Učenec Stanko Kar bočem tu povedati o def kn Stanku, bodi vara v spodbudo, otroMči ljabit Stanko se je rodil 1883. 1. Sedem let star, upisal se je v Ijudsko šolo. Letosnje leto je bil vže v tretjem razredn. Ves ta čas je bil zelo priden in poslušen nčeupc*. V učilniei je bil vedno lepo miren in pazen. Nikoli ga ni bilo treba opominjati ši> manje kaznovati. Bil je zelo ukaželjen ter najodličnojši učeuec. Stanko jo. pa tudi ratl in pobožno molil. Kadar koli je sklenil svoji nežni ročici, podoben je bil nebežkerau kriljateu. Starišev in učiteljev ni nikoli žalil; vže na vsak raigljaj je znal, kaj bi radi. Ni fuda. da so ga zaradi tega stariSi, uSitelji in vsi dobri ljudje Ijubili. Izvostno bi bil Staiiko jedeukrat velik in učen gospod, ako bi ne bil umrl tako zgodaj. A neizprosna smrt je segla tudi po njem in ga prerano vzela iz tega svota. Dne 8. svetana je bil &e fvrst in krep:ik moj svojimi sovrstuiki v šoli in zveupr je še pobožno molil Hzdravo Marijo." Stanko je molil na glas in vsa dnižina z;i njirn. Oj da bi ga bili viilcli. kaku lepo in pobožno je molil to lepo moliteren! Kilo bi si bil paf inislil, da je to njegova ^zadnja molitevca" na tem svetu. \r noH istega dnu jel je tožiti, da ga hudo boli v ielodci. Vsaka pomoi; je bila zaman in hude bolefine je moral pretrpeti ubogi Stanko. Ves udan v roljo Božjo sklenil jc iujdi>lžni Stanko svoje mlado življenje ter se preselil v boljšo domovino tja gori v svitla npbesa. kjer ni nobenega trpljenja in nobenih bridkostij. Bilo je to dne 13. svfčana. Pogreb dobrega Stanka je bil jako sijajen. Marsikatero oko se je zasolzilo. ko so prečastiti gospod kapelan v kratkih, a jedernatih besedah opisali njegovo mlado življenje, podobno življenju sv. Alojzija. In tako, otroci moji, povedal vam sem o prcbritkfj izgubi bogoljnbnega Stanka, ki je x vami vred rad čital tudi vaš .Vrtcp," a zdaj njegova blaga diiSica vže nživa rajsko veselje. Pripo-ročam vara ga v izgled in posnemo. saj je bil priden, dober in pobožen defek. Bodi mu večuo vuselje v uebesih! s.c