Št. 90, V Goriui, v torek dne S. lioveiubra 1904. Letnik VI. __i_____________________________________________________________ Izliaja vs.i tor^k iiiHohotoob 11. in i prt'ilpoliliH1 /.:i nit'sto tor <>!/ 'I. uri pd| . za ileŽHo. Ako fj.'nlt» n;t ta 1111¦ -vit pra/.nik izidc dan pr<»job H vin. GORICA (Zjutmuje iz, ulica Velhirini li. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Uorioe«. Oglasi se raČunjjo po petit- vrstah in sicer ako se tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako »e veiikrat tiskajo, raču- nijo ge po pogoilbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Učiteljsko vprašanje in deželne finance. | in. I V prejSnjem članku smo primerjali nu debelo vse doklade, katere plačujejo naši trije slovenski okraji, a kranjskimi { in Bicer za jedne in iste dežolne potrebe; danes hočemo primirjati še občinsko do- , klade na Goriäkem z onimi, katero so uvedle občine na Kranjskem. Opomnili nam je, da imamo na razpolago le sla- tibtične podalko iz leta 1900, za naslodnja leta jih nismo še dobili; toda razlike mod podatki za posamezne dobe pred 1900 so tako neznatne, da ne pridejo v poätev, in uverjeni smemo biti, da veljajo iali podatki v obče tudi za leto 1903. Na Kranjskem je 932 davčnih občin. Od teh ima 805 pod 50 odstotkov ob- činskih doklad na izravne davke, 59 pod SO»/,,, 4 pod 90 in 4 pod 100%. Na Goriäkem ima pa izmed 285 davčnih občin občinske doklade do b0°/0 le 105 občin; 180 občin plačuje pa nad 6O7o občinskih doklad. Med temi je 21 občin, katere nalagajo nad 100, 31 občin, ki nalagajo nad 150, 7 občin nad 200 in 1 nad 300 doklad na direkne davke za občinske potrebe. Pri tern je pa še opomniti, da nima skoro nobena občina doklad na užit- nino vina, most a in mesa, in od 4istih, katere so primorane nalagati take dav- Ščine, ni nobene, ki bi pobirala nad 4O7o doklad na ta posredni davek. Obč. naklad na pivo na Kranjskem skoro ni, kajti od vseh ima le pet take doklade od 1 do 2 K. Iato tako so občinske naklade na opojne pijače na Kranjskem skoro povsem neznatne. Kako je pa v tern ozim pri nas? Kdor vzame poročilo deželnega zbors. v Joke, se lahko takoj prepriča, da ima ve- lika veČina občin (posebno na Krasu) 100 odhtotne doklade na užitnino vina, moäta in mesa; velika vočina naäih občin ima tudi občinske naklade na pivo od 3 do 340 K. Izjeme delajo v tem oziro občine na Tolminskem, Cerkljanskem in Boväkem; v teh krajih so naklade na pivo nizke. Isto velja tudi za Brda, toda to je tem razumljiveje, ker se pivo v Brdih sploh " futoči, ali pa v tako majhni meri, da n&o/Jrde to v poštev. Zato so pa j skoro v vseh občinah teh okrajev in tudi drugod obdavčene žganjine z 20 do 22 h od litra na drobno potočenega žganja. Oglejmo si v poseben primer dve občini, jedno na Kranjskem, jedno na Goriäkem, in sicer — recimo — Ajdov- ! äcino in Žturje, kateri se takorekoč ti- 1 kati in kateri loči le Hubelj. AjdovSčina ima 100" () doklad na izravne davke, isto toliko n a užitnino, pobira 3*40 K o d h e k- t o J i tr a piva in 8 )i od litra opojnih p i j a <5. Šturje nalagajo 40% na izraven davek, 40°/,, n a u ž i t n i n o, nič n a pivo In ntf n a ž g a n j i n e. Zadnja občina je prosta od bol- niäkih troškov; koliko plačaje Ajdov- ščina povprek bolniäkih troäkov, na to se sedaj ne spominjamo. Vsekako bi se ne smelo odbiti z ozirom na podatke v drugem veö nego 25% na izravne davke. Primerjajmo še Sežano in trg Vi- i pavo. Obe občini sta približno jednake važnosti. Dasi je Sežana vas, ima vse znake trga in zasluži to ime bolj nego marsikatera občina, ki ponosno nosi ime i trg. | Občinske doklade v Sežani znaäajo 55% na direktne davke, 100% na užitnino; občina ima dalje 3*20 K naklad na pivo in 16 h naklad od litra žganjin. Vipava ima pa 20% doklad na izravne davke i n 2O7o na vino inmeso, od piva in žganjin pa nič. Če dodamo äe, da plačuje najvišje obdavčena občina na Goriäkem (Bre- | 8tovica 3257,, občinskih doklad na vse j izravne davke, 707, na realni in 100% na obrtni davek za sole, 307, za cestne potrebäcine, 20°/,, na realni davek in 3O7o na obrtni davek za deželni zalog, vidimo, da plačuje najviäje z dokladami obložena občina pri nas .445% n a r e- alni in 485"/„ na obrtni davek, dočim plačuje najviäje obdavčena občina I na Kranjskem za vse potrebäcine le 140% (oziroma 155%). Tu j« majhen prospekt o naäih fi- nančnih razmerah. Ni čudo, čo tožijo posebno naši slovenski okraji o neznosni bulari razli^nih davkov in doklad; to pri- tožbe so povsorn opravičene, kakor ka- žejo zgornji primerljaji. Tako ne more dalje pri nas. Prva naloga vseh poslancev mora biti, da se uredijo deželne in ob- činske doklade in drugi izdatki na zdravi podlagi, kajti inačo mora ili vse pod zlo. To morajo naäi slov. poslanci naj- prej v poštov jomati, lu podano podatko natanko in vestno pregledati, predno od- dajo svoje glasove za poviäanje učiteljskih plač na troäko davkoplaöevalcev. Odstraniti te kričeče in nezdrave ü- nančne odnoäaje v deželi, mora biti prva in glavna skrb naSih doželnih zastopnikov. To je rakrana, ki razjeda telesa naäih poljedelcev in poseslnikov, kateri bodo tej bolezni gotovo podlogli, ako ne zbe- remo vsfh moöi, da bolezen kmalu od- stranimo. Kar se tiče zboljäanja učiteljskih plač, smo v principu jedini, zboljäanje je nujno potrebno. Skupnemu delovanju se bode tudi posrečilo, najti novih virov v to svrho, ne da bi se nad kmet in po- sestnik se vise obremenil. Goriški deželni zbor. Deseta seja. ,,. (Konec.) Foslanec Holzer je utemeljeval svoj predlog zadevajoč ustanovitev centralne mehanične delavnice državnih železnic v Gorici, ki je bil nujnim potom vsprejet. Istotako jo utomeljeval isti poslanec svoj predlog glode opustitve obrtniäkih del v kaznilnicah, ki je bil ludi nujnim potom vsprejet. Nato je ntemeljeval poslanec dr. Faidutti svoj predlog glede uravnave vo- dotokov v deželi in meljoracije lagun in moövirjov v gradiäcanskem okraju. Ta predlog odstopil se je v poučevanje in v svoječasno poročanje deželnemu odbora. O proänji županslva v Nabrežini za podporo v kritjo stroškov za vzdrževanje tamoänjpga otroškega vrtca preälo se je na dnevni red. Islolako se je preälo na dnevni red o proänjah gradeäke zdraviliöke ko- misije za podporo, Andreja Logar, biväega dež. slugo za podporo in slični proänji Jo- sipino udove Vinci. Pri proänji nabre- žinske občine za podporo otroäkemu vrtcu oglasila sta ho za bosedo poslanca Štrokelj in dr. Tuma. Prvi je predlagal, naj bi se do- volil v omenjeni namen znesok 200K, drugi pa je hotel poznati najprej razloge, za- radi katerih jf» peticijski odsek proänjo odklonil. Poročevalec ppticijskega odseka, dr. Gregorčič, je dr. Tumi povodal, da je peticijski odsek zaradi tega proänjo od- klonil, ker je otroäki vrt privatna zadeva nabrežinske občine in ni bila siljena ga ustanoviti, temuč je to storila prostovoljno. Ako bi se dala podpora nabrežinski ob- čini, 8ledilo bi potem vse polno sliČnih proäenj in od raznih strani, katerim bi pa deželni zbor iz pomanjkanja denarnih sred8tev ne mogel ugoditi. Nabrežinska oböina pomaga si lahko s tem, da vpelje za otroke primerno äolnino. Tudi ni bilo po volji dr. Tumi, da je preäel deželni zbor na dnevni red o proänji gradeäke zdraviliäke komisije, ki je zahtevala 20000 K podpore. Proänje čepovanske äole za Čip- kanje, pleteničarjev v Fojani in Žagi in Antona Zorzin za podporo, so se odsto- pile dežel. odbora, da jih primerno uvažuje. O prošnji občine Livek za podporo v svrho gradnje ceste, se je sklenilo, da naj pride v poätev pri proračnnu za leto 1905. Glede proänje županstva Selo za podporo v svrho gradnje ceste pa se je sklenilo, da naj dežel. tehnič. urad naj- prej prouči dotični načrt, nakar se bode kasneje o proänji sklepalo. Proänja cestnega odbora v Kanalu za podporo za cesto Rocinj-Kambreäko se je odstopila deželnemu odboru, da jo proučuje in svoječasno o nji poroča. Isto se je zgodilo tudi s proänjo mlekarnice v Bovcu za podporo. Prožnja „Kat. po- litičnega druätva v Bovcu" za pospeie- vanje mlekarstva na Tolminskem se pred- loži vladi s priporočilom, da jo uvažuje. Potem se je potrdila cela vrsta račun- skih sklepov in proračunov raznih zalo- gov. Nato prečitale so se interpelacije, LISTEK. Na odgfovor! Spis. Beloüsov; prevod iz bolgaršoine. (Koncc.) V tvornici mi je delal ludi neki kmet iz sosednje vasi — po imenu Ni- kita. Bil je miren, posluäen, ubožec ; imel je dovelj obilno družino: ženo, ätiri otroke in staro mater, bil je siromaäen do skrajnosti. Vsako jutro so ga zadrže- vala doma neka domača opravila, za kar je trebalo moäke roke — Baj je bil je- dini moäki v družini — in zato je pri- bajal ubožec vedno prekasno na delo v tvornico. Nalagale so se mu vedno večje in večje globe .. . Nekega dne blizo ve- like sobote pride Nikita, da pogleda svoj račuo. Globe so bile večje nego plačilo, ki mu je tikalo. „Idi I14 viknem mu, „če- mu pa cakaä äe?-* Nato ga pogledam od vrha do nog, pa mu dem zasmehljivo: »Idi, po veliki noči pa plaöaä dolg I" Ali ubožec se je äe vedno mudil in ni odšel. Razsrdim se. „Dovelj sibiltu!" zakriöim mu, „odidi, da pridejo že drugi na vr- sto !" Tedaj siromak zaplaka .. . „Nimam ~— pravi — niti drobtinice kruha v hiäi I Jutri jo velika noč, pa nimam kaj skuhati in jesti." To me razjari äe bolj; primem ga za vrat in ga vržem ven. Pri tem je kričal siromak: „Greh tvoji duäi, gospod! Bogu boä odgovarjal za to !" — Hotel sem kar planiti nad njega, ali premagal sem se: kakor bi me bil kdo popadel od zadej in molnje so me pretresale! . . . Naposled pa sem pozabil ta sluöaj z Nikoto. Tretji dan po tem poči glas, da so dobili v mojem jezeru nekega človeka zaduäenega. Tudi jaz grem tje pogledat, kdo bi to bil. Gledam: Nikita je ! Lice mu je bilo pomodrelo in zateklo ; obleka raztrgana, roke in noge izpite. Srce se mi je silno krčilo ! — Se ve: ker se je bilo to zgodilo v mojem jezoru, priälaje množica uradnikov od strani vlade, da preiačejo ta slučaj. Pride tudi okrajni glavar. „Ze dolgo niaem obedoval pri g. KuzmiČu," reče mi, „ali naposled me je vendar Bog oarečil, da sem priäel . . ." Tudi zdravnik je bil priäel. Razrežejo Nikito, da vidijo, ali nima strupa v Že- lodcu, ali razen vode ni bilo ničesar drugega. Doktor je bil äe mlad — vaäih let. „Vidi se — pravi — glad ga je pri- pravil do tega!" Te besede so padle težko na moje srce . . . Izmučile so mi duäo.. . Nikito pogrebejo in vse je utihnilo — samo jaz ni8em imel miru. Razen mene ni vedel nihče in niti sumil ni, da sem bil jaz ubijalec siromaänega Nikite. Zdaj se mi je vzbudila vendar vest. Naj sem hodil koderkoli ali delal karkoli — vedno 86 mi je sukal Nikita pred očmi. Včasih sem äel v tvornico, in tu sem gledal le na to, da bi koga obdolžil nečesa ter ga zapovedal globiti. Če kak delavec ni kaj prav naredil ali je kaj zapel, takoj 8em poklioal paznika in mu zapovedal, naj ga kaznuje. Naposled od- idem domov, da ležem ter se odpoöijem. Pa nisem äe dobro zadremal, pa vidim : Nikita stoji pred menoj ter mi äepeta : „Ali si danes nagrabil mnogo denarja od dela gladnih siromakov ? Pomni, da boä odgovarjal Bogu za to!u Nazadnje Be mi je jel prikazovati tudi po noči: Obstal je nad glavo, kakor bi visel v zrako z oleklim pomodrenim licem in razkuätrane glave, pa mi äepe- tal tiho, kakor bi mu tekla voda iz ait: „Kako blago pa si dal moji ženi? Gnilo, smradljivo — niti za v usta ni bilo deti 1 Ali nimaš ve«ti? Bogu boä odgovarjal za to! ... Pa Ivanu Petrovu — zakaj si mu odtrgal en rubelj ? Ali ne vidtf, da je ubog siromak? Odgovarjal boä že Bogu za to ! ... Mali mi je umrla od gladu ; uzrok si ti! — Odgovarjal boä Bogul... Žena mi je znorela in umrla v ßtraäni muki; uzrok ai ti 1 — Bogn boä odgo- varjal ! ... Dva otroka sta se mi poizgu- bila — kakor bi se bila udrla v zemljo: ali jih je raztrgala zver, ali sta äe iiva, Bog v6, pri kakih ljudeh sta, ne ve se. Uzrok si ti 1 — Odgovor boä dajal Bo- gu!... A druga dva se potikata — ubožca, gladna, gola in bosa od nemila do nedraga po svetu. Uzrok si ti 1 — Odgovor boä dajal Bogu za to ! . . ." Vse to me je izmučilo do cela. Opeäal sem in se postaral! . . . Ali Ni- kita mi vendar ni dajal pokoja ! Kaj sem hotel poöeti? Udal sem ae pijanöevanju — kar ni bila nikdar moja navada, od- kar Bern živ na svetu. Ali bilo je äe slabäe: Nikita se mi je prikazoval vedno bolj pogostoma. Gledal me je se straäno izbuljenimi očmi in se režal s pomodre- limi ustnicami 1 Jel sem žo misliti, kako bi skončal čim preje to življenje, da bi se ne mučil veö — glej, do kake stopi- pinje sem bil priäel! . .. Naposled sem se vendar zavedel, ki so bile že v zadnji seji naznanjene in gicer po poslancih dr. Maraniju, Valen- tinisu, Jakončiču, Štreklju in dr. Turnu Nato je bil vsprejet predlog dežel- nega odbora za uatanovitev statiatičnega dež. urada. Dovolila se je potem svota 2400 K, ki se ima izplačati v dveh let- nih obrokih in sicer v letih 1905—1906 kot prispevek k stroäkom brambenib na- prav na levem bregu Soče v Zdravščini. Sklenilo se je, da naj deželni odbor stopi v dogovor z vlado glede ustanovitve uč- nih tečajev za zdravljenje domačeživine. Nftört zakona za kozjerejo odstopil se je deželnemu odboru, dn uvede v ti zadevi nove poizvedbe ter svoječasno o tern poroča doželnemu zboru. Glede gradbe železnice Gorica- Červinjan sklonilo se je naložiti dežel- nemn odboru, da priakrbi potrebne na- črte ler da stori pri vladi pritnerne ko- rake v dosego ugodne reäitve tega rpra- äanja. Dr. Verzegnassi stavil je predlog glede uravnave mejne reke Talio pri Štrasoldu. Konečno je v imenu Solskega od- seka poročal poslanec dr. Faidutti o zad- njih dogodkih na takajšnji gimnttziji ter predlagal nujnim potom približno to-le: Deželni zbor pričakoje s popolnim zau- panjem, da bode Solska oblast zadevo natanjko preiskala ter n*laga deželnorna odboru, da se svoječasno prepriča o krivdi in odgovornosti na omenjenih do- godkih. Ko je bil ta predlog vaprejet, je bila seja zaključena in prihodnja seja naznanjena za jutri popoludne ob 5. uri. Bovška koza v dež. zboru. Koza je imenitna žival in jako ko- ristna za prebivalce skalnatih gor, kajti ona donaša in daje ubogim gorskim pre- bivalcem skoraj edino in vao hrano. Ni tedaj čuda, da so si prišli v navskrižje kozjerejči in vlada, ki je v zadnjih de- selletjih preganjala koze in hotela jib } skoraj pregnati iz dežele. Naše gorske ! občine so 3e korenito potegovale za ¦ svoje neprecenljivo koristne živalice; gospoake pa so jih proganjale kot äkod- ' ljivce in vničevalce gozdov. ; Visoka c. kr. vlada je hotela pre- ; porno vprašanje o kozjereji urediti z gu- bernijalno določbo z dno 13. julija 1844 št. 7507, zopet razglašeni po c kr. na- meelništvu v Trstu dne 28. septembra 1870 št. 4590. V oni določbi je napove- ! dala posebno komisijo vladnih in ob- činskih zastopnikov, da bode odbrala za kulturo aposobna zemljižča od onih, ki so za vsako kulturo nesposobha ter se imajo prepuslili za kozjo pašo. Ne gled6 na to določilo je c. kr. okr. glavaratvo v Tolminu precej s r p o atopalo kozam na pole. „Kat. politiäko druätvo v Bovcu" je opetovano se potegovalo za olajšanje premislil in sklenil, da grem k izpovedi k vaškemu svečeniku, otcu Nikiforu (Bog se ga usmili ! Umrl je že davno). Otec Nikifor mi da svet: kako naj postopam — in to sem- storil nemudoma . . ." Kuzmič umolkne. ln nisem gavzpod- bujal več, naj nadaljuje, ker sem se do- mislil, kak svet mu je dal svečenik. Pri tem se je videlo očitno, da ti spomini stiašno težijo starca. Sedel je tu pobo- šene glave. Polni mesec mu je jasno obsvetljeval srebrno-belo glavo, polu- nočne zvezde so trepetale nad nama. Vreme je bilo mirno in tiho ; orkester bučel je bil davno potihnil. Sumo lu in tam se je glasilo iz goslih drevesnih vej tiho pličje cvrčanje. kozjereje. Zadnjič je občni zbor društva dne 4. oktob. 1903 zopet sklenil reso- lucijo na dežel. zbor s sledečim besedilom: „Visoki dežel. zbor blagovoli, uvažuje revžčino zlasti nekaterib krajev na B^v- škem, in^^jno potrebo kozjereje v .«„ri krajih, to pa zlasti v Soči in Trenti, po potrebnih natančnih informacijah in iz- javah posameznih župaostev, ozir. občin na Bovškem, odrediti, da se kozjereja kjer treba olajša in v to svrho razmerno premene določbe.M ProSnja druätva je bila v dežolnem zboru izročena kmetijskemu odaoku in v i8tem poslancu Grči v poročanje. Vpra- šanje o kozji reji so jo dotaknil tndi deželni odbor ob priliki, ko je obravnaval predlog c. kr. vlade, da naj se zakon o pogozdovanju Krasa z dne 9. dec. 1883 raztegne na kanalski sodni in na tolmin- ski okraj. Pri tej priliki je deželni odbor opomnil, da bi bilo treba poprej konečno uredili kozjorejo, nego ae razpravlja o pogozdovanju. Vsled tega je c. kr. na- mestništvo izreklo misel, da naj bi se za goriSko-gradiačansko deželo z neka- terimi premembami uvedel zakon o kozji- reji, veljaven za Istro z dne 11. nov. 1883, in je z dopisom od 12. oktobra 1904 St. 27739 predložilo načrt zakona. Ta načrt zakona je pretresel poročevalec in sodil je, da bi bil pač v korist po- gozdovanju, ne pa v korist kozji reji. Ves zakon sloni na nekaterih nazorih, katerim ni mo<5 pritrditi. Namenjen je za vso deželo in ne samo za tolminski okraj. Reja koz bi bila sploh prepove- dana celo v hlevu. Le s posebno privo- litvijo politiäke gosposke naj bi se smelo držati v oboe le po eno kozo pri hiäi. Tam, kjer bi se dovolilo jih po več in bi se smele goniti na paäo, bi ne smele osta- jati na paši čez noč, tudi na ORrajenih pa- šnikih ne. Ta omejitev ätevila in paše in konečno ostre kazni za vso prestopke zakona so se zdele poročevalcu tako stroge in nevsprejemljive, da si ni upal predlagati prestop v meritorno obravnavo, ampak je stavil predlog, kateri je Li5 v sobolni sejl deželnega zbora vsprejet, Predlog poročevalca oziroma sklep dežel. zbora ?e glasi: „Peticija „Kat. pol. druätva v Bovcu in dopis c. kr. nameHtniätva z dne 12. okt. 1904 at. 27739 h priloženim načrtom zakona o ureditvi kozjereje se odstopi deželnemn odboru z namenom, da so potrebno dogovori z doličnimi o b Č i n a m i na Tolminskem in s c. kr. namestniätvom v Trstu, ter v prihod- njem zasedanju stavi primerne predloge deželnemu zboru". Občine na Tolminskem in Bovškem, ki se pečajo s kozjerejo, opozarjamo že danes na spredaj ^menjeni načrt zakona, da se morejo med seboj pravočasno dogovoriti in svoj Ča3 duti točen odgovor deželnemu odboru, ko ž njimi stopi v dogovor. Koae se tuintam rede nele na paäi, ampak tudi v hlevu. ln ravno v kmetiJBtvu napredne dežele, kakor Tirolska in Šviea, zolo cenijo in pospe- äujejo tako kozjerejo. Menirno, da bo tndi naš deželni zbor skrbel za to, da se koza ohrani v naSi tolminski Švici in posebno da se ne uvv skoro po vseh nemSkih mestih. Italijani prirejajo po ita- lijanskih mestih pa protidemonstraeije. V ta namen imeli so velik protestni shod v Tridentu. V Trntu pa so demonstrirali v gledišču Verdi in sicer v nedeljo med n^ko predstavo. Po predstavi äli so po mestu ter prepevali znane laške izzivajoče pt^srni o „Patriji del Rosetli', upili „Evviva TrioHteltaliana! A „Abbasso Insbruch!" itd. * * • V nodeljo je bil pogreb uhitega sli- karja Pezzeja, katerega so je udeležilo kakih 20.000 osob. K pogrebu prišla sta tuili držnvna poslanca Vsenemca Stein in Borger. Na grobu sta govorila jako ostro ter napadala vlado in Halijane. Množica je zopet demonalrirata. Poslanec Stein je insultiral na juvni ulici namest- nika. ¦ Tudi v Gradcu bili so v nedeljo veliki izgredi. Nemci pobili so okna in O| ustošili par lokalov, kjer se navadno zbirajo italijanski dijaki in ki so last nckega Simonija. * Pri dr. Körberju sta bila državna po^lanca DerHcliHlta in dr. Erler ter za- htovala takoj^njo odstranitev in zaprtje inomoške itnlijanske pravne fakultete. Dr. Körber jim je odločno odgovoril, da vlada tega sedaj ne stori. * * ¦ Nam. Schwartzenau je izdal proglas n-i prebivalstvo, v katerem izraža svoje obžalovanje nad obžalovanja vrednimi posledicami razburjenja, ki se je polastilo prooivalstva vsled neodgovornega ve- denja italijanskih dijakov^ ki se ne da nikakor opravičiti. Vzlic temu, da so bili krivei takoj izročeni organom javnega varstva, so vendar Nemci posegli v de- lokrog oblastnij, čeaar ne bi bili smeli storiti, vsled česar je morala posredovati vojn^ka sila. Namestnik opominja pre- bivalstvo na mir in red tor pozivlja hiSne očete, naj drže svoje otroke, posle in delavco doma, da jih tako zavarjejo pred nevarnoatjo. Namestnik konečno izražn nado, da bodo njegove besede näsle od- rnnvu v probivalatvu tor da se v mosto zopet povrne na mir in red. Obstrukclja sloventklh poslancev v stajerakem dei. zboru. NemŠka vočina dež. zbor« hoče dež. proračun spraviti pod stroho, da potem lahko brezol>zirno odkloni vse kul- turne in gospodarske zahteve Slovoncev. Prorač. debata so jev potekzačela. Slo- venci obstruirajo. Seja se jo pretrgala °b 3. uri popoldno. Ob pol ö. uri se j« zopet pričela. Nov justičnl minister. V praških političnih krogih so go- vori, da dobimo novega juatičnega mi- uistra. Med kandidati za to mesto je tu

il boj pri Port Arturu od 29. okt. do 2. novernbra silnoji nogo prejänjt boji. Pri vtrdbi Ičan so bili presečeni celi japonski t>atalijoni, napadi na Erlungäan pa odbiti. V Tokiju so mnenja, da ne bodo Japonci baje do spomladi poakušali več novih napadov. Runki konzal je prejel šifrirano brzojavko, glasom katere je prenehal ogonj pred Port Arturom. Rusi željno pri- (takujejo prihod baltiške eskadre. * * Vse rusko brodovje je v soboto z dvema ladijama za prernog in eno la- fcarelno ladijo odplulo iz Tangera v smeri Proti allantskemu oceanu. ¦ ¦ Dopisnik „Biräev. Vjedomosti" je hrzojavil v petek iz Čifa: Iz zanesljivega v'ra zamorem zagotoviti, da jo vest, da 8o Japonci zavzeli vtrdbo Sikuanäan, no- ^esnična. Izid zadnjega napada na Port Arlur ni v nobeni razmeri z neznanskimi •zgubami, ki je Tse dosedanje presegel. Tukajänja japonska kolonija se tolaži, da 8o Štiri naäih vojnih ladij pokvarjene tor d& ne morejo zapustiti pristanisča. Daljni je napolnjen z ranjenci. Japonci izkrca- v»jo aveže čete, ¦ * ¦ „Ruükija Vjedomoati" cenijo Kuro- PHtkinovo armado, izvzemši voje v Vla- divosloku, Port Arlnrju in za hrbtom a»%mado, na 203 bataljone, 190 ävadronov, 1252 topov in 47 pionirskih stotuij. Po- temtakem bi armada štola 385 000 mož, 8 trenom vred pa 400.000 mož. K temu Stovilu pa je äe treba priäteti dve sibir- 8ki diviziji in posadko v Vladivostok!!, fiknpaj 29 bataljonov, 9 kozaäkih stotnij, 62 topov, 14 artilerijskih kompanij, 4 pi- °nirsko stotnije ali 39.000 mož, nadalje v°je, ki stražijo železniško progo, ki so i*H7.(.1eljeni po raznih točkah severnoMand- ^Urijo in Primorja, katerih štovilo zna^a B^upaj 55.000 mož. Takisto se morajo Priäteti äe rezervni voji, ki obstoje iz *7 bataljonov, 1 stotnije, 44 topov in 4 Pionirskih stotnij, akupaj 20.000 mož. No- 'ftinelno ima toroj Kuropatkin, ako se vpoälevajo vsi voji, kar se jih nahaja na "«Ijnem vztoku, 550.000 mož. Prava nje- R°va armada, koja mu jo na razpolago 2u vojne operacije, pa äteje 450.000 mož. * ¦ * V proslavo roj^tnega dne Mikado- ?ega so bilo na Japonskern velike slav- öosti. V Tokiju je bila vojaäka parada, Domače in razno novice. f Monsi^uor Jancz Abrain. — Umrl je. v soboto zjnlraj na svojom sla- novanju na Stolnem trgu mons. J. Ab- ram. Bojen jobil vTupoljčah v občini Kob- leglava na Krasu dne 18. maja I. 1818. V masnika je bil poavečon pa 22. sep- tembra l^V. Prvih šest lot svojega služ- bovanj:-V ^iil za kaplana pokojnega kno- zonadško^r Franöiäka Luäina. Potem jo bil 20 let vikar prvostolno cerkve in mod tem öasom kaka 3 leta dvorni kaplan nadvojvodo Karola Ludovika, a zdaj že 39 lot kanonik prvostolne cerkve in apostolski protonatorij. Hil je velik do- brotnik naäih zavodov: „Šolskoga Do- ma", „Alojzijevišče" in „Slovenskega Si- rotišča". Spomnil se jih je tudi v opo- roki. V bolezni, ki pa ni bila drugega kot Starost, je prejel veökrat sv. sakra- mente. Zadnja tri leta je bil nepretrgoma v postelji. Pogreb je bil danes ob 8. uri predpoludne. Truplo pokojnika prepeljali so potem, ko je bilo v stolni cerkvi bla- goslovljeno ter v velikem sprevodusprem- Ijano do Goriščeka, na svetogorj»ko po- kopaliäce. Blsgopokojnik je bil visoko Bpoätovan od vseh, ki so ga poznali. Po- kojnik bil je namreč skozi in skozi ple- menit znafaj. Bil je skromen, jako bla- gega srca in skrajno miroljuben. Svetila mu večna luč ! Umrla je v soboto zjutraj ob 7. i uri in pol na svojem stanovanju na trgu sv. Antona št. 12 v 91. letu svoje dobe | gospaCon8tanca Serreau roj. Pertout, sostra pokojnega profesorja Lavrencija Pertouta. Pogreb je bil včeraj ob 11. uri | predpoludne. Ko so blagoslovili truplo ! pokojnice v stolni cerkvi, prepeljali so je potem na svetogorsko pokopaliäce. Glavnim dodičem je imenovala blaga po- i kojnica malo semenišče, a apomnila se je v svoji oporoki tudi naäih zavodov: „Šolskega Doma" in „Alojzijeviäca". Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveti! Umrl je v nedeljo g. Andrej Š t r u- kelj v Šmihelu pri Šempasu, največji tamošnji davkoplačovalec, imajoč dvaj- set kolonov, samec. Svojim krnetom bil je jako dober gospodar, zato pa tudi spoštovan. Dosegel je 50 lot. Pokojnikje bil tudi ključar domače podružne cerkve. Gospodinjila mu je blaga gospa mati, drugič poročena z g. Antonom Bolko Sorodnikom naše iskrono sožalje, pokoj- niku svetila večna luč. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: Frančiška Borbuč, profesorjeva soproga v Gorici 30 K. Srčna hvala! Preplače za „Solski Dom" za tiregorčlfevo knji^o „Job" so poslali naslednji gospodjo: Vodopivec Franc, c. kr. šolški svetnik v Gorici 1 K 30 v; Gregorčič dr. Anton, prof, bogoslovja v Gorici 3 K 50 v; A. Fettich Frankheim, kanonik v Ljubljani 60 v; ŽnidarčiČ An- drej, vikar v Gradnem 6 K 60 v; Mate- lič Alojzij, župnik v Soči 60 v; Kroupa Benedikt, kurat v Lomu 60 v; Leban Ignacij, župnik v Batujah 1 K 60 v; Pe- telin Martin, c. kr. prof v Ljubljani 2 K; Tuma dr. Henrik, odvetnik v Gorici 6 K 80 v; Klanjačok Franc, kurat v Gorenji Tribuäi 2 K 60 v; Grbec Anton, vikar v Zapotoku 1 K 60 v; Svetina Anton, c. kr. notar v Pliberku 1 K 60 v; Monari pl. Neuleld Anton, župan v Šempasu 2 K 10 v; Berlot Anton, župnik na Voger- skern 6 K 60 v ; Šlubelj Leopold, vikar v Velikorn Dolu 1 K 60 v; Čiboj Franc, viäji pisarniki načelmk v G>rici 6 K 80 v; Lebern Ivan, kurut na Libuänjom 1 K 60 v; Gruntar Franc, župan in velopo- sestnik v Štnarjah 7 K. Dnevui red jiuluajste deželno- zborskc scje, ki bode jutri popoladno ob 5. uri, je sledeči: Vtemeljovanje pred- loga glede plačevanja bolnianičtiih atroä- kov za inozomce. — Vtemeljevanje pred- loga, ki gu je stavil poslanoc Klančič v isti zadevi. — Vtemeljevanje predlogn glede iztrebljenja in uravnave mejne reke Talio. — Občinski red. — üstano- vitev deželnega kmetijakoga urada. — Ohranitev oglojske bazilike. — Prošnja Alojzija Žnidoraiča iz RonČ, za podporo v hamen, da bi šel na obtno šolo v lno- moalu. — Obrambena dela v kraju Sa- bioni pri Villesu. — Uatanovitev mle- karske Sole v Gerknem. — ProŠnja slo- venskega dijaäkega podpornega društva na Dunaju za podporo. — Zgradba že- lezniške črte med Gorvinjanom in Bel- ' vedere. ' Konoc dežoluozborHkega zase- danja. — Z ozirom na to, da je sklican držav. zbor na dan 17. t. m., zboroval bo nnä deželni zbor le Se do sobote in bo imel od srede naprej vsaki dan sejo. „^ntralna posojilnlca" v (iorid jeimL,*^tO8 do konec oktobra A^^r- nega promela K 3,016.126 23. lira- nilnihvlogse je v tem času v 1 o ž i 1 o K 506.90593, d v i g n i 1 o K 234 366 25, stanje hranilnih vlog koncem oktobra znaža K 1,079.973 99. Posojil se jev letu 1904 d a 1 o K 219.174 15, vrnilo pa K 89.43125. Stanje posojil koncem oktobra je K 808.72411. Promet v tekočem računu za I. 1904 znaäa K 1,898.704 78, stanje tekočoga računa kon- cem oktobra posojilnici v prilog K 302.214 20. Z Vogerske^a nam pišejo : Kakor^ni so „liberalci", takožne se kažojo tudi na zunaj. Za eno laž več ali manj, niso v zadregi. Pravijo ali pišejo, da je naš g. župnik v pridigi so zaletaval v „liberalce" tor grdil „napredno" stranko. Ni treba se zaletuvati v nje, ali jih grditi, saj se grdijo sami, da smrdijo od gnjusobe. Por- nograf z Vogerskega popisuje neko dejstvo, koje se je baje godilo v krčmi. Ali ga ni sram kaj takega v javnost apravljati ter tako pohujšanje Siiiti ? Ali bi si upal kaj takega dati čitati svojim otrokom ? Zato mu kličemo mi „klerikalci": fej te bodi. Le to opomnimo, da se je to godilo v družbi takozvanih „liberalcev", vrednih drug drugega. Voditelj „naprednjakov", nadučitelj Blaž Sedevčič, je napredoval v ponedeljek 31. oktobra pri sodniji v Gorici za 15 K ali pa 24 ur zapora. Sodnik ga je podučil, da ni dovoljeno zmirjati in psovati, tudi ne z roko su- vati. To naj si zapomnijo tudi drugi. Če bo potreba, se Se kaj svetu razkrije. Poštena žena. — V nedeljo kupila je neka gorjanka za 2 vinarja kostanja pri neki Monticco, nasproti justični pa- lači. Vinarja dobila je v roko hčerka prodajalke, ki je pa kmalu zäpazila, da se je gorjanka zmotila ter da je mesto vinarja dala deset kron v zlatu. Hčerka je izročila zlat materi, a ta pa ga je koj nesla na policijo. Prijeta tatova. — Orožniaki po- stajevodja v Zagradu g. France Vodo- pivec aretiral je te dni dva jako nevarna tatova. Prvi so imonuje Josip KuraŠek in je domr- iz Bistrice. Drugi pa se imenuje Ernest Jaroc in je doma iz Gelovca. lzpovedala sla, da sta izvršila rnnogo tatvin po raznih krajih in največ v zadnjem času na Videmskem. Še is11 dan hotela sta okrasti cerkev v Brumi, pa jih je prepodil tamoänji župnik, ki je 8luöajno takrat priäel v cerkev. Sebrovo tisknrno v Postojni je kupilo katoliäko tiskovno druötvo. Vrelcc s slano vodo so zasledili v tunelu na Hruäici. Vodo so poslali na Danaj, da jo kemično razkrojijo in pre- iščejo. Vrelec so obzidali in postavili vanj cevi. Brezdvomno bo velikega po- mena za Jesenice, ako se bo naälo slane vode v dovoljni množini. 2S let po nedolžiiem zaprt je bil poseßtnik Jakob Auznor, katerega so ob- sodili, češ, da jo v blizini Celja večkrat zažgal avojemu sovražniku Jožefu Pla- ninäeku. Auzner je bil obsojen na do- smrtno ječo. iManinšek je po 28 letih na smrtni postelji izjavil, da je sam zažgal in da je Auzner popolnoma nedolžen. Nasilstvo uemAkih dijakov. — Iz Gradca brzojavljajo, da so včeraj po inauguraeiji nemški dijaki potisnili slo- venake dijake iz aule. Druätvo Hloveuskih dijakov vpodabljajočili limetiioflti „Vesna" ima namen gojiti vpodabljajoöe umetnosti. Izmed sredstev, ki ji služijo v dosego tega nainena, j« eno najvažnojših, na ravzoj umelniških zmožnosti posameznih izvršujočih članov najbolj vplivajočih poaredovanje pri umetniSkih naročilih. S tem vzpodbuja svoje člane k delav- nosti, daje jirn priliko, da si me^ijo moči, da jih koncentrujejo v vse avoje delo. Tako pa objednem po svojih močeh pornaga izvršujočim članom do boljšega materijalnega stanja. Odborovo posredovanje med naro- čitelji in med izvržujočimi Člani so vr3i na dvojni način : 1. Odbor odda izvräitev naročenega dela enomu izmed izvržujočih članov ; 2. odbor razpiäe konkurenco za naročeno delo. Prvi način posredovanja velja za sledoča dva slučaja: a) če čaatna nagrada ne presega svoto 20 K; b) v nujnem slučaju. Konkurenca se vrSi, ako častna nagrada presega znasok 20 kron. Na željo naročitelja poälje odbor v Blučaju posredovanja po načinu 1. načrt istemu v oglod, v slučaju; 2. odobri 3 načrte kot najboljšo, izmed ka- terih si nato naročitelj izbero enega za izvräitev. V vseh umetniäkih zadevah daje odbor brezplačne informacije. Predmet odborovemu posredovanju so VBa T področj© slikarske, kiparsko, arhitektonične umetnosti in umetne obrti spadajoča dela, tako : načrti za razglod- nice, za zunanjo umetniäko opremo knjig in broäur, za umetniško opremo tiakovin v splošnem, za umetniäke pla- kate, inserate, ätampilije, exlibris-zna- menja, diplome, alike, ornamentalne kompozicije za različne predmete, za tapete itd.; dekorativ ao-plastični predmeti, n. pr. nipres, nagrobni spomeniki itd. ; načrti za interieurje ; vsakovrstna umetna ženska ročna dela za profanne in cerkvene namene, n. pr. za paravente, stenske dekoracije, oltarni namizni prt, zastori itd., posebna dela v modernem tkanju in v aplikaciji. Odbor ai je v svesti, da reši po- 8redovalno nalogo v zadovoljnost na- ročiteljev, kakor doslej. Potrjuje ga ˇ tej zave8ti priznanje, ki ga je donesla I. jugoslov. umetn. izložba v Belemgradu članom „Vesne". Obrača se torej na vse p. n. trgovce, obrtnike, tiskarska podjetja, na vae zaaebnike, na preč. duhovščino b proänjo, naj se blagovolijo pri umetni- äkih naročilih ozirati na „Vesno", po- sebno ker zahteve „VeBnaSev" gotovo ne bodo previsoke. S tem opravijo tudi eminentno-rodoljubno delo. Naročila naj ae pošiljajo na naslov : „Veana", Dunaj 111., Thongasse 10. Spomenik gcueralu Filipovicu je predlagal postaviti obč. svetovalec A. Peräid v zadnji aeji sarajevskega občin- skega sveta. Veliko povodeiij hnajo v Ma- cedoniji, ker je proti koncu oktobra |več dni neprenehoma deževalo. Povodenj je napravila mnogo äkode ter ponekod od- nesla cele črede živine. Loterijske ätevilke. 5. novt'iubra. Dunaj......15 26 45 37 53 Gradec ... . 74 78 17 85 50 l«f«l«n oKui kv«a «—nw a primttanjim Uydroue žilne kawe PO3KU3llt 1 •»- ViurU «rajuvüqno. ^ f¦ A K 60 h Irinco. ?y,DOMACI PRIJATELJ1' Dp. Med. Un. ]ernej Demšnr praktični zdravnik in specialist za kožne in spolne bolezni, zQine ordinirati dne 8. novembra 1.1. od 10.-1Z. predp. in od IA. pop. v Ljubljani, Prešernove ulice, JHestna hranilnica, II. nadst. Ivan Bednarik priporosia svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3, I Anton Fon, ! klobuöar in gostilniča*\ ! ¦•¦"* Gemeniška ulica št. 6, I ima bogato zalogo raznovrstnih ! klobukov j ler toči v svoji krčmi ! pristna do mac a viiia in postreže tudi z jako ukusnimi | jedili. „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Prosiva «ahtevati listke! Najvecja trgovina z zelozjein Konjcdic & Zajec Gorica, prest nadštofijo štev. 5 ii poflrnžnica v liši „Moola". Za čas atavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okovo, žeiezje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih lovarn. Opozarja na svojo bogalo izber kuhinjskega in hi&nega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Borlol. Pocinkana šica &a vinograde po jaho eniSanih cenah! Pozor! FjHO kreilO nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže H potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! • ČOKOLADE UAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINEPRIMESI Anton Ivanov Pecenko, Gorica Velikfl zaloga pristnih belih in črnih vin iß lastnih in drugih pritsna- nih vinogradov. DuHtaylja na dom in razpo silja j)o zeh"/tilci ua vhu kraje av»tro-os«rske monarnije vno- dih od 56 1 naprcj, Na /alitrvo poisilja tudi u/orce. Zologa piva „Delniške druhbe mlru&enih pizwvaren Žalec-Laški Trg m plaenjskega pwa „pra- zdroj" iz sloveče čoškv „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katcrega so od- daja lt> na debelo od 1(X) kg. napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". „Hotel Bülkflif-Trst Piazza della Caserma (Narodni Dom)....... tri minute •"' se vsakošno povpravljenje in vpeljava. ^^ Samo enkrat _« naj vsakdo kapiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, J ¦ lepšega in kakovosti primerno cenega blaga,f r kakor se tu dobi. ™ > Došle so uže zadnje -lovosti modnega ( blaga za jesensko in zinisko sezono v necloftegljivi Izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in kroja^e, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Olje polenovke ===== (štokfiževo olie) = je siHlaj splošno priporočano kot jedino srcdstvo, ki ojačuje slabotno stanje or- ^anizmov, toliko pri mladili kot pri starili ljudeh. Vporabiti se pa mora vsekakor to olje pri Škrofuloznih boleznili. Svoj upliv pa mora izkazali edino olje, katcrcga kakovost je ^aiamčfno čista. Drugovrstna olja, ki se prodajajo kot „žtokfižcvo olje", ne samo da ž njimi ni mogoce dobiti potrebnih rezultatov, ainpak škodujejo naravnost želodcu, ker slabijo prebavilne organe istega. pravo štokfilevo oljc, zajamecno čislo olje ^adn^cga Iova se prodaja v niirodilnici flT?ČON-a mflZZOU-ja Gorica, Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija Male množine se ra^pošiljajo po pošti, Sprejema hranilne vloge katere obrostuje po 4Vs5°/o polumeseßno; ne- vadignene obrestipripi- suje konoc leta k glav- nici. Rentni davek pla- Cuje posojilnica sama. Posojlla udum na osebni kredit po 6% In na vknji/bo |»<> 57»/0 „CentraIna posojilnica" reyistrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 2 glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članoin tekoče račune, katero obrestujepo dogovoru. llriMlnc lire vnak d:m od 8. ure /JutraJ pa do I. urc |»op<»liulne.