Stev. 93
Posamezna številka 20 stotink
jkhaja — IzviemB ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslškega Stev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-nlftvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tlak tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stev. 11-57.
V Trstu, v Četrtek 21. aprila 1921
EDINOST
Posamezna Številka 20 stotink
letnik XLVl
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mtt po40stot.. osmrtnice, zahvale, poslanice in vablU po L 1.—, oglasi dcna.nl'i zavodov. mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stat. besela, najmanj pa L 2. — O^lail, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^ FrančiSka Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Dolžnost države napram lugoslovensk!
manjšini
Češkoslovška republika ima razmero* ma zelo močno manjšino nemške rodnosti- Za sedaj je razmerje med dr* žavo in to manjšino skrajno napeto. Nemški vseučifiščni profesor dr. Chri* stian Ehrenfels označa v »Češkoslovaš* ki korespondenci« to razmerje z na* slednjim dvogovorom med Čehom in Nemcem.
Ceh pravi: »Vi Nemci se priznavate, več ali manj odkrito, za iredentiste v češkoslovaški državi. Zato tudi ne mo* retc pričakovati, da bi mi postopali z vami drugalče, kakor z iredentisti, to je: kakor z velefzdajailci.«
ložaj v kraljevini Italiji z cmim Nemcev v češkoslovaški republiki In tu moramo izjaviti odkrito, da v teh dveh primerih ni (analogije. Eno velja seveda tudi za nas: da bi bilo nespametno, ako ne bi hoteli računati z dejstvom, ki ga mi ne moremo spremeniti in ki ne smemo pn* čakovati, da bi dovolili činitelji v med* narodni politiki, da se spremeni. Saj so oni sami določili naš novi državnoprav* ni položaji V polnem soglasju z nasvetom, ki ga daj a Ehrenfels svojim sople* menjralkom v češkoslovaški republiki, smo mi že izjavili loj alno in odkrito, cla priznavamo dovršeni ičin in da se hoče
11____iraliairnili Hr"7 d V
fc^Doff ravnate vi Cehi z na'podlagi v Italiji veljavnih lNCiiicv.	. .. ,. ______U^ift «vni<» nravice nn
nami kakor z iredentisti, tudi ne morete pričakovati, da bi mi drugače čutili, ka* kor čutijo iredentisti. Ravnotako ne morete pričakovati od nas, da ne bi se — če bi sluačj nanesel — tudi uveljav*
ljali kot iredentisti.«
Vidimo torej, da se v tem dvogovoru razmerje med državo in nemško manj * &no kaže kot pravi circulus vitiosus. Država in nemška manjšina se lovite v začaranem krogu, ki ni rešitve iz nje* ga Država pravi: »Dokler ste iredenti* sti, ne morem postopati z vami druga* če.« Nemec odgovarja: »Dokler posto* paš z nami kakor z iredentisti, ne mo* remo drugače čutiti napram tebi.« ^
Naroda v češkoslovaški državi si sto* jita nasproti v znamenja — boja. In dr. Ehrenfels meni, da bo to stanje trajalo tako dolgo, dokler se ne odloči ena ali druga stran, da napravi prvi korak k sporazumu. To se bo zgodilo tedaj, ko bo ena ali druga stran odgovorila na slabo z dobrim ter prvič povrnila sovražnost S prijateljstvom.	v . .
Dr. Ehrenfels zatrjuje, da čuti patno= tično nasproti češkoslovaški državi. Za* to želi, da bi prišlo čimprej do tega ko* raka in potem do uspešnega sodelova* n,ja med obema narodoma Ali, kdo naj napravi prvi korak? Država ali nemška manjšina? Kak ideolog bi morda zašle* doval, na kateri strani je morahena dolžnost, napraviti ta korak, večja. Re* alen politik pa ne veruje, da bi ta pot mogla dovesti do cilja. Po mnenju dr. Ehrenfelsa je treba staviti vprašanje: kateri izmed teh dveh narodov ima več* ii interes na tem, da pride do sporazuma? In avtor da na to vprašanje odgovor, ki bi ga človek od Nemca ne pričakoval. Prizna, da imajo nemški državljani češ* koslovaške republike vdiji interes na tem Dr. Ehrenfels je pač praktičen po* Vitik. Razlog za ta njegov nazor je na polju vnanje politike. Računa namreč e dejstvom* da imajo Cehi na tem polju mogočne zaveznike, vsled česar ne pri* de do nobene spremembe na sedanji se* Stavi češkoslovaške države. Vsaj za dolgo časa ne. Z drugo besedo: da bi b:* la vsaka iredentistična taktika na strani Nemcev nesmiselna in pogubna. Zato svetuje Nemcem, naj s smotrenim in plodnim delom v državi — zlasti na po» [ju gospodarske politike in kulurnega dela — prvi nastopijo pot, ki jih dovede k sporazumu s Cehi.
Tia razmotri vanj a Nemca Ehrenteisa
na razmotu\anja	— ---------t
nas vabijo, da primerjamo naš novi po* i obema narodoma.
mu liu 1' ^	-----j	-»	.
nih zakonov boriti m svoje pravice jm za to, da postanemo enakopravni dr* zavijam. Ravnotako moramo tuidi mi slediti nasvetu drjiai. Ehrenfelsa in se uveljaviti v državi s plodnim delom na gospodarskem in kulturnem polju. Ali nazor nemškega pisca, da država ni dolž* na, pripravljati sporazum med obema narodoma, je po našem mnenju zgre* šen. Naš položaj v italijanski državi je pač povsem drugačen, kakor je oni Nemcev v češkoslovaški republiki. Po* slednji so že številno razmeroma zelo močni. Dalje so tudi v gospodarskem pogledu močni. Nemci na Ceškoslovaš* kem imajo bogato trgovino in industri* jo. Razen teh dveh okoliščin, močnega števila in gospodarske sile, je zanje ugoden tudi zemljepisni položaj češko* slovaške republike: v zaledju imajo ve* liko Nemčijo na eni in Avstrijo na dru* gi strani — osemdesetimi jonski energi* čni nemški' narod. Mi pa smo morali to* liko položiti na žrtvenik —■ miru, da res ne more nikdo zahtevati od nas, da bi doprinašali še nadaljnje žrtve. Pri nas bi morali napraviti prvi korak za mir med obema narodoma v naši deželi ti* sti, na katerih dobro smo morali že iolis ko žrtvovati: svoje ideale, pravico do sa* moodločbe ter svojo pripadnost k na* rodni skupnosti! Tako govorijo pravic* nost, logik-a, in morala.
Italijanska država je dolžna, da razu* me in v polni meri ceni to našo žrtev in da nam jo poplača s tem, da res pravično in svobodoljubno ravna z na* mi. Ona nam mora dati možnosti in po* goje, da bomo gospodarsko in kulturno usposobi i en i za sodelovanje v splosni blagor. K sodelovanju nas pa more vspodbujati edinole zavest, da nam bo naš narodni obstanek zagotovljen, da ne bo grozila nobena nevarnost temu najbolj dragocenemu imetju vsakega naroda! Dati nam mora jamstva, da bo* mo mogli nacionalno živeti, kakor da bi bili v svoji lastni narodni državi, da bo* mo imeli iste pravice in svoboščine ka* kor drugi državljani ter da tudi mate* rialno ne bomo trpeli nikake škode. Zla* sti pa smemo zahtevati, naj državaj ne opravičuje svojega (postopanja proti nam z grehi, ki jih je delala — Avstrijci!!
To so smernice, katerim mora slediti politika Italije nasproti jugosk>venski manjšini v državi, Če res hotče, da pride do miru v deželi in do prijateljstvia med
Bolgarska
Bolgarska kulturna društva za sporazum z Jugoslavijo
Praški »Narodni Listv« javljajo, da se je zbralo na posvetovanje nekoliko bol* carskih društev — Slovansko društvo, Slovanska beseda. Društvo slovanskih književnikov in publicistov, Društvo bolgarskih pacifistov in Društvo za na* rodno samoodločbo. Mai tem posveto* vanju so razpravljali o odnošajih med bolgarsko državo in Jugoslavijo. Vse* učiliščni profesor Kiros, S. Bobčev m pisatelj D. Mišev so naglasili, da je po* trebno čim večje zbližan je z Jugoslavi* jo. Po raznih govorih je bila sprejeta re> solucija: Interesi obeh sosednjih slovan* skih držav, kraljestva Srbov, Hrvatov m Slovencev ter bolgarskega kraljestva zahtevajo zbližanje na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Tako zbližtmje je možno samo na podlagi de* mokratske federacije, v kateri bo fza* jamičena popolna narodna svoiboda in neodvisnost. — Profesor Kiros je izja* vil: če bi ideja jugoslov.ainstva kedaj propadla v Jugoslaviji, morala bi jo Bolgarska zopet oživiti. Cais je, da se uresničijo sanje vseh južnih Slovenov in se osnuje jugoslovenska zvezna država, v katero bi vstopila tudi sedanja Bol* garska. Konečno je naglašal profesor Kiros, da je treba z vsemi močmi delati za to, da se vzpostavijo med Bolgari in Srbi prijateljski odnošaji.
Češkoslovaška
Politični položaj v Češkoslovaški
PRAGA, 20. Predsedništvi obeh zbornic sta sklenili, sklicati narodno skupščino za 19. maja t. L Ta dan se ima sestaviti tudi nova parlamentarna večinai. Pri tej priložnosti*se bodo na* domestili nekateri člani vlade. S tem vprašanjem so v tesni zvezi razgovori, ki jih je imel v poslednjem času pred* eednik republike z zastopniki stranic
Do sedaj je sprejel zastopnike vseh čeških strank, dočim sta bila od Nem* cev pri njem doslej samo socialna de* mokrata Czech in Czermak. Medtem se zastopniki čeških strank pogajajo, ^ da dosežejo sporazum v spornih finančnih vprašanjih ter v vprašanju aiprovizacije in trenotnega socialnega položaja. Po* slednjega bo brzda razjasnil prihodnji kongres socialno * demokratične levice, ki se bo vršil, še preden se sestane na* rodna skupščina.
V Bratislavi, prestoliči Slovaške, se vršijo pogajanja o kolektivni delovni pogodbi. Ta pogodba bo brez dvoma pripomogla k temu, da se stavka polje* delskih delavcev, ki je izbruhnila sicer samo v pokrajinah z mešanim, slovaš* kim in madžarskim prebivalstvom, kon* ča. V teh pokrajinah je šlo tudi že mnogo stavkujočih zopet na delo. V pokrajinah s čisto slovaškim prebival* stvom ni v ob če izbruhnila nobena večja stavka. V teh krajih je stavkala le tu pa tam kaika manjša skmpina.
Odnošaji med Prago in Parizom
PRAGA, 20. Na povabilo pariškega mestnega sveta, čigar člani so se lani udeležili velike sokolske slavnosti v Pragi, je odposlanstvo praškega mesta z županom Baxo na čelu odpotovalo v Pariz. S tem odposlanstvom gredo tudi odposlanci praškega semnja vzorcev, hranilnic, bank, praške in olomuške tr» govske zbornice in zveze češkoslovaških industrialcev. _
Avstrija
Zakon proti Habeburžanom odklonjen
DUNAJ, 19, Zakon, s katerim naj bi bilo Habsburžanom prepovedano probi* vati na avstrijskih tleh, je bil odklonjen s 95 glasovi proti 94. Proti temu zakonu so glasovali predvsem krščanski socialci. Po tem zakomi bi se ne smel noben Iiabsburžan povrniti v Avstrijo brez po* sebnega dovoljenja vlade. Prestopi proti teiAu zakonu so se imeli kaznovati z ječo do 6 let«
Agitacija za prfldjučitev Tirolske k Nemčiji naperjena proti Italiji
INNSBRUCK, 19. (S.) Včeraj popoldne se je vršH velik shod za ljudsko gla* sovanje o priključitvi Tirolske k Nem* čiji. Na shodu je bil tudi tirolski dežel* ni glavar. Predsednik zveze »Andrej Hofer« je izjavil, da je ljudsko glasova* nje potrebno, ker bodo po njem lahko vsi Nemci zahtevali osvoboditev južne* ga Tirola. Italija bi ga morala odstopiti, ker bi bil to neobhodni predpogoj za prijateljstvo z Nemčijo. Zveza za po* meč južnemu Tirolu v Berlinu je izdala oster proglas, čigar duh ni nikakor v skladu s pret veznimi kulturnimi nameni tega društva. Predsednik te zveze je sam berlinski župan dr. Reich. Govoril je tudi ameriški polkovnik Emerson, kateremu je italijanska vlada že davno prepovedala pristop na italijanska tla.
Italija
Rimska konferenca
RIM, 20. Včeraj popoldne so se sestali v raznih dvoranah palače Chigi nekate* ri posebni odbori konference nasled* stvenih držav. Ti odbori so pretresali razna vprašanja, ki so Tka sporedu kon* ference, in so določevali besedila Čle* nov, ki se tičejo posameznih vprašanj.
Nočna poulična bitka v Parmi. En mrtev
PARMA, 20. Snoči se je vnela huda bitka med parmskimi fašisti in komuni* sti. Komunisti so bili izobesili v okraju Aurelio Saffi rde»5o zastavo. Fiaišisti so sklenili, da se mora odstraniti. Ker jim komunisti niso hoteli ugoditi, je prišlo do krvavega popada, prt katerem je bil en komunist ubit in en fašist težko rtu njen. Na lice mesta so pritekli orožniki in kr. stražniki, toda ni se jim posrečilo, da bi izgrednike pregnali, ker so ljudje streljali nanje z oken in streh, tako da so se morali umeknitL Moralo je priti na pomoč nekoliko oklopnih avtomobilov, ki so s strojnicami pregnali puntarje s streh, katere so potem orožniki zasedli. Bitka je trajala do 2 po polnoči. Areti* ranih je bilo nad 100 oseb.
Novi poboji in požigi v Foiano della Chiana
Smrtonosni zasedi, ki so jo bili napro* žili kmetje v Val di Chiana, je sledilo grozno maščevanje fašistov. Novi od* delki so šli v imenovani kraj, kjer ne* usmiljeno ubijajo naiHolj znane sociali* ste in jim sežigajo hiše. Včeraj so se na» šla trupla treh novih žrtev teh pokolj ev.
Italijansko s turški sporazum in Anglija
LONDON, 20. Agencija Reuter po roča, da je angleški poslanik v Rimu do* bil nalog, naj italijansko vlado opozori na govorice o italijansko* turškem do* govoru, čigđđ* besedilo ni bilo sporočeno v London.
V zvezi s tem poročilom je sledeča vest agencije Štefani iz Londona od 19. t. m.: Državni podtajnik za zunanje za* deve je rekel v odgovoru na nekatera vprašanja* da je angleška vlada v po* menkih z italijansko vlado glede pogod* be med Italijo in Kemalisti. Ne gre pa da bi angleška vlada zahtevala od Ita* lije, naj v zmislu doloičb pravilnika Zveze narodov to pogodbo objavi, ka» kor namigujejo poslanci v svojem vpra* šanjoi.	____
Anglija
Anglija priznala rapallsko pogodbo
LONDON, 20. Včeraj so bile objav* Ijene note, katere je Lord Curzon poslal dne 14. februarja t. 1. italijanskemu po* slaniku in jugoslovenskemu zastopniku v Londonu. S tema notama je angleška vlada potrdila prejem prepisa rapallske pogodbe in je izjavila, da priznava brez* pogojno vse določbe omenjene pogod* be, ki se tičejo razdelitve ozemlja.
Sestanek med Lloyd Georgeom in Briandom
PARIZ, 20. Agencija Havas poroča iz Londona: Pred včerajšnjim so se začeli predhodni pogovori za sestanek med Lloyd Georgeom in Briandom. Lloyd George je sprejel francoskega poslani* ka in je pri tej priliki naglašal potrebo tega sestanka. Oba ministrska predsed* nika se sestaneta koncem tega tedna v Boulogne ali v Hythe.	. .
Stavka rudarjev. — Lastniki pripravljeni
spremeniti svoje predloge o plačah
LONDON, 20. Po konferenci, ki so jo imeli, zastopniki lastnikov z uradniki ministrstva za trgovino in obrt, so last* niki izjavili, da so pripravljeni znatno spremeniti dosedanje predloge o plačah.
Francija
Francoski ministrski predsednik sprejel Lioyd Georgeovo vabilo
LONDON, 20. Briamd je sprejel Lloyd Georgeovo va£>ik> na sestanek ter poj de v Hythe v spremstvu nekoliko uradnikov. Gre za sestanek zasebne na* rave ia ne za pravilno konferenco.
Skrb francoske vlade za po vojni razdejane kraje
PARIZ, 19. Med razpravo o proračunu stro&kov, ki se bodo krili z odškodnino v zmislu mirovne pogodbe, je minister Loncheur naglašal pogum prebivalcev razdejanih krajev. Od 4,700.000 begun*
cev se jih je 4,100.000 povrnilo na nazde* jana ognjišča. Loncheur je dokazoval, da bo treba 15 miljard frankov za po* pravo pokvarjenih rudnikov. Dočim so ti rudniki dali v 1913 letu 18 miljonov ton premoga, znaša to število v teko; čem letu le 4 milj one ton. Za obnovitev razdejanih krajev bo treba 80 miljard. Minister je rekel dalje, dai bi Nemčija mogla porabiti svoje delavske moči, ako ji preostajajo, za to, da bo lahko dajala Franciji premog, s katerim bo ta posled* nja izdelovala predmete, ki so potrebni razdejanim pokrajinam. Loncheur se je ob koncu zahvalil vladi in vsem dobrim ljudem vsega sveta, ki so dali kako po* moč nesrečnim prebivalcem razdejanih pokrajin ali so posvojili nekatere razde* jane vasi in nek-alera razdejana mesta.
Nemčija
Zavezniki zahtevajo nemško zlato in srebro
PARIZ, 20. Listi potrjujejo vest, da je repanacijska komisija poslala nemšk! komisiji za vojna bremena noto, v ka* teri zahteva, da se mora vsa vrednost nemške državne bianke v zlatu in srebru prenesti pred 1. majem 1921. v podruž* niče državne banke v Kolnu in Koblen* zu. Ako bi Nemčija te zahteve ne hotela izpolniti, bo komisija zahtevala, naj se ji izroči vse zltao in srebro nemške dr* žavne banke.
Vsebina novih nemških predlogov PARIZ, 19. List »Temps« je prejel iz Kolna brzojavko, s katero se potrjujejo sledeči podatki o novih nemških predlo* gih: Nemčija bo ponudila: 1. povračila v naravi, t. j. nekatera dela, katera bi iz* vršil konsorcij nemških podjetnikov; 2. povračila v gotovini, t. j. Nemčija bt plačevala po 3 miljarde mark v zlatu na leto za dobo 10 let in spremenljive let* ne obroke, ki bi znašali eno petino nem* škega izvoza v zavezniške dežele. Nem? čija bo poleg tega predlagala, naj se sklene mednarodno posojilo v znesku 10 miljard v zlatu, za katero bodo jam* čili dohodki nemških železnic. Nemška industrija se udeleži tega posojila v znesku 20 Temps« potrjuje tudi vest, da se je Nemčija ponudila, da prevza* me nase dolgove zaveznikov pri Zedi* njenih državah.
Posledice gospodarskih odredb
proti Nemčiji
BERLIN, 20. Poročila trgovskih zbor nic po posameznih nemških trgovskih središčih posvečajo, kakor je bilo priča* kovati, obilo pažnje posledicam, ki so jih imele kazenske odredbe zaveznikov za nemško trgovino. Vpliv teh cdredb na podjetnost posameznih trgovcev in podjetij se že jako čuti. Večina trgovcev se — po teh porolčilih — drži naziaj in denar je začel zapuščati trgovino in in* dustrijo. Vsled tega je udarjena velika in mala trgovina. Veliki trgovci ne dobi* vajo več skoraj nobenih nardčil, in rav* no tako ^Uidi industrija, ki je v mesecu marcu dobila kaj ali nič novega dela. Tudi semenj v Lipskem je mnogo trpel, zakaj mnogo že sklenjenih kupčij je bi* lo vsled neuspeha londonskih pogajanj razveljavljenih. Skrčenje obrata je ravno tako občutljivo tudi v mali trgovini, ki je poleg tega zelo udarjena tudi vsled naglega padanja cen, tako da preživlja v sedanjem hipu. nevarno krizo.
Izvoz v zapadne države je vsled nove carinske meje popolnoma ustavljen. Kljub temu pa je bila panika na borzi le hipna, tako da se niso ugotovili nika* ki nevarni skoki ne na semnju deviz ne na semnju drugih veljav. »Berliner Bor* senzeitung« kriči vsled tega na nemške trgovce in jim očita preveliko previd* nost, ki prehaja v škodljivo strahopet* nost. List pravi dobesedno: Mnogo veli* kih pogodb je bilo razveljavljenih. Takšni koraki, ki so naperjeni proti last* nim sodržiavljanom, pričajo b ipretira* nem nezaupanju. Ako poj demo tako naprej, bomo dosegli, da se bodo zase* dene pokrajine gospodarstveno popol* noma ločile od ostale države. To zlo pa ne bo nikakor najmanjše med vsemi zli, lei nam jih bodo prizadjali zavezniki. Toda kaj naj se reče še le o tistih, ki zahtevajo plačilo v tuji veljavi? S t eni pripravij(ajo svojemu lastnemu denarju globok prepad. In ta zahteva se nahaja zelo pogostoma v pogodbah med trgov* ci iz svobodne Nemčije in trgovci iz zasedenih pokraj in ob Renu.«
Sicer pa bo trgovina med svobodnim delom Nemčije in zasedenimi obrenski* mi pokrajinami postala zek> težavna. Dočim je izvozu iz Nemičije v obrenske pokrajine na poti nova carinska mej^a, ki so jo ustanovili zavezniki, bo uvoz iz Nemčije zelo oviran po novih določilih, ki jih je izdala medzavezniška komisija za obrenske pokrajine in ki predpisujejo, da bo treba za izvoz v Nemčijo imeti posebno dovoljenje imenovane komi* sije, oziroma njenega posebnega odbo* ra, ki se je za to ustanovil in bo imel svoj sedež v Emsu. Zraven tega je vpr£u šanje izvoza v Nemčijo iz zasedenih po* krajin vprašanje fcudi politične narave. Nemška vlada je prepovedala vsak uvoz tujega blaga, ki je prišlo v obrenske po* krajine iz zavezniških drž>av. Takšno blago sme v Nemčijo le na podlagi po* sebnega dovoljenja nemških oblastev in bo takoj zaplenjeno, ako pride čreac mejo brez tega dovoljenja.
Tako se mora trgovina med Nemčijo in zasedenimi pokrajinami boriti z ovi* rami, ki prihajajo z dveh strani, od Nemčije in od zaveznikov. Gospodar-stveni položaj je torej v teh pokrajinah postal vsled odredb zaveznikov proti Nemčiji ravno tako nevzdržljiv kakor v svobodnem delu Nemčije. Zato se novi nemški predlogi, ki jih bo Nemčija stavila zaveznikom, pričakujejo v trgovskih krogih z veliko napetostjo tostran in onstran Rena. Sedanji gospodarstveni položaj in sedanje razpoloženje nem* ških trgovskih krogov bosta imela goto* vo velik vpliv na zadržanje nemške vlade pri novih pogajanjih z zavezniki.
Nemci ob mrtvaškem odru bivše cesarice
POTSDAM, 20. Ves dan je hodila mnogoštevilna množica kropit truplo bivše cesarice. Ko je maršal Himienburg prišel iz cerkve, mu je množica vzklikala, Princ Eitel Friedrich je izdal v imenu bivšega cesarja progi sa, v kate* rem se toplo zahvaljuje tistim, ki so sc pridružili dvorski žalosti.
Pred par dnevi je priredila zveza nemških častnikov v neki berlinski cerkvi zadušnico po rajnki cesarici. Pobož* nemu opravilu so prisostvovali general Ludendorff, bivši načelnik nemškega glavnega stana, general von Kluek in general von Seeckt, sedanji poveljnik nemške državne brambe. Tudi Luden* dorffu je množica prirejala ovacije, ko je prišel iz cerkve. Sploh dokazuje za* držanje berlinskega prebivalstva prili* kom smrti bivše cesarice, da je ostalo bivši cesarski hiši zelo vdano. Vlada upošteva razpoloženje občinstva in je uradno izrazila cesarski dru/ini svoje sožalje. Isto so storile vse skupine v dr* žavnem zboru razen socialistov. Sole niso zaprte, toda profesorjem kakor tudi drugim uradnikom je vlada dovolila, da se lahko dajo zastopati pri pogrebu rajnke cesarice. Pruski naučni minister je dovolil, da tiste šole, katere so svoj* čas uživale posebno pokroviteljstvo rajnke cesarice, lahko proslavijo spomin svoje bivše dobrotnice, toda ccri« monije morajo biti priproste in nikakor obvezne tudi za tiste učence, ki sc jih ne želijo udeležiti.
Grška
Položaj na maloazijskem bojišču
ATEN J:, 19. Uradno poročilo od 17. t. m. pravi: Na fronti severne skupine so naše čete očistile ozemlje severnoza* hodno od Askanijskcga jezera od turških tolp. Na drugih delih fronte je mir. Na fronti južne skupine vlada zatišje, dasi Turki tupatam ustrelijo kakšenkrat proti našim prednjim stražaim. Pri Tisl-vrUu je neki turški oddelek hotel zase« sti most črez reko Meader. Bil je odbit.
Amerika
Zedinjene države proti novi vojni v Srednji Ameriki
\VASHlNGTON, 19. Uradno se javlja, da je vlada Zedinjenih držav sklenila, da ne bo trpela nove vojne med Panamo in Kostariko.
Lansing o reševanju reškega vprašanja
Lansing je objavil nekaj odkritij o delu mirovne konference. Zanimivo je, kako sodi Lansing o delu Sveta četvorice glede jadranskega vprašanja.
Pred vsem naglasa Lansi 2, da je bil eden glavnrh razlogov nesoglasja med predsednikom \Vilsonom in njim ta, da so se razgovori med Wi1sonom in glav* nimi evropskimi državniki vodili v naj* strožji tajnosti. Ta tajnost in nepotreb* no molčanje sta na vse ostale člane mirovne konfernce brez dvoma jako ne« ugodno vplivali. Zlasti je pa slabo vpli* valo dejstvo, da ni Svet četvorice samo želel temveč naravnost zahteval, da odposlanci malih narodov, ki so biJi na konferenci navzoči, o sklepanju zaključkov nič ne zvejo. Tajna posvetovanja so po Lansingovem mnenju poglavitni vzrok, da konferenca na splošno ni uspe* la. Kot tipična primera neplodnosti taj» ne diplomacije navaja Lansing reško afero in ureditev vprašanja Šantunga. O reškem vprašanju pravi LansJng:
Nastop italijanskih delegatov je šel za tem, pridobiti Američalne, zlasti pred* sednika \Vilsona, da priznajo meje, ki so se določile v londonskem paktu. Te me* je so bile skozi in skozi strategiČne ter je bila njihova naloga, zavarovati Italijo. Vsekakor so pa bile te meje opravičene v času, ko je bila Avstrija strija nehala obstajati kot velevlast lei položaj se je bistveno spremenil, zakaj odslej Avstrija ni mogla več ogrožati Italije. Italijanski' delgatl so pa smatralt da je vpričo te bistvene spremembo splošnega položaj ai bolj umestno, zalite* ve zvišati kakor jih znižati, češ sedaj se lahko sklene kompromis. Posest Trsta in Reke bi dala Italiji monopol pomorskega prometa na dalmatinski obali. Italijanska trgovina bi obvladala vsled tega tudi zaledje Dalmacije. To bi pa bil velik trgovski neuspeh za novo jugoslo« vensko državo.
Ko je bilo že gotovo, da pripade Trnt Italiji, je nastal hud boj za suverenitet© Reke. Propagandisti »o trdili, da »odi Reka na podlagi samoodločbe narodov k Italiji Predsednik WiIson pa. ki je bil trdno prepričan, da je ta zahteva neo*
pTavičena, se za italijanske zahteve ni ^menil in italijanski deleji&fi so zagro* ziK, da zapustijo konferenco. Tedaj pa je vsled t& grožnje izstopil \ViIson in javno obrazložil svoje stališče. Nato je odpotoval Orlando iz Pariza v Rim. KmaUi je odmevala vsa Italija od bur* nih in besnih protestov proti nekdaj ta* ko popularnemu predsedniku Zedinje* nih držav. Spor radi Reke, ki je bil eden najkoeljivejših incidentov, do katerih je prišlo v Parizu za časa komerence, nam jasno predoči, kakšne posledice| Ima tarna diplomacija. Neki italijanski, diplomat, ki je intimen prijatelj Orlanda in Sonnina, mi je izjavil: »Em trdijo eno, pa ni res; drugi zopet drugo, pa. tudi to ni res. Komu naj se verujer* Kaj je napraviti? Stvar je obupna. Toliko, tajnih sestankov z različnimi osebami!j Sedaj imamo rezultat. To je strašno!«
Jaz sem se nasmejal ter rekel: »Iz tega j sklepam, da Vi tajne diplomacije ne
''"»Ne ne!« — vsklikne diplomat. »Vse neprilike izvirajo iz teh tajnih sestane kov- Sveta štirih mož, ki navsezadnje vendarle ne morejo molčati in pripovc* dujejo različno o tem, kar se je dogo^; dilo. Tajna diplomacija pomeni popolni neuspeh.«
Koliko je vredna tajna diplomacija, se je pokazalo, kakor pravi Lansing, naj* j bolje, ko se je predložila mirovna po*; godba nemškim delegatom. Tako niso. imeli delegati malih narodov toliko časa pravice, vpogledati dobesedno besedilo te listine, dokler ga niso videli pred* stavniki njihovih poraženih sovražnikov.
Dorna^ vesti
Smrtna kosa. Preminul ie včeraj zvečer ob 9. uri v 61. letu starosti, Fran Jurca, dolgoletni sluga našega »Tržaškega podpornega in bralnega društva«. Z njim je odšla tiha, mirna duša iz doline solz. Bodi mu zemljica lahka! Pogreb bo danes ob 3 popoldne.
K dogodku v Rojanu. Iz Rojana nam pišejo: H krvavemu dogodku v Rojanu, ki je predmet različnih govoric in ki bo po poročilih drugih tržaških listov našel svoj konec brezdvumno pred sodnij , bi pripomnili še sledeče: Poročila italijanskih listov pripovedujejo o stvari seveda po svoje. Tako je neki list poročal, da je bil orožnik ogrožen že v gostilni. To pa ni res, saj je orožnik sam grozil. Tudi se mu ni zabranilo, zapustiti gostilno. Zapustil jo je celo prej kakor družba. Tudi ni bila družba nikakor pijana in orožniku sovražna. Saj je sedel orožnik v družbi fanto\- malo pred dogodkom v živahnem razgovoru. Vladalo je vobče prijateljsko razpoloženje. Tudi ni res, da je prišel orožnik v gostilno šele potem, ko je bila družba že tam, temveč res je. da je prišel istočasno kot drugi. Orožnik je bil civilno obiečen in je imel pri sebi službeni samokres. Ko je zapustil gostilno, se je ustavil zunaj in ko je Legiša odhajal, mu je orožnik sam prišel naproti ter ga pozval na odgovor. Orožnik tudi ni bil napaden od družbe, kakor trdijo nekateri listi. Zakaj družba je šele prihitela na pozorišče žalo-igre, ko so zagrmeli streli. Legiša je bil takrat že mrtev. Orožnik je Slovenec, se imenuje Jakob Rener in je doma iz Sežane. Toliko javnosti na znanje, da se ne bo dala premotiti od tendencijoznih poročil drugih listov.
Reška jugoslovenska stranka. Ustanovila se je :>Reška jugoslovanska stranka«, z začasnim odborom na čelu. Sedež stranke je za sedaj Zagreb, Nova stranka vabi vse reške Jugosio-vene brez razlike političnih načel ali strankarske in plemenske pripadnosti, naj pristopijo k nji. V svojem pozivu naglaša, da čaka reške Jugoslovene ogromna borba na političnem in gospodarskem polju. »Riječki Glasnik« pripomni: Žalostna preteklost nas je naučila pameti! Obenem poziva vse reške Jugoslovene, tako tiste, ki so reški pripadniki, kakor tudi tiste, ki so imeli tam stalno zaposlenje in bivališče, vse begunce in izgnance, naj se brezpogojno vpišejo v »Reško jugoslovensko stranko«* To je potrebno, da se ve, koliko jih je in koliko m jih povrne na Reko. Kdor se ne vpiše, pokaže s tem, da se ne misli niti povrniti niti sodelovati f«t političnem in gospodarskem delu na Reki. Prijave sprejema odbor v Zagrebu, Gajeva ulica 12, I.
»Stavka« prodajavcev rib. Tržaški proda-javci rib, ki so čla«i tukajšnje zveze tržaških prodajavcev rib, so včeraj zjutraj na vse zgodaj zasedli ribji trg. Ko so občinski uradniki včeraj zjutraj hoteli iti v urade na ribjem trgu, jim je bila pot zastavljena, prodajavci jih niso hoteli pustiti, da bi Šli na svoja službena mesta. Čim je bil magistrat o tem obveščen, je poslal proti prodajavcem oddelek mestnih stražnikov. Ti so ribji trg izpraznili, toda stvar ni šla gladko, ker so se prodajavci rib upirali. Vendar je bil red okoli 11. ure popolnoma vzpostavljen in ribji trg je zopet zadobil svoje navadno lice.
Včerajšnji nastop tržaških prodajavcev rib je posledica spora med zvezo prodajavcev in tukajšnjim magistratom. Dočim bi tržaški prodajavci rib hoteli imeti zase monopol te trgovine, je magistra! podelil dovoljenje za proda-
janje rib tudi drugim ne tržaškim ribičem, n, pr. čožoiom in tudi raznim ribičem na ostalem Primorskem kakor tudi ribiškim zadrugam. Tržaška zveza prodajavcev rib je videla ▼ tej politiki magistrata veliko nevarnost za svoje stanovske interese. Vsled tega je nastalo med člani tržaške zveze precejšnje vrenje, ki traja že nekaj časa in je včeraj zadobilo obliko nasilne zasedbe ribjega trga.
Glasbena Matica. Dre vi ob 19.30 bo odbo-rova seja.
Uradne vesli
Izseljevanje v Kanado. Civilni komisariat za Trst in okolico naznanja: Kanadska oblastva za priselitev v new-yorški luki zavračajo vse one, »ki se izkrcajo v new-yorŠKi luki z namenom, potovati v Kanado, in n'majo železniškega listka do kraja v Kanadi, v kateri so namenjeni.« Vsled tega smatrajo ameriška oblastva na Ellis Islandu take izseljence za ljudi, »za katere mora skrbeti javna dobrodelnost, j ker nimajo v Z-sdinjenih državah nobenega človeka, ki bi bil zakonito obvezan, jih v potrebi podpirati«, ter jih pošljejo nazaj. Zato je potrebno, da kupijo izseljenci, ki so namenjeni v Kanado in se izkrcajo v Zedlnjenih državah, že v Italiji železniški vozni listek do kraja, kamor so namenjeni.
Ako se pa izkrcajo v Kanadi in pridejo naravnost iz rojstne ali pristojne države, je dovolj, da imajo znesek denarja za potovanje do kraja, kamor so namenjeni.
Nedavna določba, ki je stopila v veljavo dne 1. januarja t. L in s katero se je svota denarja, ki ga mora imeti priseljenec s seboj, zvišala na 250 dolarjev za vsakega izseljenca, na 125 dolarjev za vsakega člana družine v starosti nad 18 leti in na 50 dolarjev za vsakega člana družine v starosti od 5 do 18 let, — je podaljšana na nedoločen čas. — Trst, 18. aprila 1921. —
Komisar Fione.
Živina, ki so jo odpeljali bivši sovražniki.
Civilni komisariat za Trst in okolico naznanja: Da se določba 238. člena versailleske mirovne pogodbe čim lažje uveljavi, je potrebno, da se doprinesejo kar najbolj točne listine, zlasti kar se tiče one živine, ki so jo vzeli Nemci v pokrajinah, v katere so vdrli. — Zatorej se pozivajo vsi, ki so v stanu, dati tozadevna točna pojasnila, da se zglasijo v veteri-j narskem oddelku civilnega komisariata za Trst in okolico. —Trst, 18. aprila 1921. —
Komisar Fione.
bo pobiral predsednik kast. lov. dr. . g. Vilko Sever predpisano takso in fotografi je, da se preskrbi orožni list vsem onim članom, ki žele dvigniti svoje puike. Obenem prosi društvo one gospode, ki so kot župam odvzeli puške, naj poskrbijo lastnikom potrdila odnosnih občinskih uradov.
šolska prireditev v Herpeljah. Ljudsko-šol-ska mladina herpeljske šole nastopi v nedeljo, dne 24. aprila 1921, ob 4. uri pop. v dvorani g. I. Kriiman v Herpeljah s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Oton Zupančič: »Ciciban in čebelica«, dvogovor. 3. Oton Zupančič: »Ciciban cicifuj«, samogovor. 4. — sRdeči sarafan«, dvospev. 5. Utva: ^Medved z medom«, dvogovor. 6. Utva: -Koliko je zvezd <, samogovor. 7. M. Gregorič: ^Sneguljčica*, igra v 2 dejanjih. 8. G. Ipavec: ^Cerkvica poje se troglasno. 9. — 7. Mlada mamica«, samogovor. 10. Oton Župančič: ^Ciciban posluša očetovo uro*;, dvogovor. 11. — »Mak", poje se dvo-glasno. 12. »Tihi mrak-, tamogovor. 13. Utva: »Prvi krajec«, samogovor. 14. F. Kolednik: »Mlada modrijana«, prizorček. 15. E. Gangi: »Slovenska zemlja ', deklamacija. 16. — -Dimnikar«, samospev. 17. F. Levstik: /U bežni kraljdeklamacija. — Med sporedom svira domača godba. Namen: Izpopolnitev mladinske šolske knjižnice. StariŠi in prijatelji mladine, omogočite z radovoljnimi prispevki, da se lepi namen doseže.	Učiteljsivo.
POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jujgoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14.	451
TRGOVSKA HIŠA, na glavni cesti v Postojni* kjer se nahaja že nad 40 let, dobro vpeljana trgovina z manifakturnim, modnim in galanterijskim blagom, je na prodaj. Odda se ev:?n-tuelno tudi v najem. Josip Kraigher, Postojna.	(679J
V NEDELJO 24. t. m. ob 4 pop. se uprizori na j Kontovelju *Krivoprisežnik« (repriza). K obilni udeležbi uljudno se vabi domačine in tujce.	(669)
i HIŠICA, s tremi prostori in 106 klafter obdelane zemlje, se proda za 22.000 lir. Ilijaš Šivan, Sv. Mar. Magd. zg. 32.	(673)
Iz tržaškega iiv'lertia
Tatov: v stanovanja. Včeraj pri belem dnevu so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Petra Meneguzzi v ulici Chiozza št. 77. Iz stanovanja so odnesli eno moško obleko in en par čevljev. V obleki se je nahajala listnica s 100 lirami, srebrna cigaretna doza in več drugih drobnarij v skupni vrednosti 850 L.
Grehi nepravega orožnika. Neki Josip Cec-chetti, stanujoč v ulici Chiozza št, 38, je krožil vsak večer po gostilnah in bife tih. Oblekel se je v orožniško obleko, se izdajal za orožnika ter sleparil lastnike in natakarje. Lastnika bifeja -Bar automatico« je osleparii prvič za 500 lir, drugič za 50 lir. Lastnika »Bar Moderno« za 47 lir in lastnika bifeja »Bar Napolw za 50 lir. Možakar se pa ni dolgo veselil in zabaval. »Orožnika« so zasačili ter ga zaprli.
Tatovi v bifeju. Včeraj ponoči so obiskali neznani nočni gostje bife g. Gasparija v ulici Carducci št, 3. Tam so se prav po domače postregli. Sneli so s stropa več gnjati, iz omar so odnesli več škatljic sardin in tonine. Lastnik, ki trpi nad 200 lir škode, je naznanil nonočno gostijo policiji.
Mož in žena. Včeraj zjutraj je prišel mož Antonije Parovel, stanujoč v ulici Pozzachera št. 5, v rožcah domov. Namesto da bi ji voščil »dobro jutro«, se je začel prepirati z njo. Ce bi ženska potrpežljivo požrla očitanja, bi se bila morda vsa stvar dobro iztekla. Ali žena mu je pridno odgovarjala. Razkačeni mož pa je zagrabil čevelj ter ga zagnal ženi v noge. Nato je legel k počitku. 2ena je pa morala iti na rešilno postajo, kjer so ji dali primerno pomoč.
Kaj se pravi priti tržaškim barabam v roke!
Pred par dnevi je prišel v naše mesto 48 letni Jurij Lengovich, doma iz Pule. Tu je imel več opravkov. Če človek ne pozna prav dobro mesta, zlasti pa Trsta, zaide lahko med kako roparsko druhal. Neka taka vrsta tolovajev je izvabila včeraj ponoči Lengovicha v ulico An-tonio Caccia. Njih namen, ki pa je splaval po vodi, je bil, oropati ga. Ko so bili v omenjeni ulici, so ga vrgli na tla ter mu hoteli vzeti listnico. Lengovichu se je pa posrečilo pobegniti. Med pretepom je dobil rano na glavi in pod očesom. Šel je na rešilno postajo, kjer so mu dali prvo pomoč.
Gospodarstvo
—	Kupčija z ftjgcslove&skim žitom v Trstu.
V poslednjem času so bile cene jugosloven-skemu žitu na tržaškem trgu sledeče: ovsu 118 lir za metsrski stot franko Trst, otrobom 90 do 95 lir. moki 380 lir,
—	Žetev v Jugoslaviji, Iz Belgrada poro* čajo: Vsled dolgotrajne suše se je bilo bati, da se bo letošnja Žetev v Jugoslaviji slabo obnesla. Sedaj pa je nastopilo deževno vreme in skrbi radi žetev so se razpršile.
Švicarski tečaji
ŽENEVA, 19. Lira 28*40, marka 9'1625, avstr. krona 170, angl. funt 22705, fr. frank 42'40, dolar 57862.
Trgovinska pogodba med Ceškolovaško in Romunsko
PRAGA, 20. Poslanstveni svetnik dr. Dvor a ček je odpotoval v Bukarešt v spremstvu zaktopikov raznih ministr? stev, da podpiše trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Romunsko.
Bersna p^roilSa,
Tečaji;
Trst, dne 20, aprila	;
Jadranska banica ..............
Cosulich . • .....................354
Dalmatia..................
Gerolimich ................. 1635
Libera Triestina...........«... 547
Lloyd ....••»..**•
• • . . • . . •

• . . .
• » • « •
• . • .
. • • • * • • •
1650 1050 243 388 407 365 600 3G4 380
Lussino . Martino] ich • . Occania . . • • Premuda .... Tripcovicli ... Atapelea ...» Cement Dalmatia Cement Spalato .
Tuja valuta na tržalkem trgu:
Trst, dne 20. aprila 1921.
Neprepečatene krone ........4.--5.—
avstrijsko-nemSke krone ....«•• 3.50— 4.—
češkoslovaške krone........ 29.-- 30 —
dinarji	59.--61.—
leji ..«••••••••••••• 33. 34.
marke ••••••••••*« •• 33.--34.—
dolarji .............20.40- 20.60
francoski franki «•••••••«• 149.--150.—
švicarski franki • ••••••••• 355.--360.—
angleški funti papirnati .«•»*»• 80.--81.—
angleški funti, zlati ........ 102.—104.—
rubli ............... 12.- 13.—
napoleoai .«•••»••••** • --36.—
Vesti iz Istre
PnŠke. Civilni komisarijat v Voloskem naznanja, da se nahajajo puške, ki so bile za časa Avstrije lastnikom odvzete, v Trstu. Lastniki jih morajo dvigniti osebno v vojašnici, kjer so shranjene. Puška se pa izroči lastniku le tedaj, ako predloži potrdilo občinskega urada, da je puško v resnici oddal, ter orožni list, ki ga izda okrajni civilni komisariat v Voloskem. Za orožni list se mora plačati taksa in doprinesti fotografija. Puške se izročajo samo prvi pondeljek in petek v vsakem mesecu.
Kastavsko Lovačko društvo bo šlo pri tem svojim članom na roko. V nedeljo, 24. t. m.,
Rozalija Budin Ljudevit Špacaparc
poročena Miren pri Gorici, 14. aprila 1921
(420)
MALI OGLASI
SLUGO išče odlična družina. Naslov pri uprav-ništvu.	(677)
KOZI z mladičema Švicarske pasme ste na prodaj. Bole, Optinc 179.	(678)
PRODA SE tekom dneva Singerjev šivalni stroj za krojače in bela steklena omara. So-litario 1, Cohen.	(680)
HIŠA V SEŽANI z dobro upeljano gostilno, skladiščem, vrtom in dvoriščem ob glavni cesti tik postaje ^ventuelno še druga zemljišča) se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Stolfa v Sežani.	(681)
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
(25)
Klinarja, človeka slabe splošne naobražbe, ta hiba ni mciila: niti opažal je ni. Bil je presrečen, ko je mogel prežati na priliko, da bi govoril z Ivanko na samem, ko je šla k tru-meau-u, da pogleda tam neko novo fotografijo Leino, ki jo je predstavljala v veliki večerni toaleti z globokim decoletć-jem in s coiffuro a la Botticelli. Na tej veliki fotografiji se je Lea zdela zares krasna. Uvelost oblik se ni opažala, ker jo je goljufivi »objektiv«, ali pa roka fotografova napravila mnogo mlajšo: baržunasto-črne oči Lcine so gledale tu v svet S hrepenenjem odaliske, ravni krepki nos s širokima, a bolj tankima nosnicama, podol-gate trepalnice in mala široka usta so podajali še bolj njeni pojavi videz hrepeneče orijental-ke, k i je tu kazala svoje čare v pohlepni moderni obleki, da je zadobila gospodstvo v salonih, kakor ga je imela tudi v hišah slabega slovesa.
Ivanka in Klinar sta skupno motrila sliko kakor da sta popolnoma zaposlena žnjo, dočim jima je v tem hipu srce živejše utripalo v sladkem pričakovanju besed, ki padejo sedaj.
Ivanka se je z dražestnim pretvarjanjem kazala ravnodušna in je hvalila spretnost fotografa, ki jc »tako verno« predstavil Leo.
—	Ali se vam ne zdi, da je krasno zadeta? — ga je vprašala s popolnim uverjenjem v tistem, vedno vlažnem pogledu, ki mu je ugajal najbolj.
—	Ta fotografija je velika umetnost — ali jaz ljubim bolj naravo, naravno mladost in dražest, ki se nahaja v tej fotografiji — je odgovoril on, pokazavši s prstom v zrcalo, pred katerim sta stala in ki je blestela v njem mlada, sveža pojava Ivankina. In ko ona ni nič odgovorila na to laskanje, ampak se je bavila z drugimi slikami, ki so stale na omarici, je nadaljeval Klicar bolj tistim glasom, dasi sta se mogla povsem svobodno razgovarjati v spic&cem šumu družbe:
—	Hvala vam, da ste šli po pismo . . .
Ta pripomba jo je vidno razburila, njen obraz oblila rdečica in povesila je oči in dolge svilene trepalnice. No, kmalu je privzdignila glavo ter odgovorila nekako kljubovaje:
—	Kaj sem mogla storiti drugega, ko ste me prosili?
—	Hvaležen sem vam, da ste uslišali mojo prošnjo — to mi je dovolj.
Njegov glas je nekoliko drhtel, ko je izgovarjal te besede, ona pa je mislila, da je morda užaljen radi njenih besed. Ali, en dober, pri-iazen pojile d iz tistih ljubih oči tfa je zopet po-
miril in ojunačil. Naslonjen z laktom ob tru-mcau, s svojo glavo povsem blizu njenega klobuka, katreega cvetje se ga jc včasih dotikalo, če se je ona nekoliko živahnejše maknila, je navidezno gledal žnjo fotografije, v resnici pa je srkal vase njene besede,njene poglede, in njen dih, opojen in očaran od vsega čara njenega mladega bitja. Gledal jo je z blestečimi in iskrenimi očmi, vsako črto njeno, vsako kretnjo, prevzet od želje po nji. No med tem, ko je njega popolnoma osvojila sebičnost njegovega instinkta, ki mu jo je predstavljal kot predmet zadovoljstva in sreče, in se je ta instinkt ver-toval v vseh poigravanjih možke naravi, je bila ona mirnejša in njeno čntstvovanje dušev-nejše, a brez zavesti o tistih močeh, ki so jo nadviadovale. Tudi njena sebičnost je že občutila zadovoljstvo ob navzočnosti tega človeka, ljubo slast ob njegovih besedah, sladko jezo pri njegovih plamtečih pogledih, ali, četudi je bila dekle svoje dobe in je vedela vse, kar vedo tudi druga dekleta, je bila njena duša vendar bela, Čista knijga, ki čaka, da življenje zapiše vanje, kar ji prinaša seboj. Vse je občutila še le prvikrat, še nejasno, zagonetno in Čisto. In zato je bilo njeno zadovoljstvo še popolno, ker je uživala ta čas brez premišljanja, kaj bi moglo biti, ali kaj bo dan in mesec kasneje.
(Dalje).
PRIDNO služkinjo išče mala družina proti dobremu plačilu. Via Giulia 82, vrata 9. [674)
MALA HlŠA se nroda v Divači št. 8.
(675)
OBDELANO POSESTVO: skupaj ležeče njive, vinograd, gozd in nedozidana hiša ob cesti blizu ICastva se proda za 65.000 lir, Nadaljna oojasnila daje J. Pegan, Jušiči — Matulje.	(676)
IMAM na prodaj hiše, posestva, krčme, mlekarne, prodajalne, pekarne v Trstu in oko-< lici. Posredovalec Ferdinand Stoifa, Skcr-klja Sv. Peter 1 IV. Rojan, zraven cerkve, od 1 do 2 pop.	fb28)
SINGERJEV čevljarski šivalni stroj pred vojno nov, in kolo amerikanske znamke \ najboljšem stanju se proda v ulici Ku^fjern Manna 3, pritličje.	(664}
POPOLNOMA NOVA moderna hiša z verando z vsem komfortom, 4 sobe s priilklinami in vrtom se radi preselitve proda. Solnčna lega v bližini Ljubljane. Selc dozidana, popolnoma suha. Cena Lit. 75.000. Ponudbe na upravcištvo pod »75.000	(666)
REDKA PRILIKA! Veliko, lepo obdelano posestvo (zelo rodovitno, skupaj ležeče, njive in travniki, zaraščeni gozdovi, 2 hiši z gospodarskimi poslopji — vse na ravnini v prijazni vasi tik Kamnika v Jugoslaviji) se j resnemu kupcu le vsled rodb. razmer takoj j proda. Cena zaradi trenotno visokostoječe j Lire samo 110.000 Lir. — V lastno dobro interesentov je, da si kar hitreje pridejo posestvo ogledat. Naslov in podrobnosti se zvedo do 24. aprila v hotelu Gržina, Št. Peter na Krasu.	(631)
MLADENIČ, vešč ital., slov, in nemščine, korespondence in knjigovodstva išče službe kot pomožna moč. Ponudbe pod Delvaen« na upravništvo.	(668)
KROJAČNICA Avgust Stular, ui. S. Franccsc« D Assisi št. 34, III. sad. jt edina dobroznanai fcrojačnica v Trstu.	23
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da ecm pftejJ delavnice odprla tudi salon za izgotovljenc zjih-ske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za oJbilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulic« Conmeroale 3.	5S6
DOBRO IZURJENEGA čevljarskega pomoč-! nika, sprejme ra stalno delo Anton Reščič,! Postojna.	(534)!
BRINJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek*	34
t
S potrtim srcem naznanjamo v imenu tudi ostal'hsorodnikov, vsem pri- raj jafeijem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubi soprog in oče
pasestetik in trgavec v
po dolgi bo'ezni, v starosti 59 let, danes, 18. aprila, ob 6. uri zvečer, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bode vršil v sredo, dne 20. aprila od 5-6 zvečer iz hiše žalosti v Ročinju št. 6 na domače pokopališče.
ROČINJ, 18. aprila 1921.	321
£Litas soproga. — Erna« Ve^celJ, Eosika, otroci.
2? 58___ _
VESELI CI
katero priredi
„Prostovoljno gasilno društvo" v HruSevju v nedeljo, 24. aprila t. 1. v prostorih g. P. Del Linz-a
Spored : Lovski ts i, ljudska drama v 5. dejanjih-Šaljiva poŠta in ples. — Začetek točno ob 3 pop. — Svira glazbeno društvo .Kraška vila" iz Sežane.
Vstopnina: I sedeži L 6, II sedeži L 4, stojišča L 3. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se vsa preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
NB. Mladini pod 15 letom se vstop ne doroli, tudi v spremstvu starišev.	318
S 24. aprilom 1921 začnejo v Komnu zopet redno ustanovljeni semnji. Na udeležbo vabi
Županstvo občine Komen.
317
— TVR3KA —
Bos. RiM Medoino
Brzojavke Picclnino telefon £9-75
Trsf — Via Boschatto it. 6 — Trst
Setmo na debelo za preprodajalce!
Trakovi, moške m ženske nogavice, robe*, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift, različni glavniki, ž'p3ga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. Nico o 19
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 fprei Sirrieg
Največjo izbero daril ia birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi Št. 3, (prej Baniera)
Dva i

mu u
se tahoj sprelmeta na trojno delo. 315
FRANC MLAKAR, mizar v Divači. Plača po dogovoru s hrano In stanovanjem
r
Soda v krftmb In lag.
Zdravila, Lekarnarske specijalitete, obveze, gumijevi predmeti, ricinovo in sezamovo olje, vazelina itd. 60°' Octova fclseiln* v velikih steklenicah. — Kipeti dira« lastni izdelek. AikaHCna soda«
Solway in amerikanska razjeđlivasoda v vrčih. Č ni čaj. Orange. Vanilija. Žafran. Škrob. Pralna in dišeča mUa. Milo „Crtoform" najčistejše vrste. Oksalna kislina v kristalih. Svinčevacetat v kristalih. Amoni-jakalna sol v prahu. Glauberjeva sol. 36
EnudstropM hiše
s podzemeljsko vinsko kletjo, hlevom in posestvom, pripravna za gostilno, pros dajalno itd. v zelo lepi legi, se radi se* litve proda. Cenj. pismene ponudbe aH ustmne če mogoče do 1. maja na J03. Prašelj, Dolina 39 pri Trstu.	(319)
[je.
plinov čoke, drva za peti in Štedilnike

strešniki, nm'na opeka, cement Periferni l. vrste
Daniele PDlin, Trst
Sirite „edinost
fi
ZALOGI:	29
Via Eoroneo 25 tetefon J3-0S ^Biale XX. seilem&fe 94 tflef. 241^
1 ! ! !
!
[
FELBERBAUM & ROLICHI
287	(prej HfiDŽET & KORITNtK)	B
Gorica — Corso Verdi štev, 7, vogal šolske ulice
Velika zaloga manufakiurnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega perila, nogavic itd., kakor tudi vseh potrebščin za krojače in šivilje. — Opreme za neveste!
m debelo!	Cene brez konkurence.	la drobno!
mmm