Poštnina plačana v gotovini.
»
»
MARIJIN LIST
XXXVI. leto
8. julija 1940
MAR I J I N LIST
= POBOŽEN MESEČNI UST	=
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine
do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sy. Drtižini v Slovenskoj krajini, kak 1 sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo raežaljenomi Srci Jezušovomi.
Marljikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijiitoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine'napunijo z jakastmi Marijine mladosti.	• • •
Cena: na skiipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din* letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo L 1940 tiidi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Dfihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom driištyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkžnyi Ernesta v Lendavi.
-=--—: = D A R I. = -
Na tretjeredniško skupščino, posvečeno Srci Jezušovomi v Črensovcih, so_za l. 1939. v Din. dariivali sledeči: Tretjired z Turnišča, 20, tretjeredniki z Žižkov, 43, treljerednice z Žižkov, 143, tretjeredmfjj- z G. -Bistrice, 58, tret-jerednice z Črensovec, 103, tretjerednice z Trnja, 81, t^Ubredniki z Trnja, 10.50, tretjired z Sr. Bistrice, 50, skiipno: 508'50 Din. - Izdati Smo v Din.: L. 1938. več izdano 14.73, 2 Bogoljuba 36.50. 3 Glasniki Srca Jez. 28, 5 Kat. Misijo-nov 120, 2 Odmeva in Zamorčka 50, črensovskoj cerkvi na hoštije i sveče 150 Din. Skupno: 399.23 Din. Ostalo na l. 1940. čistoga 109.27 Din. — Bog povrni! Vodstvo.
Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v Din. sledeči: Lončarič Pavel, Francija, 21, Barbarič Ana, Francija, 23.75, Morčič Treza, Tišina, 3, ' Gjura Jožef, Sr. Bistrica, 3 Din. Marija, nebeška Kralica, povrni vam, obilno.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so dariivali v din. sledeči: Sukič Ana, Francija, 16, Kuhar Jožef, Gradišče, 5, Činč Anton, Francija, 6, obresti 1000, Morčič Treza, Tišina, 2, Gjura Jožef, Sr. Bistrica, 5.60. — Oča sirot, povrni vsem obilno.
Na siromaško blagajno pri Domi sv. Frančiška v Črensovcih so v Din. dariivali sledeči: Lani ostalo 1711.60, obresti 66, Gabor Cecilija, Trnje, 50, Trojok Katarina, Francija, 72 Din. - Smilenost do siromakov naj smileni Bog plača z smilenostjov.
Pripomba: Ta siromaška blagajna se je zato ustanovila že 1. 1928, gda je strašna toča pobila naš kraj, ka ponesrečenim siromakom i vsem siromakov pridemo na pomoč. To je posebna blagajna za siromake, da se iz nabranih penez za Doma sv. Frančiška ne bi vkraj jemalo i trosilo. Z te blagajne smo podpirali i bomo tiidi sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči. — Vodstvo.
telo 36._8. julija 1940.	Številko T.
Marijin slavospev.
Julija 2. obhajamo god Marijinoga obiska ali pohodjenja pri tetici Elizabeti, pri šteroj priliki je Mati boža zospevala najlepšo pesem sveta, svoj MagniSicat, po slovensko, svoj Hvalospev ali slavospev. Zdaj smo prišli h konci te lepe pesmi i h konci premišlavanja od Marijine zahvalne pesmi.
Konec pesmi se etak glasi:
„Moč je skazao s svojov rokov, razskropo je nje, ki so gizdavih misli. Mogočne je vrgeo s prestola i povišao je nizke. Lačne je napuno z dobrotami i bogate je odpiisto prazne. Sprejeo je, kak je gučao našim očakom, svojega služabnika Izraela, i se spomno smilenja do Abrahama i njegovoga roda na veke". (Luk. I. 51, 55.)
S temi rečmi je Marija dokončala svojo zahvalno pesem pri Elizabeti, ki jo je po sv. Duhom spoznala kak mater božo i kak takšo pozdravila.
Keliko žensk je te živelo na sveti, ki pune lepote i bogastva pa oblasti, so bile hvaljene od milijonov. A vse te je Bog zavrgo, ar so bile »gizdavih misli", vse te „mogočne je Vrgeo s prestola" i zvolo si je za mater „nizko", ponižno de« klico, Marijo. Navuk, ki se ponavla skoz vso zgodovino človeštva, gizdavi se ponižavajo i ponižni se povišavajo, kak je boži Sin tak lepo i odločno povdarjao »ki se zvisi se znizi i ki
se znizi se z visi". (Mat. 23, 12.) Bog je neskončno ponižen, zato ga gizdavi, ki vu višino terejo, ne morejo dosegnoti, dosegnejo ga samo ponižni, nizki.
„Lačne je napuno z dobrotami", spevle Marija. Lačne, to je sirote je napuno z svojov miloščov, zato njej je pravo angeo Gabriel v pozdravi „Milošče si puna". (Luk. 1, 28.) Sirota je bila Marija i najbogatejši Bog si je njo, ki je bila z siromaštvom zadovolna, zvolo za mater, da postane kralica nebe i zemle, da postane najbogatejša diiša za Bogom. Gledaj moja duša, kak dragi kinč je siromaštvo. Prosta obleka, prosta hrana, prosto pohištvo, prosto stanovanje : vse to so kinči, kinči neskončne vrednosti, ar se v nebi spremenijo v nedopovedlivo bogastvo, ki nikdar ne mine, šteroga, kak Jezuš pravi: „erja pa mol ne pojeta i tatje ne vkradnejo". (Mataj 6, 20.) Bogastvo na tom sveti- trpi samo par let, te se pa spremeni, če je bilo grešno niicano, v večno siromaštvo. Siromaštvo na tom sveti trpi tiidi samo par let, i se spremeni v večno bogastvo, če se je mirno prenašalo. O kak veliki deo je siromaštvo, če se prenaša dobro-volno. Sveti Auguštin je zapisao: „Siromaki toga sveta so bogat ci driigoga sveta".
S tem, da je Marija mati boža postala, je Bog spuno svoje smileno obečanje, dano Adami i Evi že v raji, paradižomi, da najmre v greh spadnjenomi človeki pošle Odrešenika. Zato hvali Marija v zadnjih vrsticaj to bože smilenje, štero „na veke" trpi. Na veke bomo vsi zveličani hvalili z Marijov dobroga Boga, ka nas je rešo večne smrti i nas je pripelao v večno zveličanje.
Naš narod god Marijinoga obiskavanja zove za „Srpno Marijo". To pa zato, ar s tem dnevom se začne žetva, štera se je prle samo s srpmi opravlala. Kak bralja s srpom vkiip kiti pokošeno vlatovje, tak berimo mi vkiip z srpom zahval-nosti navuke, podane iz Marijinoga slavospeva i je kitimo v dožnjek. Te dožnjek je živlenje po Marijinom zgledi. Naj bodo v njem sledeče vlati:
1.	Hodimo na vsako pot združeni z Bogom, to je mislimo na Boga, kamakoli se podamo.
2.	Vodi naj nas liibezen do Boga i bližnjega, nikdar driigi namen, ne grešen, ne sebičen, ne posveten.
3.	Ponižni bodimo vsepovsedi i se za nikše dobro, ka nam je Bog dao, — vse nam je pa on dao — ne zvišavajmo.
4.	Zvišavajmo pa Boga z odkritim srcom vsikdar. Naj ne vsehnejo ete lepe reči našega naroda nikdar z naših viist: „Hvala Bogi".
5.	Bodimo smileni do siromakov, v siromaštvi pa potrplivi; to dvoje je najlepša hvala za božo smilenost, štera nas je stvo-rila, rešila i posvetila, pa štera nas je vse tiidi v nebo v neskončno veselje pozvala.
Marija, tvoja pesem, Zato, o mati sladka,
naj vodi stopnje nam, ponavlaj slavospev,
na konci žitka v jesen, da bo tva pesem najšla,
odpre nam boži hram. vu srci nam odmev. Srčen.
Novomešnihi
Vanek! Sem z krsta te zdigno pred dvajstišest leti . . . g Tiho je v sveti i mirno . . . So jakosti v cveti . . . Rodovi na zemli . . . so punili tebi po starših deteti srce no diišo ž njimi obilno.
Novomešnik: Kolenko Ivan z Črensovec.
Vanek! Tak so te pozvale k oltari Gospoda njuve čednosti, molitve . . . Si boža posoda . . . ; da boža dobrota na svet se razleva i reši ga greha . . . Zato si pozvan . . . V rešenje si dan.
Vanek! Si poslan v rešenje
starini, mladini!
Zdaj ladja vale peneče
orje v hudobiji . . .
Zdaj leče v višini
smrt s svojimi krili;
nedužni morili
naj bi se, — groza, —
brezi števila.
Vanek! Si poslan v rešenje, v rešenje od greha . . .
V	širjenje svete si vere, v rešenje od pekla . . . da jakost bi medla pomogla se ... , cvela — Te sade prinesla
bo diiša ti te, či sveto žive.
Vanek! Za svetost se skrbi, po noči, po dnevi . . .
V	Božem jo najdeš ti Srci . ..
V	Gospodovoj cerkvi . . . Pred Njega poklekni
v gorečoj molitvi . . . I svetosti vrelci priteko na te . . . — So moje prošnje!
Krstni boter.
Sveta Driižina, Jezuš, Marija, Jožef, sprosite čast oltara Antoni Martini Slom-šeki, on pa naj sprosi po-vrnenje naših blodnih bratov i sester, posebno protestantov.
Pekeo.
Ka drugo bi mi zato to jutro še preostalo, če ne to, da točim skuze brez tolažbe za neštevilne duše, ki pred odprtim peklom stojijo i se ne strsnejo, nego predrzno se paščijo proti njemi, da bi se vrgli v njegove plamene? Pa vendar nesrečni, postojte malo, postojte malo! Dovolite, da prle, kak te veliki skok napravite v te prepad, stavim na vas edno pitanje z rečmi istoga proroka Izaiaša: „Što zmed vas more zdržati pri vničii-jočem ognji? Što more večni ogenj prenesti? (Is. 5, 14).
Odpusti mi, moje liidstvo; ti se ne smeš od tec odstraniti, dokeč ne daš zadovolivoga odgovora na pitanje, štero ti sta-vlam: Što z med vas more večni ogenj prenesti? Ka praviš na to, gizdava ženska, ki tak car-taš svoje teli? Moreš ti večni ogenj prenesti? Če ti igla malo rani kožo, že toga ne moreš prenesti; ka misliš zato? Boš mogla tiste strašne sekire sprejeti, štere razsekajo tvoje kotrige, šte-re razmrcvarijo tvoje kosti i te na veke bodo rezale? Ka odgovoriš ti gizdavi moški, ki se na teliko trudiš, da bi svet vživao? Boš mogo večni ogenj prenesti? Zdaj niti sage ednoga siromaka nemoreš prenesti, ki se ti bliža i ti nos draži, ka praviš na to? Boš mogo prenesti tisti moreči smrad, šteri te bo okiižo, davio i te z večnov omedlevicov omoto? Ka praviš ti pijanec? Ka praviš ti preklinjevalni jezik? Ka praviš ti razviizdanec? Ka praviš ti, mladenec, ki brez brozdenja ščeš vsako svojo želo nasititi? Boš mogeo večni ogenj prenesti? 0, što z med vas bo to mogeo, što bo mogeo? Ali ka gučim jaz tak dugo tii drugim? Odpustite mi, od sebe, od sebe morem jaz govoriti, od sebe nevolnoga človeka; istina, ne morem tajiti, jaz sem redovnik, ar nosim redovno obleko; ovak sam pa tak nevkročen, tak nepotrpliv, tak nečemuren, tak malo pripravlen, da bi se ostro pokorio, kak bi se dužen bio za svoje grehe. Če se ne morem odločiti, da bi svoje grehe v potrtoj pokori objokavao pred Gospodovimi nogami, če svojo rijetnost na teliko liibim, če se za svojo čast nateliko skrbim, ak bom mogo jaz nesrečen pri nogaj Luciferovih vso večnost
„Zetva je velika, a delavcev je malo. Prosite zato gospoda žetve, naj pošle delavce v svojo žetev". (Mat. 9,37-38.)
zdržati? Kajti pri nogaj Luciferovih je mesto za takše, kak sem jaz, to je za tiste, ki so naredili obliibo, da druge pobolšajo, pa nazliik telikim presvetlenjom, štere so v te namen od Boga sprijali, i nazliik telikoj znanosti, telikim miloščam, s svojimi deli obliibe neso držali.
0, smiluj se nam, o Gospod! Smiluj se nam! Ar med nami ne nikoga, ki bi viipao to trplenje na sebe vzeti. Priznamo, da smo grešili, priznavamo: „Mi smo grešili, mi smo hudobno delali, mi smo vse tvoje zapovedi prelomili." (Baruch 2, 12). Zato ne viipamo niti prositi, da se nam s pokorov smiliiješ. Pokori nas pa li, smo si to zaslužili, pokori nas: „Povrni gizdavci kak si je zaslužo (Ps. 93, 2), samo ne pogubi nas, prosimo te na tvojo neskončno smilenje, ne pogiibi nas v pekeo. (Dale)
Iz ohrožnicc popa Plja XI.
V__od haioličanshoga diihovnišlva.	ji
„ Nikaj menje kak po liibezni do čistosti se morajo kato-ličanski duhovniki odlikiivati po nesebičnosti. Sredi pokvarje-noga sveta, kje se vse odava i kupuje, morajo biti brez vsa-koga sebičnoga samoliibja. Zaničavajoč vsako nizko poželenje po posvetnom dobički, morajo iskati duše, ne pa penez, po-spešiivati božo diko, ne pa svoje lastne. Naj ne bodo najemniki, ki delajo samo za to, da bi prijeli plačo za svoje delo; tiidi ne spodobni tistim, ki toti opravlajo svoje dužnosti, štere njim nalaga služba, pa vendar stremijo za lastnim dobičkom i se potegujejo za povišanje. „Dobri vojaki Kristušovi" naj bodo, „ki se ne zaplečejo v opravila živlenja, da so po voli tistomi, ki je je v vojsko vzeo". (2 Tim. 2, 3, 4.) Služabniki boži naj bodo očevje diiš. Naj znajo i vpoštevajo, da se njihovo delo, njihovi napori i njihove skrbi ne dajo punovredno poplačati z zemelskimi kinči i častmi. Dovoljeno njim je vzeti, ka potrebujejo za živež i obleko, po rečaj apoštola: „Tisti, ki opravlajo sveto sliižbo, živejo od svetišča, ... i Gospod je odredo, da naj ti, ki evangelij oznaniijejo, živejo od evangelija". (1. Kor. 9, 13, 14.) Vendar naj se „ pozvani k deleži Gospodovomi", ka pomeni ime „klerik", potegujejo samo za tisto plačilo, ki ga je Kristuš obliibo apoštolom: „Veliko je vaše plačilo v nebesaj". (Mat. 5, 12.) Jaj diihovniki, če pozabi na bože obliibe i se pokaže „pohlepnoga po dobički" (Tit. 2, 21.) pa se vriva i meša med posvetne liidi, od šterih toži Cerkev z rečmi apoštolovimi: „Vsi iščejo svoje, ne to, ka je Jezuša Kristuša". (Fil. 2, 21.) Tak ne bi zanemarjao samo svoje službe, nego bi ga tiidi njemi izročeni verniki ne poštiivali. Brez dvojbe bi opazili, da njegova dela nasprotujejo evangelskim navukom, štere je boži Vu-čiteo jasno izrazo i štere mora sam oznaniivati svojemi liidstvi: „Ne nabirajte si kinčov na zemli, kje je vničava mol i erja, i kje tovajje koplejo i kradnejo; nego nabirajte si kinče v nebe-
saj", (Mat. 6, 19, 20.) Če premislimo, da se je Judaš, eden zmed Kristušovih apostolov, „eden zmed dvanajsterih", kak poročajo evangelistje z žalostjov, zavolo lakomnosti po posvetnom imanji pogrozo v pogubo, lehko spoznamo, da je ravno te duh lakomnosti prizadeo Cerkvi skoz stoletja toliko škode. Lakomnost najmre, štero sv. Duh imenuje „koren vse hudobije" (1. Tim. 6, 10), more človeka zapelati v vsakšo pregreho. Če že ne zaj-de tak daleč, pa vendar takši duhovnik, ki ga je strast okužila, hoteč ali nehoteč podpira nasprotnike Boga i Cerkve i njim pomaga pri njihovih hudobnih nakanenjih".
„ Nasprotno pa prava i iskrena nesebičnost pridobi duhovniki vse liidi, i to toliko bole, koliko več ma v diiši, štera ne navezana na posvetno i štera žive iz globoke vere, toploga sočutja z vsemi nesrečnimi. To sočutje naredi duhovnika za očo nevolnih. V njih vidi, časti i liibi Jezuša Kristuša samoga, spo-minajoč se njegovih reč: „ka ste včinoli šteromi zmed teh mojih najmenjših bratov, ste meni včinoli". (Mat. 25, 40.)
Cvetka frplenja z našega ogračeka
Živemo v dobi svetnikov. Nabožni listi pogostoma objav-lajo poročila od oseb obojega spola pa iz raznih stanov, ki so se na tak poseben način odlikovale v jakostnom živlenji, ka se je že začno proces beatifikacije ali se pa bo v najkračišem časi. V prvoj vrsti so zastopani Francuzje i Nemci.
A tiidi naš mali narod ma diiše, ki jih mora občudovati, što jih bliže pozna. Edna teh odlikovanih duš je bio Marijan Bezek, klerik Nemškoga viteš-koga reda, vmro na glasi svetosti 6. aprila 1931. vormoškoj bolnici.
Rojen 9. junija 1910. v ve-si Hodošica bluzi Lljubljane, se je že kak deček odlikovao v pobožnosti i pridnosti. Zelo je postati duhovnik Nemškoga vi-teškoga reda. Predstojništvo ga je poslalo 2. okt. 1930 v Inns-bruck, da bi tam študirao filozofijo. Mladi frater je prineseo se-bov lepo maturitetno izpričevalo pa zlato srce. V kratkom časi si je pridobo naklonjenost vseh. A kratek čas je prebivao v zavodi „Cassianeum".
Novomešnik: Varga Ludvik * V njegovem dnevniki sto-z Strehovec.	jijo reči, štere je zapisao 24. okt.
1930: „Moj Bog, či bi bio jaz Simon iz Cirene, bi ti pomagao nositi tvoj teški križ."
I Zveličar je sprejeo to velikodušno žrtev: 29. okt. se je začela za blagega mladenca križna pot, ki se je končala ž nje-govov smrtjov.
Teška bolezen na obistih je dala povod, da so ga prepe-lali v sanatorij križevih sester k operaciji. Predno se je mogla ta zvršiti, so se pojavile mučne bolečine v viijaj v žlezah. Zdravnik se je bojao najhujšega. Z velikov vdanostjov je žrtvii-vao blagi klerik dobromi Bogi svoje mlado živlenje.
Z večkratnov operacijov se je posrečilo ohraniti to živlenje — za nadalnje trplenje. Pri nekšoj takšoj priliki se je zdelo betežniki, da je v očiščilišči. Nego naskori so se njemi odprla nebesa i smeo jo vstopiti v kralestvo radosti. Veliko pa je bilo njegovo razočaranje, kda se je opet zavedao, videč, da še je na nevolnoj zemli. Zajokao je kak dete.
Kda se njemi je zdravstveno stanje pali nekaj zbolšalo, so se zdravniki odločili za teško operacijo. Pri toj priliki so ugotovili, da je jetika v levoj obisti, a desno so mogli odstraniti. Za bojati se je bilo, da bo trpin izdehno svojo diišo pod nožom. A bilo je ravno nasprotno.
Na splošno začudenje si je betežnik opomogeo tak hitro, da je zdravnik že dajao viipanje na ozdravlenje. Bilo je to k Novomi leti. Hipoma pa nastopi velika vročina. Neki duhovnik opomene betežnika na novo smrtno nevarnost i na trojno možnost: popolnoma ozdraveti — še dugo ino vnogo trpeti — naskori vmreti.
I kaj odgovori mladi junak na to? ..Popolnoma ozdraveti, oj, to bi bilo dobro. Še dugo trpeti, o bi bilo še bole. I naskori vmreti — to bi pa bilo najlepše!"
Nego glej! Pali je postalo bole. Gospod je pač meo veselje nad tem „ novodobnim Jobom", kak ga je imenuvao njegov zdravnik.
Zdravje se je pač zbolšalo, da se je moglo taki opet poslabšati. Nastopile so nove, skrajno mučne komplikacije, kakše se često pojavlajo pri teh obistnih betežnih. Več kak mesec dni je trpo siromaček nedopovedlive moke.
Sredi februara se je stanje nepričakuvano zbolšalo, zdravnik je začeo pali viipati. Dne 12. istega meseca si je frater Marijan napravo beležke v dnevnik, gde se zahvaliije Gospodi Bogi za Njegovo dobrotlivost i obliibla začeli sveto živlenje, kak si ga je zamislo, nato pa pristavi ete reči: „Sezna ostane moja najiskrenejša žela, da bi mogeo naskori vmreti!"
Dragi Zveličiteo je meo gotovo veselje nad tov zahvalov i nad dobrimi sklepi, a še bole ga je veselilo betežnikovo hrepenenje po večnoj domovini. Nebeški Oča pa ga je šteo vpo-dobiti po svojem dragom Sini i izklesati iz njega krasen umotvor.
Nastopile so nove, strašne bolečine, pali je trbelo težke operacije. Pri toj priliki se je pokazala jakost mladega betežnika v najlepšoj svetlobi. Zadnji tedni so bili prepuni trplenja. Nekoč ga pitajo, ka bi včino, če bi njemi Bog dao izbirati med ozdra-vlenjom ali še hujšim trplenjem, Betežnik pomisli malo, potem pa pravi: Pravo bi: „Liibi Bog, ka ščeš Ti, to ščem tudi jaz. Določi Ti!" „Toda če bi liibi Bog šteo, da sami izberete?" — Pali kratek odmor, potem pa odgovori betežnik z glasom, tresočim se od bolečin: Jzbrao bi si še več trplenja." Kda je nehalo viipanje na ozdravlenje, je bolnik izrazo želo, vmreti v svojoj slovenskoj domovini, ki jo je tak jako liibo. Teški transport v ormoško bolnico je srečno prestao, potem pa se je njegovo telo povživalo v mokaj kak sveča pred tabernaklom.
Na Veliki petek je prejeo sv. Popotnico. „Golgota! Golgota!" To so bile njegove zadnje reči.
Na viizemski pondelek je prišo od smrti vstali Zveličar po svojega liiblenca, da ga odpela v nebesa vživat plačilo za junaško, požrtvovalno liibezen.
Brat Marijan, sprosi nam milost, da ti bomo vztrajno sledilo po križnoj poti.
Vse hince modrosti zadohi duhovnih po vcenjej.
Naš stari pregovor pravi: Dober duhovnik se do smrti vči. Ne vči se samo predge, ne vči se samo verenavuka za šole, ne vči se samo po predpisih mešiivati i brevir moliti, on se vči predvsem, da spopolni svojo diišo, da po znanosti bole spozna svojega Jezuša, koga namestnik je i ga naslediije i po toj poti bliže pripela tiidi vernike k Jezuši. Kem bole je spodoben Jezuši, tem spodobnejše so tiidi njegove ovce Njemi. To pa pomeni, da vu večnosti tem več dobijo, tem više prido, tem več zapopadnejo z neskončne blaženosti bože.
Ki Kristuša razmi, vse razmi, ki Kristuša ne razmi, ne razmi nikaj, pa čeravno ma vse znanosti visokih šol v sebi. Kristuš je sunce pravice i ki se v njega vtopi, stopi v družbo angelov i svetnikov, ki želno želejo v njegov obraz gledati, kak pravi sv. Duh Bog po sv. Petri apoštoli: „V koga želejo an-gelje gledati". (I. Petra, 1, 12.)
Kristuša študira diihovnik, Kristuša pregledujejo, to je njegovo vsakdenešnje opravilo, najmenje pol viire po premišlava-nji i celi den po prizadevanji, da naslediije Jezuša, gda si pred vsakim delom stavi pitanje: če bi moj Zveličiteo zdaj tii bio, koga zastopnik sam, kak bi on ravnao? I duhovnik se potopi v Kristušova dela i se ravna po njih, čeravno se to vnogim ne vidi. Ali se vidi to skopačom, če siromake podpira i če glasi z predganice zapoved smilenosti? Ne. Ali se vidi pijancom, če
ne pije alkohola, ali jako zmerno, i če kara pred pijanostjov? Ne. On se ravna po Kristusi i se ne briga i ne sme brigati za nasprotne sodbe ednoga i driigoga. On k Jezusi hodi v šolo i ka se v toj šoli navči, toga se drži, ga te že hvalijo za to, ali grajajo. Duhovnik se drži Kristušovih reči: Jaz sem po/, pravica i žitek" (Jan. 14, 6) pa išče to pot, se drži te pravice, zato pa ma žitek v duši, ltibezen do Boga i toga vlevle tudi v vernike. Sveti Bernard etak razloži Kristušove gornje reči: „Jaz sem pot, po šteroj se hoditi more, jaz sem pravica, k šteroj se priti more, jaz sem žitek, v šterom se ostati more". Sveti Augu-stin pa etak razloži Jezušove gornje reči: „Pot je v zgledi, pravica v obečanji, žitek v najemi". To pomeni, ka duhovnik, ki se ravna po Kristuši, de kazao njegov zgled i zato ma obeča-no pravico, to je miloščo po-svečtijočo, prostost od smrtnoga greha i za to pravico ga čaka plača vu večnom žitki.
Kristuš je kniga duhovnikova, to je tista znanost, v štero se potapla noč no den. Posvet" ne znanosti duhovnik ne pozna, Kristuš je tak velika kniga, da jo celo živlenje ne more prečteti, zato pa za svečko znanost nema i ne sme meti časa. Sveti Auguštin piše: „Jaz sem vnogo lepoga prečteo iz knig modro-slovcov, sam z strastjov zagovar-jao navuke Platonovih vučeni-kov i te držao za modre; jaz sem z dopadenjom naznanjao, ka sem se v njihovih šolaj na-včo od Boga, od nature, od popolnoma dobroga — a vse to so bile človeče iznajdbe, drzne trditve, prazne senjarije. Jaz sem k tebi šteo priti, moj Bog, jaz sem iskao sredstva, z šterimi bi se s tebov zdriižo i te zadobo, a jaz sem se zobston mučio. Samo te, gda sem obino noge tistoga, ki je srednik med Bogom i liidmi, Jezuša Kristuša, Boga i človeka, ki naj bo hvaljen vekomaj, samo te sam ga najšeo. Se razmi, da odkrito Istino vživati, je dovoljeno samo nebeškim prebivalcom. Za nas bi to bio pretrdi kruh, šteroga ne bi mogli prenesti. Zato se nam je Boža Reč izročila po včlovečenji kak razstopleno i spremenjeno sladko mleko, štero več ne je teško za nas". (Izspovedi 7, 18.)
Kristuš je tista kniga, iz štere mora duhovnik zajimati vso
Novomešnik: Magdič Ivan z Renkovec.
svojo znanost, Kristus, ki toti presega naš razum, a zadovoli pa vse naše potrebščine.
Kristuš osebno ne vči toti duhovnika, to so zviinredne milosti, dane samo nešternim svetnikom. A potrebno svetlost pa da vsakomi svojemi namestniki po svojoj pravičnosti, z šterov duhovnik pride do potrebnoga razumevanja svetoga Pisma i navukov katoličanske Cerkve. Vči duhovnika Kristuš z svojim zgledom i z zgledom svoje Matere i Hranitela, Device Marije i šv. Jožefa, pa z zgledom vseh svetnikov, vči ga z krasnimi spisi svetih očakov i svetcov. To so vučitelje, to so knige za spoznanje Kristušovo, po teh pride duhovnik do znanosti, ka „spoznamo njegovo lubezen, štera presega vse pojme i se tak
z Bogom popolnoma napu-nimo", kak glasi sv. Duh Bog po sv. Pavli apoštoli v listi do Efežanov, v 3. poglavji, 19. vrsti. Sveto Pismo novoga zakona govori od prve do zadnje vrste samo od Kristu-ša, o kak dobro ga spozna duhovnik, ki rad čte sv. Pismo i premišlava njegovo živlenje. Gda je Bog stvoro Adama, je pred očmi meo Kristuša, kak pravi sv. Duh Bog: „Te je prišeslnoga človeka predpo-doba". (Rim. 5, 14.) Ve je že . pri stvorenji sveta vse stvoro po Reči Božoj, ki se je včlo-večila za naše rešenje: „Po Reči je Bog vse stvoro". (Jan. ' 1,3.) Zato pa govori celo sveto Pismo novoga zakona samo od njega, samo od Jezuša, od koga so prorokiivali pro-rocje stare zaveze, koga so z neskončnimi želami čakali očaki i po kom je hrepenelo v porodnih bolečinaj vso stvarstvo, kak piše sv. Diih Bog po sv. Pavli apoštoli. (Rim. 8, 22.)
I če gledamo svetke sv. Matere cerkve, ki jo vodi sv. Diih Bog, ka vidimo. Celo leto je posvečeno živlenji Zveličitelovomi, samo en svetek je pa posvečeni sv. Trojstvi, ki je slavijo an-gelje i svetniki vekomaj. Zakaj tak? Zato, ar je Kristuš pot, po šteroj pridemo do presvetoga Trojstva. Ve je Jezuš jasno po-vedao: „Nišče ne pride k Oči, samo po meni". (Jan. 14, 6.) Jezuš sam je to povedao blaženomi Henriki Seuse: „Moje člo-večanstvo je pot, po šteroj se hodi, moje trplenje so vrata, skoz šterih se mora notri iti". (Dial. 2.)
Novomešnik : Maroša Martin z Melinec,
Den za dnevom moli duhovnik brevir, šteri je poleg reči sv. Duha iz svetoga Pisma napunjen z vzvišenimi zgledi svetnikov. 0 kak lehka šola za včenje Kristušovoga živlenja, ve so si pa svetniki vsi brez izjeme iz cele moči prizadevali, da bi kem bole postali spodobni Jezuši.
Duhovnik more Kristuša poznati, ar ga more drugim pred-gati. Kak de ga znao predgati, če ga ne pozna?
Duhovnik mora Kristušovo zasliiženje grešnikom donašati, da se ti rešejo, a Kristušovo zasliiženje samo tisti more z ha-skom deliti, ki Kristuša pozna i liibi. Diihovnik mora pravične spopolnjavati, a najpopolnejši je pa Kristuš. Njega mora zato diihovnik poznati, da po toj podobi spopolnjava pravične.
Ar je Kristus sama ponižnost, zato brez ponižnosti Ga nišče ne more dobro spoznati. V ponižnosti moli zato duhovnik den za dnevom za miloščo, ka Kristuša vsikdar bole spozna i ga da tiidi vernikom spoznati. Najlepša molitev je pred Najsvetejšim, pred tabernaklom, pred živim Srcom Jezušovim. Zato zahajajo vsi goreči duhovniki sem radi.
Sem, k živomi Srci Jezušovimi, pred sv. tabernakl prihajajte tiidi vi verniki radi i goreče prosite to bože Srce, naj nakloni duhovnikom miloščo, da bodo Jezuša dobro spoznali. Če ga bodo oni dobro poznali, ga po njih tiidi vi verniki spoznate i z duhovniki vred liibite. I to je pot, ki vodi v večno živlenje.
■xi Dober i slab tisk. lu
Na vso moč važno vlogo ma dnesden pri vsej zadevaj tisk, prav posebno še, kda ide za razširjenje i okrepitev ustanove Kristusove: sv. Cerkve. Nega skoro sredstva, ki bi v tel-koj meri pripomoglo, da se kralestvo Kristušovo ohrani, vtrdi i razširi, kak je dober tisk, dobro čtenje; pa tiidi nega nevarnejšega sovražnika v tom pogledi, kak je slab tisk, slabo čtenje.
Casar Napoleon se je izrazo pri nekoj priliki, da je kato-ličanski časopis, ki ga je izdajao na Nemškom sloveči borilec za katoličansko stvar: J. Gorres, peta velesila. I nemški pisateo Alban Stolz pravi: „Na papiri i z literarni se dnesden borita nebesa i pekeo." — „Zabadav bodete zidali cerkve", — je pravo sv. Oča Pij X. — „zabadav prirejali misijone, zabadav bodo vse vaše dobrodelne naprave, če ne bote širili dobroga tiska — posebno dobroga krščanskoga časopisja". Kak škof v Benetkah je Pij X. sam ustanovo časopis „Difesa". Za njega bi vse žrtviivao. „Pripravleni sam odati svoj prstan i škofovsko palico, samo da ohranim list „Difesa", je pravo. Kda je ka-toličanskomi časnikari podaro pero, štero je blagoslovo, je pristavo: „Nega bole plemenitoga misijona, kak je misijon ka-toličanskoga novinara. Blagoslovim to znamenje vašega pozvanja. Včasi so blagoslavlali meče i orožje krščanskim vojakom, jaz pa držim za važnejše, da zovem blagoslov na
pero katoličanskomi časnikari". Nemški pisateo Rosegger je zapisao: ,,Časopis, ti si mogočen predgar našega časa. Reči, ki jih sipleš iz sebe, odmevajo v kratkom po vsoj deželi. Ti pred-gaš v gostilnaj, kavarnaj, na cestnij železnicaj, na cestnij i železniški kolaj, v zasebnij hižaj i na mestnom trgi. Kde jih je največ zbranij, si ti zagviišno med njimi i predgaš. Pa tvoja reč ne potihne včasi, kda je izgovorjena, kak n. pr. na pred-ganci, nego se glasi naprej. I ka ne ostane v spomini liidi, obvisi na papiri. Vsakomi, ki pogledne v njega, predga znova naprej brez počinka, brez prestanka". — Blažena dežela, kde je razširjeni dober tisk! Jaj pa tam, kde prevladujejo Cerkvi sovražni časopisi! Po dobrom čtenjej je prišeo n. pr. sv. Justin,
prle poganski vučenjak, do spoznanja istine, do sreče v kra-lestvi Kristušovom. Dobro čtenje je obrnolo na pravo pot sve-toga Auguština, sv. Antona Pa-dovanskoga, sv. Alfonza Ligvor-jana, sv. Ignacija Lojolskoga i vnogo drugih. Od knige Tomaža Kempčana: „Hoja za Kristusom", je pravo sv. Frančišek Šaleški, da je rešila več duš, kak ma liter. Zato je vsakoga vernoga katoličana sveta dužnost, da podpira, kolko je le v njegovij močej, dober tisk.
Podpiraj ga s tem, da 1. kupuješ samo dobre knige, da naročaš samo katoličansko časopisje ; 2. de te knige i časopise daš čteti tiidi drugim i 3. da tiidi driige nagovarjaš, naj kupujejo, naročajo i širijo samo brez izjeme, dobre krščanske knige i časopise. „Katoličanske spise kii-piivati, čteti i drugim posojati", — je pravo draždanski škof dr. Wahl, „je ravno tak zaslužno delo, kak šterokoli delo pobožnosti ali dobrodelnosti i je dnesden edna najvekših dužnosti katoličanov." — „Što dnes nema smisla za katoliški tisk", — je povdarjao slavni škof Ketteler, — ,,ne zasluži imena dobroga katoličana".
Sloveči italijanski pisateo Ivan Papini je bio v začetki strasten nasprotnik katoličanske cerkve, popolen brezverec. Pa se je žagledao v jako pobožno gospodično. Na vsaki način jo je šteo dobiti za ženo. Pravila njemi je pa, da bi ga že vzela, ali samo pod pogojom, če se bota zdala v katoličanskoj cerkvi. Papini se je vdao. Kda njemi na to zaročenka razloži, da je zdavanje v katoličanskoj cerkvi mogoče samo te, če se zaveže,
Novomešnik : Pintarič Štefan z Dokležovje.
da bo dao deco krstiti i vzgojiti v katoličanskoj cerkvi, v kato-ličanskoj veri, je tiidi na to privolo. Mela sta več dece. Žena jo je že v ranoj mladosti včila v katoličanskoj veri i jo tiidi pošilala v katoličanske redovne šole. A s tem ne se še zado-volila. Odločila se je, da tiidi moža pridobi za Jezuša. Kda ed-nok deca pridejo iz šole, pravi moži liibeznivo kak le more: „Ivan, zakaj pa ti ne pomagaš deci pri včenjej Katekizma? Ka ne vidiš, da sama vsega ne zmorem. Hodi i pomagaj mi malo!" V začetki je Papini to prošnjo odbio, a na ponovno prigovarjanje se je vdao. Z velikim zanimanjem je posliišao odgovore svoje dece i premišlavao njihovo vsebino. Spoznao je globočino i bogastvo istin, štere vči Katekizem. Obsijala ga je svetlost božega razsvetlenja. Ponosni Papini se je vklono. Popunoma se je spreobrno i s svojov hčerkicov skiipno sprijao prvo sv. obhajilo. Zdaj te sloveči pisateo sam sebe zove „ponizen rob Jezušov!"
Odlično apoštolsko delo, štero dnes s takšov vnemov i z vidnim uspehom izvršavajo posebno Marijine driižbenice i družbeniki, je širjenje dobrih, krščanskih časopisov i knig. Da je to delo posebno drago Bogi i Mariji, da nam naklanja obilno plačilo v večnosti, toga ne trbe posebi povdarjati.
Sloveči umetnik Fiihrich je naslikao jako genlivo podobo, ki predstavla mater v sredini liibeznive dece. Žalostno se pa mati zgledavle na drugo svojo deco, ki stojijo na strani, pobirajo kamenje i liičajo v njo. Tam poleg pri drevi se pa naslanja potuhnjena možka oseba, ki igra na žveglo i napelavle za-nikojno deco, da obmetavlejo lastivno mater. Ka ta podoba predstavla, to se dnesden zaistino v nekom pogledi dogaja.
Mož z žveglov je podoba slaboga, pohujšlivoga, proticer-kuenoga tiska, ki čtevce skažlivo i zvito odvrača od matere katoličanske Cerkve, ki kvari i potvarja njene navuke, širi pa neistine i zmote. I kelko jih je, ki se po slabom čtenjej dajo premotiti, da nato sami zaničavajo svojo duhovno mater: sv. Cerkev i plujejo na njo. Sam bivši francoski ministrski predsednik Combes je priznao, da je slabo, posebno brez določenoga dobroga cila izdano časopisje na Francoskom svojčas Cerkvi odtrgalo dve tretini ali celo tri četrtine prebivalstva. — Od edne same knige, ki jo je spisao nemški pesnik Goethe (Werthers Leiden) trdijo, da je več mladih liidi pognala v samomor, kak ma liter. Istina je, ka je pravo nemški pisateo Herder: ,,Kniga lehko človeka za vse življenje vzgoji, a lehko ga tiidi za vše živlenje pogubi", kakša je pač vsebina. Pogubnost slaboga čte-nja jako nazorno predstavla prikazen proroka Zaharija. Vido je letečo knigo, zednim pa čiio glas boži: ,,Ka vidiš?'" — „Vidim letečo knigo", odgovori prorok. ,,To je prekletstvo, ki prihaja nad deželo", njemi napove Bog. (Zah 5, 1-3.) Ali ne ta kniga prava podoba slaboga tiska, slaboga čtenja? Vnogo ga je i beži
tiidi po našoj deželi i širi zmote, napačne pojme, mlačnost, verske dvojbe, nasprotstvo proti Cerkvi i njenim služabnikom, pa lehkoživost i razviizdanost. Naj je človek še tak vtrjeni v veri, slabo čtenje ga prle ali sledkar omami, zastrupi na pameti i duši i ga ščista pokvari. Sloveči vučenjak Balmes je sam pri-znao svojim prijatelom: ,,Vi znate, da je vera globoko vkore-ninjena v mojem srci. I vendar ne morem čteti slabe knige, (če je bio najmre kda za to prisiljeni), da ne bi čiito potrebe, da segnem po dobroj knigi i se po čtenjej Sv. pisma ali „Hoje za Kristušom" ali spisov Ludovika Granadskoga znova povrnem v pravo mišlenje". — Tiidi sv. Terezija z Avile je sama priznala, da jo je v mladosti čtenje neprimernih knig odvračalo od Boga. ,,Kak deleč bi zablodila, če me ne bi ti, o Bog, nazaj pripelao", je sama zapisala.
Če bi le mogeo liidem jasno i glasno dopovedati, kak nevaren sovražnik za kralestvo Kristušovo je slab tisk.
Člani KA, člani Marijinih driižb nemajo lepšega pola za svoje apostolsko delo, kak če z razširjanjom dobrih knig i časopisov vničavlejo kralestvo šatanovo. To ne je politika, to je delo za Cerkev božo, za poštenost, za zveličanje duš, to je delo po Srci Jezušovom i Marijnom.
„Če ščeš biti Kristusov", — je pisao Alban Stole — „drži se samo krščanskoga čtenja; z vsakim novčičom pa, ki ga daš za slabo čtenje, davleš šatani kaporo za svojo dušo". — Berlinski list „Die Woche" je v nekoj povesti osmešo častniški stan. Nato so vsi častniki sklenoli, da ne bodo obiskali kazine (čast-niškoga doma), dokeč bo tam razpoloženi te list. Včasi ga več ne bilo I — Što od katoličanov bi mogeo podpirati časopis, ki ne pisani v diihi katoličanske Cerkve, ali pa če smeši najdragocenejše svetinje, sv. vero, sv. obrede, molitev, pobožne vernike!
Na Tirolskom je veren vučiteo obiskao svojo sestro, ki je bila omožena z železniškim čuvajom. Na stoli je pri toj priložnosti opazo list, ki je bio znani po sovražnom pisanji proti Cerkvi. Z vsov resnobov pravi svojoj sestri: ,,Ti, ali ne veš, da te list z lažjov ino vkanlivostjov napada tvojo'sv. vero, da smeši celo našega Gospoda Jezuša Kristuša, šteroga podobo še vidim tii na steni? Znaš ka? Odstrani brezbožni list ali pa podobo Kristušovo; oboje ne spada v isto hižo".
Kelko je dnesden takših hiž! Na steni majo podobo Kri-žanoga, sliko Brezmadežne, na stoli pa časopis, ki je vse prle kak katoličanski, vse prle kak verski. Oboje nejde vkup. Ali mora podoba Jezušova, Marijina vkraj, ali pa slab časopis! Ali šče znate, ka je pravo Kristuš: „Što ne z menov, je proti meni". (Mt. 12, 30.) Z njim pa ne si, če maš v hiži slabo čtenje, če čteš, podpiraš, naročaš ali celo širiš tisk, ki napada, četudi prikrito, ustanovo Kristušovo: Sveto Cerkev i njene naprave, če smeši n. pr. Marijine driižbe, ki so Marijine čete.
Pobožni opat Cirijak pripovedava, da je ednok v senjaj zagledno v škrlat oblečeno prelepo gospo, štero sta sprevajala
dva častitliva moža. Spoznao je, da je ta gospa nebeška Kralica v sprevodništvi sv. Ivana Krstitela i sv. Janoša Evangelišta. Ide njjm proti i poklekne. Prečisto Devico pa prosi, naj stopi v njegovo celico i jo blagoslovi. Gospa je samo z glavov odkimala. Kda ponovi svojo prošnjo, njemi pravi z resnim pogledom: ,,Kak moreš pričakuvati, da bi šla v tvojo celico, kda maš tam mojega sovražnika!" Kda se Cirijak prebudi, je bio jako potrti. Včasi stane, viižge posvet i preišče vso celico. Tu najde knigo, štero njemi je posodo neki Hezihij, pa je še ne prečteo. Hitro jo pregleda. Na konci opazi dve razpravi krivoverca Nestorija, ki sta vsebiivala zmotne trditve od Kristuša. Zdaj njemi je bilo jasno, zakaj Marija ne štela stopiti v njegovo celico. Včasi je odstrano nevarne knigo, nato se je počiito pomirjenoga i po-tolaženoga.
Če teda ščeš, da ti bo nebeška Mati sprosila blagoslov iz nebes, moraš včasi odstraniti, ka je pohiišlivoga, necerkvenoga, protiverskoga, sploh vse, ka se ne sklada s tvojov verov, ki je ka-toličanska i mora biti,v skladi Kristušovimi navuki, štere vči katoličanska Cerkev. Sto bi se tomi pozivi protivo i še nadale podpirao nekrščanski tisk, je ne katoličanski značaj, ve pluje, da se robato izrazimo, v laslivno skledo i pomaga blatiti lastivno duhovno mater: sv. katoličansko Cerkev. Bodimo to, ka smo, katoličanci, a resni, dobri, značajni katoličani, verni i zaneslivi člani ustanove Kristušove: sv. Cerkve! Kak taksi bomo tiidi z z veseljom poprijeli za delo v namene KA, ki je rešilna ustanova v svetoj katoličanskoj Cerkvi za zdajšnje resne čase. (1. M. Seigerschmeid „Marija in kat. akcija".)
Novomešnik : Sraka Auguštin z Lipovec.
Obrnite te lepe reči na naš Marijin List i ga širite v vsako hišo Slovenske Krajine. 0 keliko hiš je brez te duhovne hrane. Se čiidivate zato, če vas zapušča boži blagoslov? Ne čiidivajte se. Dokeč ste ga radi čteli i se ravnali po njegovih navukaj, kak lepše je bilo v vaših diišaj i keliko več blagoslova v vaših driižinaj. Nazaj k Marijonomi Listi.
Duhovnih je drugi Kristus.
Takši je po svojoj časti i svetosti, štera ga napunjava.
Greh je raztrgao razmerje med Bogom i človekom i to razmerje se je samo tak popravilo, da je Sin Boži prišeo na zemlo v človečoj podobi, tu trpo i vmro i sadove svojega trp-lenja i svoje smrti izročo v neskončnoj liibezni do konca sveta svetoj Cerkvi, da je ta potom diihovništva deli diišam za večno živlenje.
Duhovnik zato dela isto, ka je Kristuš delao. Sv. Augu-štin piše v razlagi 30. Psalma od Kristuša: „Prišo je, da sprejme sramotenje i da časti; prišo je, da si zajmle žalosti i da zveličanje, prišo je vmret i dat živlenje".
To Kristušovo delo nadeliije duhovnik. Kak je Kristuš sred-nik naš pri Oči v nebesaj po rečaj sv. Diiha: ,,Vsikdar živoč, da prosi za nas" (Hebr. 7, 25) tak je na zemli srednik med Bogom i dušami duhovnik. „Eden je Bog, eden je srednik med Bogom i liidmi, človek Jezuš Kristuš", pravi sv. Diih Bog v pismi sv. Pavla apoštola, (I. Tim. 2, 5.) A po svojem odičenom v nebo zastoplenji Jezuš vidno ne več med nami na zemli, a cerkev pa k vidnim svestvam mora meti vidne delivce. Zato je Kristuš postavo mesto sebe duhovnike, da v njih gledajo verniki njega i pridejo potom njega k njemi. Zato vči sv. Cerkev po rečaj trientinskoga cerkvenoga zbora ,,da je Kristuš postavo duhovnike kak svoje namestnike". Kristuš je glava Cerkve i on po diihovnikaj dela i žive v njej, to je v diišaj, kajti Cerkev so duše, združene po milošči posvečiijočoj z Kristušom.
V diihovnikaj svojih pa Jezuš dela i žive po svetosti. Po toj so oni posebno drugi Kristušje. Sveti Pavel je napisao Galačanom: „Sinki moji, štere znova rodim, dokeč se vpodobi Kristuš v vas". (Gal. 4, 19.) Duše voditi samo najsvetejši Bog more po milošči posvečiijočoj. A to oblast je dao, kak gornje reči kažejo, svojim duhovnikom. I oni delijo po svestvaj miloščo posvečiijočo v duše i s tem je vodijo za večno živlenje. Neskončna čast. A toga diiha, da se skrbijo za posvečenje duš, za teh spopolnitev, njim da svetost, štero je Kristuš vlejao v njihove duše pri posvečenji i štero morajo den za dnevom po-Vekšati v sebi. O molimo zato dosta za duhovnike, Kristušove namestnike, da so puni svetosti 1 to tiidi v naših diišaj povekšavajo,