, za svojce ▼ tujini pa so naročili rojaki 94 Dolenjskih listov. Naša naklada razveseljivo narašča: danes smo tiskali že 27.860 Dolenjskih listov in kmalu bomo zabeležili redno tedensko naklado z 28.000 izvodi. Kakor rečeno: vsi tdbkalci z veseljem še naprej zbirajo nove naročnike; e njihovo pomočjo smo v 14 lednih zbrali že 3865 novih naročnikov Zdaj se pogovarjamo, da bi jih do konca leta lahko zbrali 4500 ali celo 5000. Sklep je drzen, a uresničljiv. Na sliki: ▼ soboto je prišel po denar za pridobljene nove naročnike tudi naš letošnji zmagovalec tovariš Rudi Ameršek, kurir sevniške Kopitarne. »Še naprej bom pridobival naročnike za naš domači list!« Tako je dejal, kratko in po domače. Pa mu verjamemo — njegov rekord v 11 tednih je bil presenetljiv: 405 novih naročnikov. A to ni njegova zadnja beseda! Komisija za delovna razmerja v tovarni I M P E RI A L, Krško razpisuje prosto delovno mesto posluževalca strojev Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora končano STS — strojni oddelek; imeti mora odsluženo vojaščino in vsaj dvoletno prakso v poklicu; pasivno mora obvladati nemški jezik. Poizkusna doba bo trajala 3 mesece, stanovanje pa ni zagotovljeno. — Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Razpis velja 10 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prijave pošljite na upravo podjetja. Prše dr. Josip Edgar Leopold-Lavov, prior kartuzije Pleterje Zibelka francoskih partizanov Močno se je pooblačilo. Obeta se naliv. Kljub neugodnemu vremenu nacistični avioni bombardirajo Veroors. — V petek, 21. julija, ob šestih zjutraj izpadejo nemške k> Ione z dva tisoč vojaki in topništvom iz Saint Nizierja ter se valijo po cesti proti Villard de Lansu. Lije kot iz škafa. Zdi se, da hoče celo ploha pomagati Nemcem. Ves dan dežuje, kar močno ovira partizane v boju s sovražnikom, ki je dobro obut in oblečen ter sijajno oborožen. Partizani pa so mokri do kože in še slabo oboroženi. Kar naprej lije. Vznemirljive novice nenehno prihajajo, ob 15. uri je dobil partizanski štab sporočilo, da je že na potu močna sovražnikova kolona, ki se pomika po cesti iz Gre-nobla proti Romansu. čez deset minut zopet nova vest: sovražnik je že pri Saint Gervaisu. še deset minut pozneje; Nemci so že pri Cogninu. Telefon v štabu neprestano zvoni. Novo poročilo: Nemci (Les Boches) da so že pri Saint Nazairu, pri Romansu, da, celo pri Iseronu in pri Saint Quentinu. Ponavljajo se poročila, da je Saint Ni-zier poln Nemcev in da kolona, ki se pomika iz Grenobla, napreduje. Enak položaj je pri Trevesu. Južno od Vercor-sa sporočajo, da prihaja motorizirani sovražnik in koncentrično napada mesto Die. Nemcev je kot listja in trave. Ob 9,30 se je izza oblakov prikazalo 20 nemških avio-nov. Iz enega je skočilo večje število do zob oboroženih padalcev. Načrt za akcijo so Nemci izdelali do vseh potankosti. Na visoki planoti so bile v okolici mesta Vas-sieuxa štiri pristave. Vse so bile skupaj z mestom hkrati napadene. Napad je bil tako nepričakovan in brutalen, da še partizani sploh niso zn&šli, kaj šele, da bi se napadu uprli. Vsi do zadnjega so bili pobiti in poklani. Le izredno pogumen francoski oficir je četrt ure nenehno kosil padalce, in ko je bil že ranjen, je še streljal, dokler ni omagal in se težko ranjen zavlekel v bližnjo pristavo.\ Tudi ostali borci so streljali in se borili, dokler niso smrtno zadeti popadali. Drugi so šli v boj na nož in v boju padli. Kapetan Paquebot se je 24 ur skrival v prazni cisterni. Končno se je iz nje izvlekel, se celo noč plazil po zaraslem obronku in se tako rešil. Pri La Mureu je bila uničena cela četa poročnika Philippija. Verjetno se nihče ni rešil. Nacistični barbari niso ubijali samo partizanov, ampak so poklali vse prebivalce, ki so se zatekli v eno ali drugo pristavo ali hišo, ki ni bila porušena ali požgana. Nacisti so ubijali tudi prebivalce, ki so bežali iz strahu pred njimi. Ubili so 76 civilistov, med njimi so bili tudi otroci, žene in starčki. Niti dojenčkom niso prizanašali. Sovražnik napada mesto Vassieux. Partizani poskušajo obkoliti sovražnika. V ta namen se je zbralo kakih 400 borcev iz raznih enot. Že se pripravljajo, da napadejo Nemce. Istočasno je na severni steni visoke planote situacija malo bolj jasna. Nemci so.se za napad dobro pripravili. Divizija 157a gorske pešadije napada s severa in vzhoda, medtem ko so enote, ki so na položajih na zahodu, sestavljene iz raznih narodnosti; predvsem.so to nemški ujetniki: Rusi in Poljaki. Ob 11. uri se Nemci bližajo Crodx-Perrinu. Kapetan Brisač strelja nanje. Nemci so zavzeli višino Croix-Perrin in napredujejo dalje. Partizanska fronta je dolga 200 kilometrov. Za tako razvlečeno bojno črto nimajo partizani ne časa niti borcev. Najbolj pereče vprašanje je izpraznitev partizanske bolnišnice. V njej leži nad 40 ranjenih partizanov. Poveljstvo je sklenilo, da jih evakuira v jamo Luire, to je velika skalna votlina. / 22. julija so že v pr- vem svitu sovražni avioni začeli peklensko bombardirati razsežno visoko planoto. Vsi borci so se spraševali, kako bo minil drugi dan sovražnikove ofenzive. Okupator je ponovno napadel iste položaje kot prejšnji dan. Partizani so poskušali ustaviti njegovo napredovanje s tem, da so Nemce ovirali, kjerkoli so mogli. To jim je večkrat uspelo. Na Vercorsu se je dan nagnil. Boj šeni bil končan. Partizani so zdržali 48-umi boj. Kraji so popolnoma zapuščeni. Prebivalci so zbežali v gozdove. Noč je nemirna, posebno na odseku pri Valchevrie-ru. Partizanske izvidnice so streljale vso noč, vse je kazalo, da bodo Nemci tretji dan zopet napadali. 23. julij bo odločilen za Vercors. Ob šesti uri zjutraj so nemške predstraže naletele na partizanske izvidnice. Gorski lovci se odločno upirajo Bochem. Toda sovražnik je številnejši in zna zelo dobro manevrirati. Začel je prodirati v ozki pas jelkovega gozda, kljub partizanskemu odporu. Želo spretno se izogiblje spopadom s partizani. Na celi fronti tega odseka se je vnel hud boj. Nespametno je misliti na tujo pomoč. Partizanom ne preostane nič drugega, kot da se sami borijo in vztrajajo do konca. Partizan iz skupine gorskih lovcev je začel v nemščini pozivati sovražnike; Predajte se, mi smo dosti močnejši, Amerikanci se že izkrcavajo v Provansi. Na nemški strani je trenutno prenehalo streljanje. (Se nadaljuje). Polkovnik Joseph Zoller, major Long in M. Boissiere na terenu. PRED VOLITVAMI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V OBČINI Opozorilna luč utripa za sindikate Volitve ne smejo biti potisnjene na rob družbenih dogajanj — Slabosti iz lanskega leta opozarjajo na večjo zavzetost že pri kandidiranju — Na kandidacijskih zborih v delovnih kolektivih bi morali sprožiti razpravo o delu samoupravnih organov v preteklem obdobju V Ločah pri Dobovi je gorelo V času, ko imajo v delovnih kolektivih veliko dela z zaključnimi računi, poročili o preteklem letu in drugimi dolžnostmi, se lahko zgodi, da bodo volitve v samoupravne organe potisnjene na rob družbenih dogajanj in da se bodo tu ali tam izrodile v golo formalnost. Mnenja, da je to že utečeno in da so skrbi odveč, ne držijo. Dokaz za to so slabosti iz lanskega leta, ko smo imeli ce- Na pobudo občinskega komiteja ZMS je bil 17. februarja v Brežicah posvet o mladinskem klubu. Mladi bi se želeli shajati vsaj trikrat na teden, medtem ko jim je adaj mala dvorana v prosvetnem domu na voljo le enkrat na teden. Sklenili so, da se bodo o tem pogovorili z Zavodom za kuturo, ki uprav- Kaj delajo učenci v Pišecah Učenci osnovne šole v Pišecah imajo marljiv mladinski aktiv. Za izlet ob koncu leta, na katerega se odpravijo vsako leto, so zbrali že 12*2.000 Sdin. Marljivo se uče Ingoličeve igre »Deček z dvema imenoma«, ki jo nameravajo uprizoriti v marcu. O svojem delu so podrobno spregovorili mladinci vaškega aktiva v torkovi mladinski oddaji brežiškega radia. Učenci spoznavajo prvo pomoč Občinski odbor RK iz Brežic je priredil za učence sedmih razredov v Pišecah in Globokem tečaj prve pomoči. V Pišecah se tečajniki zbero dvakrat na teden pod vodstvom Jožice Recer. Kosilo jim pripravi šolska kuhinja. ■ ZA SINOCNJK GOSTOVANJE CKIJSKK(iA GLEDALIŠČA Bre-ftićani do torka dopoldne niso pokazali kaj prida zanimanje. Do tedaj so pri blagajnd zahtevali le mak) vstopnic ta obisk gledali-Soe predstave. Pričakovati Je bilo da bo za satiro več navdušenja. Na sporedu je bila satirična lepljenje Žarka Petane »Beseda ni loonj«. To je bilo v seeoni 1966 do 1967 prvo gostovanje celjskega gledališča. ■ V DOMU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE so se v nedeljo predstavili brežiškemu ob čimtvu »Beneški fantje«. Nastopili so v veliki dvorani in s svojim programom navdušili občinstvo. Obiskovalcev je bilo okrog okrog 180. Dvorana je bila v glavnem zasedena. Največ poslušalcev je bilo iz okoliških krajev, manj pa meščanov. Ljubitelji prijetnih melodij in humorja so tokrat prišli na svoj račun, ker Je ansambel dopolnil svoj program s humorističnimi točkami. ■ DUNAJSKI VELESEJEM si lahko ogledate od 12. do 19. marca. Prijave kolektivov in posameznikov sprejema turistična poslovalnica v Brežicah. Vabi vas na Štiridnevno potovanje. V tem času si bodo udeleženci lahko ogledali mesto podnevi in ponoči, raastavo v velesejemski palači, cesarsko rezidenco v Sohdnbrannu, katedralo sv. Stefana in še veliko drugih zanimivosti avstrijske prestolnice. Na dunajskem velesejmu bodo razstavljala podjetja iz 70 evropskih in prekomorskih dežel. ■ NA SEDEŽU OBČINSKE SKUSCINE so za sprejemanje lo primer razveljavljenih volitev. Volitve članov delavskih svetov in upravnih odborov so letos pomembnejše kot kdaj prej, saj je od njihovega sestava odvisno, kako bodo reševala zapletena vprašanja gospodarjenja v kolektivih. Ne sme nam biti o torej vseeno, kdo bo sedel in odločal v delavskih svetih. Izredno pomembno je, da bi to bili Ija to dvorano. Podobne želje imajo tudi taborniki. Odred Matije Gubca se seli iz kraja v kraj, stalnega mesta pa nima. Predlagli so, da bi taborniki dobili prostor v učilnici AMD. Predsednika občinskega odbora *SZDL in občinskega sindikalnega sveta sta obljubila, da bosta predlog podprla. Taborniška organizacija je med najbolj delavnimi in je medse pritegnila tudi delavsko mladino. 14. februarja je bil v Brežicah redna letni občni zbor domačega fotokluba. Odprl ga je predsednik tov. Radig ter pozval prisotne, da so najprej z enominutnim molkom počastili spomin tragično preminulega člana Gudelja. Zatem je okoli 40 prisotnih poslušalo delovno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da nekateri člani malomarno uporabljajo klubski inventar, kar ima za posledico večkratne okvare v laboratoriju. SprejeM so sklep, da bo poslej vstop v laboratorij dovoljen samo tistim članom, ki so opravili izpit iz osnovne fotografije, vsi strank določeni ponedeljek, sreda in petek. Ob ponedeljkih in petkih sprejemajo strank* od 7. do 15. ure, po 30. aprliu pa od 6. do 14. ure. Ob sredah Je za sprejem strank določen čas med 7. in 12. ter med 13. in 17. uro. V poletnem času se uradovanje za stranke pomakne za eno uro nazaj in sicer od 6. do 12. in od 13. do 16. ure. Glavna in sprejemna pisarna ter prijavna in odjavna ter matična službe so na razpolago strankam vsak dan. ■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET je pred kratkim povabil na posvet delavce, zaposlene pri zasebnih obrtnikih. O pravicah in dolžnostih na podlagi novega zakona jim je govoril sodnik občinskega sodišča Niko Martinovič, Anton Hribernik pa jih je seananil z nekaterimi vprašanji s področja socialnega zavarovanja. ■ NA POBUDO KLUBA OZN in marksističnega krožka pri brežiški gimnaziji Je dijake nedavno obi-skal član CS ZKS Bogo Gorjan in jim govoril o stanju na Kitaj. skem. ■ OD TORKA DO PETKA bodo v vaseh Trnje, Mostec, Rigonce, Loče in Mihalovec pogovori o delovanju služb civilne zaščite in dolžnostih prebivalcev ob poplavah. Predavanja, ki jih prireja delavska univerza, bodo opremljena s filmi. ■ V PRETEKLEM TEDNU se je' končala večerna politična šola. Od 30 vpisanih jo je končalo 12 občanov Pri izpitih so pokazali, da so napredovali v splošni druž-beno-politični razgledanosti. ljudje, vdani reformi, ljudje, ki razumejo 'in sprejemajo njeno družbeno in gospodarsko sestavino, ljudje, ki so to s svojim delom že dokazali. Delavska sveti naj bi sporočili dan volitev pristojnemu organu občinske skupščine. Ta bi moral imeti točen pregled nad volitvami v delovnih organizacijah, da bo lahko ugotavljal pravilnost razpisov in poteka volitev. Menim, da bi takšno spremljanje volitev s strani občinske uprave prisililo delovne organizacije k večji resnosti. Na kandidacijskih zborih delovnih ljudi, ki jih skli-oujejo predsedniki delavskih svetov, bi bilo treba sprožiti razpravo o delu samoupravnih organov v preteklem letu. Taka ocena bi bila podlaga za merila pri izbiri kandidatov. Sodim, da bi bilo tudi tolmačenje zaključnih računov primerna vsebina za razpravo na teh zborih. Pri volitvah samoupravnih organov morajo sodelovati vse sindikalne podružnice. Nikogar namreč ni, ki bi nezakonito opravljene volitve lahko razveljavil, če se iz ko- drugi pa bodo lahko hodil; v tak tečaj. Razen tega so na občnem zboru sklenili organizirati klubsko razstavo od 21. do 25. maja. Ob tej priložnosti je o pomenu razstav- Priprave za 8. marec Konferenca za družbeno aktivnost žena pri občinskem odboru SZDL v Brežicah že dela načrte za praznovanje dneva žena. V Brežicah bo prosalava le za mesto, medtem ko naj bi krajevne organizacije Socialistične zveze priredile proslave ea svoje okoliše v vseh večjih središčih. Bogat spored napovedujejo letos spet v Dobovi, pa tudi v Pišecah se že pripravljajo na srečanje žena v počastitev 8. marca. Gasilski komandirji so poročali 17. februarja zvečer sta se sestala upravni odbor in operativni štab občinske gasilske zveze v Brežicah. Po pregledu sklepov zadnje seje so poročali komandirji gasilskih centrov, nakar so analizirali občne zbore gasilskih društev, ki gredo h koncu. Spregovorili so tudi o financiranju, zlasti v zvezi s tem, ker zavarovalnica ne bo več izplačevala nekaterih požarnih zavarovalnin. Delovni kolektivi predlagajo odbornike V delovnih organizacijah brežiške občine evidentiranje še ni končano. Za občinske odbornike so v kmetijski zadrugi v Brežicah predlagali Rudija Kosa, Jožeta Vovka, Jožeta Verstovška in Franca Ureka. V tovarni pohištva sta evidentirana Bogo Brlož-nik in Jože Zorič, v Opekarni Drago Novosele in pri KGP še Boris Pavlenč. Za zvezni gospodarski zbor so na upravi Kmetijsko-gozdar-skega podjetja predlagali Ivana Videniča. lektiva nihče ne pritoži. To da zaradi preveč formalno izpeljanih volitev dobivajo člani kolektiva in izvoljeni predstavniki samouprave občutek nepomembnosti. Da se to ne bo dogajalo, so odgovorne predvsem sindikalne podružnice. Na koncu samo še tole opozorilo: letos pripravljamo v Brežicah konferenco samoupravljavcev, in prav to nam nalaga dolžnost, da namenimo volitvam v samoupravna telesa toliko večjo pozornost. IVAN 2IVIC, predsednik ObSS v Brežicah V začetku marca bo končan 120-umi tečaj za kmetovalce v Brežicah in Cerkljah. Program tečaja vsebuje četrtino gradiva nižje kmetijske šole. Slušatelji bi torej v štirih letih dobdJi zaključeno izobrazbo, kakršne so deležni redni dijaki na tovrstnih šolah. Zimski tečaj za kmetovalce je nameravala delavska uni- ljanja fotografij govoril tudi tajnik fotokluba Oskar Ger-jevič, ki je tudi edani predstavnik domačega fotokluba na medklubskih razstavah. Na predlog večine članstva so ustanovila kinosekcijo in za njenega vodj Vrija Celič z uranih mu upanju, da bo kaplanija sej _ Jožeta, Milem 'Kastelic i* vzdržala in čakala tako dol- Praproč — Mojco, Anica Ko&aJlt go, dokler 1-c bomo imeli de- narja za novo šolo! Prav go- Lavrin iz Stare Lipe — Slavico, tovo je mogoče podirajočo se Milka Hutevc iz Gornje Lokvice — j ° ^ ....... . Franceta. Fanika Eršte iz Sela prt stavbo vsaj delno zaščititi in Zaičjem vrhu ____ JL— tj Iti Vvi v« « ---- preprečiti katastrofo, ki bi terjala življenja otrok! Dolžni smo zasilno rešiti vprašanje šole v Mimi peči vsaj do takrat, ko bo kraj lahko dobil novo šolo, na katero čaka že vrsto let. j Toneta, Antonija Henigsman iz Vavpče vasi — Antonijo, Anica Jankovič iz Črnomlja — Majo, Marija Dežman i* Strelaca — Anastazijo, Ivica Radovič iz Metlike Majo, Amalija Zgonc iz Ravnika — Gabrijela. Marija Kump iz Obrha — dečka, Roealija Zupančič z Dolnjega Gradišča — deklico, Slavka Cekuta 1z Šmarja — deklico, Emilija Zajc h SLAVKO DOKL Sentlovrenca - deklico. čas bivanja skrajšal na 4.7 dneva (leta 1965 — 17.6 dnem!). Med tujcf je bilo največ Nemcev, Italijanov, Avstrijcev in Francozov — tako kot na Otočcu. Dolenjske Toplice - raj za ribiče Število domačih gostov se lani v Dolenjskih Toplicah ni tako zelo zmanjšalo kot v Šmarjeških, zato tudi promet ni bil dosti manjši: 2,155.972 Ndin je le 12.8 odstotkov manj kot leta 1965. Število vseh gostov se je zmanjšalo za 1.4 odstotka (3642), močneje pa je padlo število nočitev — za 39 odstotkov, ker ni bilo več toliko zavarovancev na Pravljenju. Da pa Je pri dohodku vse bolj zastopan turizem, kažejo tale dejstva: tujih turistov je bilo za 64.3 odstotka več kot leto poprej, nočitev tujcev pa za 70 odstotkov več! Med tujci 80 bili najbolj zastopani Avstrijci, Nemci, Italijani in Francozi, ki so v dolino Krke prišli največ zaradi ribištva -■'o načrtih naj bi letos dosegli za 140 odstotkov več dohodka, čemur bodo pripomogli predvsem tuji turisti. Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah je ^ ali pa še bo sklenilo pogodbe z zagrebškim Generaltiuistom za šest le-žišč skozi vse leto, s Kompasom, z nemško ribiško firmo Balzer s tržaško Auioro in s številnimi nemškimi potovalnimi agencijami. Ker vse več in predvsem mislijo na turizem, niso pozabili na zanimiva gostovanja umetniških ansamblov. Zagotovili so tudi sredstva in načrt za nov bazen in deset novih kopalnih kabin. In verjetno najbolj razveseljiva novica za domače in tuje turiste: zaprti bazen in kabine bodo odslej odprti vso noč! V Novem mestu predvsem prehodni gostje Novomeška hotela Kandija in Metropol sta imela lani med gosti največ prehodnih turistov. V hotelu Kandija so že leta 1957 pripravili načrt za rekonstrukcijo hotela, vendar so se dela zaradi objektivnih težav ustavila. Zdaj so dobdli novi stanovanji za stranki, ki prebivata v hotelu, in pripravili 20 milijonov starih dinarjev za ureditev novih prostorov. Prednost kanddjskega hotela je v tem, da ima edino vrtno restavracijo v Novem mestu, ki pa ji nič kaj lepe soseščine ne d£la klavnica. Ta problem pa. kot kaže, še ne bo kmalu rešen. Lani je imel hotel Kandija 1,991.835 novih dinarjev dohodkov, kar je za 12.3 odstotka več kot leta 1965. Zmanjšalo se je število gostov, povečalo pa se je število nočitev. Ce bo kolektivu uspelo preurediti hotel, bi sedanjim 23 sobam prišteli lahko še novih 15. Preurediti pa namera/vajo tudi vrt in točilnico. * V hotelu Metropol se tako kot v Kandiji največ zadržujejo prehodni gosti, predvsem Nemci, Italijani in Avstrijci. Leta 1966 so imeli za 2,228.812 novih dinarjev prometa — za 35.9 odstotkov več kot leto poprej. Povečalo se je tako število domačih kot tujih gostov (za 20 oziroma za 84 odstotkov), zvečalo pa se je tudi število nočitev. Hotel Metropol je v glavni sezoni vzel v najem tudi sobe v samskem domu milioe, ker so bile kapaci/tete hotela premajhne. ■ Taka je torej bilanca najvažnejših ■ turističnih postojank v novomeški ■ občmi. V letošnjem mednarodnem ■ letu turizma bo po napovedih v ■ Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, ■ ki sta bili lani še vedno dokaj na- ■ vezanj na klimatsko zdravljenje za- ■ varovancev, precej uspešnejša. Pri ■ tem pa bo imel poleg obeh novome- ■ ških hotelov gotovo največji delež ■ Otočec — Meka dolenjskega turizma. SLAVKO SPLIHAL Novomeška kroni]® ■ OB TR2NIH DNEH je Kan dijska cesta bolj podobna slabi vaški poti, kot pa mestni uilici. Tam se ustavljajo vozovi, vozniki krmijo živino, zato je po tleh vse polno krme, slame in iztrebkov. ■ CVETLIČARNA NA GLAVNEM TRGU ima trenutno na zalogi tudi sadike jablan in sliv. Verjetno bi jih sadjarji takoj pokupili, če bi zanje vedeli. ■ FILATELISTIČNO DRUŠTVO je sklenilo v letu turizma organizirati prodajo naših najnovejših znamk v vseh restavracijah, hotelih in turističnih postojankah. Pred kratkim je tudi Mladinska knjiga prevzela prodajo omenjenih znamk. ■ GLASILO NOVOMEŠKIH srednješolcev »Stezice« bo kmalu spet izšlo. Dijaki novomeške gimnazije izdajajo svoje glasilo že več let, v njem se oglašajo s svojimi težavami, objavljajo pa tudi literarna dela. ■ PUST JE ZE ZDAVNAJ minil vseeno pa po mestu še vedno lahko vidimo lepake, ki vabijo na pustne prireditve. To je ena izmed ponavljajočih se pomanjkljivosti, zato bi bilo prav, da bi jo odpravili. ■ MESTNA TRŽNICA v ponedeljek ni bila dobro založena. Na- prodaj so bila le jajca po 50 do . 56 Sdin, fižol po 200 Sdin kg, krompir po 100 Sdin kg, teloh ▼ šopkih po 50 Sdin in semena. Solate, motovilca in radića ni bilo, pač pa dovolj kramarskega blaga. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Albina Mihalič s Trdinove, blok 2 — Slavka, Fani O bradović iz Gubčeve 27 — Dušana, Pepca Šapanja iz Paderšičeve ulice — Ireno. V kinu KRKA bodo predvajali: 1. 3. italijanski film »Prevarani soprog« ob 17. uri; ameriški barv. ni film »Kleopatra« ob 19. uri. 2. 3. italijanski film »Prevarani soprog« ob 17. uri; ameriški barvni film »Kleopatra« ob 19. uri. 3. 3. ameriški barvni film »Kleopatra« ob 15. in 19. uri.- 4. 3. ameriški barvni film »Kleopatra« ob 15. in 19. uri. 5. 3. sovjetski barvni film »Dedek Mraz« ob 10. uri; ameriški barvni film »Kleopatra« ob 15. In 19. uri. 6. 3. ameriški barvni film »Kleopatra« ob 15. in 19. uri. 7. 3. sovjetski barvni film »Dedek Mraz« ob 17 uri, ameriški barvni film »Kleopatra« ob 19. uri. Pogovor z zdravnikom MEDOBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU Obilo mladih smučarjev in dober sneg V Crmošnjicah se je na medob- tekmovalk, zato je bila ekipa o. š. sto, 1:01,5; 8. Jože Ošin, poki. činskem šolskem prvenstvu v ve- Katja Rupena prva s 199,7. Mia- šola Novo mesto, 1:11,0; Milan leslalomu zbralo preko 50 smu- dink je bilo iz gimnazije Novo Skobe, poki. šola Novo mesto, čarjev. Sodelovali so smučarji iz mesto prijavljenih več, na startu 1:12,8; 10. Niko Marjanovič, poki. Trebnjega, Mokronoga, Sentjeme- pa se je pojavila samo Irena Glo- šola Novo mesto, 1:38,5. Med ja. Dolenjskih Toplic, Črnomlja in nar, ki- je bial prva z rezultatom mladinci s« bili ekipno najboljši: Novega, mesta. 59,6. 1. gimnazija Novo mesto 1, 2. Snežne razmere so bile ugodne, Mladinci so tekmovali na za- gimnazija Novo mesto II, 3. po-smučarji, pionirji, pionirke in ml a- htevnejši progi, peljali so samo klicna šola Novo mesto, dinke pa so vozili celo dvakrat, enkrat. Uvrstitev: 1. Matjaž Ver- ... Večini se je poznalo, da so obi- bič, gimnazija Novo mesto, 1:02,2; . Med°bčmsko ^ šolsko prvenstvo skovali letošnjo zimo smučarske 2. Tine Furlan, gimnazija Novo J* ')'1° v izv««bi Zavoda za pro- tečaje, zato so spretno krmarili mesto, 1:05,:2; 3. Nace Sila, gimn. svetno-pedagoško službo Novo me- med številnimi vratci. Novo mesto, 1:06,1; 4. Jure I*- st0- Najboljši tekmovalci bodo Najštevilnejši »o bili pionirji, gan, gimn. Novo mesto, 1:07,0; 5. prejeli diplome, mladinci in mla- saj jih je kar 30 srečno pripeljalo Janez Novine, poklicna šola No- dinke pa bodo zastopali naše po. na cilj. Najboljši so bili: 1. Miha vo mesto, 1:08,0; 66.6 Rajko Sar- dročje na republiških zimskih Legan, »Katja Rupena«, 52,0; 2. man, gimn. Novo mesto, 1:09,2; igrah na Zelenici. Andrej Bukovec, osnovna šola 7. Boštjan Spilar, gimn. Novo me- J02E GLONAR Razveseljiv napredek Trebnje, 52,7; 3. Iztok Uršič, »Katja Rupena«, 54,2; 4. Marjan Sonc, »Katja Rupena«, 59,9; 5. Samo Verbič, »Katja Rupena«, 61,0; 6. Zdravko Jan, Trebnje, 61,5. Po trije najboljši so se šteli kot ekipa, v ekipnem plasmaju pa je _ . . . , ... ..... Ml doseže* naslednji vrstni red: Prejšnji petek Je bil redni občni moški oddelki orodne telovadbe, 1 Katja Rupena I 166 1' 2 Treb- zbor 'rvD Partizana v Kočevju, ki ki imajo čez 60 pripadnikov, ki nje 1810 3 Katja Rupena II so se ga kot gostje udeležili tudi redno vadijo. Tudi rekreacijska 184 8- 4 Dolenjske Toplice 2111' predsednik občinskega odbora oddelka dobro delata. Skratka: te-5. Šentjernej 250 2 Nekatere picn SZDL “v- Lavrič, predsednik ob- meljna vadba se dobro razvija, nirke (vozile so po isti progi kot finskega sindikalnega sveta inž. tako da voditelji delo komaj zma-Dionirli) so Dokazale dokai zna Briški in predsednik občinske zve- gujejo. Skoraj vsi voditelji so iz nia ze za telesno kulturo tov. Ko- vrst profesorjev in učiteljev teles- Vrstni red pri pionirkah je bil bentar. Predsednik druStva prof. ne vzgoje in z rednim delom že naslednji: 1. Vesna Saje, »Katja Saša Bižal je imel izčrpno poro. zelo obremenjeni. Njihovo amater- Runona« ' 84 3- 2 Vesna’ Hacin čilo o delu društvu, blagajničarka sko delo bi moralo imeti v družbi »Katja Rupena«, 64.4; 3 Alenka barija Andolškova pa o finanč- več priznanja. Doljak, »Katja Rupena«, 71,4; 4. nem stanju društva V društvu so močno razvite tudi Marija Turk, Dolenjske Toplice, Število članov telovadnega dru- tekmovalne akcije, ki ne ovirajo 73,5; 5. Stanka Mesarič, »Katja štva se je lani povečalo na 184 temeljne vadbe. Nasprotno še iz-Rupena«, 106,2; 6. Marjeta Pučko, pripadnikov. Razveseljiv je velik popolnjujejo društveno življenje in »Katja Rupena«, 167,2. porast oddelkov predšolskih otrok, delo Znani so tudi njihovi uspehi, Za ekipno prvenstvo pionirk so v katerih je že če* 40 cicibanov, predvsem atletov-dvigalcev uteži, imele samo Novomeščanke dovolj Več članov štejejo tudi ženski in ki so se uvrstili že celo v republi- ški in zvezni vrh. Značilnost društva je sožitje vseh dejavnosti. Z denarjem, ki ga je društvo dobilo od občinske zveze za telesno kulturo oziroma iz občin- skega proračuna in od nekaterih podjetij, je vodstvo društva skrbno gospodarilo. Na zboru pa je bilo več očitanj, da strokovne zveze premalo skrbijo za podeželska društva, da tekmovalni sistemi še sedaj niso urejeni, da tekmovalne cone ne ustrezajo. O vsem tem bo treba razpravljati na konferencah posameznih zvez. Na občnem zboru so govorili tudi gostje in izjavljali, da bo družba morala najti denar za nagrajevanje najmarljivejših vaditeljev. Tov. Briški je dejal, da bo dal sindikalni svet društvu več denarja, iz katerega naj bi se izpopolnjeval vadniški kader, predvsem za potrebe rekreacijske vad sprejeli z odobravanjem. V novi odbor so bili izbrani sami prekaljeni delavci. Predsednik bo znova Saša Biža, izvolili p« so tudi delegate za občne zbore in konference zvez. ■V:- Izbirno tekmovanje TVD Partizan Kočevje Kegljanje — nov rekord Dolenjske Prvi del zimske kegljaške lige Novega mesta je končan. V zadnjem kolu je bilo doseženih nekaj, izrednih rezultatov, ki so bistveno vplivali na lestvico tekmovalcev. KK Vseh devet je s 527 podrtimi keglji dosegel nov rekord Vrhovni-kovega kegljišča, kar je tudi rekord Dolenjske. Mladinci Pionirja, ki so bili v ligi edini neporaženi, so v zadnjem kolu doživeli poraz z Iskro in v končni uvrstitvi dosegli le drugo mesto. Rezultati: Vseh devet — Luknja 527:453, Luknja Pionir 452:436, Krka — Eelktro 50:0, Iskra — Bolnica 415:401, Elektro — Starih devet 236:423, Bolnica — Krka 349:454, Iskra — Pionir ml. 454:430. Lestvica: I. LIGA 1. Pionir 4 3 0 1 1865:1705 6 2. Vseh devet 4 3 0 1 1875:1823 6 3. Luknja 4 2 0 2 1803:1858 4 4. Toplice 4 10 3 1735:1782 2. 5. Železničar 4 10 3 1784:1894 a II . LIGA 1. Iskra 5 4 0 1 2139:1977 8 2. Pionir ml. 5 4 0 1 1883:1778 8 3. Starih devet 5 3 0 2 1906:1742 6 4. Krka 5 3 0 2 1639:1517 S 5. Bolnica 5 10 4 1812:1955 2 6. Elektro 5 0 0 5 1246:1646 0 Kuharske bukvice MERE PRI KUHANJU Vsaka hiša nima tehtnice, namesto nje pa lahko uporabljamo pri kuhanju tudi votle mere: velika žlica moke ali zdroba tehta 20 gramov, velika žlica riža ali sladkorja tehta 25 gramov, velika žlica masti tehta 4<) gramov, 1 liter moke tehta 62 dkg, 18 kock sladkorja tehta 100 gramov ali 10 dkg. Na eno osebo računamo približno 10 dkg mesa 2« kuhanje, za pečenje pa 20 dkg. Krompirja jemljemo na osebo 30—40 dkg, riža eno pest za juho, za rižoto pa 2—3 pesta. Krožno k juhe meri 3 del. Tako si po tem kuharica lahko izračuna, koliko živil in vode potrebuje za kuho in kako veliko posodo naj jemlje pri kuhanju. Gospodinja mora tudd mčunati, koliko stanejo posamezne jedi, da spravi v sklad izdatke z dohodki. V družinah, kjer živijo ljudje od plač, je to še bolj potrebno, ker je treba kuhati po plači, ne pa po željah poeddncev, ker izdatki ne smejo presegati prejemkov. Uspeh brežiškega rokometa V mali športni dvorani v ljubljanskem Tivoliju se je 12. februarja pričelo zimsko tekmovanje v rokoemtu, ki se ga udeležujejo tudi brežiški rokometa&i in rokometašice. Prvega dne so moški premagali Koper s 20:15 (9:6) in mariborski Branik z 12:8 (6:6), ženske pa vrstnice i£ Kopra z 10:3 (8:0) in igralke mariborskega Branika s 7:5 (3:3). V nedeljo, 19. februarja, so Brežičani izgubili s trboveljskim Rudar jem s 4:16 (0:8), Brežičanke pa igrale z Mostarjem 5:5 in premagale ljubljansko Oljrmpio s 6:2 (2:0). V. .P Košarka med gimnazijkami Prejšnji teden se je končalo košarkarsko tekmovanje deklet novomeške gimnazije. Med petimi ekipami so zmagala dekleta iz 2. a pred 2. b, 1. b. 2. d in 3. b, ki so premagal« vse nasprotnice. Največ košev je dala Marjana Luzar iz 2. b (152), Meta Zagorc (2. a) 00 in Joža Smuk (1. b) 56. Tekme so vodili sami dijaki. Jap Novomeščani gredo v Avstrijo Športni klub VOEST iz Linza je povabil atlete ŠD Novo mesto na mednarodni atletski miting v Linzu. Sodelovali bodo čehoslovaki, atleti iz Zah. Nemčije in Novomeščani. Naša bodo priložnost izkoristili za povratni dvoboj z domačo ekipo VOEST, ki je bila pri nas v gosteh lani. Na atletskem mitingu v Linau se bodo pomerili moški v teku na 100, 400, 1000 in 5000 m, v štafeti 4 x 200 m, v metu krogle, disku in kopju ter skoku v daljino in višino, ženske pa v teku na 100, 400 in 800 m, v teku čez prepreke na 80 m, v štafeti 4 x 100 m, in metu krogle, diska ter v skoku v vi-Mno in daljino. Za mlade at- lete iz Novega mesta bo srečanje v Linžu prav gotovo priznanje za napore in uspehe v športu. Sd v 8 AH © * jvan Levičar vodi Po IV. Ijolu občinskega prvenstva za leto 1967 v Krškem vodi Ivan Levičar s 4,5 ločke pred Marjanom Ruparjem s 4 in Rudijem Zupancem s 3 točkami. Pavk Februarski prvak Debelak Na rednem mesečnem prvenstvu za mesec fefcruar je v Krmelju med 15 igralci zmagal Borie Debelak s 14 točkami, alede pa: S ribar 12, Prosenik in D. Perhaj 11,5, Zaman ki F. Klinik 9,5 Ppouotor 8. Mirt 7,5, Močnik • Itd. Vplivi okolja na človekovo zdravje Živalski vplivi so prav tako kot vsi drugi lahko koristni, pa tudi škodljivi. Mali, nevidni mikroorganizmi so povzročitelji posameznih bolezni, čeprav je med njimi tudi precej takih, ki koristijo. Kdo končno ne ve za gliste, črve, muhe, uši, bolhe, pršice, komarje itd., ki so nevarni prenašalci raznih bolezni ali pa celo povzročitelji? Meso raznih živali je od nekdaj uporabljal človek za svojo hrano, živali so se branile in ga napadale, še sedaj marsikoga ugrizne pes, brcne konj, piči kača. Strupi nekaterih živali so smrtni ali vsaj zelo nevarni. Vemo za strupene pajke, kače, škorpijone. Celo čebela je lahko nevarna za preobčutljivega človeka. Virusi, ta najdrobnejša zrnca živega sveta, so povzročitelji mnogih nalezljivih bolezni. Najbrž vsi niti še niso znani. III. Družbeni ali socialni vplivi, ki delujejo na človeka, so prav tako kot vsi drugi zelo pestri. Človek je kot družbeno bitje član družbe, ki ima nanj večkrat izredno pomemben in močan vpliv. Ekonomski odnosi, tehnologija in sredstva; država, organizacija, družina, kultura s svojimi sestavnimi elementi, kot so znanost, šole, morala, zakoni, vera, navade in običaji, industrija, vojna in še mnogo stvari, ki izhajajo iz človekovih družbenih pozitivnih in negativnih dejavnosti, vse to vpliva na človeka. XXX Iz teh kratkih naštevanj lahko spoznamo le eno, da je vpliv zunanjih dejavnikov na človeka velikanski. Vplivi okolja se med seboj prepletajo, posamezni vplivi menjavajo svojo moč, smer in vztrajnost, ker se vse giblje, ker nič ne miruje, ker pač življenje neprenehoma teče dalje. Zaradi tega, če vzamemo slabo primerjavo, življenjski procesi niso fotografija, ki miruje, pač pa film, kjer se slika neprestano menja. Okolje vpliva na zdravje in na bolezenske pojave, enkrat utrdi zdravje, drugič sproža bolezen, kar je odvisno od tega, kakšni in kako močni so vplivi v tistem trenutku in tisti situaciji in kakšne dedne osnove ima tisti človek, če pravimo dednim osnovam notranje okolje in zunanjim vplivom zunanje okolje, /e možna vsak trenutek druga, vendar zakonita situacija. Ta proces je brez dvoma izredno kompliciran. Ker je torej odvisnost zdravja ih bolezni tako tesna in sta pojma zdravje in bolezen skoraj ista, mojamo posebej poudariti, da vsi dejavniki življenjskega okolja, ki so važni za nastanek bolezni, istočasno pomenijo tudi izboljšanje zdravja. Vse je odvisno od tega, če pogoji okolja delujejo na človeka v dobrem ali v slabem smislu. Ljud.ie smo najvišje razviti vretenčarji m sesalci, obdarjeni z visoko sposobnostjo mišljenja in dela, ker neprestano deluje na naravne sile in ustvarja vse boljše pogoje za živ^e-nje. Izboljševanje zdravja dosegamo s krepitvijo človeka in uničevanjem in odpravljanjem neposrednih povzročiteljev bolezni ali pa z razvijanjem in urejevanjem živega, neživega in družbenega okolja. Tako se razvijajo in krepe pogoji, ki so boljši za vzdrževanje zdravja in podaljšanje življenja. Končni cilj zdravstvene službe in naše družbe pa je prav to: podaljšati življenje, zboljšati zdravje in napraviti življenje prijetnejše in udobnejše. Dr. BOŽO OBLAK BOGAT ŠAHOVSKI REPERTOAR V KOČEVJU Obakrat ista imena na če*u Minulo nedeljo je bil v Kočevju izbirni turnir za brzopotezno šahovsko prvenstvo Dolenjske, ki bo 26. februarja v Črnomlju. Kočevje bo zastopala šesterica najbolje uvrščenih na minulem prvenstvu: Cimer in Ivič (9,5 točk), Zupane (9), Mestek (8.5), Obrano-v« (S) in Mestek (7,5). Prvenstvo kočevskega šahovskega kluba postaja vse bolj zanimivo. V testeni kolu j« bila končana le ena parti)a (Vovk — S afer 1:0), vse druge pa so bile prekinjene ali sporazumno preložene zaradi službene odsotnosti Največ možnosti za osvojitev prvega mesta imata Gornik m Čimer, teoretične možnosti pa še Ivič in Mestek. Prvi trije bodo nastopali Kočevje na prvenstvu Dolenjske, ki bo verjetno v Kočevju. Vrstnd red po 6. kolu je naslednji: Čimer 5,5, Ivič 4 (1). Mohar In Zupanc 3,5, Gornik 3 <3), Mest** 3 (3) itd. A. Arko dvakrat na leto Dr. 2eljko Šribar: Vsaka žena bi Do bolezenskega iztoka pride na razne načine: 1. če vdrejo v nožnico bolezenske klice, ki jim koristne bakterije niso kos; 2. če so razni deli spolnih organov bolni; 3. če nastopi neskladnost v delovanju obrambnih sredstev. Poglej vse možnosti xa povečan iztok: 1. vnetja zunanjega spolovila, nožnice in maternice; 2. spolne bolezni; 3. ranice na vratu maternice; 4- izrastki — polipi na maternici; 5. tujki v nožnici; 6. rak na maternici; 7. nepravilni živčni dražljaji v predelu male medenice — v predelu maternice; Otroška vnetja in zdravljenje Vnetja v otroški dobi so vnetja, ki so največkrat posledica pomanjkljive nege in okužitve z glisticami. Predšolski otrok navadno nima iztoka iz nožnice, morala vsaj pač pa žleze lojnice na zunanjem spolovilu obilno izločajo, Pri pomanjkljivi negi se hitro naberejo belkaste kašaste obloge tega loja, ki draži kožo, da rahlo pordi. Otroka pri dolgotrajnem gibanju običajno peče. Zdravljenje je enostavno. Vsakodnevno' umivanje in menjanje perila bo nevšečnost odpravilo. Vnetje, povzročeno po glistah podančicah. Pri takem vnetju je vhod v nožnico vnet, rdečkast m zelo vlažen. Otroka močno peče in srbi, predvsem zvečer, preden zaspi. Pogosto ga močno srbenje zbudi iz sna. Še tako skrbna higiena spolovila vnetja ne odpravi, odpraviti je potrebno glistice. Podančice ali oksiuri so zajedalke debelega končnega črevesa, dolge so 5 mm in tanjše od 1 mm. Jajčeca odlagajo v kožo okoli zadnjične odprtine in spolovila, pri tem se zarinejo v kožo, kar zelo srbi in peče. Včasih zaidejo celo v nožnico. Običajno jii} opazimo v iztrebku, če dobro pogledamo pordelo kožo, jih najdemo tudi tam. Prva okužba nastane navadno v dobi, ko otrok odkriva svet z usti in v starosti dveh do treh let, ko umazana ročica mimogrede zaide v usta. Vedeti pa moramo, da so nevidna jajčeca na vseh predmetih, ki so prišli v stik z okuženimi otroki. Znova in znova se otrok okužuje, ko se pri srbenju praska po zadnjici in z okuženo roko zaide v usta. Do 10. leta starosti dejansko vsa vnetja spolovila povzročajo podančice, če izvzamemo slabo higieno. Zdravljenje je naslednje: otroka moramo navaditi, da si umiva roke po vsakem iztrebljanju ter pred vsako jedjo; oblačila naredimo tako, da otrok ne more z rokami do okužene zadnjice; za odpravo glistic pa se dobi sirup, ki ga predpiše zdravnik. Sirup se sn le otroku dajati le nekaj dni. V otroški dobi in v začetku pubertete je nožnica pri miru, 2 h ginekologu zato tedaj nd vnetij. Sem ter tja pri igri kaka deklica vtakne v nožnico tujek; ta draži sluznico in nastane trdovratno vnetje. Iz nožnice se cedi rumenkast, obilen gnojni izcedek. Ker je pregled težaven, tudi enkraten obisk pri zdravniku včasih ni dovolj. Za pregled spolovila in črevesa pri otrocih je potrebno tesno sodelovanje zdravnika in staršev, kajti otroci so navadno vzgojeni v preveliki sramežljivosti. Vnetja v dobi plodnosti V dobi plodnosti žene zasledimo najpogostnejša vnetja nožnice. Prenašajo se predvsem s spolnim občevanjem. Dostikrat pa je eden od partnerjev le prenosnik vnetja, morda pa ga sam niti ne opazi. Najpogostejši povzročitelj vnetja je enocelični bičkar, ki se naseli v nožnici, v moškem spolovilu in v mehurju. Hrani se podobno kot že omenjene koristile drobnoživke, ra- zen tega pa odvzema telesu koristne sokove. Ko bičkarji vde-rejo v nožnico, navadno spodrinejo koristne klice in povzroče najhujša vnetja. Včasih pa le mesece in mesece ždijo v nožnici in se le tu in tam razbohotijo in povzročajo težave. V tako imenovani dobi mirovanja se lahko zgodi, da pri pregledu vnetja ni opaziti. Znaki vnetja, ki ga povzroča bičkar, so: žene navajajo, da morajo večkrat na dan menjati spodnje perilo in se umivati, kljub temu pa je iztoka vedno več. Nekatere morajo uporabljati celo predloge, kot pri mesečnem perilu. Iztok je . odvratno smrdeč, zeleno rumen ali rjavkast, penast. Ker je zelo obilen, je zunanje spolovilo vedno mokro, na njem se vname koža, bolnico peče, občevanje pa lahko postane zelo boleče. če to vnetje v nožnici traja dalj časa, lahko nastanejo tudi ranice na vratu maternice. / Pri vnetju v nožnici pa je potrebno vedno zdraviti oba partnerja. Pri moškem se bolj po redko pokažejo hujši znaki vnetja, kot je izcedek iz spolo- ^ vila. (Se nadaljuje) Največji povojni vlom v Ribnici Storilcev še niso odkrili — Vlomilci (ali vlomilec) odnesli za skoraj 2 milijona S-din blaga — Ukradenih največ dragocenosti »Joj, tovariš direktor, pri Ba-s so vlomili!« je 10. februarja ob pod osmih zju-fraj razburjena sporočila trgovska pomočnica v poslovalnici »Galanterija« Marija Andoljšek direktorju trgovskega. podjetja »Jelka« v Ribnici, Dragu Turnšku. Ribniški miličniki so skupaj s kOlegi iz Ljubljane preiskali prizorišče vloma, Ukradeni predmeti skriti pri Štefanu I. K. in F. K. sta osumlje-Ba, da sta v noči med 15. in 16. februarjem na Griču pri Trebnjem vlomila v delavnico Jožeta Pekodja, odnesla razne Predmete in 300.000 Sdin. Ta dva naj bi tudi iz kašče vzela 15-litrsko pletenko s 14 litri zganja in kos svinine, ključ od kašče pa spravila, kjer sta ga vzela. Preiskovalni organi so našli ukradene predmete blazu avtomobilske ceste pri Stefanu in jih vrnili lastniku. p- K. se je zaradi podobnih dejanj že zagovarjal pred so-diščem. vendar vlomilca oziroma vlomilcev še niso odkrili. V »Galanteriji« so bili ukradeni predvsem manjši, a dragoceni predmeti v skupni vrednosti nekaj manj kot 2 milijona S din. Blago v trgovini je bilo zavarovano in bo škodo, če ne bodo odkrili vlomilcev, plačala zavarovalnica. Direktor »Jelke«, nam je povedal: »O vlomu me je obvestila trgovska pomočnica »Galanterije« Marija Andoljšek. Povedala je, da je prišla v službo prva in okoli pol osmih zjutraj hotela odkleniti najprej ključavnico obešanko, nato pa še vrata. Takrat je opazila, da je obešanka odtrgana, pa tudi vrata so bila odklenjena, vendar zaprta s kljuko. Takoj sem obvestil postajo ljudske milice in začela se je preiskava, ki še vedno traja.« Po prvi oceni naj bi bilo v »Galanteriji« ukradenih raznih predmetov v skupni vrednosti okoli 2,5 milijona S Nove tablice za zamudnike V ponedeljek je v novomeški občini potekel zadnji (podaljšani rok za obnovitev registracije motornih vozil. Prometni oddelek je obvestil vse lastnike vozil z objavami na deskah vseh krajevnih uradov, z oglasom v Dolenjskem listu in še s posebnimi dopisi vsem podjetjem, da lahko podaljšajo veljavnost registracije od 4. januarja do 15. februarja. Vseh voail v novomeški občini je blizu 3000. Od tega približno 300 lastnikov ni vložilo prošenj za podaljšanje. To so predvsem lastniki motornih koles, ki se zaradi zime manj vozijo, pa na obnovitev registracije kar pozabijo. Nekaj pa je tudi lastnikov osebnih avtomobilov in kamionov,' ki so rok zamudili ali zaradi malomarnosti ali pa zaradi tega, ker nimajo — denarja. Med njimi je tudi zasebni prevoznik, ki ima 5 avtomobilov, pa ni zmo- gel predpisanih Za osebni avto odšteti odvisno motorja 20 do dajatev, je treba od moči 40.000 S rim, za kamion pa 26 do 530.000 S din. Neko podjetje, ki ima menda 5 vozil v Novem mestu, je registracijo zamudilo, med tean ko so na primer GORJANCI s 150 vozili po vsej državi, Cestno podjetje, PIONIR in drugi, ku imajo vozila daleč od doma lahko pravočasno prišli. K dur ni podaljšal registracije, mora tablice ta-' koj vrniti, sdoer ga bo sodnik za prekrške kaznoval z globo, kdor pa se želi še voziti, mora na novo registrirati vozilo. tSro-ški za nove tablice znašajo 2000 S din, druge dajatve (cestna taksa in zavarovanje) pa so iste kot za podaljšanje registracije. Vozilo je treba tudi ponovno peljati na tehnični pregled, čeprav veljavnost zadnjega pregleda še ni potekla. din (tako smo sporočili tudi mi v prejšnji številki lista). Kasneje pa je inventura pokazala, da manjka blaga za okoli 30.000 S din manj kot 2 milijona S din. Ukradeno je bilo: 2 fotoaparata, 72 ženskih in moških ročnih ur, 10 zlatih poročnih prstanov, 9 ženskih zlatih prstanov z vdelanimi dragocenimi kamni, 6 zlatih zapestnic, zlata ženska veri- žica, 12 zlatih obeskov, 600 škatlic najboljših britvic, dve ženski jopici, 3 moške srajce več usnjenih predmetov (aktovke, torbice, denarnice) in nekaj drugega blaga. Ljudje ugibajo, koliko je bilo vlomilcev. Nekateri pravijo, da je vse lahko odnesel eden, drugi menijo, da jih je bilo več. Na postaji ljudske milice v Ribnici so nam povedali, da preiskava še traja in da bodo napravili vse, da bi vlomilca ali vlomilce odkrili. Niso pa tudi zanikali, da ta vlom ni največji, kar je bilo storjenih po vojni v Ribnici. Po žganje v tujo zidanico Alojz Blatnik, ki ima zidanico na Potovrhu, je ugotovil, da mu zma/ ‘kuje žganje, zakaj, si ni zna asniti. Njegova žena pa je nekoč v zidanici zalotila Jožeta Moharja in tako je kraja prišla pred občinsko sodišče v Novem mestu. Ugotovili so, da je leta 1956 Mohar obiskal Blatnikovo zidanico v spremstvu enega domačih, nato pa je šel tja še dvakrat sam in odklenil s svojim ključem. Vsakokrat je odnesel nekaj žganja. Na sodišču je kaznivo dejanje priznal in obžaloval, storil ga je pod vplivom alkohola. Ker je bil zaradi ena- Za več vlomov zaslužena kazen Alojz Krevelj obsojen zaradi vlomov in tatvin v Posavju Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je te dni dokončno razčistil več vlomov in tatvin, ki so se od poletja 1965 do marca 1966 vrstile v Posavju. Ne zatožni klopi sta sedela Alojz Krevelj, poljedelec, in Dominik Bals, oba iz okolice Blance. Ugotovili so, da sta julija 1966 v Kališevcu skupno vlomila v zaklenjeno zidanico Karla Grilca, vzela okoli 60 litrov vina in sodček ter vse skupaj odnesla. Krevelj sam pa je zagrešil še več kaznivih dejanj. Tako je 31. decembra 1965 vlomil v trgovino Kmetijske zadruge Brežice. Z lesenim kolom Je nasilno odprl vrata skladišča, se splazil v trgovi*o ter vzel 5 žag za rezanje lesa, 21 ploščatih pil, francoski ključ, 40 m trožilnega kabla, 10 jermenov za biče in še nekaj drugega blaga. Vse skupaj je bilo vredno okoli 655 Ndin. Nekaj mesecev prej je v bljžini domačega kraja na škodo podjetja Elektro iz Celja vzel nekaj kilogramov aluminijaste žice, vredne nekaj več kot 5 tisočakov; spomladi 1966 pa je pri drevesnici kmetijskega kombinata Zasavje smuknil 2 bali nove žične mreže. Na razpravi, pa tudi že med preiskavo je vsa storjena kazniva dejanja odkrito in skesano priznal ter' natanko opisal, kako jih je storil. Na sodišču je v zagovor navedel le to, da je hotel priti do denarja, ker mu ga delo na očetovem posestvu ni nudilo. Večino ukradenih predmetov so zasegli še pri obtožencu in vrnili lastnikom. Upoštevaje vse olajšilne in obteži lne okoliščine, je senat izrekel kazen: Alojzu Krevlju 1 leto in 5 mesecev zapora, Dominiku Balsu pa 3 mesece zapora, pogojno za 4 leta. Oba skupaj pa sta na podlagi sodbe dolžna povrniti škodo 180 Ndin Kariu Grilcu, kateremu sta vzela vino. Najprej prodal, potem pa ukradel Albina Pavlič je od Stjepana Pemerja iz okolice Zapre-šiča kupila 539 kg betonskega železa ter ga shranila v hlevu soseda Huberta Križanca v Dobovi. Neko poletno noč pa je vseh 7 kolobarjev železa izginilo. Izkazalo se je, da sta železo odnesla njegov bivši lastnik Stjepan Pemer in Mirko Obranovič, doma iz Brdovačkega križa. Za kaznivo dejanje velike tatvine sta se morala zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu. Priznala sta, da sta vdrla v Križančev hlev potem, ko sta obredla vse dobovske gostilne. Najprej sta vzela tri kolobarje železa, jih naložila v Pemer jev avtomobil ter jih odpeljala v Dol. Laduč. Potem sta se vrnila ter odpeljala še preostale 4 kolobarje betonskega železa. Bero z druge vožnje sta zapeljala v Brdovački križ ter železo prodala po 300 din kg. Tajiti nista mogla, ker so železo tam še našli, tako da ga je lastnica Pavličeva dobila nazaj. Okrožno sodišče je obsodilo Stjepana Pemerja na 10 mesecev zapora, pogojno za 3 leta. Mirita Obra-noviča pa na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Nesporazum bi lahko mirno uredili S. A. iz okolice Škocjana se je moral pred kratkim zagovarjati na občinskem sodišču v Novem mestu, ker je laže telesno poškodoval J G. Spoznan je bil za krivega in obsojen na 7 dni zapora, pogojno za dve leti, ter na plačilo stroškov poškodovanemu v znesku 148.80 N din in na 60 N din povprečnine. Razen tega mora za bolečine plačati 200 N din in za zdravniško spričevalo 21.50 N din. 20. oktobra lani je J. G. gnal živino napajat na potok. Živina je šla po bregu, gospodar pa za njo. Pred njim se je naenkrat pojavil S. A. in J. G. nahrulil, da pase na tujem. Medtem ko sta besedovala, je S. A. izpulil iz bližnjega vinograda kol ter J. G. nekajkrat udaril, tako da mu je prizadejal lažje telesne poškodbe, kakor je ugotovil zdravnik dr. Vladimir Zorič. Na razpravi je povedal, da se je razburil in segel po kolu samo zato, ker je soseda dobil na travniku, na katerem je imel plačano košnjo. Izrečena sodba pa bo S. A. v pouk, da je treba nesporazume in sosedske spore razčiščevati na dostojen način. kih kaznivih dejanj že nekajkrat kaznovan, je bil obsojen na 15 dni zapora. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Gorenc in Jože Smrke, člana kolektiva INIS, Novo mesto; Marija Turk, članica kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Anton Cesar, Fani Kranjc, Marjana Kostrevc in Marija Bohte, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Janez Murn, posestnik iz Velikega Orehka; Justina Udovč, gospodinja iz Stopič; Stane Kastelic, delavec iz Velikega Orehka; Ivan Kastelic, posestnik iz Plemberka; Franc Zupančič, Alojz Drab in Ivan Sašek, člani kolektiva IMV Novo mesto; Martin Udovč, član kolektiva pošta Stopiče; Franc Kralj, posestnik iz Plemberka; Tončka Brudar, upokojenka iz Plemberka; Janez Judež, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Francka Boltez, gospodinja iz Crmošnjic; Tončka Šuštaršič, delavka iz Velikega Orehka; Angela Može, delavka iz Stopič; Angela Kastelic, gospodinja z Verduna; Marija Kafolj, gospodinja z Verduna; Marija Božič, gospodinja iz Velikega Orehka; Ana Bartolj, delavka z Gornje Težke vode; Franc Mežnar, delavec iz Malega Orehka; Marija Turk, gospodinja z Zajčjega vrha; Alojz Bučar, delavec z Verduna; Marija Mirtič, gospodinja z jacavg-Zjčr Mirtič, gospodinja z Zajčjega vrha; Jože Sašek, zidar z Zajčjega vrha. I JoEVESTILA I Obvestilo osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju obvešča starše, da bo vpisovanje otrok v prvi razred 2. marca 1967 od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure v pisarni osnovne šole v Črnomlju. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1960 in januarja 1961. Obvestilo velja tudi za otroke, ki bodo obiskovali podružnične šole. . Vpis otrok v I. razred osnovne šole Katje Rupena, Novo mesto za šolsko leto 1967/68 Vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu bo 1., 2. in 3. marca 1967 od 8. do 11. ure v pisarni tajništva. Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1960, pogojno pa tudi tiste, rojene do konca junija 1961, in jih sprejeli samo v primeru, 6e bo v šolski stavbi na voljo dovolj učilnic. Starši naj pri vpisu predlože izpisek iz rojstne matične knjge to potrdila o cepljenjih. Obenem bomo vpisovali tudi v »malo šolo«. Prosimo, da preberete članek o »mali šoli« v Dolenjskem listu. RAVNATELJSTVO Obveščam vse, ki bi karkoli kupih od Julija Butala iz Sel pri Dragatušu, da jih bom sodno greganjala. Ana Butala. Sela pri Drugatušu. Korenova krčma v Prilesju ni imela kaj posebnega; bila je, kakor so po navadi krčme po slovenski deželi. Hiša ob cesti, na levo iz veže dve sobi za družino, na desno tudi tako, ena večja za navadne Pivce, druga manjša za odlične goste, za gospodo iz bližnjega trga, za kmečke prvake in veljake. In vendar Koren ni bil navaden krčmar. Sladkal in dobrikal se ni svojim gostom, ni jih vabil s ceste noter, hi jim nosil vina na mizo, ko ga ni nihče klical. Dostojno se je znal vesti z vsakim: s kmetom in gospodom. V njegovi hiši se je pilo, ne pijančevalo in razgrajalo. Vpitja, razsajanja Koren ni trpel pod svojo streho. In če se je vendar včasih kdo tako izpo-zabil, da je začel sitnosti delati, ga je znal Koren vselej hitro umiriti; pogled, beseda, če ni bilo to dovolj, prijel ga je lepo mirno za pleča — Koren je bil močan za dva, za silo tudi za tri — in razgreti vinski bratec se je hladil zunaj na cesti v dobrodejnem nočnem hladu. Vendar pa se je kaj takega pri Korenu zgodilo malokdaj. Previdni krčmar je skrbel za to že prej, dokler je bilo še čas; nikomur ni nosil vina več, ko je enkrat videl, da ga ima zadosti. Zato ni bila Korenova krčma nikoli prenapolnjena; tudi vozniki se niso po navadi pri njem ustavljali, dasi je bila njegova hiša na veliki cesti, ker do bližnjega trga, precej velikega, premožnega trga je bilo samo kake slabe pol ure hoda. Vendar je bil Koren lahko zadovoljen s svojimi gosti; malo jih je bilo, a bili so izbrani, trdni možje, ki so plačevali, kar so použili. Koren ni točil »na brado«. Saj mu pa tudi ni bilo potreba. Koren je vedel, kje se kupujejo dobra vina na Dolenjskem in na Hrvaškem. Njegova kapljica je slula daleč naokrog. K njemu so pošiljali po vino, akogaje zdravnik zapisal kakemu bolniku za zdravilo. Iz trga je gospod okrajni sodnik s svojimi uradniki prihajal k njemu vsak teden enkrat, tako da je bila mala sobica Polna same gospode. Gospod davkar, gospod pristav *n drugi manjši gospodje so se pa tudi sami radi zglašali pri Korenu, z lova grede. Celo gospod župnik je včasi na večer z izprehoda zavil pod Korenovo streho. Takih gostov je bil Koren lahko vesel, vesel je bil pa tudi svojega vinca samega brez kakega sa-mopridnega namena. Kadar je pripeljal posebno dobrega, je bilo veselo pokušanje. Gospoda iz trga je bila zbrana — vabiti je ni bilo potreba, vse se je nekako samo naredilo — in zdajci se prikaže Koren s kozarcem v roki. Privzdigne ga proti luči, ogleduje ga kakor zamaknjen nekoliko časa — kapljica se blešči kakor čisto zlato, »kakor cekin« —* potem ga slovesno poda gospodu okrajnemu sodniku, ki ga prime ravno tako slovesno. Kozarec gre od ust do ust in sodba je sklenjena enoglasno: Ta bo, ta! Nocoj se ni vino pokušalo, bil je navaden večer. V kotu za mizo sta sedela dva kmeta, eden iz trga, drugi iz bližnje vasi, in radovala se tiho božjega daru. Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil en kozarček ali dva po večerji, ko je delo storjeno, doma vse v redu in davki — bodi ga Bog zahvaljen — so za to četrt leta tudi že poravnani! Dolgo seveda znanca vendar ne moreta skupaj sedeti, ne da bi izpregovorila kake besede. Starejši, suh možiček, ki se mu je bilo že odkršilo ali izpalo dvoje prednjih zob, nagovori svojega tovariša: »Ali si že slišal, Martin? Sćdnik gozd prodaja ali ga je pa že prodal, veš, tisto lepo smrečje v Lisičji rebri.« »Komu? Pa ne zopet onemu suhopetemu dolgo-hlačniku iz mesta, ki je že toliko lepega lesa odpravil iz našega kraja? »Prav tistemu! škoda gozdiča, človek ga je vesel, ko ga vidi, zdaj bo pa tudi tam skoraj vse golo, kakor tu na moji dlani, še nekaj časa tako, pa ne bo smreke v našem kraju, ne hrasta, ne bukve, grma ne bo, da bi »c zajec skril. Kraševci bomo, Kraševci, boš videl, Martin!« In za tolažbo črnogledi prerok krepko potegne iz kozarca. »Meni je hudo, kadar moram kako deblo posekati za silo; ali kaj se če? Hudi časi, slabe letine, davki čedalje večji. Gozd, to ti je vendar še gotov denar.« »Sđdniku ni še take sile; kolikor je že prodal zemlje, pa je ima vendar še toliko, kakor midva oba skupaj, pa še dva taka.« »Tisto je res, da nama ni treba skrbeti za S6d-nika. On bi lahko živel in dobro živel o sami kmetiji. Take njive! Same pšenice bi lahko prodal toliko, da bi imel za davke in za obleko, pa bi še bel kruh jedel v petek m svetek, ne kakor mi samo o velikih praznikih. Za kozarec vina bi mu tudi še ostalo. Ali kaj pomaga, njiva ni kakor gozd, da ga človek le v miru pusti, pa je; njiva je kakor krava, ki ji pravijo, da »pri gobcu molze«. Lahko bi se tudi reklo, da je njiva, kakršen je gospodar. Jaz pravim, to mora biti veselje, toliko polja in takega; človek vsaj ve, zakaj se trudi in ubija. Poglej njihove njive! Greh jih je tako zanemarjati. Veš, Jernej, tisto ni nič, na pol kmet, na pol gospod; ne tič ne miš.« »Da, zdaj so drugi časi. Prej, ko še ni bilo železne ceste v našem kraju, takrat mu je denar sam na kup letel. Po šestero konj na cesti, pa še dvoje v hlevu, pik pok, »tibo bistahor«, to je res veselje; potem pa tisto življenje tam v mestu; saj veš, kaj se govori.« (Nadaljevanje sledi) V TEM TEDNU VAS ZANIMA B 91 m Petek. 24. februarja — Matija Sobota. 25. februarja — Saša Nedelja, 26 .februarja — Andrej Ponedeljek, 27. februarja — Gabrijel Torek, 28. februarja — Roman Sreda, 1. marca — Albin Četrtek. 2 marca — Radoš Ljubemu sinu Vinku Cvetkoviču Ib Rakovca, ki služi vojaški rok T Bitoli, za njegov rojstni dan letita veliko sreće, zdravja in srečno vrnitev ata in mama. Dragi mami Marjeti Srovin 1* Malenške vasi pri Mimi peći če-stafcita za 82. rojstni dan hčerki Zofka in Micka z družino. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Prometne sekcije Novo mesto za pomoč in požrtvovalnost vsem sodelavcem, darovalcem vencev, govornikom, godbi in pevcem za ganljive žalostinke, sostanovalcem, sosedom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Se enkrat prisrčna hvala vsem! Žalujoči: žena, hčerka, sin. mama, brat Mirko, sestri Štefka in Fanika z družinama Za trud in delo, ki so ga imeli od 30. januarja do 13. februarja 1967 z mojim očkom pacientom Alojzem Rižnarjem, se iskreno zavaljujem vsem, prav tako za uspešno operacijo prof. dr. Bajcu, dr. Novakovi, dr. Kramarju, dr. Baragi, dr. Hiibscherju, dr. To-mekoviču, dr. Oblaku, nevrologu dr Bajcu ter strežnemu osebju kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Novem mestu. Posebno se zahvaljujem medicinski sestri Cvetki Slemenik. Hvaležni sinek Rajko Kirn z očkom Ix>jzetom in mamico Matildo Rižnar iz 'Ragovske 7 15SMI3 anoHntnoctl iitn i7011 Ob nenadomestljivi izgubi naše drage hčerkice in sestrice, ki nas tako zgodaj in s težkimi bolečinami zapustila za vedno, MARJANCE OLAJ Zalog 24, p. Novo mesto ■b iskreno zahvaljujemo kolektivu NOVOTEHNE, kolektivu GORJANCI in dr. Pintarju, ki ji je lajšaj trpljenje. Lepa hvala vsem Sosedom. ki so v hudih trenutkih pomagali in nas tolažili, posebno tov. Vučku, tov. Mesariču In Tončku Bučarju ter družini Zdrav-je. Lepa hvala tudi sosedi Roziki tar gospodu župniku, nadalje vsem, ki so jo spremili do preranega groba, darovalcem cvetja in vencev, govornikom za tako ganljive hewede ob odprtem grobu. Lepa hvala vsem, ki so nam pismeno in ostno izrekli sožalje in nas tolažili v težkih trenutkih. Se enkrat vsem lepa hvala! Žalujoči: očka, mamica, bratec Tonček in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi našega dobrega očeta MARTINA VIMPOLŠKA iz šentlenarta pri Brežicah se iskreno zahvaljemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih ob zadnji ločitvi. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodstvu, govornik, vaščanom, darovalcem vencev in cvetja, duhovščini ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Vimpolškovi Sentlenart, 19. II. 1967. Ob bridki izgubi našega očeta FRANCA RODIČA iz Sel pri Beli cerkvi se iskreno zahvaljujemo vsem, ti so ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr Oblaku za večletno zdravljenje, delovnemu kolektivu »Novotehne« Novo mesto, gospodu župniku Maksu Ravnikarju ter vsem sorodnikom in darovalcem venoev Žalujoča družina Rodičev* Ob nenadni in prerani smrti dragega in nepozabnega moža, očka, sina in brata JANEZA HROVATA iz Birčnc vasi se iskreno zahvaljujemo vsem. Id so nam v težkih trenutkih scali ob strani in nam izrazili sožalje. Alojz Erlali, Vel. Slatnik 14, Novo mesto, preklicujem hojo in vožnjo po moji njivi, ki leži ob gorski poti v Hribe in travniku ob potoku. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal. Ivanka Urbič iz Mokronoga 15 obžalujem in preklicujem vse, kar sem žaljivega govorila o Majdi Sladič iz Mokronoga 38, in ji obljubljam da jo bom v bodoče pustila pri miru., Ana Romih, upokojenka Preska, p. Boštanj pri Sevnici, obžalujem in preklicujem vse žaljive in obrekljive izjave, ki sem jih kdaj izrekla na račun Martina Lisca, posestnika iz Preske št. 5, in Ivanke Kunst, gospodinje iz Preske št. 3 p. Boštanj, ter se prizadetima zahvaljujem, da sta odstopila' od tožbe. Jože Novšak. posestnik, Preska 6, p. Boštanj pri Sevnica, obžalujem ter preklicujem vse žaljive in obrekljive izjave, ki sem jih kdaj izrekel na račun Martina Lisca posestnika iz Preske št. 5, p. Boštanj, in Ivanke Kunst, gospodinje iz Preske št. 3, p. Boštanj, tar se prizadetima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. • Marija Kostanjevec iz Dol. Nemške vasi 19, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši na njivi pri domu in vožnjo po moji njivi na Hribu. Kdor tega ne bo upošteval. ga bom sodno preganjala. PRODAM 15 .AROV vinograda, pašnik po parcelah ali skupno — 2 hektara zemljišča v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah nad cesto pri pokopališču. — Ugodno za apnenico, kamen, drva so na parceli. Cena 6000 Ndin. Ivan 2abkar, Stara Bučka — Škocjan. PRODAM krojaški šivalni stroj »Singer«. Stane Kavšek, montažno naselje 2abja vas, Novo mesto. 4000 K(< SENA in otave tar 1000 kilogramov koruze v zrnju prodam* Prešeren, Zagrad 3, Otočec ob Krki. STANOVANJSKO IIISO, gospodarsko pOslopje, njive travnik in gozd prodam v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (307 '67) PRODAM AVTO citroen-spaček, letnik 1963. Naslov v upravi Usta (306/67). UGODNO PRODAM opel karavan 1954. Gostilna Loška vas, Dol. Toplice. PRODAM na žico obnovljen vinograd s sadovnjakom in hišo z vinsko kletjo. Anton Voglar, Selce 9, p. Leskovec pri Krškem. TAKOJ VZAMEM v najem večjo garažo v Novem mestu. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (202/67). ISCEM ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu pri osebi, ki bi mi kuhala dietično hrano. Plačam po dogovoru. Naslov v u-pravi lista (203/67). KUHARICA, samska, s spodobno preteklostjo, stara od 25 do 45 let, dobi službo v Rimu. Ponudbe z osebnimi podatki pošljite na: Hotel »Bled«, Via S. Croce in Gerusalemme 40, ROMA — Italia. KMEČKO DEKLE, ki ima veselje do dela na polju in v gospoinj-stvu, sprejmem v službo. Vidmar, Ljubljana, Ižanska c. 232. SPREJMEM dva pečarja za polaganje ploščic. Pečarstvo Ivan Žagar, Vodmatska 2/n Ljubljana. ISCEM POŠTENO DEKLE, ki bi pomagala v kuhinji in gostilni. Trdinov hram, Novo mesto. KMETJE, POZOR! Z novim tehnološkim postopkom meljave dobite za 100 kg pšenice 70 kg lepe pšenične moke. Poizkusite in prepričali se boste. Nadalje imamo še vedno na zalogi fino belo, navadno belo. koruzno, zmesno, ajdovo moko, ješprenj, kašo v zameno za žito. Mlin Kovačič. Novo mesto — Kan-dija. NAJDITELJA izgubljene zdravstvene izkaznice na ime: Anica Tomažič, Otavnik 3, Tržišče, prosim, da jo vrne na isti naslov. TRIČLANSKA DRUŽINA — 7-le-ten otrok, gospodinjski stroji. Išče gospodinjsko pomočnico. Plača dobra. Ponudbe s podatki pošljite na naslov: Inž. Nada Kajfee, Nova Goriča, Erjavčeva c. 18/111. PRODAM DOBRO OHRANJEN, skoraj nov težji gumi voe po ugodni ceni. Martin Zupančič, Svetinje, pošta Dobrnič. PRODAM dobro ohranjeno harmoniko zmimke »Fleiss«. Ferdo Potočnik, Gradac 16. PRODAM MLATILNICO s tresali in reto in slamoreznico s puhal nikom. Bohinc, Praše 2, Kranj. TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočndoo, starejšo ali začetnico. Lepa plača in vsa oskrba. Butara, Ljubljana, šišenska 113. POCENI PRODAM dobro ohranjeno motorno žago »Stihi«. Jože Bašelj. Gor. Kamenje 5. Oto-6©c PRODAM FIAT 750 in moped na 3 prestave. Zupančič Valantlče-va 19. Novo mesto. MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca za pohištvena in stavbena mizarska dela sprejmem takoi Hrana in samsko stanovanje preskrbljeno. Za vajenca je pogoi dovršena osemletka. Ciril Bitenc, mizarstvo, Vižmar-je 77. Šentvid. Ljubljana. PARCELO, primemo za gradnjo hiše, v Kostanjevici ali bližnji okolici kupim Naslov v upravi lista. PRODAM pletilni avtomatični stroj »Singer«. Tratnik, Irča vas 42, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen avto »Zastava 750«, letnik 1964. Naslov v upravi lista (223/67). PRODAM sprednji levi blatnik za Taunus 12 M. Naslov v upravi lista (226/67). GOSPODI N JSKO POMOCNICO, po možnosti izvežbano, lahko pa tudi začetnico, sprejmem takoj k 4-članski družini v Novem mestu. Prejemki po dogovoru, soba in socialno zavarovanje. Predstavite se popoldne pri Majdi Furlan Nad mlini 8, Novo mesto. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIH — telefon 31-129 in STANDARD — telefon 31-158. Brežice: 24. in 25. 2. ameriški film »Morilci iz San Francisca«. 26. in 27. 2. francoski barvni film »Pesem sveta«. 28. 2. in 1. 3. jugoslovanski film »Rondo«. Črnomelj: 24. in 26. 2. ameriški barvni film »Nepomirljivi«. 28. 2. in 1. 3. španski film »Zločin v Barceloni«. Kočevje — »Jadran«: 24. do 26. 2. nemški barvni film »Winetou in mešanec Apanač« 27. in 28.2. domači film »Glinasti golob«. 1. in 2. 3. ameriški barvni film »Plamteča zvezda«. Kostanjevica: 26. 2. ameriški barvni film »Dobri duh Pariza«. Metlika: 25. in 26. 2. ameriški barvni film »Komanči«. Metlika: 1. in 2. 3. italijanski film »Dekle iz Parme«. Mokronog: 25. in 26. 2. ameriški barvni film »Najlepša na svetu«. Novo mesto — »Krka«: 24. do 26. 2. ameriški barvni film »Top-kapi«. 27. in 28. 2. ameriški film »Odred smrti«. 1. in 2. 3. italijanski film »Prevarani soprog«. Novo mesto — »Dom JLA«: 23. do 26. 2. film »Naknadno obvestilo«. 27. 2. in 1. 3. italijanski barv-' ni film »Dobro sem jo poznal«. Ribnica: 25. in 26. 2. švedski barvni film »Dragi John«. Sevnica: 25. in 26. 2. angleški film -»Zaliv tihotapcev«. Sodražica: 25. in 26. 2. ameriški barvni film »Jupitrova ljubica«. Šentjernej: 25. in 26. 2. italijanski barvni film »Ta ljubezen na meji sveta«. Trebnje: 25. in 26. 2. italijanski psihološki film »Lepi Antonio«. mml Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Omerzo iz Leskovca — dečka, Marija Ko- pinč lz Vel. Obreža — dečka, Alojzija Sterk z Golega vrha — Franca, Slavica Veseličič iz Brežic — dečka, Marija Rešetar iz Laduča — Karmen in Roberta, Štefka Pirc iz Leskovca — dečka, Greta Matjašič iz Sromelj — Bogdana, Matilda Godler iz Krškega — Marjana, Hedvika Budna iz Krajnih brd — Leopolda, Zlata Sotler iz Dečnih sel — dečka. Antonija Molan iz Zdol — Ivana, Ana Zgalln iz Artič — deklico, Ivanka Šesto iz Ključa — Ljilja-no. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ljiljana Knekl, upokojenka iz Draš, se je poparila z vrelo vodo po desni roki in levi nogi; Jožefo Podvinski, soc. podpiranko iz Brežic, Je povozil avto in ji poškodoval hrbtenico; Drago Požun, delavec iz Orešja, se je usekal v palec; Darja Požeg, hči delavke iz Bizelske vasi, je padla z okna in si zlomila levo nogo; Ivana Tomšeta, pismonoša iz Dobenega, je povozil avto in mu prizadel .poškodbe po glavi. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, «.00 , 7.00 , 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 24. FEBRUARJA: 8.05 Operna matineja. 9.40 Pojo otroški zbori. 10.35 Naš podlistek — I. Shaw: Dva tedna v nekem drugem mestu. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: S čim zatiramo plevel v žitih. 12.40 Igrajo domače pihalne godbe. 13.30 Priporo, čajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 »Interna 469«. 17.05 Petkov simfonični kon-oert. 18.50 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenski ansambli zabavne glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 25. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz albuma skladb za mladino.' 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar prispelo!« 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Marjan Savelj: Gozdarstvo — čuvajmo gozdove pred požari. 13.15 Obvestila In zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni intermezzo 17.05 Gremo v kino. 18.15 Sonata od baroka do danes. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino«. 22.10 Oddaja m naše izseljence. NEDELJA, 36. FEBRUARJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) General Grovs: Po sledeh nemških atomskih tajnosti, b) Pavle Marjanovič: Operacija »žerjav« 10.25 Pesmi borbe ln dela. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 15.30 ' Humoreska tega tedna. 17.30 Radijska igra — Jan Otčenašek: Romeo, Julija ln tema. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Potujoča glasbena skrinja«. 22.25 Mozaik jazga. PONEDELJEK, 27. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe. 9.45 »Cicibanov svet«. 10.35 Naš podlistek: Rosental: Na bregovih Ni-gera — I. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Erik Spller: Higiena vzreje perutnine. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Poje zbor »Ljubljanski zvon«. 17.05 Opeml koncert. 18.45 Pota sodobne medicine. 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. TOREK, 2*. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Venček slovenskih narodnih peamL 10.16 Priljubljeni operni zbori. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Za prijetno opoldne Igrajo »Dobri znanci« in trio Avsenik. 12.30 Kmetllski nasveti — Inž. Mirko Peternel: Izgledi za prodajo klavne živine in prašičev. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja... 18.15 Iz naših relejnih postaj, lft.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Skladbe starejših srbskih skladateljev 20.20 Radijska igra — Peter Hacks: Zgodba starega vdovca v letu 1637. SREDA, 29. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lepe melodije. 10.45 Človek ln zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Iz stolpa sem ml zvon doni« .. . 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Albin Stritar: Pregled gnojil za letošnjo sezono. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni Intermezzo. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Melodije s hammond orglami. ČETRTEK, 2. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Pat minut za novo pesmico. 10.15 Z našimi pevci v operah italijanskih ve-ristov. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Igrajo domači ansambli. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vilko Stem: Po katerih poljskih pridelkih bo verjetno letos večje povpraševanj«. 13.16 Obvestila In zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni intermezao. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Turistična oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.lp Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADIO BREŽICE PETEK, 24. FEBRUARJA: 18.00 —19.30 — Obvestila — glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 26. FEBRUARJA: 10.20 — Poročila — S prve letošnje seje ObS Krško (poroča Marjan Zlbret) — Ivan 2lvič: Vključimo volitve samoupravnih organov v splošno predvolilno aktivnost! — Ta teden v Delavski enotnosti — Zdenko Verlič: Nekaj misli lz dejavnosti tržnega občinskega Inšpektorja — Za naše kmetovalce: inž. Darko Jelčlč — Nasveti za nakup motornih kmetijskih strojev — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Pogovarjamo se s Francetom Volčanjškom, republiškim poslancem organlzacijsko-polltične-ga zbora — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor a poslušalci — Obvestilu, reklame ln spored kinematografov. 12.15 — Občani čestitajo in pozdravljajo., TOREK, 28. FEBRUARJA: 18.00 —19.00 — Vzgojno predavanje: Se o motnjah otrokovega vedenja — Nove plošče Jugo tona — Svetujemo vam — Športna reportaža — Obvestila in pregled filmov. 19.00-19.30 — Mladinska oddaja: Obiskali smo mladino v Pišecah. KR< NE Obračanje in vožnja nazaj sta dovoljena, vendar... 18. februarja zjutraj je vozil Božidar Kovačevič vojaški tovorni avtomobil iz Mraševega proti Cerkljam. Blizu Cerkelj je na stranski cesti nameraval vozilo obrniti. Zapeljal je na desno stran in to nakazal s smernim kazalcem. Tedaj pa je za njim pripeljal avtobus Franc Miler iz Mrtvic in hotel prehiteti tovornjak. Tovornjak pa je že vozil vzvratno in s prednjim delom zavijal v levo. Tako je s prednjim levim blatnikom zadel v desno stran avtobusa in ga odrgnil, na tovornjaku pa je odtrgalo blatnik. Škode je 7a 800 ,Ndin. Neprevidno na cesto 14. februarja popoldne se je pripetila prometna neseča v bližini Narodnega doma v Brežicah. Iz dvorišča je na Cesto prvih borcev privozi] voznik osebnega avtomobila Radoslav Otaševič iz Brežic, z leve strani pa je tedaj pripeljal mopedist Anton Trampuš iz Mihalovca in se zaletel v prednji del avtomobila. Na vozilih je za okrog 800 Ndin škode. Mopedist si je rahlo odgrnil komolec, vendar m iskal zdravniške pomoči. Nesreči na parkirnem prostoru v Brežicah - 17. februarja popoldne se je pripetila prometna nesreča na parkirnem prostoru ob Ulici bratov Milavcev v Brežicah. Iz Cerkelj je pripeljal vojaški avtobus Marko Matijevič. Na parkirnom prostoru mu je naproti pripeljal kolesar Ivan Tomše iz Dobenega, ki je nenadoma zapeljal pred avtobus in trčil vanj. Kolesarja so takoj odpeljal v brežiško bolnišnico. Na kolesu je škode za okrog 50 Ndinarjev. Naslednjega dne popoldne pa je na tem parkirnem prostoru Ciril 2gajner iz Ljubljane s tovornim avtomobilom s prikolico ob prehitevanju parkiranega osebnega avtomobila povozil 100 keramičnih ploščic, ki jih je tam zložila Ivanka Petrinčič iz Ribnice na Dolenjskem. S tem je nastalo za približno 100 Ndin škode. Skala padla pred avto 19. februarja zvečer se je Anica Mencin peljala v Ljubljano po avtomobilski cesti z osebnim avtom. V vseku pri Igmancah se je začelo na oosto kotaliti kamenje, rfenadoma pa se je utrgala tudi skala. Voznica je treščila v skalo, pri čemer je nastalo za 2.500 Ndi-nsrjov škode. Avto zdrsnil proti smerniku Dr. Stanislav Cemič iz Pirana se je 17. februarja peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Stefanu je avto na zasneženi cesti zaneslo proti obcestnemu smerniku. Škode je bilo za 800 Ndinarjev. Nemec trčil v tovornjak Rifki GUclil iz Nemčije se je 19. februarja peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Medvedjeku je dohitel tovornjak SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: St. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOT KR, Heroja Maroka 4 vsako soboto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 11, TRST iz Virovitice, ki ga je vozil Franjo Perkec, in ga poskušal prehiteti. Naproti je pripeljalo več avtomobilov, zato se je Giicltl umaknil na desno, pri tem pa s« je aaletel v zadnji del tovornjaka. Škodo so ocenili na 8.000 Ndin. Splašena konja napadla poltovornjak 17. februarja zvečer je voail Jože Goršič iz Metlike v CmomeJJ poltovornjak metliške BETI. V Vranovičih je srečal Franca Štrka iz Loke pri Črnomlju, ki je na vrvi vodil dva konja. Ko je piv peljal do konj, se je eden splašil in udaril z zadnjimi nogami v pokrov avtomobila, luč in vetrobransko sleklo. Konj je padel na oesto, skočil pokonci in zdirjal na bližnje njive. Drugi konj se je odtrgal z vrvi, pddle po vesti, nato pa se je pobral in zdivjal na njivo. V avtomobilu se je poškodoval voznikov sopotnik Andrej Planinc. Škodo so ocenili na 800 Ndinarjev. Mopedist treščil v tovornjak Na križišču Ceste komandanta Staneta s Cesto herojev 'v Novem mestu se je 17. februarja mopedist Franc Božič iz Zapui pri Šentjerneju zaletel v tovornjak, ki ga je vozil Drago For-šček, ker se ni prepričal, če j« Cesta komandanta Staneta prosta. Mopedist je padel in sl poškodoval nos. Zagrebčan prehitro po snegu 17. februarja zvečer se je Aloja Rot iz Nove Gorice peljal v osebnem avtu Iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Pl uski je zaradi zasnežene ceste zmanjšal hitrost. Za njim se je z neprimerno hitrostjo pripeljal v osebnem avtu Tomislav Lazarevski iz Zagreba In se vanj zaletel. Škode je bilo za 4.500 Ndin. Mariborčana zaneslo proti Krki 17. februarja zvečer se je Ivan Vejak iz Maribora pripeljal * osebnim avtom do Ločne. Na ostrem in zasneženem ovinku, ga je zaneslo v telefonski drog in ga odbilo proti Krki. Ustavil se je šele po 70 m. Škodo so ocenili na 400 Ndin. Avto na nasipu 17. februarja je z zasnežene avtomobilske ceste na nasip v Krakovskem gozdu vrglo avtomobilista Borisa Puclja iz Novega mesta. Škode je bilo za okoli 900 Ndinarjev. Avtomobilist v konjsko vprego Jože Tomlje se je 17. februarja zvečer peljal z osebnim avtom iz Novega mesta v Dolenjske Toplice. Precej hitro je vozil po sredi ceste. V Vavti vasi je prišel naproti Jože Bobnar s Potoka z vpieženim konjem. Tomlje se je zaletel v voz, nakar ga je obrnilo čez cesto. Škodo so ocenili na 800 Ndin. Avto se je večkrat prekucnil Silvo Mihelčič iz Metlike se je 16. februarja odpravil v Črnomelj z osebnim avtom. Ko se je peljal kakšen kilometer, je začela vozilo zanašati. Zapeljal je s ceste in se večkrat prekucnil. Vozniku se ni nič zgodilo, škodo pa so ocenili na 6.000 Ndin. Pred ASTRO v avtobus Pred prodajalno ASTRA na Glavnem trgu v Novem mestu se je 15. februarja Janez 21ajpah > osebnim avtom zaletel v avtobus podjetja GORJANCI, ki ga je vozil Ivan Gril. Škode je bilo za okoli 4.800 Ndin. Nesreča na avtobusni postaji 13. februarja je Franc Cvelbar pognal avtobus ljubljanskega podjetja SAP z novomeške avtobusne postaje v trenutku, ko Je miino pripeljal osebni avto Ivan Plan-tan. Vozili sta trčili bi Je Mio Škode za okoli 720 Ndin. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre-tiče, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Ton* Gofciik (glavni ln odgovora! urednik), Ria Bačar, Mlloft Jnkopec, Marjan Legan, Jože Primc Jožica Teppey m Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva .jo vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3 750 starih din) oa. S ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA EN UPRAVE: Novo mesto, CHavni trg S — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopise« ta fotografij ne vračamo — Tfctov: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani