PoStnlna plafia
-tr
'-urf-V
gotovini Številka 2 Din
Naročnina s 1 mesec 8 Din, V« leta 20 Din, Va leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: ,,Roman", Ljubljana, Breg 10-12
Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 17. V. 1930 Leto II. - Štev. 20
SIROTA Z MILIJONI
Roman v 4 knjigah Francoski napisal Jules Mary. Poslovenil B. R.
Prva knjiga LJUBEZEN IN DENAR
Prvo poglavje DRAŽBA NA GRADU
„Nekaj kuhinjske posode — prav dobro ohranjene — petnajst kosov: deset frankov, toliko kakor zastonj, pločevina sama je več vredna!... Deset frankov! Kdo da več?“
„Enajst frankov!“ se začuje glas.
„Enajst frankov! V prvem... v drugem — enajst frankov — v tretjem! Zdaj so na vrsti kanape, dva naslonjača, šest stolov — vse čisto moderno z baršunasto prevleko in dobro ohranje/no — vse skupaj samo petdeset frankov —
„Petdeset frankov!" zakliče nekdo.
„Torej petdeset frankov. Gospoda, pogum! Saj bi bilo greh prodati za to smešno ceno! Že sam les je več vreden. Petdeset frankov! Šest stolov, dva naslonjača, kanape! Petdeset frankov — v prvem, v drugem — kdo da več?
  v tretjem! Potem stara skrinja, izrezljana,'
iz hrastovine, z grbom, pristna — velika dragocenost! Imamo kupca za tri tisoč frankov! Tri tisoč frankov — kdo da več?"
Ta dražba se je vršila v gradu Bois-Tordu.1)
Ali je Bois-Tordu še zaslužil ime gradu? Po zgodovini da, a po vnanjosti nič več.
Oba stolpa, ki sta nekdaj ponosno molela v nebo, sta bila samo še kup kamenja, kjer so se solnčili kuščarji in martinčki. Poslopje med obema stolpoma je kazalo gola okna brez križev, da je skoznje v zimskih nočeh žvižgal veter. Samo lastovke so še tam domovale.
Konec romana „V objemu terne" na 14. str.
Dež je bil izpral zidove in odluščil omet; iz razpok sta poganjala bršljan in plevel in vsaj nekoliko zakrila to žalostno sliko razpadanja.
Tudi znotraj ni bilo niič bolje. Sobe so bile vse zaprašene in s sten so viseli kosi raztrganih tapet.
Povsod je vladala mrka tišina. Tista neprijetna tišina, ki zazebe človeka do srca. In vendar je še nekdo stanoval v gradu — vsaj ta dan.
Ta mož je bil marki Norbert d’Argental,2) nekdaj lastnik velikanskega bogastva, ki pa je leto za letom kopnelo.
Stal je ob oknu, bolj senci podoben kakor človeku, in s priprtimi očmi opazoval mnogoštevilne kupce, ki so se na dvorišču trgali za poslednje ostanke njegovega imetja.
Bil je velike in krepke postave. Pod širokim čelom so mu sredi koščenega obraza gorele žive oči. Veliki črni kolobarji so jih obdajali — sledovi prečutih noči in velike utrujenosti. Njegov hrbet je bil upognjen kakor da ga tišči k tlom vsa teža nesreče in grozeče bede.
Da, nekdaj je bil bogat. Nekdaj! Toda igre in ženske so ga upropastile. Danes je bil reven kakor cerkvena miš.
Koliko časa je že čakal in se bal trenutka, ko bo ostal brez beliča v žepu na cesti. In zdaj je prišlo...
„Mo j Bog!“ je vzdihnil, „kaj bo z menoj? ...“
Če bi mogel prodati svojo dušo za denar, kakor so nekdaj delali obubožani graščaki!
Spomnil se je, da je še otrok to čital v pravljicah. „Kako more priti ljudem kaj takega na urrv!“ si je rekel takrat. Danes pa se mu ni več zdelo tako neumno. Prepričan je bil, da je to pravljico zapisal človek, ki je bil v takem položaju kakor on.
*) izgovori Boa-tordu (z naglasom na ii).
2) izg. Norber Uaržant&l.
„Ce bi našel človeka, ki bi mi vrnil imetje," je vzkliknil v obupu, „dušo bi mu zapisal — še svojo časi bi mu prodal in če treba tudi življenje, kadar bi se ga naveličal. .
„Velja! Kupljeno!" je izpregovoril glas za njegovim hrbtom.
Marki d’ Argenlal ni bil praznoveren, vendar je vztrepetal od groze in pot mu je stopil na čelo. Tako iznenada je bil prišel ta glas, v lako čudnih okoliščinah... Ali ga ne varajo čuti?
„Velja!" je ponovil neznanec in stopil pred graščaka. „Ne bojte se!“ je smeje se dodal. „Nisem hudič, ki ste ga klicali. Poglejte me in boste videli, da nimam ne rogov ne repa ne kopit!"
Toda Norbert se je bil zavedel. Namršil je obrvi in uprl svoj srepi pogled v nepoklicanega gosta.
Neznanec je utegnil biti sedem, osem let starejši od markija. Bil je visokorasel mož v nc več novi obleki z lepo črno brado in ostrim pogledom. Njegove ustnice so bile tako blede in stisnjene, da jih skoraj ni bilo videti, nos pa je imel raven in ostro izrezan. Krvave oči so mu gorele v čudnem ognju.
„Nisem hudič!" je ponovil. Dovolite mi, da s:- vam predstavim, preden nadaljujeva pogovor. Koquiiv') se pišem, brez vsakega plemiškega pridevka in sem zastopnik družbe ,Se-curitas1. Naši posli: iskanje izginulih dolžnikov, Zaupna poizvedovanja trgovskega in zasebnega značaja. Tudi s porokami se pečamo, s častnimi zadevami in ugotovitvami premoženjskega stanja. Na zahtevo poiščemo potrebne dokumente za civilne in druge tožbe. Zanimamo se za dedščino, kjer je treba dediče šele poiskali. Sicer pa dobile vse le podatke v pariškem adresarju...“
„In česa iščele tod, gospod Roquin?“ ga je mrzlo prekinil marki.
„Kna>ko bi vas jaz lahko vprašal. Ne pozabile, da sle vi moj gost, ne pa narobe."
„Kaj* naj lo pomeni?" Marki od osuplosti skoro ni našel besed.
„Upam, da me boste razumeli. Kupil sem vaš grad in sem si ga pravkar jel ogledovati. Tako sem vas nevede presenetil."
Marki je pobledel.
a) izf>. Hoktii.
„Hvala za pojasnilo," je mirno odgovoril. ,.Zanesite se, da vas ne mislim več nadlegovali na vaših tleh. Glede besed, ki ste jih čuli, ko sle stopili v sobo, bi vam pa svetoval, da jih pozabile, sicer..."
Grozeče ga je pogledal in šel. Bil je že pri vratih, ko mu je Roquinov glas ustavil korak.
„Ali vam nisem rekel, gospod marki, da pristanem na kupčijo? Udariva! Ni mi za vašo dušo, saj še s svojo ne vem kam, tudi vašega življenja ne zahtevam. Samo na vašo čaisl računam in še le vami ne mislim oskruniti. Vaše ime ostane pred svetom čisto, bolj kakor doslej — in lo vam mora biti glavno. Ponovim, da sen1, pripravljen skleniti kupčijo. Ne mislite, da ste mi tujec: že dolgo se zanimam, za vas."
„Vem, da ste berač," je nadaljeval, videč, da ga marki z zanimanjem posluša, „vem pa tudi da imate nekaj kar je več vredno denarja
—	duševno moč."
Marki ss je zdrznil. Pogledal je vsiljivca in suho rekel:
»Hodite kakor mačka okrog vrele kaše. Govorite naravnost!"
»Denar potrebujete, pri meni ga dobite — [oliko, kakor ga še v sanjah niste nikoli videli."
„.\li mi hočete natvezdti pravljico iz .Tisoč in ene noči‘?“
„Recimo, da je pravljica. Samo to prednost ima, da je moderna in resnična."
„Poznate Monte-Crisla?" je vprašal marki.
„Čilal sem ga," je hladno odgovoril Ro-quin, kakor da ni občutil skritega posmeha v marki je vili besedah. „Rečem vam pa, da nisem abbč Faria, čuvar zaklada, in da bo moj zaiklad laže dvigniti."
„Kaiko naj ga dvignem?"
»Poročiti se boste morali, nič drugega. Videli boste, da ne bo nič hudega."
„1 la, ha, kakšnega starega zmaja mi hočete obesili, kajne? Kar na dam z besedo: kakšna je moja nevesta? Grbasta? Slepa? Pijanka?"
»Motile se, gospod," se je pomenljivo nasmehnil Roquin, „lepo mlado dekle dobile, pošteno in — siromašno."
»Siromašno? Začetek pravljice!"
„I)a, siromašna je. Deklica sedemnajstih, osemnajstih let, delavčeva hči, ki se mora preživljali z delom svojih rok."
„Yaša ponudba bi me utegnila zanimati. Doslej je še vse lepo. Bogastvo in lepo siromašno dekle. Sicer ne vem, kako more iti bogastvo vštric s siromaštvom, vendar vam verjamem na besedo. Zdaj bi samo rad čul vaše pogoje — saj vas menda ne /ene pri tem sama gola ljubezen do moje malenkosti — koliko zahtevate?"
»Pol njenega premoženja!"
„To je?“
„Peldeset milijonov frankov. Vsakemu pol
—	mislim, da nobeden od naju ne bo od lakote umrl."
Marki je prepaden obstal. S široko odpr-I imi očrni sc je zagledal v Roquina, kakor da vidi duha.
,»Petdeset milijonov!" je zajecljal. „Ali ste blazni?"
»Dobro me poglejte in potem recite, ali sem podoben norcu!"
Marki si je segel v lase. Ali sanja, ali se neznanec norčuje iz njega?
Kakor bi bil Roquin uganil markijeve misli, se je obrnil k njemu in mu dejal suho, skoraj nestrpno:
„To niso sanje. Razumem vaše začudenje in vašo neodločnost, vendar smete biti trdno u ver jeni, da nisem še nikdar tako resno govoril kakor zdajle!
»Petdeset milijonov frankov...“ je zamrmral marki. Zamislil se je v bodočnost; kaj bo s tolikim denarjem? Spet se bo lahko vrgel v življenje, kakor takrat ko je imel še denar . . . Vsa pota navzgor mu bodo spet odprta. Vsi se mu bodo klanjali in lahko se bo maščeval nad onimi, ki so ga poniževali, videč, da gre njegovo bogastvo h koncu.
»Petdeset milijonov ...“ je ponavljal neprestano. „Ne, to ne more biti res! Petdeset milijonov ..."
Norbert se je zgrudil na slol — edini, ki je še ostal v sobi. Roquin ga je mirno opazoval.
Zdajci pa je marki planil pokonci, skočil k Roquinu in ga zagrabil za vrat. »Čujte," je besno zavpil, „čc me mislite za norca imeti, i ne pridete živi iz te sobe!"
Roquin se ga je brez vidnega napora otresel in ga potlačil nazaj na stol.
»Gospod marki," je rekel posmehljivo, „čc hočete, da se sporazumeva, se morate že naučili drugačnega občevanja!"
Norbert u so zagomazeli mravljinci po hrbtu. Ta mož ga prekaša v vsem!
»Oprostite," je zmedeno zajecljal, „vse se mi zdi tako čudno, tuje!"
»Končajva!" ga je prekinil Roquin, »zdaj veste, koliko vam ponujam. Ali pristanete na kupčijo?"
Norbert se je obupno ozrl okrog sebe.
»Pristanem!" je bruhnilo iz njega. Potem se je opotekel.
Drugo poglavje STO MILIJONOV
Po kratkem premolku je Roquin prvi izpre-govoril:
»Zanimalo vas bo, zakaj sem si izbral ravno vas in ne koga drugega. Zalo, ker ste svobodni in neodvisni, gmotno uničeni, brez predsodkov in pripravljeni na vse. Ali sem pogodil?"
»Zakaj pa se sami ne lotite stvari?"
»Ne morem! Sicer se res ničesar ne strašim in tudi obzirov ne poznam, toda nečesa mi manjka: prostosti. Oženjen sem."
»Razumem. A kako pridem do denarja?" je vprašal marki.
»Po dedščini."
»Dobro. A kadar bodo milijoni v mojih rokah — kdo vam jamči, da jih bom delil z varni?"
»Vaša čast. Častno besedo mi boste dali, zakaj častna beseda velja med lopovi več ko sto priseg."
Marki se je posili zasmejal. »Rad .vam dam častno besedo, prav rad ...“
»Če ne boste besede držali, se me bojte! Moja kazen bo strašna!
»Ali smem vedeti, kakšna?"
»Ubijem vas ko psa!" je mrzlo odvrnil Roquin.
»A če vest o denarju ne drži? — Če so vas potegnili?"
»Ne skrbite! Jaz izpolnim svojo besedo, vi pa glejte zase. Kdo drugi bi se posluževal bogve kakšnih zvijač, da bi vas dobil v pest. Jaz sem bil odkril. Ali vam lo zadošča? — Imovit sem in moja blagajna vam je odprla," je nadaljeval, ne da bi bil čakal odgovora. »Tudi grad vam začasno vrnem. Jutri pridejo zidarji, da ga popravijo. V štirinajstih dneh bo kakor nov."
»Čudak ste, gospod Roquin,“ je vzkliknil marki in mu ponudil roko.
Neznanec pa je odkimal.
»Hvala. Obdržite zase te srčne izlive. Ne potrebujem jih. Le nekaj si zapomnite: jaz sem lopov, vi ste pa na najboljši poti, da to postanete. Zato si še nisva enaka ...“
Vsaka beseda je zadela Norberta kakor udarec z bičem. »Povejte, kako ste odkrili to ogromno dedščino," je rekel suho.
»Naši listi o njej niso niti besedice poročali. Ne »Times" ne newyorški „Herald“ ne „Fi-garo“ ne »Petit Journal". Pač pa so čitatelji carigrajskega »Levant Ilerald" nekega dne či-tali v svojem listu tole nevsakdanjo vest:
šestnajst let je bilo Francozu Georgu Berlari. ko je postal mornar. Z devetnajstim letom je imel tovorni čoln, leto kasneje je imel že deset tisoč dolarjev in je bil kapetan parnika. Imetje se mu je kar samo kupičilo. Ko so odkrili bogastva Kalifornije. je Bertara zgradil na svoje troške železnico, ki je zbližala New York in New Orleans z zalivom San Frančiška. Potem je uvedel paroplov-no zvezo med New Yorkom in Havrom. Čez nekaj let je bil že lastnik mnogih železnic, hitel je na daljni zapad, kupoval delnice vseh železniških družb, poslal vsemogočen in po mili volji uničeval družbe, ki sc mu niso hotele pokoriti. Bolan in truden takega pustolovskega življenja je Bertara svoje, imetje naložil v denar. Preselil se je v Carigrad in si na obalah Bospora zgradil bajno lepo palačo.
Po desetletnem uživanju sadov svojega dela je umrl. Njegovo zapuščino cenijo na sto milijonov frankov, & dedičev nihče ne pozna.
Črtal sem to vest in se pričel zanjo zanimati. Toda nekaj dni nato je izšel v istem listu popravek:
Vest o bajnem premoženju Francoza Bertare ni resnična. Umrli ni razen palače skoraj ničesar zapustil. Tudi njegovi dediči so že znani. Včeraj so se zglasili v našem uredništvu in nas prosili, naj pretirane vesti prekličemo.
Kdo drugi bi bil stvar pustil. Meni pa se je čudno zdelo, da bi bil tako resen list nasedel. Iskal sem in odkril, da je odpotoval v Pariz indijski bogataš Murad, ki je bil prijatelj umrlega Bertare. Poročila mojih agentov so mi dala slutiti, da je bila mlademu Indijcu najbrž poverjena naloga poiskati dediče. Tudi to sem dognal, da so dali vest v »Levant Heraldu" zato preklicati, da se ne bi za velikansko ded-ščino pozanimal kak pustolovec. Počakal sem,
da je prišel Murad v Pariz. Tedaj sem vtihotapil med njegove ljudi svojega zaupnika, nekega Laguyana,4) ki je imel nalogo, da Indijca kolikor moči ovira pri iskanju dedičev. Hotel sem Murada prehiteti — ne brez uspeha. Zvedel sem, da je imel Bertara brata in sestro. Ta bral je oni delavec, o katerem sem vam prej govoril — njegovo' hčer boste vzeli za ženo. S sestro imam druge namene. Murad vsega tega še ne ve. Toda nesrečen slučaj lahko vse pokvari, zato se je treba podvizati. Še danes odpotujeva v Pariz, jutri pa vam pokažem dekle, ki sem vam jo namenil. Niti najmanj ne dvomim, da si je ne bi znali pridobiti — saj so mi pravili, da so 'svoj čas vse Parižanke norele za vami ...“
»Kaj pa če je dekle že srce oddalo?" ga je prekinil miarki.
»Ne bojte se!“
»Mlada dekleta imajo svoje muhe," ga je zavrnil Norbert. »Prav mogoče je, da ima fanta, in to bi nama utegnilo vse račune prekrižati."
»Tudi na to sem mislil," je odgovoril Ro-quin z mrzlim usmevom. »Če vas ne bo marala, imam pripravljeno drugo sredstvo — sredstvo, ki..
Markija je izpreletelo. V duhu je videl čudne stvari. Toda otresel se je zloveščih misli in skomignil, kakor bi hotel vreči s sebe poslednje ostanke svojega poštenja. Njegov sklep je bil trden in je ni bilo sile, ki bi ga mogla omajati.
»Za nekaj dni boste pač morali pozabiti, da sle plemič," se je nasmehnil Roquin. Seznaniti se boste morali s starim Bertam. Sodim, da bo najbolje, če se mu predstavite kar enostavno gospod Norbert. Lahko pa nastopile predrzno in zagotavljam vas, da imam še druga sredstva, če ne boste z ljubeznijo uspeli."
»Kakšna?"
»To je moja stvar. O priliki boste že vse zvedeli," je dodal z zagonetnim nasmeškom.
Še tisti večer je postal marki d’ Argental spet lastnik gradu Bois-Tordu, kakor mu je bil Roquin obljubil.
Nekaj ur kasneje sta bila na potu v Pariz, kamor sta prispela drugo jutro.
») izg. Lagvajana.
Roquin je odvedel Norberta na svoje stanovanje v Rue Laifayette, kjer so bili tudi uradi njegovega podjetja. Marki si je privoščil nekaj ur počitka, Roquin pa je šel takoj na delo.
Ko se je Norbert ob sed m ib zbudil, ga je njegov novi znanec že čakal.
„I.e hitro se obrnile, gospod marki," mu je rekel. „Čez 'pol ure vam pokažem vašo bodočo ženo."
Ko sta bila zunaj, se je Roquiin zdajci nečesa domislil. Ustavil se je in prijel Norberta za rokav:
»Povedal sem vam že, da je dekle zelo lepo, zato glejte, da se ne zaljubite vanjo. Zaljubljeni ljudje so zmožni vsake neumnosti."
Marki je odmahnil z roko:
»Pojdite 110! Da bi se zaljubil v navadno delavko, ha, ha!"
V	jutranjih urah je Rue Lafayelte zelo živa. Venomer sta se morala ogibati delavcem, ki so hiteli na delo.
»Kje pa stanuje?" je čez nekaj časa vprašal Norbert.
»V Rue d’ Allemagne, blizu Hautpoulske-ga prehoda. Pri očetu je, ki je napol nor. Mož trpi na fiksni ideji, da ga neprestano zalezujejo. Če izrabite njegovo bolezen in se naredite, kakor da ga branite pred zasledovalci, vam to utegne biti v prid."
»Ali je zmeraj doma?" je poizvedoval marki.
»Ne — narobe, skoraj nikdar, ker dela v neki tovarni v Pantinu."
Norbert je hotel še nekaj vprašati, tedaj pa ga je lloquin potegnil za rokav.
»Glejte jo, tamle prihaja!"
Marki je zagledal mlado dekle sedemnajstih, osemnajstih let, s škatlo v roki; spremljal jo je mladenič nekaj malega starejši od nje. Šla sla z roko v roki počasi, pomišljaje se, kakor dva človeka, ki se kar ne moreta ločiti. Šepetala sta si na uho in se zadovoljno smehljala. Njuna obraza sta razodevala veselje in brezskrbje mladosti. Ni bilo težko odkriti, da se ljubita in da sta srečna v ljubezni.
Norbert in Roquin sta ju pustila mimo.
»Zbogom, Aliče — na svidenje drevi," se je poslovil mladenič.
»Do svidenja, Valentin!" mu je odgovorila deklica 111 se ljubko nasmehnila spremljevalcu, da so se jii zasvetili beli zobje.
»Ali je bil to njen brat?" je vprašal marki Roquina.
»Ne — edinka je."
»Torej njen ljubimec!"
»Menda ne. Oboževalec, nič več. Fant brez očeta in matere, ki ga je Bertara posinovil. Ne bo nevaren. Prepričan sem, da ga bo pozabila, ko spozna vas."
»Čujte, gospod Roquin: ta deklica je krasotica, da ji ni enake," je vzkliknil Norbert.
»Posvaril sem vas pravočasno. Pazite, da se ne zaljubite!"
Aliče se je skoraj zadela vanj, ne da bi ga bila opazila. Odhitela je naprej.
Norbert kar ni mogel odtrgati oči od nje. Neprestano jo je iskal v množici.
Roquin je opazil nenadno spremembo na markijevem obrazu. Položil mu je roko na ramo in pogledal mrko izpod čela:
»Ali vam tako zelo ugaja?"
»Očarljiva je. Tudi brez dote bi jo vzel!"
Čez dan nista več govorila o njej. Drugi dan pa sta začela s svojim bojnim načrtom.
S starim Bertarom se je Norbert kaj kmalu seznanil. Nastopil je v vlogi skromnega posestnika, ki živi od denarja, ki mu ga je zapustil stric. V petih, šestih dneh 11111 je starec že slepo zaupal.
•Norbert je najel majhno hišico na trgu Cours-la-Reine in stanovanje v Rue Lafayette, blizu Roquina.
»Izrabljajte pridno vsako minuto," 11111 je polagal Roquin na srce. »Zaleteti se vam ni treba, a tudi ne stvari zavlačevati. Laguyane mi je sicer povedal, da Murad Aliče še dolgo ne bo našel — toda kdo ve? Majhna neumnost utegne vse pokvariti. Prepričan sem, da ne bo odnehal, dokler je ne najde. Če ne izpregleda Laguyana, se nama ni bati. Če nama pride na sled... pa zbogom milijoni!"
Tretje poglavje
PRVI UDAREC
Tako je minilo štirinajst dni.
Norbert je dobil kratko, a zelo pomembno obvestilo:
„Pridite takoj! Vsaka minuta je dragocena."
Bilo je zgodaj zjutraj in Norbert je še ležal v postelji, 'ko mu je sluga izročil pismo, ki ga je prinesel Roquinov sluga.
Skočil je iz postelje in se hitro oblekel.
„Hudiča,“ je zaklel, „kaj naj to pomeni?"
Dva Rocpiinova agenta sta ga čakala z vozom pred hišo.
Pet minut nato je bil Norbert že pri Ro-quinu, ki je bil videti zelo vznemirjen. Njegove ustnice so bile blede, obrvi namršene in ves obraz spače.n od jeze.
Ko je Norbert vstopil, mu je Roquin namignil, naj sede.
„Vendar že — težko sem vas pričakoval. Kako vam je uspel naskok na srce gospodične Alice?“ ga je vprašal nestrpno.
„Odbit,“ je suho odvrnil Norbert.
„Ali ste ji odkrili svojo ljubezen?"
„Seveda, a sem dobil košarico. Dekle o meni noče nič slišati! Prosil sem jo, prigovarjal ji, povedal sem ji, da sem bogat, pritisnil sem na očeta, naj jo pregovori...“
„In?“
„Vse zaman!"
„Ali je kaj upanja, da se vaše nade izboljša j o?“
„Ne — in to je najbolj žalostno. Odkrito mi je povedala, da ljubi drugega."
„Koga? Morda tistega Valentina?"
„Da, Valentin je bil srečnejši od mene. V glavo si ga je vtepla in latže bi omehčal skalo."
Roquin si je od razburjenja vil roke, da so mu f .. ali prsti v sklepih. „Vraga, ali se je danes res vse zairotilo proiti meni?"
„Mesece bi trajalo, da premagam njen odpor," je povzel Norbert. „Prvo je, da izigram Valentina."
„Niti en dan ne več!" se je razburil Roquin. ,,Morda jo že zdaj prepozno."
„Zakaj. “
„Pravil sem vam že, da sem vtihotapil med Muradove služabnike svojega zaupnika Lagu-yana z nalogo, da nadzoruje vsak korak svojega gospodarja. Snoči pa me je prebudilo močno tekanje na vrata — devet dogovorjenih udarcev s pestjo. Vstal sem in hitro odklenil. Pred vrati je stal Laguyane, ves razcapan in bled kakor zid. Mislil sem, da prihaja iz boja, tako je bil potolčen in roko je imel v obvezi. Sicer je precej omejen človek, toda zvest kakor pes. Če bi mu rekel: zame se moraš dati
ubiti, bi ubogal brez pomišljanja. Na žalost ima tudi slabe lastnosti. Tri leta je že v moji službi. Prišel je iz Guyane,r’) kamor je bil izgnan zaradi mnogoštevilnih vlomov..."
Mairki se je ugriznil v ustnice. Gnus ga je obšel pred tem človekom.
»Sredstev, ki se jih moramo posluževali, da pridemo do premoženja, ne smemo preveč izbirati," je posmehljivo menil Roquin, ko je videl Norbertoiv obraz. „Sicer pa vas ti ljudje niti ne poznajo. Ko boste bogati, boste nanje pozabili.
Laguyane je bil torej v službi pri tem Indijcu v razkošni palači, ki jo je bil okrasil po svojem orijentalskem okusu s cvetlicami, demanti, biserjem, rubini in preprogami. 'Pri njem živita njegovi dve sestri, ki ju obožuje in l<i ga nikdar ne zapustita. Laguyana je ta lesk omamil, oslepili so ga biseri, katerih vsak je bil vreden celo premoženje in tako je izvohal, da hrani Indijec dragulje v močni kaseti, ki je stala navadno na kaminu v sobi poleg Muradove spalnice.
Snoči se je dal zakleniti v salon. Okoli polnoči je vlomil kaseto, kar mu ni bilo posebno težko — samo čudno strah ga je bilo, kakor mi je potlej priznal. Zdelo se mu je, da preži nanj skrit sovražnik. Dvignil je pokrov in segel v kaseto. Zdajci pa so se mu lasje naježili od groze. V kaseti je bil skrit samostrel, 'ki se je sprožil, ko se ga je dotaknil. Votel pok je jeknil od sten in začutil je, da ga je jeklena roka zgrabila za zapestje in ga ni hotela več spustiti. Zadrla se mu je v meso, kakor bi mu hotela vtisniti za zmeraj neizbrisno znamenje. Strel je privabil ljudi, ki so i.e vsi spali. V trenutku so ga pograbili Muradovi služabniki in ga‘ navzlic njegovi velikanski moči ukrotili. Potem je prišel Murad sam, ki ni bil videti kaj začuden; najbrž je že dalj časa sumil, da pri Laguyanu nekaj ni v redu. Stopil je h kaseti, pritisnil na skrit gumb in v tistem1 trenutku je Laguyane začutil, da se je jeklena roka razklenila in ga spustila. Iz rane na roiki se mu je vlila kri.
Murad mu je položil roko na ramo in mu mirno dejal:
“) Guyana ji* francoska kolonija na sev.-vzhodu Južne Amerike; tja pošiljajo Francozi svoje najlmjše zločince.
,Vzel sem te v, službo, ker sem mislil, da si poštenjak. Ce bi mi bil zvesto služil, bi te bil bogato nagradil, a zdaj vem, da si nizkoten zločinec. Z vso pravico bi te smel predati sedišču, vendar 'ti pustim prostost. Idi in vrni se k onim, ki so te poslali, in jim povej, da jih preziram in da se znam čuvati. Ko se ti kri ustavi, jim v dokaz pokaži svojo roko.'
Laguvanu teh besed ni bilo treba ponoviti. Muradcv oskrbnik Armenec Azep ga je brez besed odvedel v vežo in ga sunil skopi vrata. Laguyane je bil ves zmešan in ni vedel kaj se z njim godi. Vse to .se je odigralo v nekaj minutah .. . ljudje pa pravijo, da so Orijentalci počasni in leni. Ko se je nekoliko pomiril, je prišel k meni in mi povedal, kaj se je zgodilo. Jzmij si roko‘, sem mu rekel. Ko je krvavenje prestalo, sem ga prijel za roko in si jo podržal proti luči. Železna roka mu je bila vtisnila v meso z velikimi črkami besedo ,Tat‘.“
Norberta je izprelctelo. Nehote je dvignil svojo roko in jo pogledal.
„Jaz sem tudi to storil," je rekel Roquin z mrzlim nasmeškom, „tudi jaz sem pogledal svojo. Na srečo Murad ni vprašal, kdo mu je Laguyana poslal, in morda še ni vse izgubljeno. Vendar moramo biti na oprezu in predvsem ne časa izgubljati. Jutri ob tej uri mora biti Aliče v naših rokah. Razumeli, gospod marki?"
»Razumel. Jutri bo Aliče pri nas..."
„Pri vas, mislite reči. — Kako se razumete s starim Bertaro?"
„Im,enitno! Prijatelja sva si poslala. Govoril sem z njim brez ovinkov. Povedal sem mu odkrito, da sem se zato seznanil z njim, ker ljubim njegovo hčer, in to mu je zelo laskalo. .Ugajale mi‘, je rekel, ,in — denar imate, kar je potrebno za srečen zakon. Morate, mi pa obljubiti, da me vzamete k sebi, ker se ne morem ločiti od nje. Preveč mi je pri srcu. Samo nečesa se bojim. Aliče je zelo trmasta...‘ ,Kako mislite?1 sem ga vprašal. ,Ta.ko čudna je‘, je ponovil. ,Če bi bili najlepši in najbogatejši mož, bi vas vzlic temu utegnila odbiti. Še pogledala vas ne bi, če bi njeno srce reklo n e !‘ .Obljubite mi vsaj, da boste zame govorili,1 sem ga prosil. ,To pa, to1, me je zagotovil.
Prve dni sem mislil, da ne bom naletel na odpor. Bila je zelo prijazna in njen smehljaj
je mnogo obetal. Vselej sem ji prinesel daril. Koliko stanejo, ji seveda nisem izdal. Počasi sem se hotel vdomačiti pri njej in spoznati njen okus, njene navade in čuvstva. Večkrat sem se peljal z njimi na izlet. Svojega pravega imena nisem nikomur odkril. Nihče ne sluti, da sem plemič."
»Stari Bertara," je nadaljeval marki, »je čudak. Povsod vidi sovražnike. Povedal mi je, da je bil svoje dni lastnik nekega podjetja, da pa so ga nasprotniki uničili. Ko sem mu obljubil, da mu bom po poroki dal toliko denarja, da bo lahko svoje podjetje spet postavil na noge, sem ga popolnoma pridobil zase. Sicer je mojo ponudbo odklonil z izgovorom, da je že prestar, videl pa sem, da ga je globoko ganilo. Potem me je vprašal, ali sem z Aliče že govoril. ,Še ne‘, sem mu odkrito povedal. Obljubil mi je, da ji bo še tisti večer odkril moje želje. Povabil me je na večerjo in tedaj je napeljal pogovor na moje srčno razmerje do Aliče. Toda že pri prvih besedah ga je hči prekinila. .Dovolj, oče1, je rekla mirno, vendar odločno. .Premlada sem še, da bi mislila na možitev. Sicer pa lepa hvala gospodu Nor-bertu...‘ Pri teh besedah se je tako čudno nasmehnila, da nisem vedel, pri čem sem.
Ko sem Bertaro vprašal, kaj on misli, mi je nasvetoval, naj ji še nadalje dvorim, da se bo že obrnilo... To je vse."
Norbert je umolknil. Stisnil je ustnice in nabral čelo. Ni se mogel vživeti v misel, da bi ga moglo dekle odbiti. Njegov ponos je bil užaljen.
»In potem?" je suho vprašal Roquin.
»Nič! Skušal sem ji še večkrat prigovarjati, a vse zaman."
Roquinov obraz je bil kakor kamen in nobena črta ni izdajala njegovih misli.
»Zapomnite si, kaj vam rečem: Jutri pride dekle k vam, iz lastnega ali pa z mojo .pomočjo1 in v treh tednih bo vaša žena."
Pozvonil je.
V	sobo je stopil njegov agent Louffard.6) Neznaten po postavi, z velikimi črnimi lasmi in živimi očmi.
„Laguyane naj pride k meni," je ukazal Roquin.
o) izg. Lufiir.
Drrrrr! Gospa, vneta pristaška vitke linije, odpre. Zunaj stoji berač:
„Dobra gospa, že tri dni nisem nič jedel!"
„Glejte no, to je pa zanimivo. In koliko ste shujšali? "
Pri veronauku. „Moric, kaj veš o Mojzesu?" „Moj-zes ... je bil sin neke egiptske princese." „To pa ne bo držalo, sinko moj; ona ga je samo našla. „Da, to je o n a rekla!"
V	šoli. „Človek božji, da se mi nikoli ne oženiš, di ugače dobimo v dvajsetih letih novega osla v razred!"
Pastmi: „IIe, čujte! Opeka mi je padla na glavo!"
—	Zidar: „Kar obdržite jo, tu gori mi jih ne manjka!'
Verižnik si je kupil hišo na meji med Združenimi državami in Kanado. „Na kateri strani prav za prav stoji moja hiša, na ameriški ali kanadski?" je vprašal prodajalca. „Na ameriški." „To je dobro, slišal sem namreč, da imajo v Kanadi zelo hude zime."
„Čudno, vselej kadar se odpravljam na pot, mi je prejšnji dan strašno slabo." „Zakaj pa en dan prej ne odpotujete?"
Janezek je čul, da je dobil bratca, ki še nima imena. „Povej, papaj' se obrne na očeta, „če moj novi brat še nima imena, kako jra moreš vedeti, da spada I; naši rodbini?“
Oče se je vrnil z daljšega potovanja in se je od-počival na divanu, ko plane v sobo njegov najmlajši, ves objokan: „Mama me je vsak dan natepla s palico!" „Le potolaži se, od jutri dalje te bom že spet jaz!"
Nekaj minut nato je bivši kaznjenec vstopil.
Bil je najmočnejši med lk>quinovimi ljudmi in vsi so se ga bali. Desno roko je imel v obvezi. Njegov obraz je bil bled in male sive oči so mu zlovešče gorele.
„Ivaj je s tvojo roko?“ ga je vprašal Ro-quin. „Ali si izbrisal besedo?"
„Ne, ni šlo,“ je mrko odgovoril zločinec in zaškripal z zobmi. „Na vse načine sem poskušal, a brez uspeha. To rnii poplačajo! 0, krvavo se jim še maščujem — naj le počakajo!4'
„Za maščevanje je še čas," ga je mrzlo prekinil Roquin in ga tako ostro pogledal, da je orjak pobesil oči. „Zdaj imam zate nekaj drugega."
/
Lipe si ogleduje hišo, ki bi jo rad kupil, '/.e sc je skoro odločil, ko opazi, da stoji na dvorišču za njo veliko tovarniško poslopje. ,,llišo bi že kupil," meni prodajalcu, „če mi ne bi tovarna na dvorišču kazila vsega razgleda. „To ph res ni nič *l.ude.ga," odvrne smeje se prodajalec. „To je tvornica za smodnik, ki vam utegne že danes, jutri zleteti v zrak!"
Na ljudski univerzi je profesor razlagal o velikih uspehih radia. „ln tako," je sklenil svoje poučno predavanje, „je znanosti najiosled uspelo prenesti celo slike brezžično iz Evrope v Ameriko." „Z okvirji?" se je začudila verna poslušalka.
„I\ako jia, <la le nič več ne vidim s Silvo?" „0žc-njen sem z njo."
„Neverjetno, kako je radio v zadnjih letih napredovat. To je res imenitna iznajdba!' „IJa koristna: odkar moj mož radio posluša, mu ušesa nič več proč ne štrle."
„Goi/orite tako, da vas bo človek vsaj razume/. Kdor se ne zna jasno izražali, je tepec. Razumeli?'
„1Ve/"
Med otroki. „Mi ravnamo z našo vzgojiteljico, kakor bi bila domača." „Mi pa ne smemo; mama je rekla, da moramo biti zelo vljudni z njo."
„Naša pošta je imenitna. Ob dveh smo razposlali zaročna obvestila, ob petih pa so se že javili prvi zetovi upniki!"
„liil sem pri zdravniku, ki si mi ga priporočil." „Ali si mu povedal, da sem te jaz,poslal?" „Da." „ln?" .Molel je, da mu takoj plačam!"
Profesor: „Slišul sem, da ste se nevljudno izražali
o	meni. Zapomnite si enkrat za vselej: človek, ki slabo govori o svojem bližnjem, kaže samo lastno neizobra-zbo. — Govedo, ste razumeli?"
Mati gre v šolo vprašat, kako kaj njen nadebudni sinček. „Mislim, gospod učitelj, da moj Janezek ni ravno med slabimi, saj ima zmerom originalne ideje." — Učitelj: „Res, posebno v pravopisju."
TIČEK
»Tak poslušajte vendar; ne, niso še vsi. Okna so bila zamrežena. Zamrežena s tako prekleto debelimi železnimi palicami, da sem s kladivom tolkel po njih, ne da bi se bila upognila; tiček pa, ki je izmaknil kože, je te palice razmaknil s samimi rokama. '
Pobesila je glavo.
„Vrhu tega se v samem tanglu širijo govorice. Pravijo, da ise je vrnil. Nihče ga ni videl, a vsi vedo povedati o njem. Ali niste še nič čuli?“
Obupno ga. je pogledala.
„Da, čula sem. A to ni res, Wagner, ne more biti res."
„Lahko si mislim, kako vam je pri duši, Mary,“ je mehko odgovoril detektiv. „Saj veste, da vas razumem. Jaz sem edini od vse policije, ki vem, kakšno je vaše razmerje do Pavijana."
„Ali sle že kaj izblebetali?" je ostro vprašala.
Zasmejal se je.
„IIaha, Mary, ali mislite, da sem tako udarjen? Da sem pisnil samo besedico, ali mislite, da bi bil potem prišel sem in z vami govoril? Jaz, ki imam dva otroka in sem nezavarovan?!" Medlo se je zasmejal. „Ne, z vami, Mary, sem bil zmerom spodoben."
Potegnila si je roko čez obraz, kakor da hoče izbrisati te strašne misli.
,»Poslušajte! Pavijan ni za rabo, to vendar sami priznate? Koristili vam ne more; in bogme, tudi nikomur drugemu ne. Nam od policije pa je pravi pekel; in prav tako tudi za tangle. Zdaj imate lepo priliko. Mi bi se hoteli Pavijana iznebiti. Vi tudi, Mary — zakaj bi tedaj ne delali roko v roki?"
Njene oči so bile mrtve in prazne, kakor da ga sploh ne bi bila čula. In Wagner je vneto povzel:
„Prej ali slej pride k vam. Takrat samo pritisnite na gumb in pozvonite ali mi na kak drugi način naznačite in takoj bo v naših rokah. Se nekaj, Mary" — prilizovalno se je nasmehnil — „stvar ne bi bila zastonj: nekaj bi se dalo zaslužiti. Nu, naredite, da bom jaz tisti,
ki ga vjainem, pa vam odstopim pet in dvajset odstotkov nagrade, gladko in brez barantanja."
Počasi je vstala in oči so ji spet oživele. Tudi \Vagner je vstal.
„Če želite, vam napravim pismeno s podpisom."
»Denar?" je ponovila.
„Še več vam dam: vsak pol, Mary!"
„Wagner,“ je odgovorila, „ali sem res taka? Ali me imate za kačo? Mislite, da vam bom Pavijana izdala?"
»Saj je vendar v vašo korist," je zlovoljno odvrnil detektiv.
„Vem," se je porogljivo zasmejala, »toda iz te moke ne bo kruha."
Tedaj je postal prostaški.
„In kako naj vem, ali niste z njim dogovorjeni? Hm? Kako naj vem, ali ni td med vami in Pavijanom samo navadna sleparija? Ali ne razumete? Za petami smo mu in že dvakrat smto ga sledili do .Ukročenega merjasca*."
Od groze se je skrivila. Z besedami ne bi bila mogla bolje zavrniti te ohdolžitve. Wag-ner je poskusil nov način.
»Morda res nimate nič z njim," je povzel. »Toda recite mi, Mary: ali mislite, da bi stari Kelobradec tam gori utegnil s Pavijanom kaj napraviti? Mislim namreč, če bi ga mogel iz-preobrniti." Detektiva je zlomil smeh. „Ali mislite, da bi starega Belobradca mogli pripravili do tega, da bi Pavijana izvabil v past?"
„Wagner,‘‘ je mrzlo odgovorila deklica, »dober svet vam dam. Če mislite starega Belobradca porabiti za kaj takega, boste imeli opravka z menoj! Razumeli? Belobradec — on, ki je nedolžen kakor otrok! Njega porabili za kaj takega!"
»Dobro, pa ne," je zagodrnjal Wagner in si potisnil klobuk še bolj na oči ter sc obrnil k vratom. »Toda to si dajte dopovedati, Mary, nekega lepega dne bo vrag vzel Pavijana in vas, zanesite se!"
Bil je že pri vratih, ko je vstopil majhen, nervozen možak. Srečala sta se z očmi in odskočila; došlec s strupenim škrtanjem in Wag-ner z začudenim vzklikom.
»Mirno!" je vzkliknila Mary in stopila med nju. »Roke iz žepa, Tiny. Mir, Wagner!“
Počasi je Tiny potegnil roko izpod jopiča.
»Pusti zdaj to!“ jr zagrozila deklica. „L)al si mu roko, Mac. Razumeš? Š tem je stvar urejena. Če mu zdaj kaj napraviš, je tako, kakor bi ineni napravil."
„Mary,“ je rekel žalostno, »pet let sanjam o tem, da bi tega prekletega polipa dobil kdaj v roke."
„To zdaj kar črtaj! Nekaj ti povem, Tiny, d hv imam zale. Poznaš Rosmerja?"
»Ti-stega, ki ravno odisedeva svojih pet let? Seveda ga poznam. Kaj je z njim?"
„Jutri ga izpuste.^ Tu imaš deset dolarjev. Vzemi jih in pojdi do Sing-Singa ter pazi, kadar pride ven. In privedi ga k nleni! Boš?“ „\li imaš posla zanj?" je vneto zašepeta! Tiny. „Mary, vzemi še mene!“
„Tp, kar misliš, je popolnoma krivo. Take stvari si poslej kar iz glave izbij. Posihmal boš spodoben človek in Rosmer takisto. Da, delo imam zanj, a tako, ki dobiš od njega žulje na rokah. In zdaj idi!“
Takrat je možak prijel njeno roko z obema rokama.
„Mary,“ je rekel in zaihtel.
„Nu, čas je, da greš!“ je vzkliknila deklica; in izginil je skozi vrata.
„Wagner,“ je rekla deklica, »namenoma sem pozvala Tinyja Maca, da se z njim srečate."
»Vidim,“ je odvrnil detektiv, »toda Tiny mi je že dobro znan, kaj ne, Mac?“ Mrzlo se je zasmejal.
Tiny Mac je pokazal vse z obe, a zasmejal se ni. Ves je trepetal od 'pridušenega srda.
»Zato sem vaju hotela dobiti semkaj," je povzela deklica, »ker želim, da >se sprijaznita. Torej," se je obrnila k Wagnerju, »Tiiny Mac je dobil delo pri McGeeju & Go., in to službo ste miu vi požrli. Zakaj?"
»Zato," je odgovoril Wagner, »ker ga ni nič prida. Že dolgo imamo oko nanj."
»To že ni več pametno," je rekla Mary. „Mac sc trudi, da bi pošteno živel, a kako naj ima veselje, ko ste mu pa vedno za petami in mu delate iz življenja pekel? Takrat, ko ste Maca spravili v ričet, ste dobili prvo povišico. ,’l'i vam še ni dovolj? Ali še zmerom niste zadovoljni?"
»Prvo, kar doživi od mene," je rekel Tiny Mac in oči so 11111 zagorele kakor podlasici, , prvo bo, da ga hudič vzame, to mil obljubim!"
.,Eh!“ je vzkliknil Wagner. »Nikar se ne trudite, da bi me oplašili!"
, Mir!" je vzkliknila Mary. »Wagner, rekla sem vam., da Mac ne bo več delal neumnosti. Še enkrat vas vprašam, ali vam je to dovolj ali ne?"
„0," je zamrmral nejevoljno, »navadno drži kar rečete."
»Torej ga pustite," je nadaljevala. »Naj ima vendar že mir pred vami. Če ne vam pošljem ves tangle na vrat! In zdaj konec. Do svidenja!" Zdajci se je domislila: »Počakajte še malo; dajte Macu roko!"
»Od kod vam neki tak način govorjenja, Mary?"
»Ta:;o je prav. Stopi sem, Mac. In ne delaj obraza kakor bi bil pogoltnil strup!"
»Naj bo!" se je vdal detektiv. »Sem roko! Če Maiy jamči za vas, nimam ničesar več pripomniti."
Zelo nerad je Mac iztegnil roko in se komaj dotaknil Wagnerjevih prstov; le-ta je skomignil z rameni, se obrnil in šel.
»Prekleti pes!" je zaškrtal Mac.
Štirinajsto poglavje JASTREB
Dvanajsta ura ,Pri ukročenem merjascu' je bila pomembna zaradi obilnega prometa nbedarjev in juharjev, ki je zanje stari Belo-bradec dajal denar. Popoldne je promet malone ugasnil, če ni bilo ravno zelo vroče; proti večeru pa so se ljudje spet v večjem, številu zbrali v stari pivnici. To je bila mirna ura, ko so se ljudje pomenkovali in le malo pili, razen če niso gostje sami prinesli s seboj whi-skyja; pa tudi tedaj se niso preveč hrupno' zabavali. Po navadi so se zbirali v manjših skupinah po kotih, kjer so rešetali vsakovrstne načrte, ki se o njih kajpak ni moglo trditi, da bi bili človeštvu v korist in prospeh.
Tako je bilo v navadi ,Pri ukročenem merjascu*, in tako se je Mary Doverjeva nadejala tudi nocoj, ko je prišla iz svoje pisarne; tedaj pa je opazila, da so bile vse sobe tako na cesto kakor na dvorišče polne trušča, in prvi gost, ki se jii je na njem ustavilo oko, je bil tako zvani ,Jastreb*, To, kar ji je bil
izdal Wagner, jo je vznemirilo in prestrašilo, leda ko je zdaj zagledaila .Jastreba", je pozabila vse prejšnje težave in nadloge.
Ta mož je imel čuden sloves. Bilo mu je kakih petdeset let, imel je okrogel, brezbarven obraz s čudno srepim pogledom; zmerom je imel okoli vratu črno .svileno ruto, kar je njegovo bledico tako podčrtalo, da je bilo, kakor bi nanj padala jarka bela luč.
Če v gorski puščavi slaboten mladič zaostane za čredo, če trepeče in koprni od žeje, če mu noge klecajo, tedaj nikoli ne bo dolgo, ko se na nebu pojavi črna točka, ki se bliža v čedalje ožjih krogih. To je jastreb, ki ima zločesti dar, da sluti smrt. S strašno trdovratnostjo spremlja izgubljenega popotnika in kadar zagleda gonjač živine take krožeče točke, pogleda za njimi in ve, da je tam ali kako bitje pravkar poginilo ali pa se mu bliža smrt. In ta zločesti dar slutnje so v tanglu pripisovali Jastrebu*.
Le malo jih je vedelo, kje živi in od česa. Toda kadarkoli se je kje pripravljalo zlo, se je iznenada pojavil in oprezoval in čakal. Ne da bi se bil kalko udeleževal slumskib pogovorov; tudi zdaj je sedel sam zase v kotu pivnice in neprestano strmel pred se. Govoril ni z nikomer in nihče ga ni ogovarjal; če je pa kateri šaljivec zagledal ta bledii, brezizrazni obraz, je sredi šale utihnil; če je kdo, ki je Jastreba* prvič videl, slučajno prišel v njegovo bližino, se je z grozo umaknil.
Ta okrogli, beli obraz je bilo prvo, kar je Mary Dover jeva zagledala, ko je stopila v pivnico; ustavila se je na pragu in sapa ji je zastala. Pripravljalo se je tedaj zlo; in res, niti treba ni bilo, da bi zagledala zlovestnika, jo je že minil pokoj; zakaj namestil polglasnega mrmranja v sobah, ki ga je pričakovala, ji je na uho udaril trušč; in namestil staroznanib obrazov je zagledala med gosti malone polovico docela neznanih ji ljudi. Vsi ti so bili prišli v nadi na pretep, ki so ga tako za gotovo pričakovali, kakor da bi bili plačali vstopnino, da si ogledajo boksarski match.
Najprej je opazila, da se ljudje najbolj gnetejo okoli vrat, dalje, da je vsakdo sedel kar najbliže zidu, in da, je bila sreda krčme čisto prazna; vrhu tega, da je. vsakdo, naj je že govoril ali poslušal, zdaj pa zdaj vrgel po-
gled v določno smer. In vsakleri teh pogledov je bil namerjen na Tigra.
Tiger ni bodil po sobi oblastno kakor je imel navado Larry, tudi ni ošabno gledal okoli sebe, komaj bi rekel, da se zaveda, da so vseh oči uprte vanj.. Narobe, sedel je v mračnem kotu in gledal z vidnim zadovoljstvom okoli , sebe, in niti enkrat ni pokazal, da bi se hotel vmešati v trušč. Zraven njega je sedel samo Sanford, toda ko se je Mary prikazala, je vstal in malomarno stopil k njej.
Brezbrižno se je naslonil na pult. Le njegove oči so bile zelo budne. Mary Doverjeva mu je pogledala v oči; nabral je obrvi in nagnil glavo prav malo v stran.
Mary je stopila k njemu.
„Pivo z ingverjem/!** je naročil Sanford, „in zraven nekaj citronovega olupka, da bo vsaj nečemu podobno!**
Naglo mu je postregla in vzela denar. Pogledal jo je z brezbrižnim nasmeškom, kakor človek, ki bi ga mikalo začeti pogovor; rekel pa ji je samo tole:
„Kaj se je zgodilo?**
Tudi ona se je naredila brezbrižno in malomarno vrtela njegov novec. „Kako to misld-te?“ je vprašala.
..Soparno,** je rekel Sanford. „Tigra hočejo ubiti. “
„Kdo?“
„Ne vem.**
„Bo menda res.“ Ostro ga je pogledala.
„Ali ste njegov prijatelj?**
„Tako rekoč,“ je menil Sanford.
„Becite mn, naj gre v svojo sobo, in kar moči urno. Tu ga ne potrebujem.“
Odkimal je.
„To sem mu že rekel.“
„Pa noče iti?“
„Pravi, da ima posla tu.“
„Pa ga sem pošljite!“
„Kako če stopim do njega, bo drhal takoj opazila, da nekaj ni v redu.**
Prikimala je; ko se je potem obrnil in izginil v množici, je stopila za pult.
„Tiger!“ je zavpila.
Njen klic je bil kakor zapoved oficirja razposajenemu moštvu; za kratek premor je vse utihnilo, ljudje so sredi smeha prestali. Vseh oči so se obrnile v stran.
A to je trajalo samo trenutek; ko je Tiger vstal in stopil k svoji gospodarici, je bil pogovor spet v teku.
„Kaij naj bo to, Tiger? Ali mislile, da sem vas vzela samo zastran lepšega? Ne držite vendar križem rok in poglejte malo, kaj se godi v zadnji sobi. Saj se ljudje še pobijejo in po-m|ore, vi pa niti opazili ne boste!"
Prav natihoma pa je šepnila:
„Tiger, vaše delo se začne šele jutri!"
„Nikakor ne!“
„Rečem vam, nocoj je nevarno!"
„Že mogoče!"
'Pogledal ji je v obraz in oči so se 11111 zaiskrile.
„Ne razumete me," je vneto ponovila. „Vem, da vam poguma ne manjka, toda nocoj ne bo pošten boj. Rečem vam, samo pesti bo premalo."
»Mislite?"
„Ali imate kaj orožja?"
„Ne."
Zdaj se ji je šele zasvitalo, da lo vendarle ni samo komedija; da je bil v resnici docela ravnodušen za nevarnost.
„Tak poslušajte vendar! T11 so štirje možje, ki imajo še spomine vaših pesti od opoldne, pali bodo po vas. Vem, kako se bo začelo. Izzvali bodo prepir, morali jih boste miriti in to bo zanje najlepša priložnost, da vam zarinejo nož med rebra. Nikogar ne bodo zato obesili in vsi bodo prisegli, da so bili v silobranu. Dvanajst jih bo priseglo, ali zdaj razumete?"
Obrnil se je k njej in pokazal ljudem hrbet.
„0, pač, Mary," je odgovoril, „prav dobro razumem."
„Potem pa le brž ven! Idi te v svojo sobo!"
Ni se zganil; v očeh mu je vstal usmev.
„Kaj bi mislili o meni, če bi šel?"
„Da ste pametni."
„A jaz ostanem."
„Potem ste nori.".
„Ostanem,“ je ponovil, »prvič, ker bi mi bilo neznosno, da bi me imeli za strahopetca. Pa tudi zato, ker hočem ostati."
„Potem vas dam lepo ven vreči!"
„Zakaj?“ Videla je, da so se mu oči zožile in zagorele, nekaj v njej se je omajalo in iznenada jo je prevzel strah.
„Saj vendar ne gre, da bi mi zaradi vas dvakrat na dan postavili krčmo na glavo!"
„Mary,“ je rekel, „ne razumete me. To 1111 je v zabavo!"
Petnajst o p o g 1 a v j e POUK
Vajena je bila tega, da so se ljudje v tanglu hoteli kazati drugačne kakor so bili, in zato se ji je izprva zdelo samo po sebi umevno, da je Tigrova hladnokrvnost neprirodna in spretno igrana. Toda tko se je zdaj vrnil na svoj prostor, jo je obšla nenadna groza, da vendarle ni lagal in da se zares čuti srečnega v te: nevarnosti.
Razlagali bi se to dalo s tem, da se ni zavedal, kako resen je položaj; morda ni slutil, kar je Mary že dolgo iz izkustva vedela, da so mestni revolverski junaki prav tako nevarni kakor znameniti desperado z divjega zapada, ki strelja iz dveh pištol hkrati.
Naglo se je ogledala po pivnici in z enim pogledom obletela pol 'tucata ljudi, katerih sloves je bil črn ko noč in prav tako tajin-stven, in najmanj polovica njih se je štelo med najožje Larryjeve prijatelje.
Prva misel ji je bilo, da bi šla ven in Wa-gnerja telelonično prosila, naj pride z nekaj možmi, da prepreči spopad. Potlej pa se je zavedla, da se bo streljanje takoj začelo, Če samo za trenutek ostavi lokal.
Vse je kričalo po grozeči nevarnosti: pri neki mizi je videla Rerla Ilagena in Gonzalesa, ki sta sedela skupaj, Hagen je pil; vsak trenutek je segel z roko za kolk in si iz steklenke naločil kozarec. In kadar je Bert Hagen pil, je to vselej pomenilo samo eno! Njegov ozki obraz je bil čislo bel in na sencih so se pokazale škrlatne lise... Ne, ven ne sme iti!
Tiger je bil porinil stol k zidu in luč 11111 je pala na osivele lase na sencih ter osvetlila njegov ostri profil — bil je mrk obraz, toda z nogami je potrkaval v taktu po spodnjih obročih na stolu kakor razposajen dečaik.
Njegov pokoj je tudi njo pomiril. Saj lo ne bo edini nevarni trenutek zanj, če ostane v tanglu, in ona mu vendar ne bo mogla večno stati ob strani. Zleknila se je na stol, kakor bi bila v gledališču, in ga prepustila samemu sebi.
Toda pri tej misli ji je zastal dih: kako naj se s samim|i rokami otrese jekla in krogel? On pa je bil videti srečen in zadovoljen; kakšno
pravico je imela postavljati temu človeku meje in odločati, kaj naj stori in česa ne? Pogled ji je obvisel na mrzlem, praznem, brezizraznem Jastrebovem obrazu, in tedaj jo je minil ves pogum; sedla je na visok stol za pultom in čakala.
Med tem se je Sanford odtrgal od ljudi, ki so stali okoli pulta, šel počasi in kakor slučajno k Jacku Lodgeu in 'prisedel.
„Našel sem," je šepnil zvijaje si cigareto. »Ti-stile možak, z drobnim obrazom, Bert Ha-gen. Njega so izbrali."
„T'istile, ki pije z onim zagorelim možakom?"
„To je Gonzales. Gonzales bo vsekako izzval prepir, vse ostalo pa prevzame Hagen."
„Aha, to ste •odkrili?"
„Da. Prestregel sem šepete, tu pa tam v j el kako besedo in poglede, ki lete nanju. Kaki dve minuti iimale še časa."
„Za kaj?"
„Preden poči."
»Dotlej torej lahko mirno počakam. Nikamor se mi ne mudi."
Jack se je obrnil in spustil roko Sanfordu na pleča. Strežaj je začutil, kako so ga prsti zagrabili skozi meso prav do kosti. In ko je pogledal svojemu gospodu v obraz, je izginil izpred njegovih oči ,Ukročeni merjasec* in Sanford se je mahoma videl tisoče milj daleč v afriški džungli, kjer je nekoč z Lodgem v mraku zasledoval ranjenega leva. Prav tisti obraz je bil kakor takrat, ko se je zdaj sklonil k njenm.
»Dovolj!" je rekel Tiger. „Do konca ostanem!"
,.Le še eno besedo!"
„Kaj?“
»Vzemite moj revolver."
»Sanford, če imam orožje, ne jamčim več zase."
Strežaj je še poslednjič z obupnim pogledom ošinil gospodov obraz, potlej pa se je obrnil; tisti mah so se bili namreč dvignili trdi prepirljivi glasovi.
»Zdaj pride," je zastokal Sanford.
Zdravnik dobi pri večerji pisemce, ki sla iru pa poslala dva tovariša: ,Prosim, pridi takoj, manjka nama tretji i>r,i taroku.' .I.juba Mara:' reče zdravnik ‘eni. kličejo me. zelo nevaren slučaj: dva zdravnika sta že lam!"
Artur Moller:
Midva, čisto sama...
Daleč zunaj v Tihem oceanu leži majhen otok, last Združenih držav. USA ima- na njem uradnika, ki ima nalogo paziti na brzojavni kabel med Ameriko in Azijo.
Naposled je bilo ženitovanja v San Franciscu konec in mlada zakonca sta sedla v avto. Ona mu je naslonila glavico na ramo.
„0, Johnny, kako so me ti ljudje utrudili in izmučili! Ko- bi si mogel človek privoščiti, da bi se odpeljal daleč od vsega vrvenja! Da bi bila zmeraj sama s teboj, dragec!"
Sklonil se je k njej in jo nežno poljubil.
»Ali bi res rada, dušica?"
»Srček, bilo bi skoro preveč -sreče, >li ne?"
In ovila mu je roke okoli vratu, da mu je skoro -dih vzelo.
#
Drugo jutro, ko sta pozajtrkala, je rekel srečni mož:
»Seničica sladka, ali še pomniš, kaj si včeraj rekla v avtu?"
»Da bi hotela zmerom biti s teboj, zmerom, zmerom! Da, srček!"
Toča poljubov. Potlej pa je Johnny vzel iz žepa izrezek iz lista ,Frisoo Chronicle*:
»Kaj pravi na to moja seničica?"
Brzojavni urad je oznanjal, da je na razpolago lahka in prijetna služba nadzornika na prelestnem Markovem otoku. Visoka plača in vsa oskrba. Življenje kakor v raju.
Ker pa na otoku ni bilo- žive duše in se je izkazalo, da dosedanji nadzorniki navzlic vsem ugodnostim niso vzdržali delj ko -tiri leta, se je država odločila, da da prednost oženjenemu prosilcu, ki bi moral vzeti ženo s seboj.
„0, Johnny... samo midva, či-sto sama...!"
Nova t-oča poljubov.
*
Leto nato sta se Johnny in Mary, vsak zase, izkrcala v San Franciscu. Ločitev zakona je bila izvedena naglo, brez ovir, s pravo ameriško promptnostjo.
Od takrat je že šestnajst mlado poročenih nadzornikov prebilo leto na Markovem otoku in se po povratku dalo ločiti.
Služba utegne biti s 1. oktobrom, spet pro-sta. Za mlade poročence, ki bi hoteli biti sami...
rOTftan
Oklenila se ga je in roko v roki sta odšla proti graščini.
»Zdaj naj ti povem, kako je bilo z menoj,“ je počasii izpregovoril Egon. »Trideset let mi je, a vendar sem se .šele danes, šele pravkar zavedel,, da živim. Kako čudovito je to, da se je vse moje življenje, vsa moja mladost združila v en sam trenutek, ko sem pokleknil starcu na hrbet. Takrat je šla od mene mora, ki me je tlačila trideset let.
Povedal sem ti že, da mi je Ivana oslavil oče. Od otroških let je vedno 'pazil na me, .tako da sem mislil, da brez njega sploh ne moreim živeti. In ker si je že od nekdaj domišljal, da je postavljen norcu za paznika, si je vtepel v glavo, da sem jaz nor.“
Izpreletelo ga je.
„In vse to mi je postalo jasno šele takrat, ko sem ga im|el pod seboj..
Prišla sta v graščino.
Po stenah so visela razbila zrcala in steklo je pokrivalo tla. Daničina spalnica je bila še vodno v neredu kakor takrat, ko jo je zapustila. Bila je prava slika opustošenja.
Mlada žena je prijela Egona za roko.
„Egon,“ je rekla, „zdaj se moraš odločiti. Oče ti je zapustil Ivana, meneč da je s tem napravil dobro delo. Hotel je, da živiš, kakor je živel 011, da boš nekaka zveza med prostostjo in sedanjostjo. Ni pa vedel, da mora človek živeti za sedanjost in za bodočnost.
Ubogal si ga in sprejel življenje kot ded-ščino, ki je samo napol tvoja. A to je bilo krivo, in zato nisi imel od življenja, kar si pričakoval. Zdaj pa je prišel čas, da vržeš te predsodke med staro šaro, kamor spadajo."
,.Že vem, kaj storim,“ je veselo vzkliknil, »galerijo prednikov spravim pod streho. Tam naj vise, saj so sami zgodovinski ostanki. Spomini na pnošlost so ko mrtveci v živi duši. Zmerom se nam zdi, da živimo v njihovi družbi. “
»Tako je prav,“ je pritrdila, „in še nekaj. Težko bova pozabila tisto grozno noč, ki naju
je razdvojila. Tudi če bi hotela s silo zadušiti spomin nanjo, nama ne bo 'mo-goče. Veš, česa sem se spomnila? Takrat pred poroko si me vprašal, kam naj greva na poročno potovanje. Odločila sem se za Višavo, in danes mi je žal. Odpotujva v daljni, širni svet in pustiva tam spomin na preteklost...“
Kako je bil vesel teh besedi
»Danes popoldne odpravim najnujnejše posle in oddam1, Ivana v blaznico. Jutri zjutraj pa odpotujeva. Ali ti je prav tako, Danica?"
»Kako si dober, Egon,“ je šepnila vsa srečna in .sklonila glavo. »Alii pojdeva sama?"
»Sama. Samo Fanika naj naju spremlja."
Tako se je tudi zgodilo. Ivana pa so zaprli v blaznico. Bil je neozdravljiv.
V	avgustu je odpotoval Egon s svojo mlado ženo v svet in šele v prihodnjem maju sta se vrnila v višavski raj.
Takrat nista vstopila pri vhodu v park. Peljala sla se skozi vas, kjer ju je čakal prisrčen sprejem. Egonov korak je bil prožen in odločen, mlada graščakinja, ki mu je visela na roki, pa je stopala počasneje in njen vedri obraz ji je pokrivala sramežljiva rdečica.
»Povej, Fanika,“ je rekla mati zvečer po prihodu hčere, ki je med tem z možem upravljala graščino, »kako pa je kaj z gospo?“
Fanika se je samo poredno nasmehnila in pomenljivo pokimala. Tako je brez besed zaupala materi, kar se je kmalu res zgodilo; v prvih dneh rožnika je skozi odprta okna vi-šavske graščine prvič zavekal otroški glas. Ko je Egon stopil v spalnico, je zagledal v postelji zraven Danice drobnega otročička.
»Glej, tvoj najlepši dar, ti grešnik," je zašepetala mlada mamica in pokazala na sinčka.
Egon se je pobožno sklonil k njej in jo poljubil na čelo in ustne.
Čez nekaj dni, ko je solnce že pripekalo, je začul Egon, ki je,bil pravkar vstal, da ga na vrtu nekdo kliče. Skočil je k oknu in videl svojo Danico, ki je bila tisto jutro prvič vstala. Za njo je šla Fanika z otrokom v naročju.
»Pridi dol. Egon! Tu je tako lepo...“
Slekel je na vrt k njej, in bilri je res — kakor je rekla — tako lepo, tako lepo!
K o 11 e <•
iM; 4i
Vročica
če zrase temperatura telesa, merjena pod pazduho, na ,'17 stopinj Celzija, govorimo o vročici. Vročica gre do 12 stopinj. Utegne se pojaviti čisto polagoma ali pa iznenada z občutkom hudega mraza („mraz me trese"). Vročica traja en dan, več dni, tedne, da, celo mesece. Temperatura utegne biti ves dan enaka ali pa zvečer znatno višja kakor zjutraj. Iz vrste vročice lahko do neke meje sklepamo na bolezen. Vročica nastopi pri vseh nalezljivih boleznih, pri vnetjih, gnojenjih itd. Pri vročici navadno srce hitreje bije, zato lahko že iz utripa sklepamo na mrzlico. Pri hudi vročici tudi rada glava boli. Mrzli obkladki vročino znižajo.
Če se obv e ■
• a p v i m e
Obvezo, ki sc je rane prijela, lahko brez bolečin snameš, če vliješ na obvezo vodikovega superoksida. Hano, ki ni snažna, namaži z jodovo tinkturo, preden o obvežeš. Le opeklin ne smeš nikoli namazati z jodom.
I) a ti žile ne p o a p n e živi zmerno, ne uživaj alkohola, malo tobaka, malo začimb, ne delaj preveč, gibaj se dosti v svežem zraku, hrano mnogo menjaj ter uživaj pred vsem dosti sadja, zelenega sočivja in salate.
Vsa higijena olrok je v teh štirih besedah: snažnost, preprostost, rednost, prostost.
Žena potrebuje več spanja kakor mož.
Slab spomin je navadno posledica preobilega kajenja.
O svojih boleznih govori le z najboljšimi znanci, nasproti vsem drugim se vedno kaži zdravega.
štirje so viri moči: jed, dihanje,' telovadba in prava vera.
lino jajce je dobro, dve jajci dovolj, tri preveč!
Mnogo gospodinj je. mnenja, da je vseeno s čem in kako pero. To naziranje je povsem zgrešeno. Pomnite, da se najlepše pere v omehčani vodi in s lerpentinovim milom ..Gazela".
Skodelica čokolade. Čokolada je bila časih zelo priljubljena, "Zadnje čase pa se je gospodinjam nekam zamerila — menda; zaradi vitke linije ... Moderna žena si rajši privošči čašo čaja s citrono in saharinom, čokolado pa prepusti otrokom. A čokolada je imeniten zajtrk ravno za nervozne ljudi — in kdo ni danes nervozen? — ki jim je zdravnik prepovedal kavo in čaj. Čaša dobro pripravljene čokolade spada k najboljši dijeti za otroke in bolnike sploh.
Pri pripravljanju jedi se ravnaj po teh načelih: Skopari s soljo in kisom. Kratko pečenje je boljše od dolgega kuhanja. Razen kuhanih jedi serviraj tudi sirove. Tretjina denarja, ki ga izdaš za hrano, na j bo za mleko, tretjina za krompir, sočivje in sadje, in zadnja tretjina za meso, ribe, jajca, mast, moko, kruh in sladkarije.
Tudi naivecie pranie
Vam ne bo delalo preglavic ako boste vodo pravilno omehčali z navadno sodo. Poleg tega pa seveda pride v poštev tudi terpentinovo
milo »Gazela
Gospodinje!
zahtevajte povsod Izrecimo našo
Kolinsko cikorijo!
Elitni Kino Matica
Tel. 21-24
EDINI ZVOČNI KINO V LJUBLJANI DVOJE SRC V % TAKTU. Najboljši nemški šla-gerfilm! Dunajska filmska opereta. V glavni vlogi najboljši pevci in pevke ter znani Poldi" iz filma „Atlan-tik“ — Willy Forst. — NE VERJAMEM VEČ NOBENI ŽENSKI. — Prvi zvočni film znamenitega nemškega komornega pevca Richarda Tauberja.
Kino Ideal
Edini kino, ki prinaša izključno najboljše premiere nemih filmov Rex Bell v veliki pustolovni drami „NE IJDAJ SE!“. — Conrad Nat/el v veseli drami EKSOTIČNI KLUB. — Rnck Jones v senzacijonalni drami KRI COWBOYA.
Kino Ljubljanski Dvor
Kino z ljudskimi cenami 2.—, 4.—, 6.— in 8 Din pri vseh predstavah.
Velika premiera: RAMPER. Film o Ploveku-zveri.
V	glavni vlogi Paul Wegener. — ŽENA NA MESECU. Grandiozni velefilm Fritza Langa. Raketni polet na luno. V gl. vlogah Wilhj Fritsch. Gerda Manrns in Fritz Rasi>. — LOOPING TIIE LOOP (Smrtna pentlja). Veliki cirkuški film. V gl. vlogah Werner Kraus, Jenmj Jugo in Warwick Ward. — NA POTU SRAMOTE. Drama iz življenja današnie mladine. V glavni vlogi Helen Fostcr. — MANOLESCU. Drama iz življenja velikega pustolovca. Brigita Helm in Ivan Možuhin.
SEDAJ JE ČAS
ZA TRAJNO ONDULIRANJE!
Vsa v to str&ko spadajoča dela izvrši hitro, trpežno in po zmerni ceni — pravi damski
SESALNI SALON »OLG A« Ljubljana VIT — Medvedova cesta 23
Mit BAHOVEC
PLANINKA
ZOPAVIINI C A 3
„PLANINKA“
zdravilni «aj
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti 'n prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žilO, poapnenju žil. izpuščajih in žolč nem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi ,Planinka* čaj je
—	zaprt in plombiran in ima napis: lekarna Mr. Ph. 1. Bahovec. Ljubljana
6	ter stane zavojček 20 Din
U Blagovna znamkag
»Svetla glava11
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prinašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-Jev pecilni prašek Dr. Oetker-Jev vanllinov prašek Dr. Oetker-Jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oetkerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to. da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikati, ker se često ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
Je naibofšla začimba
za mlečne In močnate Jedi,
pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinfo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi. šartljev, peciva, tort itd.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne. pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.