I Najfeiji ilerauld dnevnik^^ J J f Združenih državah t X VeUa leto Za pol leta • . . . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA tisi zšlovensBhidelavcevv Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876. . Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ____j The largest Slovenian Daily m \ the United States. except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. . TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 213. — ŠTEV. 213. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 10, 1924. — SEE DA, 10. SEPTEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTT. LETALCI SO POLETELI V WASHINGTON Po uspešnem poletu iz Bostona v New York, kjer jih je pozdravil tudi angleški prestolonaslednik, so odleteli zraboplovci proti Washingtonu. — Velikanski napredek* v letalstvu. — Pred štirinajstimi leti je premeril Curtiss 137 milj v 152 minutah. — Vse mesto mu je nazdravljalo. Mitchel Field, New York, 9. septembra. — Ameriški avijait iki, ki se nahajajo na poletu krog sveta, so se dvignili danes ob poldesetili zjutraj v zrak, da polete v Wash-iiikton. Vremenska poročila so kazala, da bo vreme slabo, a avijatiki, katerim je načeloval generalni major Patrick, so niso ustrašili ter se dvignil v zrak. Namen avijatikov je bil krožiti nekaj časa preko Plii-ladelpliije in Baltimoreja, predno bi pristali v Washington. Washington, D. C., 9. septembra. — Mučen sprejem je bil prirejen letalcem »krog sveta, katere so pozdravili predsednik Ooolidge\ vojni tajnik Weeks in drugi odlie-njaki. Na čast možem, ki so pridobili za Ameriko sloves, da so prvi obkrožili v zraku ves svet, je bil oddan salut eno in dvajsetih strelov, največje odlikovanje, kiatero morejo nuditi oborožene sile Združenih držav. Ves Washington je bil na nogah, da pozdravi drzne letalce. * * Štirinajst let, predno so ameriški letalci krog sveta navdušili celi narod, je vprizoril Glenn H. Curtiss polet iz Albany-ja v New York, dne 21. maja 1910. Dobil je nagrado $10,000, katero je razpisal list World. Na tisoče ljudi je bilo priča tega poleta na polti nad reko Hudson navzdol. Brzojavke so prihajale iz vsakega posameznega kraja ter obveščale prebivalstvo glede napredovanja poleta. Pogoj potovanje je bil, da se ga z a vrši v štiri in dvajsetih urah, z zadostnim časom, da napolni svoje ttaaike ter spravi svoj stroj v red. C ima s se je na j prvo ustavil na neki farmi v bližini Poughkeepsie. Zavrsil je oficijel-Tii del notovanja, ko je pristal v Inwood. Nato je poletel na Governors Island, kjer so ga pozdravili ai^madni eastniki, člani zrakoplovnega društva ter zastopniki lista VV orlda. Curtiss je vozil s povprečno naglico š!ttiri in petdeset do pet m petdesetih milj na uro. V zrak se je dvignil v Albany malo po sedmi uri zjutraj ter dospel na farmo pri J ougnkeepsie ob osmih in šest in dvajset minut. Nato se je ustavil v Inwoodu in ob dvanajstih je dospel na Governors Island v newyorskem zalivu. Edini drugi polet, katerega bi se dalo primerjati s tem, j.> vprizoril en mesec poprej francoski avijatik Paul- l1!!!1,' ! -ie poIctel iz ^o™1™ v Manchester, na razdaljo 1K) v »tirih urah ter enajstih minutah. Pot je bila lažja kot Curtissova, kajti vodila je preko odprte dežele in francoski avijatik je potreboval dva dni, oa ,ie dospel na svoj cilj. LA FOLLETTOVA KAMPANJA CO.T««HT UMIDMOOD A UNDEMWOOQ, M. v.j Slika nam predoea progresivnega karuliilata senatorja Roberta M. La Folletta in Mrs. Ido Hovt Treadwav, ki je zložila kampanjsko pesem, katera se začenja z besedami: — "You bet, La Follette, We're all set". SAMOMOR POSTARNE AVSTRIJSKE GROFICE Grofica se je usmrtila, ker je bila blazno zaljubljena v prejšnjega avstrijskega nadvojvodo. Pognala si je tri kroglje v glavo. Ženeva, Švica. 9. septembra. — V sporočilu iz Bazla se glasi, da je umrla v neki tamošnji bolnici grofica Gabrijela Szeehenv, vsled samomora. To poročilo je povzročilo v vseh interesiranih krogih velikansko senzacijo, posebno radi okoliščin, ki so spremljale tragedijo . Grofica, ki je izvira iz iste družine. koje član je postala ne\v-vorška milijonarka Gladv Van-■derbilt, je izvršila obupno deja- NEMČIJI SE BLIŽA KABINETNA KRIZA Nemški nacijonalci so začeli pretiti s kabinetno krizo. V četrtek bo prihodnja kabinetna seja. Berlin, Nemčija, 9. septembra. Nemški kabinet, ki se bo sestal v četrtek, se bo bavil z vprašanjem, če naj prizna Nemčija, da je bila sama in edina odgovorna za izbruh svetovne vojne. To priznanje hočejo zavezniki na vsak način izsiliti od Nemčije. Nemški nacijonalni krogi so odločno proti temu, da bi Nemčija kaj takega priznala. To bi bila zanjo največja sramota, poleg tega bi pa Nemčija tudi nekaj izjavila, kar ni resnično. Predsednik narodne deželne li- V MAINE SO ZMAGALI REPUBLIKANCI. Portland, Me.. S. septembra. — Pri senatorskih volitvah v državi Maine je bilo oddanih nad 225 LA FOLLETTE BO GOVORIL V NEW YORKU DNE 18. SEPTEMBRA. Nedvisni predsedniški kandidat senator Robert M. La Follette bo tisoč glasov. Zmagali so repnbli- imel svoj prvi govor v New Torku ZENJE MALE ENTENTE. kanci in sicer z močno podporo K ukl uksJcla ncev. VISOKA JAMŽČINA ZA POŠTNEGA INŠPEKTORJA. Chicago, ILL, 7. septembra. — Danes bodo pirivedli pred sodišče poštnega inšpektorja Williama J. Fahy-ja, ki je bil baje sokrivec pri poštnem ropu v Rondout, lil. Obravnava proti njemu se bo začela dne 16. steptembra. Pozneje se je izvedelo, da je bil Fahy Izpuščen proti varščini $50,000. v četrtek IS. septembra in sicer v Madison Square Garden. Sedem tisoč sedežev bo brezplačnih. Pet tisoč jih bo pa razprodanih po 50 centov oziroma po $2.00. EKSPLOZIJA V TOVARNI ZA OLJE. TRUE USMRČENI PRI KO-T.TZTJI. Frankfort, Ky., 8. septembra. V bližini tukajšnje postaje sta se trčila dva vlaka. Dva strojevodja in en kurjač so bili na mestu mrtvi. Nesreča je nastala zato, ker je bil tir napačno premaknjen. ITALIJANA BODO DEPORTI- Franklin, Pa., 8. septembra. — Dva moža sta bila usmrčena, šest težko ranjenih, več drugih pa lažje poškodovanih pri eksploziji, ki je nastala v tukaj sni Eclipse Oil Company. Tovarna se je unela, in požar so delavci le s težavo pogasili. nje po ostrem sporu z avstrijskim nadvojvodom Evgenom, znanim ge je imel te dni značilen govor, klerikalcem ter načelnikom Kri-'v katerem je rekel, da bo Nem-žarskega reda, ki je poveljeval; čija toliko časa igrača v rokah avstrijskem četam v bitkah pry j svojih sosedov, dokler se bo za-Piave. Prejšni nadvojvoda je star našala na postavna sredstva oziro-šestdeset let ter živi izza konca m a na gospodarski pritisk, vojne v Švici Splošno ni bilo zna- Njeno edino upanje mora biti no. da je imel ožje stike z grofi- orožje. Edinole z orožjem si lahko co Szechenv. Znano pa je bilo, da izboljša svoj položaj, se je nadvojvoda zaročil z neko Ako ne bo vlada ugodila že-bogato udovo v Bazlu in da Ijam nemških nacijonalLstov. je vsled tega tudi izstopil iz Križar- kabinetna kriza neizogizna. skega reda. kojega pravila so ga-- obvezovala citati neporočen. \ Ko je grofica čula o tem. ga je j APPONYI ZAHTEyA RAZORO baje pismeno skušala odvrniti ml sklepa. Ker ni reagiral na pismena sporočila, se je grofica napotila v stanovanje nadvojvode. Tam je prišlo do burnega prizora. Nadvojvoda je ostal trden. Kljub vsem prošnjam in solzam grofice je rekel, da se bo na vsak način poročil z bogato udovo. Namignil je. da je njegov finančni položaj tak. da se mora poročiti. Ko je grofica to slišala, je potegnila iz žepa majhen revolver, katerega je vedno nosila s seboj ter si hitro pognala v glavo tri kroglje. še predno je mogel preplašeni nadvojvoda preprečiti njeno dejanje. Spravili so v najbližjo bolnico, kjer je umrla, n»* da bi prišla k zavesti. DVOJNI UMOR IN SAMOMOR V ITALIJANSKI DRUŽINI. Ossiniiig, N. Y., 8. septembra. 26Jetnega Joeepha Svifa, ki je ravnokar odsedel svoj drugi kazenski tectum, bodo do kot neza» željivega tuja deportirali v Italijo. Njegova taati etanoje v New iTorku. ... . Giuseppe Gandolfo, stanujoč v hiši 133 Mott Street, je ustrelil včeraj svojo hčer in njenega moža, nato je pa še samemu sebi pognal kroglo v glavo. Kaj je bil vzrok te strašne družinske tragedije, se ni moglo dognati. i ■LOVKHSKI 1JMV1*. f ŠTIRJE MRTVI PRI VOLILNIH NEMIRIH. Plaque Jfflne, La., 9. septembra. Tekom volitev so se tukaj za vršili veliki nemiri. Štirje ranjeni volilei so umrli v bolnišnici. Nad dvajset volilcev -je poškodovanih. Ženeva, Švica, 9. septembra. — Grof Apponvi je izjavil danes pred Ligo narodov, da smatra Madžarska trianonsko pogodbo za niče-vo, dokler ne bodo dežele Male entente odložile orožja. Izjavili je: Mi smo razoroževai-no točko v pogodbi podpisali le pod pogojem, da bodo vse sred-nje-evropske države razorožile. Zgodilo se je pa baš nasprotno Člani Male entente so se s pomoč jo raznih velesil oborožili do zob. Ako se temu takoj ne odpomore bo tudi Madžarska zavrnila tria-onsko pogodbo ter začela oboro-ževati. ŠTIRI MILIJONE LITROV PE TROLEJA ZGORELO. PROGLASITEV VOJNEGA STANJA V ŠANGHAJU Kitajsko pristanišče Šanghaj je bilo stavljeno pod vojno pravo. Zastopniki inozemskih vlad so nastopili po izkrcanj n več kot tisoč mornariških vojakov. Šanghaj, Kitajska, 9. septembra. Zavezniški in ameriški mornariški n armadni poveljniki, so progl-a-^ili danes v inozemskem delu >angha.ja vojno pravo radi velikih bojev med nasprotujočimi si kitajskimi armadami v razdalji ne-koko osmih milj od mesta. Dvesto in petdest ameriških mornariških vojakov ter približno 800 japonskih, angleških in italijanskih čet se je izkaealo iz inozemskih bojnih ladij, ki so zasidrane v pristanišču. Amerikanci so zavzeli postojanke v neposredni bližini bojev. Glasi se. da so bile sile generala Lu-Hsianga poražene. Nasprotne čete so jih potisnile nazaj proti Sanghaju in na tisoče beguncev je pribežalo v mesto ter iskalo zavetja v stanovanjih, katera so stražile izkrcane inozemske čete. Napadajoče sile generala Či •Tuanga so naskočile utrdbe pri Vusung,. 10 milj od Šangliaja in pozneje se je glasilo, da so prodrle naprej do razdalje osmih milj od mesta. Poročila o napredku bitke, ki je divjala, celi dan, so si nasprotovala, ker niso hoteli poraženi priznati svojega poraza. V inozemskem mestnem delu pričakujejo vsaki trenutek, da bo prišlo do spopadov med Kitajci ter izkreanimi evropskimi in ameriškimi četami. Ameriški admiral Anderson poveljuje mornariškirn vojaikom. ki -jo bili izkrcani. Dal je povelje, naj se vzdrži celo mejo inozemskega okraja mesta ter zavrne sile generala Ci-ja, če bi skušal napredovati. Šanghaj, Kitajska. 9. sept. — Inozemske mornariške čete. ki so se izkrcale z bojnih ladij, so bile nastanjene v različnih delih inozemskega okraja. IZJAVA PROGRESIVNEGA KANDIDATA La Follette, progresivni predsedniški kandidat, je izjavil, da* je njegov namen zmagati. — Delavskim izvrševal-nim uradnikom je izjavil, da ima iste prilike kot predsednik Coolidge. — V glavnem se ne bo pečal s politi-no korupcijo sedanje administracije. — La Foiletova vloga je slična Rooseveltovi. VLAK POVOZIL DRUŽINO TREH. Kittanning, Pa., 9. septembra. — Frank Pippert, njegova žena in osem mesecev star otrok so postali žrtve železniške nesreče. Vozili so se v avtomobilu in na križišču jih je povozil Buffalo eks-presni vlak Pennsylvania železnice. Šofer je ostal nepoškodovan. Washington, D. C., J), septembra. — Sen. La Follette je povedal delavskim voditeljem na konferenci, katero jc imel včeraj zvečer, da je zmožen kosaiti se s predsednikom Coolidge-em glede števila glasov. Izjavil je, da je liaiiitni progresivnega tiketa zmagati. Trdil je, da se širi vsepovsod progresivno gibanje in da dobiva vedno več pristašev. "Ko smo pričeli kampanjo," je rekel, "smo bili mnenja, da bomo zmagali le v sedmih ali osmih državah, a sedaj smo spoznali, da bodo glasovali za nas ljluidje v državah, o katerih nismo nikdar domnevali, da bi bile na naši strani. "Nočem staviti v nevarnost svojega slovesa kot iztirjen politični opazovalec. Nočem vam vsilM misli, da pretiravam, a dejstvo je, da je naše gibanje enako kandidaturi Coolidge-a in da se vsak dan bolj širi. Kot je položaj danes, imamo priliko tekmovati z republikansko stranko." Senator La l^ollette je nato objavil poročilo trgovcev, industrijalcev in drugih iz vseh slojev prebivalstva, da potrdi svoje izjave. Senator La Follette bo kladivo, s katerim bo napaden rekord Hardingove in Coolidgove administracije. Senator La Follette bo napadel obe stranki in oba kandidata, a glavni napad se bo obračal proti sedanjemu gospodarju Bele hiše. La Follette ne namerava omeniti imena predsednika, a razkrinkal bo ves rekord sedanje administracije. Ne bo se pečal v glavnem s politično korupcijo sedanje adjnirristracije., Zadieve, tikajoče se Daughertv-ja, Falla in Denby-ja bo prepustil senatorju Wheelerju. Senator La Follette bo napadel Esch-Cummings transportacijsko postavo, politiko administracije glede zapadnil? farmerjev, ki je zadala farmer jem flako težak udarec, ter konečno davčno politiko administracije. Njegov program pozdravljajo z navdušenjem demokratični voditelji, ki so mnenja, da bo igral La Follette sedaj slično ulogo kot jo je igral Roosevelt, ko je razcepil republikansko stranko ter pomagal Wilsonu na predsedniški stolček. Predsednik Coolidge je že naperil svojo ost proti La Follettu v svojem govoru, katerega je imel v Baltimore. Kot že poročano je napadel staJišče senatorja La Folletta glede najvišjega sodišča Združenih držav. Tudi general Dawes, podpredsedniški kandidat republikanske stranke, si je privoščil v svojih govorih radikalnega senatorja iz Wisconsina ter namerava ponesti boj prav v njegovo domačo državo, ker bo imel v kratkem govor v Milwaukee. 4"Eno glavnih vprašanj sedanje kampanje,'' je pojasnil La Follette delavskim voditeljem, "je vprašanje visokih živijenskih stroškov, prav kot je bilo -leta 1912, ko jo predsednik Wilson napravil to vprašanje za glavno točko kampanje ter tudi zmagal." POSKUSNI POLET NOVEGA ZEPPELINA. DVA FRANCOSKA ČASTNIKA ARETIRANA KOT ŠPIJONA. Berlin, Nemčija. 8. septembra. Malo je manjkalo, tla ni razburjena ljudska množica linčala v tu-kajsni bližini dveh francoskih čast nikov, enega poročnika in stotnika. Zasledili so ju, ko so delal«, opazke o nemških vojaških manevrih. Če bi častniki deželne bram-be pravočasno ne posegli vmes, bi jih razburjeni prebivalci obesili na prvo drevo. 30 MRTVIH V VIHARJU. Tokio, Japonsko, 9. septembra. T«žki nalivi iir^iharji so na For-mosi zahtevali nad trideset človeških žrtev. Nad 400 oseb je nevarno poškodovanih. Vsega skupaj Je razdejanih 3200 hiš. Wilmington, N. C., 9. sept. — Strela je- užpala velikanski rezervoar petroleja, ki je last Standard Oil Company. Zgorelo je nad štiri milijone litrov petroleja. BRAZILSKI V8TAŠI PORAŽENI. Buenoa Aires, 9. septembra. — V bližini Tibirica, Brazilija, je bila poražena kolona, sest o ječa. *e tisoč dobro oboroženih vstaSev. Vladne čete so zaplenile dosti vojnega maierijala. Friedrichshafen, Nemčija, 9. septembra. — Na današnjem poletu novega Ze.ppelina. katerega so zgradile tukajšnje naprave na račun ameriške vlade, je poletela preko Alp tudi grofica Brandstein. Bila je edina ženska na krovu zrakoplova, kajti vsi ostali potniki so bili izvedenci, ki se zanimajo le za tehnične strani padeta. NAJVEČJI POLETNI HOTEL NA SVETU JE ZGOREL. Kingston, N. Y., 8. septembra. Hotel Kaaterskill v osrčju Catskill gora, ki je bil največji potetni hotel na svetu, je danes do tal pogorel. "Imel je kakih tisoč spalnih sob, v obednici je bilo pa prostora ea 1500 -gostov. Požar je nastal v kuhinji. Hotel je bil zavarovan za 140,000 dolarjev. is DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALU! IN ZASEDENEM OZEMLJU. DtBM vo uit mi iMiiij JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $13.90 2000 Din, — $27.60 5000 Din. — $68.50 Prt whillft, U snaSaJ* nanj kai a n poštnino in druge ^irift« a zadnje pošte in isplaiajt ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 M Barotillh, Id magaje Manj k*4 M Ur mlini i »mM it II s» pačtuina in drage strelke. tfjf bi Zadnu * Es poiOJatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJBV ali pa DVATTBOSS UR dovoljujemo po mogo&MMtl le poaeben dopust. VndBMt Dinarjem In Liram sedaj M etabm, menja se referat in anpl iakevano; b tega razloga nam nI negate padati natanfae eene vnaprej, rnianamo pe ceni tistega dne, ke nam pride peslsnl denar t roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V. NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TROŠK9 $1.—! lede igplačil ▼ amer. dolarjih glejU po—ban ogla« r Um ltetiL Ts^BtoftDnft - - - _■ mn pa New York, M. T. ■MM* GLAS NARODA. 10. SEP. 190*. *GLAS NARODA" an* Publish«« ky Publishing Comptiy, LOUIS BKNKDIK. £A Corporation) Plač« of Bull««* •» Um Corporation «nd CortlMxH W»H. »orouoh of Manhattan. of Abo v* OfflMni wow Yorfc City. K. V. MflLAI NARODA«* (Vol«* of tha Nopto) Iwry Doy Cxcopt Sundayo and HotHay. Kb mg tuj« |lot mm Awmte .Za Now York s« ooU wmmm w.... to tfmaii ............... H.oi 2a pol tata ..................... pol Ma .......M——......«13.60 Za Inozortiatwo a oolo Ma -n-.. .... •1.80" Za pol Iota Adwortlaoniowt on Aproomont tadiola voatel daw bwwnll nodoU I" >WH _ podplaa la ooebaootl ao no prlobčujejo. Denar naj Mono? Order. M »p rem em tri krajrs naroCnlkor, pro« tad! prcilnS btrallMo naana «rt. da hitreje najffomo m blacoToU po- tt L A S NARODA trot, Borough of Manhattan. Not Vwt, K. Tolaphono: Cortlandt 287» resna beseda • - V Lorain. Ohio, se vrši konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote. Konvencija je pomembna in znaeilnn v več kot V samem ozirii. Pri tej priliki se bo namrer odločilo. če naj Jednota zanaprej zavzema isto stališče kot ga je zavzemala šestindvajset let — stališče nepristranosti in zavest, da sla edinole v tej nepristranosti njena rešitev in njena bodočnost. Vztrajanje pri enem ni v tem oziru statrokopitstvo. To je znamenje globokega in treznega preudarka in prepričanja, da je tudi v neodvisnosti moč. Drugi so skušali tako in tako. Če se jim je posrečilo— blagor jim — če se jim ni posrečilo — Bog ž njimi. Jugoslovanska Katoliška Jednota je bila pa od pri-četka na istem stališču. V šestindvajsetih letih se je izkazalo to njeno stališče kot močno, trdno in pravilno. Neumestno bi bilo od nje, poskušati, če je drugod boljše ali slabše. Ponavadi je slabše. Če imajo slučajno drugod boljše, radovoljno ne da-jajo od sebe dobrot. Oe jih slučajno dajejo, ji ji ne v svojo škodo. "Glas Natfoda" je kuinoval Jednoti pb njenem rojstvu. Kak<> šibka in revna je bila tedaj. Samo navidez. V nji je bilo dosti prirojenih življenskih sil, ki so se s čudovito točnostjo in naglico razvile. Imela je zdrave predpogoje za življenje in napredek. In poleg tega tudi lepo kopico sovražnikov, nasprotnikov in zavidnežev, ki so jo hoteli uničiti in streti v prah, predno je dodobra shodila. *4Glas NarodaM se je zavedal ob vsaki priliki svoje svete dolžnosti ter sproti odbijal z Jednotino pomočjo vse napade, ki so bili naperjeni nanjo. Težki boji so se vršili takrat, toda Jednota je bila vedno zmagovalka. Rojaki so se ji divili, ugajalo ji je njeno junaštvo ter so pristopali v njen krog. V teku dolgih šestindvajsetih let se ni "Glas Naroda" niti enkrat izneveril svojim obveznostim napram Jednoti —r obveznostim, katere si je prostovoljno zadal. Lahko se pa reče, da te obveznosti niso bile prav posebno lahke in niso bile zavidanja vredne. Kolone "Glasa Naroda" so bile od prvega pričetka vsakomur na razpolago, kdor je hotel z besedo ali nasvetom koristiti Jednoti. "Glas Naroda" je v svojih uredniških člankih in drugem svojem čtviu vedno branil Jednoto pred najrazličnejšimi napadi, katerih. 5c enkrat povedano, ni bilo malo. Ker je bilo Jednotino stališče vedno pravilno in ker je "Glas Naroda" uspešno branil pravico, jima je bila v vseh slučajih zmaga že vnaprej zagotovljena. Dokler ni bila Jednota na trdni podlagi, ni za nobeno uslugo in za nobeno delo, ki ga je napravil zanjo, zalit evtal "Glas Naroda" niti centa plačila.. Šele ko se je povzpela na zdravo finančno podlago in ko so njeni voditelji uvidleli, Ida mora biitti. vsako delo plačano in da se to delo lahko plača, ne da bi bila pri tem Jednota oškodovana, je bila sklenjena trgovska pogodba glede glasila Jugoslovanske Katolišbe Jednote. Slavna delegacija naj po svoji preudarnosti določi, kakšen in kateri list naj bo bodoče glasilo. Ponudb je od vsepovsod dovolj, takih in takih. Dvomimo pa, če bodo delegati bolj vpostevali na eni strani šop fraz in hinavskih zagotovil in*na drugi par po-kionjenih pencelnov, kot pa tiste uspehe v prid Jednoti, ki so posledica našega nad petindvajsetletnega nesebičnega dtola. - . - l C . 'i'-; • . • - - .'-Du «? . oš . VARNOST Vsaka krava v Bordenovih čredah je redno preiskana od izvedencev. Od vsakega kmeta, ki prodaja mleko Borden-n se strogo zahteva, da paid na čistost. Vsak palec prostora, kjer se pripravlja mleko, je stalno pod nadzorstvom. To vam jamči da dobite pravo var. nost v tej glavni hrani, ko jo kupite. UtoSweETEM£f> *VAP0RATE» Milk Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom, nam pošljite ta oglaa a svojim imenom in naslovom. No. t. THE SOMEN COMPAMT Novice iz Slovenije. Roparski napad v Češenici na Do- ■ prostem ubili. Nato so se vrnili v | hišo, katero so imeli ves čas tega početja zastraženo, ter šli v sobo, Deco so pometali z ležišč, Cvekovo ženo pa lenjskem. I Novomeški kot Dolenjske in tja ,. . „ , . . . - | kjer so spali otroci, naprej proti Hrvatski ter Kocev- ____ j a ogrožata že nekaj časa dva skrajno nevarna nasilna vlomilca, ki se pojavita zdaj tu, zdaj tam. Po pripovedovanju ljudi je eden bržkone vojaški begunec, o drugem pa pravijo ljudje, da je srn beračiee Lenke, ki pa je menda že umrla. Napravila sta že nebroj malih vlomov po Dolenjski ter pri raznih posestnikih. P«riklatita se l>onoči k hiši. se prespita na senu. proti jutru pa se spravita na delo. Ker so jima orožniki povsod za petami, se zadržujeta rada tudi v trozdovih in prihajata v vasi čez polje, ko .sta v temi svoje s'tvari sigurna. Pred nekaj dnevi sta obiskala tudi zidanico posestnika Fr. Koželja v Češeniei. Tamkaj sta si privoščila jabolčnika ter vina in raznega suhega mesa. Naslednjo noč pa sta se pripravila na drz-nejši in velikopoteznejši vlom. Bilo je na praznik sv. Roka. Kočar Bernard Ferlep v Zagradcu se je podal zvečer spat. Kar se pojavita pozso ponoči pred njegovo posteljo dve temni postavi. Zbudila sta ga nasilno, mu pomolila revolver :>od nos in zagrozila: "Ako ne das lenarja. te ustreliva T' Preplašeni mož je skočil pokonci, tatova pa -ta ga takoj ukrotila in Ferlep je moral potegniti izpod blazin listnico s 3000 Din ter jo izročiti napadalcema. V obeh je spoznal za- so jeli pretepati ter jo mučili toliko časa. tla jim je izročila ves denar, ki se je nahajal pri hiši. Nato so zločinci preiskali nekaj preda-Idv in prebrskali omare ter izginili. O storilcih ni ne duha ne sluha. Orožništvo je bilo o stvari obveščeno v zgodnjih jutranjih nrak in je takoj uvedlo potrebno preiskavo. Tpati je. da zločinci ne ostanejo dolgo skriti, kljub temu. da je njihovo zasledovanje radi težkih okoliščin, v katerih se je izvršil uboj in rop. zelo otežkočeno. Roparski napad je izvršil 201etni mesarski pomočnik Rudolf Krump iz Žalca. Hotel je na ta način opehariti svojega delodajalca Jožefa Gorenjaka v Celju za 22">0 Din gotovine. Stvari pa so prišli na sled, nakar Krump ponoči pobegnil od svojega gospodarja in odšel bržkone proti Zagrebu ali Ljubljani. Velik vlom v Ljubljani. Vojni invalid Ciril Kranje je prijavil policiji, da so ponoči vlomili nepoznani svedrovci v njegovo trafiko na Prulah. Tatovi so odnesli različne tobačne izdelke, pisalne potrebščine, papir, dvesto komadov razglednic, vžigalnike in več čokolade. Nadalje so mu iz- Peter Zgaga sledovana vlomilca, ki imata pred j maknili še dve zimski suknji, zlat orožniki izredno srečo. Nasilneža j prstan, zlato žensko ovratno veneta nato prisilila napadenca. da se!žico z obeskom ter 250 Din gtovi- je slekel do golega, nakar sta takega odvedla v podstrešje, koder se je moral vleči na tla. Nato sta mu zvezala roki na hrbtu z močno vrvjo ter ga še priklenila k neki težki lestvi. Zamašila sta mu tudi usta s platnom, da ni mogel kričati. zatem pa sta odšla zopet v dolnje prostore, da pogledata za drugimi vrednostmi. Odnesla sta mu še razen srebrnega denarja več metrov platna, tri obleke, razne dragocenosti, več metrov eajga, samokres .perilo itd. Kočarja so našli ljudje zjutraj skoro nezavestnega na mestu, kamor sta ga položila napadalca. Kam pa sta se tadva podala s plenom, ni znano ter bosta bržkone poskušala spraviti blago v denar šele. ko jima poide gotovina. Uboj in rop pri Zidanem mostu. V noči 22. avgusta se je dogodil med Brankom in Boštajnom pri ^Zidanem mostu predrzen uboj in rop. V pozni noeni uri so potrkali na hišna vrata pri posestniku Cve-ku maskirani roparji. Koliko jih je bilo po številu, še ni dognano, sodi pa se. da so bili trije ali štirje. Imeli so obraze zavite v cunje, pod vratom pa so bili skrbno zapeti, da jih ni mogel nihče spoznati. Takoj pri vstopu v hišo so se vrgli na hlapca,-ki se jim je zdel najopasrejši. Ko so ga z združenimi močmi ukrotili, so ga zvezali z vrvmi ter ga spravili na varno mesto. Nato so se lotili gospodarja. Vlekli bo ga iz hiše ter ga na ne. Skupna škoda, ki jo trpi invalid. znaša okrog 4000 Din. Poskus posilstva. V Ljutomeru stanujoča učiteljica Matilda M. je bila v bližini ljutomerskega kolodvora ponoči napadena od nekega slabo oblečenega sred nj est are ga moškega v nameri posilstva. V strahu mu je ponudila, da pridobi časa za pobeg. 25 dinarjev, ki jih je imela pri sebi, kar je tujec tudi sprejel, nakar mu je ona ubežala. V znamenju alkohola. Razgreta od alkohola sta se dninar Ivan Jernejčič in Jožef Meze iz Blekove vasi v neki gostilni sprla. V pretepu je Meze zgrabil za litersko steklenico in udaril Jernejeiča s tako silo po glavi, da mu ie izbil desno oko. Nevihta s točo. Te dni je razsajal v Mariboru hud vihar s točo, ki je napravila v vrtih in na nasadih, posebno pa v mestnem parku mnogo škode. V parku je toča drevesa tako okie-stila, da so ostale na njih samo gole veje. Nevihta je nadaljevala svojo pot v smeri proti Slivnici. Nesreča pri'delu. Pleskarjema Tomažiču in Pihle-riču se je med delom v kazinski dvorani v Marfboru prevrnila lest-va. Pri padcu je dobil prvi manjšo poškodbo na glavi, drugi pa si je spahnil nogo. Trije ameriški letalci so poleteli krog sveta in so sedaj dospeli v Washington, kjer jih bo sprejela v avdijenci najvišja ameriška gospoda. Vsa čast njihovemu pogumu in slava njihovemu uspehu. Brez dvoma bodo povedali najvišji ameriški gospodi, kaj so videli na svojem poletu. In gospoda se bo čudila tem novicam. Poleteli so na Japonsko, kjer so bili navdušeno sprejeti. Japonci so jim šli v vseh ozirili na roko. Niso jih pognali nazaj, kot požene najvišja ameriška gospoda vsakega Japonca, ki se hoče izkrcati na ameriški obali. Leteli so preko Kitajske, kjer potroši ameriški multimilijonar vsako leto na milijone dolarjev za bolnišnice in zdravljenje nalezljivih bolezni. Morebiti so pri tej priliki zvedeli. da izčrpa Rockefeller, za vsak dolar, ki ga potroši za bolne, iz zdravih na stotine dolarjev? Tudi to bi se izplačalo povedati najvišji ameriški gospodi. V Indiji in lndokinl so videli narod, ki šteje na sto miljonov duš. pa se pusti vladati in izrabljati od peščice angleških oficirjev. V Carigradu so opažali najmodernejše razmere. Še pred dvajsetimi leti je bila Turčija ena najbolj nazadnjaških dežel na svetu. Spoznavanje velike dobe jo je pa dvignilo na stališče kulturne države. Raznih institucij, ki so sedaj uveljavljene v Turčiji, ne bo ameriški narod deležen niti v tej niti prihodnji generaciji. Se prej so pluli preko ruskega ozemlja. » Rusija je tista dežela, ki ima vlado, katera kaznuje grafterje s mrtjo. Amerika se najbrž ne bo nikdar povzpela do tega barbarstva. In leteli so nad Centralno Evropo. kjer so videli iz nič vstajati nove države in nove narode. Letalci bi imeli dosti povedati najvišji ameriški gospodi, ako so imeli tekom svojega poleta odprre oči. Kajti najvišja ameriška gospoda je mnenja, da je pri Sanclv Hooku konec sveta in je v tem j zniislu tudi prikrojila vso svojo politiko. Zato bi bilo navsezadnje boljše za letalce, ako bi molčali in naj previdno otresejo s sebe ves tuje-zemski prah, ki se je slučajno oprijel njihove obleke. To je na vsak nači najbolj var- J no in absolutno potrebno za stoodstotni amerikanizem. ★ Madžarska grofica se je ustrelila, ker se ni mogla poročiti z avstrijskim nadvojvodom. Presneto je malo cenila svoje življenje. ★ Ljudje hirajo na duši in telesu. Za telesno hiranje je odgovorna prohibicija. Za duševno hiranje pa slovenski pogrebnik, ki potuje križem Amerike ter mori duševne hiraice s svojimi neslanostmi. ★ Kar se je enkrat posrečilo, se lahko posreči tudi v drugem slučaju — si je mislil elevelandski Lojze ter poslal v Lorain pol vagona svinčnikov in beležnic. Revež pa ni pomislil, da je med naziranjem ene delegacije in druge delegacije precejšen razloček. ★ V Ljubljani snujejo društvo, ko je ga namen bo skrbeti za izseljence, posebno za one, ki so v Ameriki. Hvala lepa! Izseljenci v Ameriki še znajo skrbeti sami zase. Da bi že vsaj napol toliko znali skrbeti zase oni, ki so ostali v .starem kraju, pa bi bilo dobro zanje. ★ In če bi mi tukaj služili dinarje mesto dolarjev, bi nikomur v domovini ne prišlo na misel, da hi ustanavljal kako organizacijo v naš dobrobit. n Slugnslmmnska Ustanovljena 1. 1898 KatnL Sfeimnta Inkorporirana 1. 190 A GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 185 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOCIS E ALA NT. 1S08 E. 32f.d Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box U61, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih srartnin: JOHN MOVERN, iU — 12th Ave. Km«. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GP.AHEK. SOS American State Bank Bldg. 6C0 Grant Street mt Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 BakeweU Bid®, cor. Diamond and Grul Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo. Pnrotnl ndbor: LEONARD BLABODNIK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid*. Puyallup, Wash. FRANK Z O RICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Road. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 383 Park Street, Milwaukee, Wli. JOSIP STERLE Pine Bluffs Wyo. ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukegan. HI. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSHJatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila. na predsednika porotnega odbora. Trognje za sprejem novih članov ln bolniSka ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za ob'len pristop. Kdor Seli postati član te orpnniza^ije. naj se zcrlasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novili društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Angleški princ v New Yorku, Napisal Ig. M., Hoboken. X. J. "NewyoTski 4'World" prinaša članke o navzočnosti angleškega princa v Ameriki. Pišejo jih večinoma ženske in par jih navedem : Prva piše: Od nobene strani ni ukrepa, ki bi ustavil to svojat, ki neprestano ruje in krade veselje in zabavo oeamjočemu princu, ki jt* naš jr<"st. Posamezni in mase ira ljubijo in mi protest i ram o proti voditeljem, ki mu kratijo veselje. Druga: Mi imamo tudi nekaj postopačev po trideset let starih, ki bi se radi pasli ob drnjrih žu-1 ill med delamržno aristokracijo. Sprejema 30-letne daje hotel prav zasanListi v prijetno šal in brapoda spita na mloji pisalni mizi? Soprog je plairil ves divji izza Sploh pa, adi sti že dobila najemni i/e in s«1 vr^el v vsej svoji dol- ni no od gospodov?" zini na drvam. ''Samo >rtoštiiriin_1 "Ne, samo aro treh rabljev. To osemdeset rublja v in štiriintrideset bi bilo skrajno nelepo, če bi za-kopejk!" je stokal. "Žena. mar htevala takoj ves demar." ros ne boš t<-ga nikdar doumela, da' "Tako/" je dejal soprog. "Poni' morem nikamor s takimi vso. temtakem so vsi liišna posestniki ta mi. Jaz sem navaden pisatelj,'^ v Varšavi skrajno nelepd, kajti za-— in je bil gospod ^»prog res ja_s h te vajo vso tnajtmjnjwiio A^naprej. ko nadarjen pisatelj nio resnici na ljul*o svečajw> porta*-' vtikal, in boš moraia z dem«rjem, dlli — "iti ti, T.i misliš najbrž, da ki ti ga bo nesla ta najemmanska sem kak mestni poglavar v na j bo - špekulacija, poravnati vse dolgo- «atejš<>m kraju Poljske! Kje pa naj j«-ml jem denar za take izdat-' XXaslednje 'jutro je imeti g. pi sake? Tatvina je po paragrafih na-^dj prij«tno čast an priliko, sezna-Jnj mogla z njenim finim okusom šega kazenskega prava, žal, še ve- ^ti se z obema gospodoma. Izda-dno prepovedana!" jjala sta se za študenta, tokla njuaii "Xo, mi!" je odgovorila gospa' rdečkasto niadalmjmi obraza an pree»-j zbadljivo. "Radii mene ti modrikasto sevajoči nosovi so š»' ni tn*b;: krasti, že dolrim kaj, vzbudili g. pisatelju utemeljeno da plavam svojih par oblek!" j sumaijo, dani študiran je izMjuonto 1'Kaj pa misliš?" je poizved-o- in edino udejstvranje in poklic val *r. pisatelj in zopet sedel za obeh gospodov, mizr), kajtu ni Trtogefl premaigatij Gospoda sta izrazila g. pisafte- [omMOC«*rOCO « vuim^h *" Vincenta Riehardsa in Helen Malory in W. T. Tildena. Jr. Zaradi mode v smrt. Pariški jisihiatri imajo zadnje dni opraviti s čudnim primerom. je doizdaj malone neznan v analih njihove vede. Gre za duševni proees Regine Flor v, lepotice, kraljice mode in igralke gledališča o, . , , Cliapms Elyses, ki se je pred krat- to mora- kpJoh pa se v stvar ne bom vee L - imto,a . - _ Kini hotela utopiti s štirimi svoji- mi najlepšimi toaletami v naročju. Že leta in leta je veljala Regina Flory za kraljico med pariškimi modnimi damami. Pravijo, da se ni mogla z njenim finim okusom m t rit i niti gospa Xash. znana modna zvezda v Londonu. Njeni najboljši modeli, ki so v zadnjem času mahoma osvojili Pariz, so bili trije: obleke "Pavovo perje", "Solze" in ''Nedolžnost v grehu". Vse te obleke, ki so v vsem odgovarjale svojim imenom, so biie izreden dogodek v modnem živ-precej prijetnega vojna kadečah Uu svoje zadovoljstvo iin mu' Ijenju francoske prestolice. "N- dolžnost v grehu" je bilo oblačilo iz bele tkanine, ovito s črnim šalom, ki so ga nalašč za ta mo- se jedil. j pravila vsemogoče o svojih preš- " Veš kaj? Oddala bova v najem njih gospodarjih : kabinet de.vno od predsobe! Saj ga "Vidite," je dejal eden, "nekoč nrav ak ~ -- -- Kem stanoval pra starejši dami, ki'del prinesli iz Turkestna. Neki Ime je trpinčila in zasledovala s'modni kritik je igralko zaradi te "Ljuba Marija, sto si mi že več- svojimi ljubezenskimi ponudbami. obleke Dazval "Peklenski evet". krat predlagala dn še vselej sem ti Jaz sem pa ostal trdem kol sveto-rekel, da hočem bitli v svojem sta-'pisemski Jožef in sem jo nekega novanju nemoten in ne maram biti dne kratko malo pobrisal; zapustil cd \ isen od tujih hudomuanežev." j sem ji s\T»nik, kajti f5uknje žal ni_ > +11 Tka ll/T. nili.'in nir.^nl OJVIII IITIAI " prav n>ič n** rabimo. Ali se ti oe zdi!" i w_ ________________ obleke nazval "Peklenski cvet Toda vse to ni zadostovalo lepi Regini. Xjen ponos je postajal dnevno večji, njeno iskanje novih senzacij se je podeseterostro-čilo iu naposled se ji je posrečilo priti na novo misel. Pogodila je idejo Roentgenovih žarkov v modi ter je dala po svoji misli izgo-toviti obleko, ki je dobila ime "X-žarki". Ozadje obleke je bilo iz temne svile, ki je bila v sprednjem delu sestavljena iz vedno svetlejših nijans in vse to je bilo pretkano s finimi čipkami, ki so i • • ... , , i — —-.zbujale dojem popolne nagote, jem narau ba se mklo to jnwr ngaj- moj visavds, prav brhka SiJ Regina se je pripravljala za tohko, ko da prihajam s prizgano(vankarica. ko gdč. hčerka, mi je nov nastop v gledališču in se je sve,-o urskat v srtd, ki je poln ^ospa cnlpovedala in me razvpila Ne bo>- Se pf►znamo!", pri sosednih stranicah., da odlašam Toda saj te ne bo nihče motil setn imel. in tudi ne boš od nikogar odvisen.I Soproga g. pisatelja je to menda nasprotno, s tem da vzamemo go-'strahovit o prijalo, pa se je njeno spoda na stanovanje, pridobiš na dobro mnenje nekoliko poslabšalo, čhsu za svoj odpočitek." |ko je "gospod" vzdihujoč prista- vil. "Seveda mi je nato posodila osem rubljev." "Jaz pa," je pripovedoval diru-ne trpim žensk! tttovek ima samo ^ "som stanoval pri gospe, ki je sitnostJ z njimi m ob tvoji zaljubJ imela hčerko. Ker mi je pa bolj "Zakaj pa ravno gospoda? Jaz vil. bi vzel rajši gospodično." 4'To ti verujem, toda jaz ne* jaz no in velela šoferju oditi. Nato je urno splezala na neki spomenik, iu stopi na mostu, in z en mi drznim skokom je izginila v valovih reke. Mimoidoči, ki so videli grozni prizor, so takoj poklicali na pomoč policijo. (Jez deset minut je bila Kegina zopet na suhem. ^Zdravnik ji je z umetnim dihanjem vrnil življenje, poleg nesrec-nice pa so ležale štiri prekrasne toalete, s katerih se je ocejala voda . . . Iz Uga sajnomorilnega poskusa sta se rodili dve senzaciji: ves Pariz je začel noreti za oblekami tipa "X-žarka" in Regino so začeli oblegati ne novinarji, ampak psihiatri, katere je začel njen slučaj modomanije silno zanimati. Profesor Edmond James, ki se ba-vi posebno z boleznimi hrbtenicc in možganov, je izjavil, da si je Regina skušala končati življenja zaradi tega, ker je razvila vse svoje mišljenje v tej smeri, da mora dosledno korakati na čelu mode in da ji ne sme oteti modnega primata -nobena druga ženska. Isti profesor pravi, da se je zadnje čase pripetilo več primerov podobne vrste. Prišlo je celo tako daleč, da so ženske zaradi modne ne nianije zblaznele. Vse to je zanj samo dokaz, da je sedanja modna tekma nezdrav pojav, ki vpliva skrajn^neugodno na žensko psiho. Njegovo geslo je: Najprej zdravje in sigurnost, šele potem moda! Tej profesijozni trezni besedi bodo gotovo sledili vsi, katerim še ni moda omamila razuma. hotela ob tej priložnosti predstaviti gledalcem v svojem najnovej- smodnika "Jaz si prepovedujem taka «u«s plačevanjem stanarine od prve- šem "toaletnem izumu. Ko je pri-m ura vanj a. Szeea- pa ne vem, kdo na petnajstega hi od petnajste- šel čas za njen nastop, se je izmed naju je boJj zaljubljene na- pa nre*t O* 89 ptocvapd ne sprem J goro — ostal dfiZžatL" Grozen umor. V vasi Talheim v bližini Heil-brona je bil petdesetleni dninar lloeger od svojih otrok na besti-jalen način ubit. Osemdvajsetlet-ni sin je držal v navzočnosti matere očeta, medtem ko sta petnajstletna hčerka in štirinajstletni sin bila očeta s palicami tako dolgo, da je izgubil zavest. Nato je prerezal najstarejši sin očetu vrat. Vseh pet je bilo aretiranih. NAJBOLJŠI KOLESAR Ali je mogoče življenje podaljšati? Takoimenovani 1 'dobri stari časi" so na boljšem glasu kakor ga v resnici zaslužijo. Človeški spomin ohrani lepe in prijetne tre-notke, pozablja pa neprijetne dogodke in tako se nam prošla časi kažejo v sijajni luči, katere nismo poznali, ko smo jih preživljali, svota žalosti in veselja, ne glede na posebne prilike, je bila pa vedno precej enaka. Dvomljivo je zlasti, je-li so zdravstvene razmere bile v prej-šnih časih boljše, kakor dandanes. V kolikor pride v poštev najstarejša doba, so trditve več ali manj neosnovane, ker nam manjka statističnih podatkov o zdravstvenem stanju širokih plasti v onih davno minulih časih. Odkar pa zdravstveno podlago posamezne dobe lahko točneje zasledujemo — in to je možno v zadnjih stoletjih, — se nam odkriva zdravstveno sta-1]i<\ ki je neugodnejše kakor današnje. Skrsb za ohranitev zdravja in zdravniška veda sta brez-dvomno storili velik korak na-prej. Moderna civilizacija nam pač prinaša tudi marsikatero škodljivost za zdravje. Preobljudenost v velikih mestih ter s tem v zvezi neprikladne stanovanjske razmere. množitev enostransko obreme-njajočega tovarniškega dela, udo-mačenje dražil in naslad — vse in krajšajo človeško življenje, in krajšajo človeeško življenje. Temu nasproti spoznanje novodobne higijene, naraščajoča skrb za široke ljudske plasti, obsežnejše znanje o zdravtvenih potrebah, končno tudi 'boljša sredstva v borbi proti raznihm boleznim, zlasti otroškim in nalezljivim. Epidemi- je, s katerim so bili naši predniki izročeni na milost in nemilost se zomorejo danes omejiti in do breapomembnosti zmanjšati. Posledica je naraščanje človeške starosti. Človeško življenje se je tekom časa — v kolikor moremo to statistično zasledovati — podaljšalo. Evropa se je v zadnjem desetletju glede razvoja prebivalstva povrnila v tako barbarske življenjske oblike, da je neposredno primerjanje s precejšnimi razvojnimi dobami naravnost nemogoče. V Združenih državah severne Amerike pa se lahko jasno opazuje razvoj prebivalstva v smeri podaljša van ja človeškega življenja. Počet kom devetnajstega stoletja je znašala tamkaj povprečua starotst 3"> let: koncem stoletja je poskočila na 45 let. leta 1921 pa že na 58 let. V dobi 120 let se je torej človeško življenje podaljšalo povprečno za 23 let! Od šestnajstega stoletja sem se j© povprečna ž i vi j en ska doba več kakor podvojila. Isti vzroki, ki so merodajni za podaljšanje človeškega življenja v Ameriki, veljajo tudi v Evropi. Zlasti v Angliji, kjer imajo že delj časa dobro urejeno zdravstveno statistiko, je primerjanje lahko izvedljivo. Svetovna vojna pa je zmedla sliko najnovejše dobe v evropskih državah. Dol gosi življenja se je tudi v Evropi znatno podaljšala. Napredek hijrijenc se uveljavlja zlasti pri mlajših starostnih skupinah. Tekom pol-stoletja so se smrtni slučaji v starostni skupini 10 do let zmanjšali za polovico, istotako v naslednjih letnikih, v starostni skupini 5 do 20 let pa celo pa dve tretjini. Tudi zivljen.ski razvid starejših oseb se je povprečno izboljšal: meja človeškega življenja se je pomaknila dalje, kar je pač naj- boljši dokaz za učinkovit oeit novodobne liigijene. t Ni čudno, da so se £ podaljšanjem povprečne življenske dobe pomnožile tudi starostne bolezni v ožjem in širšem smislu. Zoper smrt nimamo leka in ga ne bo našla niti najmodernejša meedieina. Pač pa ibo ta ublažila nesmiselnost, obstoječo v tem. da komaj rojeno dete izgine s sveta, da v mladih letih pograbi smrt zdravega in krepkega človeka. Duel dveh zaljubljenk. Dve Napolitanki iz boljše družbe se zaljubili v lepega Giovan-nija Manzija. Ker se nikakor nista mogli sporazumeti, je prišlo med njima do dvoboja. Dvoboj se je vršil z meči in sicer pod težkimi pogoji. Po večkratnem spopadu je dobila ena duelantka težko rano na prsih. Prepeljana je bila v bolnico, d očim je bila njena nasprotnica aretirana. Poo-očilo ne pove, če se je obema ljubezen o-hladila. Kje je JOŽEF TURK, podomače Močilarjev Jože iz Babnega Polja, rojen v Ijoškem potoku št. 19, letta 1896 in v Z. D. od leta 1913. Z doma mi piše njegova osamljena mati več važnega in zato prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da poroča naravnost materi; Antonija Turk. Babno polj. št v. 39. pošta Stari trg pri Rakeku. Jugoslavija, ah pa meni, za kar bom zelo hvaležen. — Frank Troha, 158 Lake-view Ave., Barberton. Ohio. (3x 10, 11, 12.) IŠČEM SLUŽKINJO za pomoč v kuhinji, dobra plača. Katero veseli, naj.mi piše ali naj osebno pride. — Alojzija Žnidar-sie. Box 262, Bradenville, Pa. (2x 9, 10) sledeče knjige ter po znižani ceni. _ _ _ 1.50 .90 _______ .36 m .75 Peter Moeskops, velikanski Belgijec, ki je kolesarski šampjon ter je odnesel tekom olimpijskih iger prvo nagrado v Parizu. Nova velika arabska sanjska knjiga. Vsebuje 300 strani__. Nova velika sanjska knjiga____ __ Sanjska knjiga, srednja ____________ Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod f-7—1-.7—---------_ Kako postanemo stari? .Vodilo po katerem se doseše najvišja starost . _ _______________ Angleško-slovenski in slovensko-angleski slovar .. Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana r—« _ 1.45 Slovensko-angleika slovnica. — Vsebuje slovnico, Blovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ■1—— w 1,—« Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, Od 1914 — 1918. 1.25 Kobinson, povest .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman M Binaldo Rinaldini M Sveta Genovefa . ________ J50 Predtržani, Preiern in drugi svetniki v gramofonu —, .25 Čarovnica starega gradu - r—»25 Hitri računar ali Praktični računar . - .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.__ Am3Tika in AmerikancL Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano ________8.—. Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . ___ JO Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi _ 2m (K naročilu priloiite pokritje v fcnamkah ali M. OJ Knjige Yarn pošljemo poštnine proeto. Slovenic Publishing Company 82 Oortl^ndt StiMi , 5 5 - ; New Torte, N. T. MORSKI JASTREB. Bpfaal SifNl Sabatisi. — Z* G. N.^prMfl q. F. 64 (Nadaljevanje.) — Prosim, da le je Alah osvetlil, — je vzkliknila. — Kakšen je tvoj sklep! — Grem, da najdem znamenje, — je odvrnil. Nato je odšel ter postil Fenzile vso zmedeno in negotovo. Ona je poklicala Marzaka ter mu rekla, naj spremlja očeta. Dala mu je tudi navodila, kaj naj stori in kako. — - Tvoja usoda se nahaja v tvojih lastnih rokah, — je rekla. — Drži jo trdno. Na dvorišču,je našel Marzak očeta, ko je ravno hotel sesti na belo mulo. Spremljali so ga vezir Tsamani, BLskain in nekateri drugi častniki. Marzak je prosil dovoljenja, da sme ž njim in ko ga je dobil, je šel poleg mule. nekoliko pred ostalimi. Nekaj časa sta molčala, a nato se je oglasil Marzak. — Moja prošnja je. o oče moj, da skleneš odstaviti brezvernega Sakr-el-Bara od poveljstva te ekspedicije. Asad ga je pričel motriti z mrkim očsom. — V par urah bo galera odplula, — je rekel. — Če ji ne poveljuje Sakr-ed-Bar, kdo naj ji za božjo voljo? — Poskusi mene, o oče moj, — je prosil Marzak. Asad se je nasmehnil poredno. — Ali si sit življenja, sinko moj, da bi rad šel v smrt ter izročil galero pogubljenju? — Ti si manj kot pravičen, oče moj, — je protestiral Marzak. — Več kot popustljiv, sinko moj, — je odvrnil Asad ter jahal molCe naprej. Sijajna galera je bila zasidrana ob strani in na krovu ter krog nje je vrvelo živahno življenje in delovanje. Nosači so nosili na krov zaloge živil, sodčke s smodnikom in druge potrebščine. Na sprednjem koncu galere je stal Sakr-el-Bar z Otmanijem, Ali jem Jasper-Keisom in drugimi častniki. Asad je stopil z mule in ko je stopil na hodnik, vodeč na krov, ga je Marzak prosil, naj poveljuje on sam tej ekspedieiji ter vzame njega kot poročnika, da se nauči korzarskega posla. Asad je zrl nanj radovedno, a 111 ničesar odgovoril. Odšel je na krov in Marzak in drugi so mu sledili. V istem trenutku se je Sakr-el-Bar prvič zavedel navzočnosti paše in stopil je takoj naprej, da ga sprejme. Mogoče je bilo v njegovem srcu nekaj nemira, a njegovo lice je bilo hladno in njegov pogled miren. — Naj da Alah mir tebi in tvoji hiši, mogočni Asad, — se je glasil njegov pozdrav. — V kratkem bomo odjadrali in boljše bomo vozili s tvojim blagoslovom. Asad ga je presenečeno gledal. Taka mera drznosti se je zdola paši nevrjetna razve 11 če jo je spremljala mirna vest. — Predlagalo se mi je. naj več kot blagoslovim to ekspedieijo, — naj ji poveljujem, — je odvrnil ter ostro opazoval Sakr-el-Bara. Zapazil je čuden blesk v očeh korzarja. — Poveljevati ji? — je vprašal. — Predlagalo se ti je? Nasmehnil se je lahko, a ta smehljaj je bila taktična napaka. Podžgal je Asada. Počasi je stopil proti glavnemu jarbolu ter se tam ustavil ter zrl v obraz Sakr-el-Bara. -- Zakaj si se nasmehnil? — je vprašal. — Zakaj ? Ker se mi zdi predlog bedast. — je rekel hitro. Paša je še bolj nagubil čelo. — Bedast? — je rekel. — V Čem tiči ta bedastoča? Sakr-el-Bar je hitro popravil svojo zmoto. — V predlogu, da bi tak ubog plen, kot nas čaka, -vreden tvojih prizadevanj. Ti. — je nadaljeval, — ki si inšpiriral na stotine slavnih bojev, v katere so bila zapletena cela brodovja, vendar ne moreš na morje za eno borno špansko galero. Nevredno bi bilo tvojega velikega imena, tvoje hrabrosti. Asad pa ga je še nadalje motril s hladnim pogledom. — Izza včeraj se je završila izpremeniba, — je rekel. — Izpreanemba. gospod moj ? — Včeraj si me na trgu sam pozval, naj se pridružim ekspedieiji ter ji poveljujem. — ga je spomnil Asad ter govoril nalašč s pov-darkom. — Ti sam si me spomnil dni, ki so izginili, ko sva s seinii-tarji v rokah naskakovala neverne ter me prosil, naj stojim zopet na tvoji strani. In sedaj ... Razprostrl je svoji roki in jeza se je pojavila v njegovih očeh. —( Odkod ta izprememba? — je vprašal strogo. Sakr-el-Bar se je obotavljal, ujet v svoje lastne zanjke. £rl je za trenutek preko Asada ter zapazil čedno lice Marzaka, nadalje Bi-skaina, T-samanija in drugega, ki so ga opazovali s presenečenjem. Nasmehnil se je ter navidezno ohranil vso svojo hladnost. — Ker sem zapazil tvoje razloge... Kot rečeno, plen ni vreden takega lovca. Marzak se je zaničljivo nasmehnil, kot da so mu nameni Oliverja dobro znani. Asad pa je rekel počasi: — Skoro se mi zdi, da me nočeš. Če tako, je to nesreča. Dolgo pa sem Že zanemarjal svojo dolžnost napram sinu in sklenil sem popraviti jo sedaj. Spremljala te bova na tej ekspedieiji, Sakr-el-Bar. Janšam bom poveljeval in Marzak bo moj učenec. Sakr-el-Bar ni rekel nobene nadaljne besede, da ga odpravi od tega sklepa. Priklonil se je in ko je govoril, je bil njegov glas v?se*. — Hvala Alahu ,če si to sklenil. Ni moja stvar poživljati te nadalje, ker bom imel sam dobiček od tvojega sklepa. La j : \ ' Petnajsto poglavje. T t * * POTOVANJE. f\ Ker se je trdno odločil, je potegnil Asad Tsamanija na stan ter mu dal gotov anavodila glede vodstva zadev tekom njegove odsot-- nosti. Ko je stord to ter odpustil vezirja, je dal sam povelje za odhod, ker ni bilo nobenega vzroka za odlašanje, ker je bilo vse pripravljeno. Veter, ki je pihal iz puščave, je bil onega dne prijatelj Lionela. Brez tega vetra bi bila karijera Lionela pri veslu v resnici kratka. Bil je priklenjen kot ostali, popolnoma nag, razven prtiča krog ledij, k veslu in še predno je prišla galera daleč, ga je že valpet udaril z bičem po belem hrbtu ter ga s tem pozval, naj boljše uporablja svoje moči. Zakričal je, a nikdo se ni brigal zanj,. Ker je vedel, da bo kazen ponovljena, je napel vse svoje sile m kanalu je pričel pot v curkih teči po njegovem životu in srce mu je burno utripalo. Po svoji naravi ni bil močan in ker je vodil mehkužno življenje, je bil vse preje kot usposobljen za tako preiskušnjo. ■ ■ . ■ . a-i 1 - - J ji 7 ~ y v. M Mi t:, t. 4i _=_- - - iern« taittAkr T« ami Tua Izpred sodišča. Težka telesna poškodba. Posestnik Jože Podgoršek in sin posestnice Franc Sešek. oba v bližini Mengša doma, preje nista bila ravno sovražnika. Na velikonočni pondeljek pa sta se hulo skregala. V Burgarjevi gostilni sta sedela pri polnih litrih, in ko so jima stopili vinski duhovi v glavo, sta sc kmalu začela bombardirati drug drugega s krožniki, kozarci in litri. Boj se je nadaljeval na cesti: Šešek je udaril Podgorška z burk-ljami po glavi ter ga sunil z nožem v desni podkolenjak. Sunek je prerezal najvažnejše živce in žile, med njimi živec, ki vodi v stopalo, noga je konično zavita in v skočnem členku negibna. Vendar po mnenju sodnih izvedencev ni izključeno, da bi se dala noga operativnim potom popraviti. Kmalu po tem dogodku je prišel Šešek na neko svatbo. Povabil se je enostavno sam. Ko je bil pošteno pijan, se je domislil pravkar tem. da ga je udaril s stolom po glavi. isodni dvor izreče, upoštevaje vse okolščine. jako milo sodbo: France Trček je kriv hudodelstva težke telesne poškodbe v smislu §§ 152 in 155a k. z.. Janez TrČek pa prestopka lahke telesne poškodbe v smislu § 411 k. z. in se kaznujeta France z 1 mesecem težke ječe, poostrene vsakih 14 dni s postom in trdim ležiščem, Janez pa je dobil dva dni zapora, poostrenega s postom. Na cesti najdeno blago sta si hotela prilastiti. Angela B., dekla, in Mina F., hči posestnice, sta našli na cesti blizu Lukovice ovoj blaga, vreden 2378 Din, ki je padel sejmarici Jožefi Bratuš z voza. To blago sta si hoteli prilastiti, kar pa se jima ni popolnoma posrečilo in sedaj sc zagovarjata pa prestopka lahke telesne poškodbe v smislu § 197 ka- opisane zadeve in dejstva, da bo ženskega zakona. treba radi te zadeve še "ričet zobati". Stvar mu je šla tako k srcu, da je butal z glavo ob zid, pobijal kozarce in udaril nevesto z litrom po roki ter ji pri tem "naklonil" lahko telesno poškodbe, nakar so ga postavili na zrak. Za svoja junaštva je dobil 6 mesecev težke ječe radi hudodelstva težke in prestopka lahke telesne poškodbe. Poleg tega ima plačati Podgoršku vsega skupaj 7583 d i narjev odškodnine. Priča se javi prostovoljno kot pravC krivec in reši svojega brata kazni. Fantje iz Sore in iz Garij so se v gostilni stepli. Najbolj je divjal France Trček, posestnik v Brez.-govcah. Tako pravi obtožnica, ki dolži Franceta Trčka, da je sunil z nožem Franceta Lazarja v tilnik, Janeza Lazarja pa v stegno in slednjič udaril Franceta Klemen-čiča s stolom po glavi. Prvi dve poškodbi sta bili težki, tretja pa lahka. Predsednik: "Zakaj ste se pravzaprav stepli?" Obtoženec: "Ne vem. Ko sem jaz prišel, so bila vrata že na tleh. Na eni strani so bili oni trije, ua drugi pa moj brat Janez. France Klemenčič .je vrgel mojega brata na tla. Zato sem ga prijrl za lase ter mu prisolil par klofut. Z drugim nisem imel opravka nobenim." Predsednik: "V preiskavi ste pa priznali, da ste se zakadili v gručo, in sicer -ste rekli, da s praznimi rokami." Obtoženec: "Nisem priznal. Je pomota." Vsi trije poškodovanci kot priče zaslišani izjavijo, da jih je poškodoval France Trček. Obtoženec: 4 4 Glede Franceta Klemeneiča se ne spominjam, da bi ga bil udaril s stolom po glavi, glede ostalih dveh pa poudarjam še enkrat, da jih nisem sunil z no-žem. Moj brat Janez pravi, da je Franceta Lazarja on sunil; naj-brže je tudi Janeza Lazai ja." Predsednik: "Vse bi vas bilo dobro zapreti." Janez, obtožencev brat, ki je vabljen kot priča: "Ne bom pričal. Franceta Lazarja in Janeza sem sunil jaz z nožem in ne moj brat. Nočem, da bi bil moj brat po nedolžnem kaznovan. France Lazar je stal pred, Janez Lazar pa za menoj. Nisem si mogel drugače pomagati. Sunil sem ju z nožem, da sem se jih ubranil. Razburjen iu jezen sem bil pa tudi." Priči brata Lazarja ugovarjata, češ, da sta slišala, da je Janez Trček krivdo nalašč prevzel. Sodišče tega ne veruje, ker ne najde nobenega vzroka za to. Oba brata sta posestnika in oženjena. Kaj drugega bi bilo, da je eden posestnik, drugi pa ne. Zato vpraša predsednik Janeza Trčka, če privoli v to, da se vrši obravnava zoper njega že danes. Janez Trček je s tem zaidovoljen. Drž. pravd-nik umakne obtožbo glede hudodelstva težke tlesne poškodbe zoper njega in jO naperi zoper njegovega brata, ki se mirno vsede na otožno klop poleg brata, ki odgovarja sedaj samo le gftde lahke tfeleane poškodbe, ki jo je prizadejal Franceti! Klemeožižu a N. T. Angela B. se zagovarja takole: "Peljali sva žito v mlin. Na cesti pri Lukovici sva našli zavoj. Pobrala sem ga in naložila na voz, ne da tri ga pokrila. Nak, pokrit pa ni blo! Pozneje ga je shranila Mina F. na svojem domu. Pisala sem v Ljubljano razglednico, k so reki, de se je edn oglasu. Pa ni bilo res, kajti razglednica je prišla nazaj. No, potem sva pa blago zrezali." Predsednik: "Veste, kdaj ste razglednico pisali?" Obtoženka: "Čez mesec dni." Predsednik; "Pa zakaj ste potem blago razrezale? Saj vam je vendar pamet dala, da se to ne sme." Obtoženka: "I, sevede m' je. pa sm mislna. de se ne bo noben oglasu." Mina F. izpove ravnotako, kakor prvoobtoženka. Predsednik: "Angela B.. ali niste po cesti nič povpraševale, če je kdo kaj zgubil?" Obtoženka: "Po eestah nČ — sej so vidi, de mava paket na voz." (Smeh.) Predsednik: "Da ste paket našle. ste naznanile šele potem, ko so radi te najdbe ljudje že preveč govorili. Sicer pa. ooblaSčeiiec (commissioner) se bo brigal za vse udobnosti in dobro potovanje potnikov in bo tudi vas spremljal. Oni. ki potujejo preko Trsta v Jugoslavijo, ne potrebujejo vizeja. Kratka železniška vožnja do vseh mest Jugoslavije. XA PARNIKU SE GOVORI VAŠ JEZIK. JUGOSLOVANSKA KUHINJA. Tretji razred do Dubrovnika, Trsta, Sušaka |95,— drugi razred $135.— " Ljubljane..................$96.20; " *' $136.20 Edina direktna proga iz New Yorka za Jugoslavijo. Vozni red iz New Yorka do Dubrovnika in Trsta Martha Washington ........................ 23. oktobra \ V JUGOSLAVIJO ZA BOŽIČ Pres. Wilson 29. novembra;Martha Washington 6. decembra Za prostore na parniku vprašajte svojega agenta alt pa: PHELPS BROS. CO., Agents, 2 West St., New York HITRO POTOVANJE V in IZ JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg' Olympic ____13. sept.; 4. okt.; 25. okt. Homeric 20. sept.; 11. okt.; 1. nov. Majestic 27. sept.; 18. okt.; 8. nov. (Najrečjl pernlk na svetu.) American Linf White Star Line New Tork — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 11 sept.; Mongolia 18 sept. (3. razred) Pittsburgh 23. sept.; Arabic 7. okt. Red Star Line New Tork — Cherbourg — Antverpen Belgenland .......... 4. sept.; 9. okt. Lapland .......... 11. sept.; 16. okt. Zeeland ............ 25. sept.; 23. okt. Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika Javna zbirališča. Ameriška vlada izdaja oficijelna dovoljenja za zopet ni prihod v Zdr. države, ne da bi bili vSteti v kako kvoto. Oglasite se pri lo-Kalnem agentu ali pri PASSENGER DEPT.. No. 1 Broadway, New York Ral bi izvedel za svoje sorodnike v Združenih državah in sicer za IVANA MAZr, p »domače Biir-eov iz Bločie pri Ložu, IVANA RUDOLF in JERNEJA PRlu-MERL iz Loža, o-ziroma >z Orehka pri Postojni. Prosim, da se mi kateri izmeti njih oglasi na spodajšnji naslov: Hinko Praeni, St. Vid nad Ljubljano, Slovenija, Jugoslavia. PREHLAD MEHURJA MOSKIl ZaKltltoM Proti nUiwja BS2B2B>- " ibtTitc al najboljšo smKCito PREPRE«~BA am MOdKE Velika tobaSGe. Kit («'•) S t Vri Ukanarji ali S»-Y'lCit D«pt: B m BMkmin St.. New Yark _Pilita sa okrožnico. Pri vsaki priliki — če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi ▼ DoHarjih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh foiHTi prilikah zaupno obrniti na — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOK Jtf MUMnj«B potovati S •Url kraj, Je potrebno, da M natančno poučen o potnih listin, prt« IJagl in drogib stvareh. Pojasnila, ki van Jib —o—N dati vsled nafie dolgoletno lsknfiajai Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poroftsmo vedno la prvovrstne par ■Iva, u Imajo Huii ▼ m. ra» rado. Glasom nove naselnlčke postave, ki »e stopila ▼ veljavo s 1. julijem 1924, »morejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selni£ki komisar v Washington, D.CJ. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pofilje prosilcu v atari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce Iz starega kraja. Kdor šell dobiti sorodnika aH svojca is starega kraja, naj pre] pifie za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. i Prodajamo vosne liste aa Vse pro-ge; tudi preko Trata samorejo Jugoslovani sedaj potovati. t Frank Sakser State Baat ■- —■-•___^ - - -'*-' '•**""" i ^_:_:____l___-