j KUJlZeiE* jl&VMStUtM&EUA | V CEUV Celje - skladišče D-Per III 19/1987 1119870680,6 COBISS • VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 6 — Leto VII — Junij 1987 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet. Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin. Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. S prvim julijem se bo delovna organizacija Pekarna Laško priključila k sozdu Mera in sicer kot enota temeljne organizacije Pekarne in slaščičarne Celje v okviru Mlinsko predelovalne industrije. Direktor Mlinsko predelovalne industrije Edvard Stepišnik nam je povedal, da so prve pobude in ideje o vključitvi pekarne Laško stare že več kot deset let. Resnejši razgovori so se začeli leta 1981, ko se je oblikovala delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija. Izdelan je že bil elaborat, toda iz subjektivnih vzrokov se je zopet vse skupaj zavrlo. V začetku letošnjega leta je prišla ponovno pobuda iz delovne organizacije Pekarna Laško — to pobudo smo sprejeli tudi pri nas na zborih delavcev in tako je bil v obeh delovnih organizacijah 14. maja referendum o vključitvi delovne organizacije Pekarna Laško v sozd Mera oziroma v našo delovno organizacijo. Morda še nekaj besed o tem. lVIoi*Yll Ifl %, S. A zakaj je prišlo do pobude in vključitve. Prvo vodilo je bilo vsekakor združitev sil v dejavnosti, ki je danes v nezavidljivem položaju in tako lažje rešujemo določene probleme skupaj. Drugo je to, da smo oboji proizvajali za isti trg, 40 odstotkov svoje proizvodnje je delovna organizacija Pekarna Laško celo plasirala na naše področje. Z vključitvijo bo preskrba v občini Laško potekala tako kot do sedaj, le da bomo racionalizirali nekatere prevoze. In ne nazadnje, skupaj bomo lahko koristili strokovne službe, ki pa so v naši delovni organizaciji že dokaj dobro razvite. Lahko rečem, da se v tej dejavnosti nekako regijsko zaokrožujemo, vendar pa to ne pomeni nikakršnega monopola, ampak hočemo s tem ustvariti zdravo konkurenco in večjo kvaliteto med našimi obrati. Verjetno bomo o pekarni Laško napisali kaj več v naslednji številki Vestnika, zato naj sedaj povem samo to, da ta delovna enota letno proizvede 1,5 milijona kilogramov kruha in peciva. Sprednja stran novega skladiščno-prodajnega objekta s sortirnico in stva, semena, gnojila, krmila, orodje, kmetijsko mehanizacijo, nado- skladiščemjajc, ki meri 1200 kvadratnih metrov in ga je Kmetijska za- mestne dele, gradbeni material, nadomestne dele za Zastavin program druga Laško odprla 25. maja. V njem boste lahko kupili zaščitna sred- in še kaj. Soglasje za izplačilo osebnih dohodkov le, če bodo plani usklajeni Na začetku junija se je sestal odbor za plan sozda Mera na redni seji. na kateri so se med drugim dogovorili za dopolnitve letnega plana v skladu z novo zakonodajo in družbenim dogovorom. S 1. julijem 1987 namreč stopi v veljavo Zakon o celotnem prihodku in dohodku, hkrati pa tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji. Oba predpisa pa sedaj zahtevata od delovnih organizacij uskladitve samoupravnih splošnih aktov, na osnovi katerih bodo lahko izplačevali osebne dohodke. V tem trenutku poteka po delovnih organizacijah usklajevanje letnih planov z družbenim dogovorom. V letnih planih morajo delovne organizacije opredeliti oziroma določiti: — ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja organizacije združenega dela po enotni meri uspešnosti, kot jo določajo usmeritve; — način oblikovanja sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev na način, kot je določen v letnih usmeritvah, upoštevaje izhodiščne vrednosti (bruto osebni dohodek na delavca v gospodarstvu, skupna poraba na delavca v gospodarstvu, stopnja odstopanja osebnih dohodkov) na podlagi enotne mere uspešnosti; — razporejanje čistega dohodka na del za bruto osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo — usklajeno z usmeritvami za uresničevanje družbenega dogovora v Sloveni- — delitev sredstev za osebne dohodke na del za živo delo in del za gospodarjenje v skladu z usmeritvami —- določitev višine akontacij osebnih dohodkov za živo delo v skladu z usmeritvijo; da se do prvega periodičnega obračuna po uveljavitvi zakona o celotnem prihodku in dohodku postopoma prilagaja višino akontacij za živo delo v znesku (višini), ki ga bo organizacija združenega dela predvidoma ugotovila glede na doseženo uspešnost po prvem oz. Julija, najverjetneje sedemnajstega. ko praznuje Savinjski magazin obletnico obstoja, bo ta delovna organizacija odprla novo blagovnico splošnega tipa. velikosti 2300 kvadratnih metrov. To je ena izmed večjih naložb sestavljene organizacije Mera v letošnjem letu in je hkrati tudi izpolnitev dogovora ob polletnem periodičnem obračunu. Po občinah so že imenovali posebne komisije, ki bodo sproti ugotavljale, ali so delovne organizacije ustrezno uskladile svoje letne plane z družbenim dogovorom. Če so delovne organizacije ravnale po predpisih, bodo od teh posebnih komisij dobile tudi soglasje za izplačilo osebnih dohodkov. vključitvi delovne organizacije Savinjski magazin v sestavljeno organizacijo Mera. Zanimivo je to, da bo kljub nekaterim subjektivnim oviram blagovnica zgrajena v rekordnem času. saj so začeli zidati novembra lani in jo končujejo letos na začetku julija. Nova blagovnica bo stala 80 starih milijard dinarjev. Nova blagovnica »SM« Naložbe. razvoj e e e Že nekaj let so se pripravljali na zidavo poslov no-trgovskega centra v Rogaški Slatini, za katerega se je vse do letos zavzemala samo delovna organizacija Tkanina, vsi drugi potencialni investitorji pa so bili zunaj našega sozda. Z vključitvijo delovne organizacije Jelša Šmarje v sozd Merx in izkazanim zanimanjem Mlinsko-predelovalne industrije, temeljne organizacije Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina, pa se je pojavilo mnogo večje zanimanje vsega Merxa, da bi to naložbo v Rogaški Slatini čimprej realizirali. Nekaj več o tem nam je povedal vodja razvojno investicijskega sektorja Zvonko Strašek: »Zakaj večji interes Mena? Moram povedati, da je med drugim bil o tem tudi dogovor z delovno organizacijo Jelšo ob vključitvi v Men, in tudi za postavitev marketa v Podčetrtku. V razvojno investicijskem sektorju se intenzivno pripravljamo na obe naložbi. Morda še nekaj besed o poslovno trgovskem centru. Namreč z vse večjim razvojem turistične dejavnosti in zdravilišča ter kraja kot celote nastaja tudi vedno večja potreba po ureditvi trgovsko turistične in druge ponudbe. Zato smo se letos zelo resno in intenzivno lotili gradnje tega poslovno trgovskega centra in avtobusne postaje, kar vse gre skupaj. Pri tej naložbi bodo poleg članic Merxa, Jelše iz Šmarja, Tkanine in Mlinsko predelovalne industrije sodelovali kot investitorji še Ljubljanska banka s svojo podružnico, podjetje za pttpromet in loterijski zavod Slovenije. Kot poseben del za avtobusno postajo z vsemi pripadajočimi objekti pa Izletnik Celje s krajevno skupnostjo Rogaška Slatina. Vse priprave na naložbo so v teku že od začetka leta, tako da so že pridobljena soglasja, izdelana lokacijska dokumentacija, izdano lokacijsko dovoljenje, v izdelavi so projekti. Skratka, opravljajo vsa predhodna dela, vključno s komunalnim urejanjem zemljišča in drugimi pripravljalnimi deli (nadomestna stanovanja, začetek komunalnih del in podobno), kar opravlja po pogodbi z investitorji sklad stavbnih zemljišč občine Šmarje. V ta namen je že tudi imenovan projektni svet, ki ga sestavljajo predstavniki investitorjev, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih na tem področju. Po samoupravnem sporazumu med investitorji pa vodi vse priprave in izvajanja n.:š, Merxov razvojno-investicijski sektor, predsednik projektnega sveta pa sem jaz. V skladu z rokovnikom, ki je že pripravljen in je iz vseh tehničnih in proceduralnih vzrokov izvedljiv, bi naj z gradnjo poslovno trgovskega centra v Rogaški Slatini pričeli v mesecu septembru in ga dokončali do konca meseca maja prihodnjega leta. Objekt bi po sedanjih ugotovitvah meril brez avtobusne postaje približno 4200 kvadratnih metrov gradbenih površin, od tega bi delovna organizacija Jelša Šmarje imela približno 1850 kvadratnih metrov, delovna organizacija Tkanina 1100 kvadratnih metrov, Mlinsko predelovalna industrija 200 kvadratnih metrov. Ljubljanska banka 450 kvadratnih metrov, PTT500 kvadratnih metrov in loterijski zavod Slovenije 35 kvadratnih metrov. Ocenjujemo, da je naložba po sedanjih cenah vredna približno 23 0 starih milijard za članice Merxa in 70 milijard za druge investitorje, torej skupaj 300 milijard. Že prej sem omenil, da so v izdelavi elaborati in da je v pripravi tudi finančna konstrukcija, ki pa ni dokončno zagotovljena glede na stalne podražitve, vendar menimo, da bo ob posebni prizadevnosti investitorjev in Interne banke sestavljene organizacije Merx tudi finančna konstrukcija pravočasno rešena. V ta namen bodo angažirana tudi sredstva za nerazvito območje, združena sredstva sestavljene organizacije Merx, zavarovalnice, banke, vseh izvajalcev in pa seveda lastna sredstva. Naj povem še tole, dejansko bi bilo naložbo možno začeti veliko prej, če se ne bi približno za dva meseca zavlekle priprave projekta. Toda glavne stvari so narejene in pomembno je to, da so članice Merxa z medsebojnim usklajevanjem in dokončno uskladitvijo našle svoj poslovni interes v tej naložbi.« MERX VESTNIK STRAN 2 JUNIJ 1987 Pomemben uspeh Kmetijske zadruge Laško Jože Rajh, direktor delovne organizacije Kmetijska zadruga Laško je v svojem govoru med drugim dejal: »Zavedamo se, da je laže naložbo dokončati, kot pa potem zagotavljati donosno poslovanje, vendar upam, da se bo načrtovano povečanje prodaje uresničilo in da bodo manjši poslovni stroški prispevali svoj delež k rentabilnosti poslovanja. Največje breme bodo imeli komercialna služba in zaposleni v teh prostorih. Prepričan sem, da bodo znali izrabiti vse prednosti, ki jih objekt daje.« Objekt je svečano odprl predsednik zadružnega sveta Kmetijske zadruge Laško in njen kooperant tov. Deželak. Dan mladosti leta 1987 bo v kronologiji Kmetijske zadruge Laško zapisan kot pomemben mejnik v njenem razvoju. Na ta dan je bilo v Laškem resnično praznično, še posebno za vse delavce in kooperante Kmetijske zadruge, saj so odprli nov skla-diščno-prodajni objekt s sortirnico in skladiščem jajc. Slavnost ni privabila le številnih delavcev in občanov Laškega, ampak tudi precej gostov. Na slavnosti je prvi govoril direktor delovne organizacije Jože Rajh, ki je poudaril, da se je potreba po gradnji takšnega objekta kazala že vsa leta, odkar obstaja Kmetijska zadruga. Laško, ki bo prihodnje leto praznovala 35-letnico. Prve dokumente za izgradnjo so torej pridobili že leta 1956, vendar pa vse odtlej ni bilo v tej delovni organizaciji nikoli dovolj denarja, da bi se zidave tudi lahko lotili. Seveda tudi sedaj ni bistveno drugače, vendar pa je njihovo odločitev o postavitvi tega objekta pospešilo dejstvo, da se je morala zadruga umakniti iz starih prostorov, ker so bili predvideni za druge namene. In prav z denarjem, ki so ga dobili za stare objekte, so pričeli graditi finančno konstrukcijo za zidavo novih. Vrednost skladiščno-prodajnega objekta s sortirnico in skladiščem jajc znaša brez opreme 18,4 stare milijarde dinarjev, sama oprema pa je stala pet starih milijard dinarjev. Sam objekt je sicer trietažen in meri 1200 kvadratnih metrov. V pritličju je za prodajalno z razstavnim prostorom namenjenih 300 kvadratnih metrov in 150" kvadratnih metrov za sortirnico s skladiščem jajc. Prvo nadstropje bo v celoti namenjeno za skladiščenje težjega blaga in kmetijsko mehanizacijo, medtem ko bo v drugem skladišče predvsem lažjega blaga. Nadstropja so med seboj povezana s tovornim dvigalom. Sam objekt na dan otvoritve še ni bil v celoti končan, manjkal je še agregat za dvigalo, v sortirnici in skladišču jajc pa zaradi še vedno presvežega betona na tleh ni bilo mogoče položiti vinfleksa. Prav tako je potrebna še zunanja ureditev ob zadnjem delu objekta, za kar bo potrebno zbrati še nekaj denarja, ki ga bodo poskušali dobiti od tistih delovnih organizacij občine Laško, ki prav tako uporabljajo te površine. Lokacija objekta sicer omogoča relativno lahko prekladanje blaga, predvsem zaradi bližine železniškega tira, ne omogoča pa skladiščenja blaga zunaj objekta. To je sicer precejšnja pomanjkljivost, je v svojem govoru poudaril direktor delovne organizacije Jože Rajh, vendar druge izbire niso imeli in zato menijo, da jim bodo preostale prednosti, kot so železnica, magistralna cesta in s tem povezan tranzitni promet, vse te pomanjkljivosti izničile. V novih prostorih bo več mož- nosti za pestrejšo ponudbo artiklov, ki so jih v Kmetijski zadrugi Laško prodajali že doslej. Tu gre predvsem za semena, gnojila, zaščitna sredstva, krmila, orodja, kmetijsko mehanizacijo, nadomestne dele, gradbeni material in podobno. Po novem zadruga tudi razširja svoj program na prodajo nadomestnih delov za Zastavine avtomobile. Prav tako pa bodo lahko bolje kot do sedaj organizirali odkup kmetijskih pridelkov in jih pošiljali na trg. Na koncu pa se je Jože Rajh, direktor delovne organizacije, zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k izgradnji'tega objekta, še posebej pa se je zahvalil Vitomirju Dolinšku, podpredsedniku KPO sozda Mera za njegov prispevek k zapiranju finančne konstrukcije in oddajanju poslov, Marjanu Čebeli, arhitektu objekta, za to, da je uspel objekt tako izvrstno vklopiti v prostor, glavnemu izvajalcu Gradisu Celje in njegovim podizvajalcem za hitro in kvalitetno zidavo, ter Albinu Brežniku, nadzornemu organu pri izgradnji objekta, za njegovo pomoč pri premagovanju težav med zidavo. Kasneje je govoril predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Laško Roman Matek, ki je med drugim poudaril vlogo in pomen te delovne organizacije v občini Laško in pomen novega skladiščno-prodajnega objekta za vse kmete kooperante in druge kmete v občini Laško in njeni okolici. Ustanovna seja Na ustanovni seji konference ZKS so se zbrali delegati OO ZK tozda in DSSS DO Blagovni center in uvodoma ocenili družbenoekonomske, samoupravne, varnostnopolitične in družbenopolitične razmere v DO in posameznih okoljih. Razmere so le zadovoljive, zato so ukrepe za izboljšanje poslovanja vključili tudi v programske usmeritve. Izvoljeno je bilo tudi predsedstvo, katerega predsedujoči je Valentin Vidmar. Imenovani je med navzočimi pozdravil tudi novo članico ZK Nado Peperko, računovodkinjo tozda Transport in obrtne storitve. Na koncu so navzoči soglasno opredelili cilje, da je potrebna čimvečja zavzetost vseh na vseh področjih. A. K. Pogovor s partijskimi sekretarji Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Celje je pripravilo pogovor s sekretarji OO ZK o var- nostnopolitičnih in družbenoekonomskih razmerah v celjski občini, o pripravah na volilne konference OO ZKS ter vključevanju ZK v razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Udeleženci so se dogovorili, da bodo v vseh OO ZKS obravnavali teze o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v družbi in ZKS, skupaj z var-nostnopolitičnimi in družbenoekonomskimi razmerami v lastnih okoljih ter opredelili naloge svojega članstva, zlasti tudi v zvezi z razpravami o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Dogovorjeno je tudi bilo, da bodo volilne konference OO ZKS decembra in je zato potrebno pravočasno opraviti evidentiranja kandidatov za nova vodstva OO ZKS, konferenc ter organov občinske organizacije : ' i ' g Lj Tl Wmm •tj8**" Kar ljudje hočemo in znamo, to tudi zmoremo Letošnje jubilejno leto so kolektiv delovne organizacije Kmetijski kombinat Šentjur in še posebej člani temeljne organizacije Klavnica počastili z odprtjem novih skladiščnih in proizvodnih prostorov. Poleg številnih poslovnih partnerjev, predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, vodstva sestavljene organizacije in delavcev klavnice se je praznovanja 29. maja, s katerim so želeli poudariti delovni značaj in simbolizirati mladostno zagnanost pri premagovanju vsakodnevnih težav, udeležil tudi republiški predsednik za kmetijstvo Milan Kneževič. Za uvod je direktor temeljne organizacije Klavnica Rado Teržan med drugim dejal: »Klavnica mora, tako v delovni organizaciji, na Kozjanskem in v sestavljeni organizaciji Mera uspešno nadgraditi primarno živinorejsko proizvodnjo kmetijskih delovnih organizacij. Za svojo osnovno nalogo v procesu družbene reprodukcije smo si zadali dohodkovno povezovanje živinorejske proizvodnje s plačilno sposobnimi kupci mesa in mesnih izdelkov. V tem smislu bo največja nagrada za vse zaposlene delavce v klavnici, če bodo z našim poslo- vanjem poleg nas samih hkrati zadovoljni tako kmetje, ki nam prek matičnih kmetijskih zadrug dobavljajo živino, kakor tudi kupci naših izdelkov. Zavedamo se. da so cilji dosegljivi samo s trdim delom kolektiva in ob čvrsti, dolgoročno usmerjeni poslovni politiki vodstva delovne in sestavljene organizacije. Vendar, kar ljudje hočemo in znamo, to tudi zmoremo. In zmogli bomo.« Nove proizvodne in skladiščne prostore — 400 kv. metrov simbolično odprla Zinka Leskovar, edina delavka med vsemi zaposlenimi v klavnici Šentjur, ki združuje svoje delo tam že vse od začetka poslovanja, od leta 1963. Tako se končuje infrastrukturno posodabljanje obrata in začenja začetek novih proizvodnih in poslovnih možnosti klavice v Šentjurju. S tem delavci sprejemajo hov poslovni izziv, saj hočejo osvojiti maloserijsko, visokokvalitetno proizvodnjo mesnih izdelkov in višjo obliko priprave svežega mesa za prodajo. Po ogledu novih prostorov so si gostje skupaj z delavci klavnice ogledali razstavo proizvodov vseh delov Kmetijskega kombinata Šentjur in si po degustaciji Na okoli lO.OOOha kmetijskih zemljišč bo Kmetijski kombinat Šentjur letos predvidoma pridelal: 2600 ton žive teže pitancev, 6 milijonov litrov mleka, 23,5 milijona jajc, 106 vagonov namiznih jabolk, 200 ton žive teže kuncev, 110 ton žive teže prašičev, 455 ton pšenice in podobno. Klavnica bo poslala na trg 1500 ton mesa ter 700 ton izdelkov. Namleli bodo 3400 ton moke, naredili 250 ton kaše. le-teh z zanimanjem ogledali kratek film o kmetijski pridelavi. V drugem delu praznovanja srebrnega jubileja Kmetijskega kombinata Šentjur so na slavnostni seji pregledali 25-letno razvojno pot in predstavili tudi poglede na načrte, kako bodo uresničevali razvojne cilje v zahtevnih pogojih tržne ekonomije. Med drugim je Stanko Lesnika. direktor delovne organizacije. dejal: »V teh 25 letih smo doživljali pomembne uspehe, bila pa so tudi razočaranja in problemi. Po tem se verjetno ne razlikujemo od drugih kmetijskih organiacij. ki so se tako kot mi prebijale skozi različne krize v tej panogi. Ob tem tudi ne bi smeli pozabiti, da smo delovali in se razvijali v relativno slabih razmerah, pa naj gre za kvaliteto zemlje, razdrobljenost ali za siceršnjo nerazvitost območja. No, s prizadevnostjo ter jasnimi razvojnimi cilji smo uspešno pre-veslali to 25 let dolgo pot. reko. ki je bila polna brzic ter zahrbtnih vrtincev. Spretno smo se izogibali mrtvim rokavom pa tudi vabljivim sirenam, ki so nas vabile v varno zavetje obrežja. Danes smo tu, bogatejši za pre- nekatero izkušnjo in pripravljeni na nove napore in dosežke.« In kako naprej? V svojem govoru je Stanko Lesnika poudaril, da bodo svojo poslovno in razvojno filozofijo oblikovali tako, da bodo sposobni tudi v novih gospodarskih razmerah čim učinkoviteje izrabiti prozvodne zmogljivosti in to ob ustreznem dohodku. V družbeni kmetijski proizvodnji se bodo zavzemali za ohranitev visoke tehnološke ravni vse proizvodnje. V zasebnem kmetijstvu vidijo svoj razvoj, v pospešeni koncentraciji zemlje in proizvodnje. V klavništvu so si za osnovno nalogo izbrali dohodkovno povezovanje živinorejske proizvodnje s plačilno sposobnimi kupci mesa in mesnih izdelkov. V trgovini so si poleg stalnega izboljšanja ponudbe zastavili cilj, da zgradijo objekt, v katerem bodo lahko ponudili kmetom iz širšega območja celovit izbor blaga za dobro kmetovanje. V transportni dejavnosti pa so si za cilj postavili širitev sodelovanja z obrtniki. Svoj govor je direktor Stanko Lesnika zaključil z mislijo: »Seveda pa so našteti ra- zvojni cilji največ odvisni od nas samih, od delavcev in kmetov. Ob starejši generaciji, ki je postavila temelje kmetijskega kombinata, raste nov rod strokovnjakov in delavcev, ki ima moči in znanje, da se spoprime z novimi izzivi. Razveseljivo je tudi to, da je vedno manj takšnih, ki mislijo, da se ne da nič več narediti.« Slavnostni govornik ob praznovanju 25-letnice Kmetijskega kombinata Šentjur je bil Franc Ban. predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Mera, ki je poudaril predvsem pomen in vlogo te delovne organizacije v sistemu in zunaj njega. Po kratkem kulturnem sporedu, ki so ga pripravili mladinci Kmetijskega kombinata Šentjur, sta predsednica delavskega sveta in direktor delovne organizacije podelila svojim najzvestejšim poslovnim partnerjem plakete in priznanja za dobro poslovno sodelovanje. Na koncu pa je nekaj besed spregovoril tudi Milan Kneževič. predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in se hkrati tudi zahvalil v imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket. MERX MESTNIK JUNIJ 1987 Akcijska konferenca Zveze komunistov sozda Mera Delegati članov Zveze komunistov iz osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, ki delujejo v sozdu Merx so se v ponedeljek, 8. junija 1987, sestali na ustanovni seji akcijske konference. S to novo metodo dela v ZK so osvetili svoje naloge za izboljšanje družbeno-ekonom-skega položaja sozda Merx v sedanjih gospodarskih razmerah. V dobro pripravljeni razpravi so govorili predvsem o družbenoekonomskem položaju v sestavljeni organizaciji Merx ter o vlogi in nalogah komunistov. V zvezi s tem seveda niso mogli mimo številnih težav, ki izvirajo iz zapletenega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in močno vplivajo na poslovanja vseh delovnih organizacij v sozdu Merx kot tudi na izpolnjevanje zahtevanih nalog. Osnovni ton razpravi je dajal referat podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx Jožeta Gračnarja, ki je v uvodu poudaril, da če je bila kdaj potrebna usklajena, programska in delovno intenzivna akcija komunistov v naši sestavljeni organizaciji, potem je-to gotovo sedaj pravi trenutek, kajti komunisti moramo enkrat spoznati, da od nikogar ne moremo zahtevati, da bo reševal naše probleme, kakor tudi ne tiste, ki so na družbenoekonomskem področju po kongresnih listinah v naši domeni. Jože Gračnar: Ne trdim, da ni naša pravica, je celo dolžnost, da povemo in pokažemo na težave, ki so posledica neusklajene ali celo nestrokovne zakonske re-gulative. Toda to naj bo vzporedna aktivnost, ob prizadevanju nas vseh, da se organiziramo in najbolje zagospodarimo v danih razmerah in v okoljih, kjer delujemo na družbenoekonomskem in političnem področju. Akcijska konferenca Merao-vih komunistov se je začela z izvolitvijo organov konference. Sama konferenca je bila namenjena temeljiti seznanitvi članstva z nalogami, ki čakajo vse komuniste in delavce sozda Mera za izboljšanje družbenoekonomskega položaja sozda kot celote, ki je v današnjih razmerah tudi težko uresničljivo. Vsekakor pa brez težav ne bo šlo. In na to so opozorili številni razpravljale! z vso odgovornostjo tudi partijsko, da bodo poizkušali najti rešitve. V razpravah so nadalje ugotavljali, da se včasih posamezne delovne organizacije težko znajdejo v teh današnjih »kuhinjah« administrativnih ukrepov. Toda z malo boljšo organiziranostjo, z malo večjo aktivnostjo vseh strokovnih delavcev in ob podpori družbenopolitičnih in samoupravnih organov bomo sposobni premagati tudi takšne ovire. Zato se bo potrebno kar najbolj opreti na lastne sile, kajti napori za uresničitev nalog ne bodo majhni. Po okvirnem sprejetju programa dela za letošnje leto, ki ga bodo še dopolnili š sklepi ustanovne seje akcijske konference, so delegati izvolili novo predsedstvo akcijske konference v sestavi: Žare Frančeškin, predsednik in člani Aleksander Gričnik, Miro Cmer, Karmen Magyar in Stane Pez-devšek. Ob zaključku konference so imenovali tudi delovno skupino, ki bo na osnovi razprave oblikovala sklepe konference. Ti bodo osnovno vodilo za delo vseh komunistov v sestavljeni organizaciji Mera. Zapisi iz bogate in plodne razprave LUD VIK BEVC: Intervencijski zakon v delovni organizaciji Potrošnik ob izplačilu ni povzroči! občutnejših posledic Če na kratko povzamemo problematiko trgovine na drobno, vidimo, da so osnovni problemi administrativno določanje pogojev za gospodarjenje, obratna sredstva za pokrivanje zalog trgovskega blaga, dolgoletno obdobje zamrznjenih marž, zastarela oprema, premalo kvalificiranih kadrov, visoke družbene dajatve, nizki osebni dohodki. Zato menimo, da je glavna naloga komunistov in vseh delavcev v delovni orga-ni/aciii napeti vse sile in zadržati nem pa se zavedamo, da nam ugodne tokove rasti ekonomič- - ™ ,,sneh nosti, rentabilnosti in produktivnosti ter akumulativnosti, ki smo jih dosegli na začetku poslovnega leta. Zavedamo se, da je to edino zagotovilo za nemoteno izplačilo sredstev za osebne dohodke in pozitivno gospodarjenje do konca letošnjega leta. ANTON BORLAK: V kuhinjah administrativnih ukrepov se ne znajdemo V zadnjem četrtletju preteklega leta smo storili veliko, ali že skoraj vse, da smo sanirali 9-mesečno izgubo in povečali dohodek. To se nam v prvem kvartalu letošnjega leta maščuje, ker nam dohodek na zaposlenega ne narašča, zato se tudi osebni dohodki ne povečujejo. Danes nič ne obljubljamo, čep- obnašanja pa so, kar lahko brez dvoma trdimo, poslovodni delavci. ZVONKO STRAŠEK: S skupno akcijo v razvoju moramo ustvariti dodaten dohodek, inovacijski dohodek V vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah pa je nujno doseči več, večjo produktivnost, večjo racionalnost, boljšo tehnologijo, nove proizvode. To nam lahko omogoči le več znanja, dodatno znanje, predvsem pa intenzivno vključevanje zna- usmeritve, ki bodo bistveno vplivale na gospodarske rezultate v naši dejavnosti. Danes že znamo speči v pekarnah kruh iz vsake moke, v »kuhinjah« administrativnih ukrepov pa se ne znajdemo, tu pa se nam reže zelo tanek kos kruha. Tako mislimo mi in odkrito bomo morali povedati, doklej smo se še pripravljeni odrekati svojemu standardu za varovanje našega skupnega. 520 zaposlenih v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija samo na naših hrbtih tega ne bomo zmogli. Želeli bi se prebiti na seznam tistih najboljših v Celju, obete ne more uspeti. FRANC SENICA: Težave pričakujemo tudi na kadrovskem področju, saj bo zaradi nizkih osebnih dohodkov in skupnega standarda prihajalo do relativno visoke fluktuacije Zaradi težkih gospodarskih razmer v zadnjem času opažamo vedno več neusklajenega dela vodstvenih delavcev nekaterih delovnih organizacij, kjer prihaja do določenih konfrontacij med vodstvom temeljnih oziroma delovnih organizacij, kar marsikdaj ovira doseganje boljših poslovnih rezultatov. Pri tem pa kaže poudariti vlogo kolegijskega poslovodnega organa sozda, ki v vseh takih primerih odločno in uspešno ukrepa. V mnogih primerih moramo Ludvik Bevc nja, ki ga že imamo v kolektivu. Pritegniti moramo vsakega po-smeznika, da bo na svojem delovnem mestu, v svojem interesu in v interesu celotnega kolektiva razmišljal, iskal in našel izboljšave, izume, koristne predloge. Množična inovacijska dejavnost se odraža v tem, da vsi delamo, vsi mislimo, vsak za svoje delo nosi odgovornost. FRANC PETA UER: Porabnik ne sme biti brez blaga Zelo pomembno področje je tudi redno zagotavljanje potrebnih količin osnovnih živil, predvsem mislim na to, kako pomembna je nemotena preskrba. Zato je naša skupna naloga, da si na tem področju še naprej prizadevamo, da se ne bi zgodilo, da bi ostal kupec brez blaga. Zadovoljiva preskrba pa ne sme biti samo v obdobju miru, ampak tudi v izrednih razmerah, zato je ena izmed pomembnih nalog tudi ta, da naše obrambne načrte nenehno usklajujemo, jih prilagajamo novi zakonodaji. ŽARE FRANČEŠKIN: Vsa Slovenija je ustvarila samo za en hotel akumulacije Položaj v gostinsko-turistični dejavnosti je na splošno slab, kar se odraža tudi v našem sozdu. Izgube se večajo, zelo problematični so osebni dohodki. Zato slabi ekonomski rezultati v tej dejavnosti zahtevajo takojšnje ukrepanje, predvsem pa okrepitev s sposobnimi, mladimi in ustvarjalnimi delavci. Zato menim, da bi moral biti eden izmed sklepov te konference, da vsa prizadevanja za reorganiza- Anton Borlak Franc Senica Zvonko Strašek Franc Petauer cijo gostinsko turistične dejavnosti v sozdu Mera nadaljujemo in potem to reorganizacijo speljemo v čimkrajšem času. DANE R1NČ! Pogledi, kako iz krize, so zelo različni Morda bi morali več govoriti o težavah, o katerih so v zadnjem času le veliko razpravljali v raznih organih, kot na primer o tezah za idejni plenum slovenskih komunistov. Všeč mi je, da so veliko razpravljali o boljšem poslovanju, razvoju, inovacijah, kako naprej, iz težav, o tem, da se moramo opreti na lastne moči. In če se zdaj vprašam, kaj lahko naredimo komunisti pri vsem tem? To, da spodbujamo vse to v svojih delovnih okoljih, da bi dokazali, da se s skupnimi močmi da kaj narediti. Žare Frančeškin Dane Rine Sindikat sozda Ravno v času, ko smo v uredništvu zaključevali to številko glasila, smo prejeli od koordinacijskega odbora sindikata vabilo na njihovo sejo. Obravnavali bodo poslovne rezultate za prvo trimesečje letošnjega leta. spregovorili o organiziranju javne razprave v zvezi s spremembami in dopolnitvami Zakona o združenem delu ter obravnavali morebitne pripombe na predlog nove organiziranosti koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije Mera. Če bo razprava zanimiva, predvsem pri prvih točkah dnevnega reda, bomo o njej nekoliko več poročali v prihodnji številki Vestnika. V nasprotnem primeru pa menimo, da je prav. da vas na kratko seznanimo s tem, kar se dogaja v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. pa četudi napišemo samo dnevni red in datum seje. Saj res, skoraj bi pozabili, da je bila ta seja koordinacijskega odbora sindikata 25. junija. PPS Hmezad-Merx Nova tovarna močnih krmil rav imamo po oceni izvršnega ugotoviti, da se v sozdu še vedno sveta dober program ukrepov za pojavlja »zaplotniško« vedenje izhod iz obstoječega stanja. Teh nekaterih tozdov pa tudi delov-se tudi držimo. Ne obljubljamo, nih organizacij, kar slabi kohe-dokler ne bodo znane osnovne zivnost sistema. Nosilci takšnega Pred nedavnim je bila seja poslovnega odbora Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera. Na njej so se dogovorili, da bodo še pred dopusti sklicali seje vseh koordinacijskih odborov, na katerih naj bi pregledali izpolnjevanje programov in dogovorov, preučili možnosti višjih oblik sodelovanja in obravnavali vprašanja medsebojnih blagovnih pretokov. Predstavljen je bil tudi projekt gradnje tovarne močnih krmil v Žalcu. Člani poslovnega odbora Plansko poslovne skupnosti Hmezad Mera so gradnjo podprli, s tem pogojem, da se v okviru sestavljene organizacije Mera prouči možnost povečanja strukturnega deleža sofinanciranja in s tem seveda tudi lastniškega deleža. Vse to bi omogočilo tudi boljše urejanje medsebojnih odnosov. Člani so tudi sprejeli pobudo sestavljene organizacije Mera. da se preuči vprašanje lastništva dela objekta združene hladilnice. ki je bila zgrajena leta 1970 po načelu sovlaganja sredstev. Inovacije Razvojno-investicijski sektor je pred kratkim prejel prve inovacijske predloge oziroma izboljšave delavcev delovne organizacije RTC Golte. Torej se je tudi p« naših članicah začelo nekaj premikati na inovacijskem področju, področju, ki lahko pripomore k boljšim poslovnim rezultatom oziroma k izboljšanju družbenoekonomskega položaja neke delovne organizacije. V delovni organizaciji RTC Golte so zabeležili štiri inovacijske predloge oziroma izboljšave. Po njihovem mnenju so vse štiri zelo pomemben prispevek k racionalizaciji dela. pocenitvi vzdrževanja in boljšemu delu njihovih delavcev. Gre za tele inovacije: vležaje-nje pogonskega kolesa nihalke Žekovec. katere inovator je Marian Prelog. Prav tako je njegova inovacija regulacija glavne zavore pogonskega kolesa nihalke. Marko Modrijan je pripravil inovacijo »revizijski okvir za popravila vlečk«, skupaj z Alojzom Krajncem pa sta tudi pripravila inovacijo vpelje kota vlečke, predelava vzmeti.« Iz njihovega poročila je videti, da so se vse štiri inovacije uspešno prenesle v proizvodnjo, da so pri tem nastale velike prednosti in da tudi ekonomski učinek vseh štirih ni zanemarljiv. Predvsem pa je pomembno to, da so s temi inovacijami poleg prihranka denarja in delovne sile zagotovili tudi večjo varnost obratovanja in preprečili poškodbe potnikov v izrednih izpadih obratovanja. Izboljšala se ■ je tudi kakovost dela, postopki so racionalizirali in zmanjšalo se je število ur za popravila, zastoji na vlečnicah pa so se zmanjšali celo za 30 odstotkov. % MEFK VESTNIK JUNIJ 1987 7. letne športne igre sozda Mera Na predlog nekaterih delovnih organizacij so bile v letošnjem letu letne športne igre SOZD organizirane v mesecu juniju. Letne športne igre so bile 20. junija 1987 v hali Golovec s pričetkom ob 7.30. uri. Sobota 20. junija ni bila ravno sončna in topla, pozdravilo nas je kislo in skoraj deževno jutro. Kljub temu se je zbralo pred halo Golovec okrog 500 tekmovalcev, od 17 prijavljenih delovnih organizacij. Ženske so tekmovale v plavanju, teku na 600 m, namiznem tenisu, odbojki, streljanju in kegljanju. Moški pa v plavanju, teku na 1000 m, namiznem tenisu, odbojki — letos prvič, streljanju, kegljanju, malem nogometu, šahu in vlečenju vrvi. Tekmovali so tudi v kolesarjenju, ki pa je bilo izvedeno v petek, dne 12. junija na avtopoligonu v Ljubečni. Sodelovale so naslednje delovne organizacije AVTO CELJE BLAGOVNI CENTER CELJE DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE HOTELI-GOSTINSTVO CELJE JELŠA ŠMARJE KMETIJSKA ZADRUGA CELJE KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO MODA CELJE MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE POTROŠNIK CELJE REKLAMA CELJE SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC SOZD MERX CELJE TEKO CELJE TKANINA CELJE ZDRAVILIŠČE DOBRNA Na letošnjih igrah niso sodelovale SAVINJA MOZIRJE, GOSTINSKO PODJETJE CELJE, TURIST NAZARJE, KOŠENJAK DRAVOGRAD, KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR, KZ SLOVENSKE KONJICE in AVTOTEH-NIKA CELJE. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: POSAMEZNO ŽENSKE V TEKU — DO 35 let 1. KRAJNC Darinka, Tkanina Celje 1:35 2. VREČKO Verica, Potrošnik Celje 1:40 3. ARLIČ Martina, Tkanina Celje 1:41 4. SLUGA Marjana, Blagovni center 1:48 5. COLOVIČ Zlatka, Potrošnik Celje 1:51 6.—7. GUBO Ankica, Tkanina Celje 1:54 6.-7. SLEMENŠEK Valerija, Avto Celje 1:54 8.—9. TOMAŽIN Iris, Tkanina Celje 1:55 8.-9. PODREPŠEK Jožica, MPI Celje 1:55 10. KMECL Špela, TEKO Celje 1:57 11. GOBEC Renata, Blagovni center 1:58 12. MASTNAK Elica, MPI Celje 2:00 1 L GOLEŽ Ivanka, MPI Celje 2:02 14. KRAJNC Liljana, MPI Celje 2:05 15. LAPORNIK Mira, Potrošnik Celje 2:06 16. BUČEK Slavica, Blagovni center 2:07 17. MAVRIČ Anita, SOZD MERX 2:09 18. KOPITAR Irena, Blagovni center 2:13 19. TRGLAVČNIK Alenka, Avto Celje 2:17 20. DOBNIK Cvetka, Potrošnik Celje 2:18 21. SEME Slavica, Avto Celje 2:24 22. OČKO, Potrošnik Celje 2:25 23. CVAR Marinka, Avto Celje 2:27 Ekipno ženske v teku na 600 metrov — do 35 let 1. Tkanina Celje 25 točk 2. Potrošnik Celje 20 točk 3. MPI Celje 15 točk 4. Blagovni center Celje 12 točk 5. Avto Celje 11 točk 6. Teko Celje 10 točk 7. DSSS SOZS MERX 9 točk POSAMEZNO ŽENSKE V TEKU —NAD 35 let L URANKAR Marija, Sav. magazin 1:51 2. PEVEC Marija, Tkanina Celje 2:01 3. VOLER Zofka, Avto Celje 2:09 4. FUŽIR Katja, Tkanina Celje 2:11 5. ZIMŠEK Zdenka, Blagovni center 2:16 6.-7. KRAUTHAKER Vera, Avto Celje 2:19 6.—7. ŠTRAUS Alenka, Blagovni center 2:19 8. MILČINOVIČ Sonja, Avto Celje 2:20 9.—10. COKAN Tilčka, Tkanina Celje 2:21 9.—10. PEPERKO Nada, Blagovni center 2:21 11. POLJSKI Elizabeta, MPI Celje 2:22 12. MAROVT Milena, Avto Celje 2:28 13. LUPŠE Jožica, Tkanina Celje 2:32 14. SKALE Marija, Potrošnik Celje 2:37 15. KOŠEC Barbara, Blagovni center 2:42 16. JEZOVŠEK Helena, MPI Celje 2:51 17. ŠTERN Darinka, MPI Celje Ekipno ženske v teku na 600 metrov — nad 35 let 1. Tkanina Celje 2. Avto Celje 3. Blagovni center Celje 4. MPI Celje 5. Savinjski magazin Žalec 5. Potrošnik Celje POSAMEZNO MOŠKI V TEKU—DO 35 let 1. LEŠNIK Herbi, Drav. dom Sl. Konjice 2. URBAJS Aci, DSSS SOZD MERX 3. BOŽNIK Marko, Tkanina Celje 4. MAŠIČ Ramir, MPI Celje 5. RAK Stanko, Drav. dom Sl. Konj. 6. PIRŠ Borut, MPI Celje 7. ČAVLOVIČ Josip, MPI Celje 8. KENDA Marjan, Avto Celje 9—10. JANČIČ Jože, Avto Celje 9—10. CIGLER Stane, Blagovni center 11. VREČKO Peter, Avto Celje 12. TOMIČ Dragan, Blagovni center 13. SKAMEN Boris, Blagovni center 14. STROPNIK Danilo, Tkanina Celje 15. POVH Jože, Drav. Dom Sl. Konjice 16. KOŠENINA Peter, Sav. mag. Žalec 17. BAMEŠTAR Dragan, Tkanina Celje 18. KO RŽ AN Igor, Avto Celje 19. RATEJ Franc, Drav. dom Sl. Konj. 20. ČUTUK Abaz, MPI Celje 21—23. BRAJLIH Roman, Tkanina Celje 21—23. ŠTERN Franjo, Potrošnik 21—23. LAKOVŠEK Zvonko, Potrošnik Celje 24. MARKOTA Miro, Potrošnik Celje 25. MARGUČ Dušan, Drav. dom Sl. Konj. 26. -27. MASORKO Edi, Tkanina Celje 26.-27. LOJEN Jani, Tkanina Celje Ekipno moški v teku na 1000 metrov — do 35 let 1. MPI Celje 2. Dravinjski dom Sl. Konj. 3. Avto Celje 4. Tkanina Celje 5. Blagovni center Celje 6. Potrošnik Celje 7. DSSS SOZD MERX Celje 8. Savinjski magazin Žalec POSAMEZNO MOŠKI V TEKU —NAD 35 let 1. KVAS Boris, Tkanina Celje 2. SODIN Konrad, Tkanina Celje 3. CIZEJ Zvone, MPI Celje 4. CIMERMAN Robi, Blagovni center 5. STEPIŠNIK Edi, MPI Celje 6. PINTER Slavko, Tkanina Celje 7. TAMŠE Boris, DSSS SOZD 8. PLANKL Marjan, Potrošnik Celje 9. LISEC Slavko, DSSS SOZD 10. ŠANTELJ Jože, Avto Celje 11. TURNŠEK Jože, Avto Celje 12. LESKOVŠEK Jože, Potrošnik 13. NOVAK Slavko, MPI Celje 14. MAROVT Janez, Blagovni center 15. MURKO Jože, Blagovni center 16. HRIBERŠEK Branko, Blagovni center 17. KODRIN Anton, Tkanina Celje 18. KOŠAR Janko, Avto Celje 19. BOŽNIK Lenart, Tkanina Celje 20. POLJSKI Željko, Avto Celje 21. LORENČAK Karel, MPI Celje 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 2:51 2:52 2:54 2:56 3:00 3:04 3:06 3:08 3:09 3:15 3:16 3:18 3:22 3:24 3:26 3:27 3:29. 3:41 3:49 4:04 4:51 Ekipno moški v teku na 1000 metrov — nad 35 let 1. Tkanina Celje 2. Blagovni center 3. MPI Celje 4. Avto Celje 5. DSSS SOZD MERX 6. Potrošnik Celje Posamezno ženske streljanje — prve tri 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk 10 točk 18. HALER Marija, Teko 19. —20. Adam, Drav. dom 19.—20. GAJŠEK Jasmina, Moda 21. GOBEC Tanja, Jelša 22. LIPOVŠEK Cvetka, Teko 23. BABIČ Darinka, AC 24. SOREC Dragica, Moda 25. KAMPUŠ Sonja, MPI Celje 26. LAUBIČ, Potrošnik 27. —28. GILS Marjana, Moda 27.—28. OČKO, Potrošnik 29. LEBIČ, MPI Celje 30. OSET Darinka, MPI 31. ZA VEČ Fanika, Tkanina 32. JEZOVŠEK Helena, MPI 33. KOČEVAR, Dravinj. dom 34. LASIČ, Drav. dom 35. MUHOVEC Helena, Potrošnik 36. BOMBEK, Drav. dom Ženske v kegljanju — ekipno 1. Blagovni center 2. Jelša Šmarje 3. Tkanina Celje 4. AVTO Celje 5. Teko Celje 6. Moda Celje 7. Potrošnik Celje 8. MPI Celje 9. Drav. dom Slov. Konj. Moški posamezno v kegljanju 1. TAJNŠEK Zmago, Zdrav. Dobrna 2. TURK Vinko, Tkanina 1. VOLER Zofka, Avto Celje 2. JERAM Gabrijela, KZ Laško 3. TOMAŽIČ Blanka, Avto Celje Ekipno ženske v streljanju 1. AVTO Celje 2. BLAGOVNI CENTER Celje 3. KZ Laško 4. Tkanina Celje 5. Potrošnik Celje 6. Moda Celje 7. MPI Celje 8. Savinjski magazin Žalec 9. Teko Celje 10. DSSS SOZS Mere 173 krogov (3 x 10) 173 krogov (2 x 10) 163 krogov 25 točk 541 krogov 20 točk 530 krogov 15 točk 516 krogov 12 točk 422 krogov 11 točk 408 krogov 10 točk 361 krogov 9 točk 344 krogov 8 točk 284 krogov 7 točk 282 krogov 6 točk 281 krogov Posamezno moški v streljanju — prvi trije 1. ŠANTELJ Jože, Avto celje 159 krogov 2. KOŠAR Janko, Avto Celje 159 krogov 3. TRATNIK Marjan, Avto Celje 157 krogov Ekipno moški v streljanju 1. AVTO Celje 2. MPI Celje 3. Blagovni center Celje 4. Tkanina Celje 5. Potrošnik Celje 6. Zdravilišče Dobrna 7. Teko Celje 8. Jelša Šmarje 9. Savinjski mag. Žalec 10. Hoteli-gostinstvo Celje 11. DSSS SOZD Mera 12. KZ Celje Posamezno ženske v kegljanju —samo prve tri 3:08 podrtih kegljev 1. OBLAK Tatjana, Jelša 201 25 točk 2. PREMŠAK Vilma, Blag. cent. 184 20 točk 3. ZIMŠEK Zdenka, Blag. cent. 181 15 točk 4. ČUDEN Tatjana, Tkanina 177 12 točk 5. PLAVČEK Tatjana, Jelša 175 11 točk 6. ARZENŠEK Marjana, Ac 174 10 točk 7. VRTAČNIK Majda. Tkanina 171 8. FEGEŠ Milena, Tkanina 168 9. ŠACER Saša, Blag, center 167 10. ČADEŽ Lidija, Teko 161 2:38 11. ŽGAJNER Irena, Avto Celje 160 2:42 12.- -13. KUŽNER Nada. Moda 158 2:43 12.—13. KRALJ, Potrošnik 158 2:44 14. TERGLAČNIK Alenka. Ac 151 2:45 15,—16. LEŠAR Olga, Teko 147 2:45 15.—16. BRLOŽNIK Zdenka, BC 147 2:46 17. BLAŽUN Marija, Jelša 146 podrtih kegljev 25 točk 679 20 točk 660 15 točk 620 (čišč. 169) 12 točk 620 (čišč. 161) 11 točk 586 10 točk 551 9 točk 475 8 točk 445 7 točk 393 podrtih kegljev 217 208 3. TRATNIK Marjan, Avto Celje 4. VODUŠEK Drago, Hoteli-gost. 5. STROPNIK Dani, Tkanina 6. ŠANTELJ Jože, Avto Celje 7. RADIČ Zlatko, Blagovni center 8. SLUGA Dani, Zdrav. Dobrna 9. NEŽMAH Rajko, Avto Celje 10,—12. MLINARIČ Ljubo, Tkanina GAJŠEK Andrej, Blagovni center KOMPAN, Zdravilišče Dobrna 13. SNEDIČ Alojz, Tkanina 14. BLATNIK Ciril, Jelša Šmarje 15. -16. REDNAK Mirko, MPI Celje JAKOP, Zdravilišče Dobrna 17. CENCELJ Miran, Teko 18. KOŠAR Janko, Avto Celje _ 19__20. STOPINŠEK Roman, Jelša Šmarje GRNJAK, Potrošnik 21.-23. BREZNIKAR Konrad. Blag. center CESAR Boris, Jelša Šmarje ŽUREJ Stanko, Teko 24. VIHER Tomo, Sav. magazin Žalec 25. GLAVAČ, Hoteli-gostinstvo 26. SKALE, Potrošnik 27. LORENČAK Karel, MPI Celje 28. MAČEK Maks, Potrošnik 29. —30. PODREKAR, Hoteli-gost. LEŠČAK, Drav. dom 31 .—33. KRENKER Andre, Teko BLAJ, Potrošnik ŠPILJAK Miro, MPI 34. ŽAGAR, Drav. dom 35. MELNAŠEK Vinko, MPI Celje 36. KOŠENINA Peter, Sav. magazin 37. RANČIGAJ Sandi, Sav. magazin 38. GLUHAK Bojan, Blag. center 39. RATEJ Franc, Drav. dom 40. BOROVNIK Jernej, Teko 41. SKERBIŠ, Hoteli-gostinstvo 42. JAGODIČ Vinko, Jelša Šmarje 25 točk 623 krogov 20 točk 549 krogov 15 točk 548 krogov 12 točk 508 krogov 11 točk 468 krogov 10 točk 449 krogov 9 točk 438 krogov 8 točk 402 krogov 7 točk 387 krogov 6 točk 344 krogov 5 točk 308 krogov 4 točke 268 krogov TEKO CELJE m'ade *>*“* V