LJUBLJANA, SREDA, 1. JANUARJA 1941.
LETO V-
PosAMtžnA {tcvhka vtAne 1-010
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROONINA:Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
J V ■
ŠTEV. 1.
Srečno
ShipštiM delavske zimue
V znamenju žalovanja za f narodnim voditeljem
V njem božje varstvo vsem naročnikom in čitateljem
želi
Uredništvo in uprava »Slovenskega delavca"
★
Mir, zaposlitev in kruh
želi vsem članom in njihovim družinam
CENTRALA ZZD
rasss&s&sssssss®1
V slogi je moč
Novo leto — nova doba. V življenju človekovem, ki je kratko, nekaj pomeni. Kakšno bo, nihče ne ve. S strahom zbirajo nekateri značilnosti in merijo sile.
V skrbeh so zase, v skrbeh za svoje življenje. Po prilikah, po razmerah skušajo usmerili k v oj korak, prilagodili svoja dejanja, da bi poskrbeli za svoje lagodje.
Nikomur ti služiti nočejo — razen samemu sebi. Nimajo izven sebe nobenih vzorov, ne trudijo se za zmago nobenih programov.
Nosilci prave materialistične miselnosti so. Dejansko ni v njih nobene razlike, če pripadajo slojem posedujočih ali vrstam nemaničev. Njihova notranja vrednost je obakrat enaka, njih briga si je do pičice podobna. Ko vstopajo v novo leto, mislijo na eno: Kako bi kar največ vrednot zase pograbili. Tako ni prav.
Vendar bi ne bilo prav za nas, če bi ne pogledali okrog sebe, če ne bi hoteli videti dejanskega življenja in njegovih težkoč. Tudi zase moramo skrbeti, na svojo družino moramo misliti. Truditi se moramo, da a svojim delom ustvarimo sebi in svojcem vnosno življenje.
Ne bili bi ljudje, če bi nas tegobe časa v živo ne zadele, če nam naših skrbi ne bi večale. Kdor čuti odgovornost, ne sme in ne more mimo težkih vprašanj, ki jih stvarnost na njega stavi. V vesti je dolžan z razumom, danim od Boga, pregledati prilike, 'kadar so težke in iz njih iskati izhoda.
Za delavca predvsem pogled v prihajajoče leto ni razveseljiv. Sto reči, ki jih je doživljal v preteklem letu in so ga obkladale z velikimi težavami, mu veča njegove skrbi. Ne ve, če bo v miru ohranil svoje delo. Ne ve, če mu ne bo v viharju ugasnilo življenje samo. Nima poroštva za zadostno plačo. ^ Upravičeno se boji, da še za trdo zasluženi denar ne bo prejel, kar rabi za sebe in za svojce. Strah ga je pred mislijo, da bodo otroci stradali_
Vse to je bridka resnica. Mimo nje pri-ladetim ni mogoče iti. Življenje samo stari trdo vprašanje na vsakogar, Ikako bo živel in zahteva točen odgovor. Kdor ga ne najde, je revež.
Vendar dela napak, kdor hoče na vprašanje odgovoriti sam samo zase, kdor hoče iz pretečih nevarnosti ubežati le sam. Z njim so tudi drugi enako prizadeti. Razmere pa so zato take, ker so jih poedinci in poedine skupnosti v družbi ustvarile prav s tem, da mislijo in delajo samo zase. Nimajo programa, nimajo vzorov. Drugi jim niso nič mar.
Zato v novo leto skrbi in težav nihče ne hodi sam! Nihče ne misli in ne išči rešitve samo zase! Cim večji so križi, čim težje so preizkušnje, tem bolj živa bodi zavest, da moramo naše prilike reševati istočasno s prilikami drugih.
Delavski stan, s težavami posebno obremenjen, je posebno usodno med seboj po-
Za soboto in nedeljo, 14. in 15. decembra, je bila sklicana na redno zasedanje skupščina Delavske zbornice. Člani plenuma naj bi v soboto na pred-posvetih pregledali položaj slovenskega delavstva in izvršena dela Delavske zbornice. Predebatirali naj bi številne svoje predloge, ki vsi merijo v to, kako sodobnim prilikam primerno zavarovati delavske koristi.
Že v naprej smo se veselili živahnosti zasedanja, ki ga je sedanji plenum ob vsakem zasedanju izpričal. Nenadoma pa nas je zadela bridka vest o nepričakovani smrti pok. narodnega voditelja dr. Korošca. Na člane plenuma, ki so se že na dan njegove smrti sestali v Ljubljani na zborovanje, je žalostna vest legla kakor mora
Nikomur se ni prav nič ljubilo, vsi smo bili od žalosti potrti in ob tako velikem dogodku se nam je zdela vsaka obširna razprava žalitev spomina na pok. narodnega voditelja.
Molče so prihajali posamezni člani plenuma v zbornično dvorano in tiho zasedali svoja mesta. Vsak zase se je zazrl v predloženi materijal, ki naj bi ga skupščina do podrobnosti pretehtala in premišljenega do potankosti za koristi delavstva odobrila. Na srečo je uprava Delavske zbornice vse točke dnevnega reda do podrobnosti natančno pripravila in je celoten materijal z vsemi prilogami: proračunom in obračuni ter predlogi vsak član dobil že spisanega pred seboj.
Namesto predposvetov in razprav je
Nekaj o proračunu
predsednik Delavske zbornice tov. Kozamernik Viktor takoj v soboto otvoril redno zasedanje plenuma ter se v uvodnih besedah spomnil prezgodaj umrlega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Navzoči so žalostne pri-znalne besede zaslugam umrlega voditelja poslušali stoje in se na koncu odzvali njegovi počastitvi s trikratnim vzklikom: Slava!
Na to je skupščina prešla na dnevni red. Vse točke,vsa poročila in vsi predlogi uprave in posameznih članov skupšoine so bili sprejeti soglasno. Radi važnosti prinašamo nekaj stvari, ki jih je plenum obravnaval. Najbolj važen brezdvomno za Delavsko zbornico je njen proračun.
Proračun za leto 1940 je znašal 2 milijona 616.000.— din izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračun za 1. 1941 pa predvideva 4,040.000.— din dohodkov in prav toliko izdatkov. Novi proračun pomeni tako napram prejšnjemu za T,424.000.— din poviška. To povišanje dohodkov nastane v glavnem zaradi novih mezdnih razredov, ki jih je nedavno predpisal minister za socialno politiko. Povišali so se s podpisom teh razredov dohodki Okrožnih uradov, Bratovskih skladnic in drugih delav-sko-socialno-zavarovanih ustanov. Povišajo se tako tudi zneski, ki jih v gotovih % prejemkov vseh teh ustanov prejema Delavska zbornica.
Zvišali so se vzporedno tudi izdatki Delavske zbornice. Delno je upravni odbor moral nastaviti za brezhibno poslovanje Zbornice novih sposobnih upravnih moči. Z novim letom ustanavlja v Kranju novo ekspozituro Delavske zbornice. Zaradi rastoče draginje in zaradi zgleda delodajalcem je upravni odbor zvišal plače vsem uslužbencem. Nekaterim več, drugim manj. Čim višja je bila plača, tem manj % draginjske doklade potem uslužbenec prejme. Zaradi draginje se povišujejo tudi vsi materijalni izdatki: za pisarne, za potnine, za kurjavo, razsvetljavo, vodarino itd Zlasti pa predvideva novi proračun povišanje za socialno politi-
ko. Podpore brezposelnim in socialno potrebnim v bodočem letu so zvišane na 200.000.— din. Za upravno zaščito delavcev in nameščencev je določenih
40.000.— din. Za tisk in ptrokovno vzgojo predvideva proračun znesek
100.000.— din, za sodelovanje pri mezdnih razpravah, sporih in stavkah je določenih 25.000.— din. Na raznih podporah misli uprava izdati 100.000 din, za strokovno šolo je predvidenih
100.000.— din. Posebno pažnjo pa predvideva predlog uprave v proračunu za organizacijo delavskih kuhinj in brezplačno hrano po teh kuhinjah ter je za to določena čisto nova postavka v iznosu 300.000.— din. S tem zneskom bo mogoče znatneje podpreti že obstoječe delavske kuhinje ter v času največje stiske preskrbeti večje število stradajočih delavcev in njihovih družin.
Kot zanimivost bi bilo morda omeniti tudi namero, da zbornica začne izdajati svoje lastno obveščevalno glasilo, za katerega je predvideno v proračunu 30.000.— din.
V	splošnem je v proračunu na izdatkih najbolj povečan ravno pod točko »Socialna politika«. Preteklo leto je ta del proračuna predvideval 633.000.— din izdatkov, novi proračun za 1. 1941 pa tudi predvideva 1,218.009.— din. To zadostno izpričuje, da sedanja uprava Delavske
Predlogi uprave DZ
vv Zbornična uprava je stavila skupščini več samostojnih predlogov za ureditev tekočih zborničnih zadev. Kot važnejše navajamo tu:
Predlog za sestavo nove pragmatike za uslužbence Delavske zbornice. Že sprejete pragmatike ministrstvo za socialno politiko ni odobrilo. Zahteva, da se vnesejo v nov načrt nekatere spremembe.
Kdor pozna način dela v zbornici in razmere, ki so v njej zlasti zaradi naše velike dobrohotnosti napram persona-lu, ki smo ga podedovali od prejšnjih uprav ve, da je v odnose uslužbencev do uprave treba uvesti red. Vse prejšnje uprave tega niso smatrale za povezan po delu in trpljenju. Tepen zaradi sebičnosti sveta, naj sebičnežem ne sledi! Strne naj se v organizirano celoto, združi naj se v enoten stan okrog skupnega programa in skupnih idealov. Združen bo težave premagal, bo v novem letu odrinil od sebe marsikatero težkočo.
Tudi za nas velja, zlasti za nas velja pregovor: V slogi je moč!
zbornice dobro razume, kako je treba zbornična sredstva uporabiti najbolj koristno in tam, kjer je potreba največja. V dve smeri kaže prizadevanje zbornične uprave: Najprej hoče znatno podpreti brezposelne in stradajoče ter žrtvovati v to svrho skupaj 600.000.— din. Hoče pa delavstvo tudi izobraziti, ga organizacijsko usposobiti in zaščititi ter tudi v to svrho izplačati za dosego svojih namenov nekaj nad 200.000.— din.
Ostale spremembe v proračunu so zgolj tehničnega značaja in se jim pri sestavljanju obračuna ni mogoče izogniti. So zato za duha organizacije, ki je v Delavski zbornici vodilna, tudi manj značilne in za naše čitatelje manj pomembne.
Upamo, da bo proračun, kakor ga je skupščina sprejela, odobren, in da bo z njegovim izvajanjem sedanji zbornični upravi možno uspešno podpirati interese vsega slovenskega delavstva.
trebno. Dvajset let niso bili urejeni odnošaji med uslužbenci in med upravo. Za eventuelne pregreške uslužbencev ni bilo določenega postopka. Upravni odbor Delavske zbornice je zato plenumu predlagal za uslužbence zbornice poseben disciplinski postopek. Ta postopek naj varuje red in disciplino, varuje pa naj tudi uslužbenstvo pred vsakim samovoljnim in prehitrim postopkom. Upamo, da bo disciplinski red svoj namen dosegel in bodo za njega novi upravi hvaležni tudi vsi zbornični uslužbenci.
Na osnovi § 69 zakona o zaščiti delavcev je osnovano v Beogradu Centralno tajništvo Delavskih zbornic. Člani tega tajništva so vse Delavske zbornice v državi. Hrvatske Delavske zbornice pa so iz tega tajništva izstopile. Osrednjo tajništvo je s tem izgubilo svojo zakonito osnovo, ker ne zastopa več vseh Delavskih zbornic v državi. Tako nastane tudi za našo zbornico vprašanje, ali naj v Centralnem tajništvu še vztraja in za njega prispeva znatne vsote ali pa naj iz nje-
Novi predsednik Delavske zbornice, predsednik centrale ZZD tov. Jonke Jože.
ga izstopi. Na predlog uprave je zato plenum napravil soglasen sklep, dati upravnemu odboru pooblastilo, da more kadar koli izstopiti iz Centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu. Pripominjamo, da moramo za vzdrževanje tega Centralnega tajništva plačevati letno 8% vseh prispevkov, ki jih mi prejemamo od delavsko-socialno zaščitnih ustanov. Predvidoma bo ta prispevek za leto 1941 znesel cca 350 tisoč din. Zares je vprašanje, če se to (Nadaljevanje na 2. strani.)
še splača in če ne bi bilo bolj pametno v Beogradu ustanoviti za našo zbornico posebno honorirano dopisništvo, da to pozneje za nas pri različnih oblasteh izvršuje potrebna posredovanja. Verjetno bi nas posebno slovensko dopisništvo v Beogradu mnogo manj stalo, a bi našim vlogam posvečalo vsaj toliko pažnje, kakor jo posveča sedanje Centralno tajništvo Del. zbornic.
Nakup nepremičnin. Delavska zbornica ima običajno več dohodkov, kakor jih proračuni predvidevajo. Zato na koncu vsakega leta ostanejo znatne vsote, ki se niso porabile in jih nalagamo za zbornico v posebnem »gradbe-
nem fondu«. Ta fond znaša ob zaključku 1. 1940 preko 1,000.000.— din. Po vsej verjetnosti bo drugo leto zopet zelo narastlo. Ob sedanjih prilikah bi bilo zelo negospodarsko imeti zbornični denar naložen v kakšnih fondih. To je delavski denar in je treba zato z vso vestnostjo paziti, da se ga pravočasno naloži v vrednote trajne vrednosti. Po predlogu upravnega odbora je zato skupščina sklenila, da naj se iz sredstev gradbenega fonda izvršujejo čim-preje nakupi nepremičnin. Nameravana je zgraditev lastnega zborničnega poslopja v Mariboru in nakup za to potrebnih parcel.
Predlogi skupčinskih delegatov
Posamezni člani plenuma in organizacij, ki z Delavsko zbornico sodelujejo, so Delavski zbornici za skupščino v predpisanem roku osmih dni pred skupščino poslali celo kopo predlogov. Skupščina naj bi te predloge pregledala in odobrila. Nič manj kakor 18 takih predlogov je bilo na dnevnem redu.
Skupščina zahteva autonomijo Slovenije. Skupščina je sklenila: Izvede naj se takoj dokončna preureditev države z autonomno slovensko banovino z enakimi kompetencami, kakor jih ima Hrvatska banovina. Tej zahtevi hočemo biti v interesu slovenskega delavstva in naše narodne kakor tudi državne celote zvesti in jo bomo ponavljali do njene popolne uresničitve.
Delegati iz Jesenic so stavili predloge: Za ustanovitev Borze dela na Jesenicah, za spremembo obrtnega zakona § 221, za znižanje starostne dobe za prejemanje starostne rente, za prehrano vpokojenih delavcev in bližnje sorodnike aktivnih delavcev preko ustanov Prevoda in preko obstoječih tovarniških konsumentov, za delavske tedenske karte na železnici, do mesečnih prejemkov 3.500.— din in za zvišanje podpor svojcem na orožne vaje vpoklicanih.
Delegat Rozman Peter iz Maribora je predlagal novo uredbo o obratnih zaupnikih. Po tej traja funkcija obrat-ga zaupnika tri leta. Poleg tega zahteva, da se volitve obratnih zaupnikov poenostavijo in da se z zakonom določi, da mora vsako podjetje, ki zaposluje več kakor 10 delavcev, imeti obratnega zaupnika.
Prisilno organiziranje delavstva v priznanih strokovnih organizacijah je bil drugi predlog. Ne gre. da bi se samo nekateri žrtvovali v organizaciji, drugi pa bi uživali zasluge njihovega dela. Tudi je treba za vsako ceno preprečiti da podjetniki zaradi pripadnosti delavstva k različnim organizacijam to delavstvo preganjajo odpuščajo in zapostavljajo.
Zaščita delavskih organizacijskih funkcionarjev, ki jo je predlagal Korbar Avgust, je prav tako važna. Delodajalec, ki krši pravice delavstva in socialno zakonodajo, se najbolj oteplje strokovne organizacije. Kjer se ustanovi, tam tak delodajalec vrže na cesto najbolj sposobne in najbolj zavedne deiavce. Delavski organizatorji so plačani za 14 dni naprej in se nič več ne smejo prikazati na delo. Organizacija naj s tem v kali doživi smrtni udarec,
delodajalcu pa naj se omogoči še na-daljno izigravanje socialne zakonodaje. Zato mora imeti organizacijski zaupnik, ki je nujno v borbi s podjetjem vsaj takšno zaščito, kakor jo imajo obratni zaupniki.
Za zaščito delavske družine naj bi poskrbela nova uredba o družinskih plačah. Naj se uvedejo zato posebne družinske doklade in za izplačevanje potrebni skladi. Družinskim očetom naj se zagotovi prednost pri sprejemu
Dotok v delavski stan naj se uredi. Uredi naj se tudi zaposlitev državnih vpokojencev in njihove plače. Ne gre, da ljudje s sigurno eksistenco drugim odjedajo kruh, ker imajo dohodke tudi od drugod in zato svoje delovne sile prodajajo pod ceno.
Za zaščito poljedelskih delavcev in viničarjev, predlaga tov. Časar iz Murske Sobote, da se jim da ista pravna zaščita, kakor industrijskemu in obrtniškemu delavcu. To delavstvo je popolnoma izrinjeno iz kmečkega in vinogradniškega stanu in nosi vse znake pravega delavstva. Delodajalci imajo za to delavstvo čim dalje manj razumevanja in v slučaju stavke vedno manj smisla za njihove potrebe.
Za reorganizacijo Inšpekcije dela in za njeno izpopolnitev se je zavzemal tov. Arčon Julij. Inšpekcija dela ni organizirana, njen delokrog je premajhen, zlasti pa je nezadostno število njenega upravnega osobja. Ni več kos svojim nalogam. Po vseh glavarstvih je treba postaviti posebne referente, ki naj pazijo nad izvrševanjem delavske socialne zakonodaje.
Resolucijo za preureditev in pravilno izrabo bednostnega fonda, za raztegnitev uredbe o minimalnih mezdah na vsa državna, banovinska in občinska dela v lastni režiji, za ustanovitev delavskih kuhinj, za postavitev komisarjev v nesocialnih podjetjih je stavil tov. France Kralj.
Bilo je še več drugih resolucij in predlogov, ki jih je skupščina soglasno sprejela in za katere bo morala uprava DZ skrbeti, da se uresničijo, ki jih pa radi pomanjkanja prostora tu ne moremo več navajati. Radi izredne važnosti pa v celoti priobčujemo vseeno resolucijo, s katero je plenum soglasno zahteval likvidacijo zagrebškega SU-ZOR-ja in ustanovitev treh samostojnih nosilcev vseh panog socialnega zavarovanja. Eden teh nosilvec za teritorij Slovenije naj bi imel svoj sedež v Ljubljani. Resolucija se glasi:
zora na 3 samostojne nosilce zavarovanja ne poruši osnovnega principa socialnega zavarovanja, ki mora ostati za vso državo in za vse pokrajine eden in isti.
K delitvi Suzora je treba takoj pristopiti, zato naj se sestavi likvidacijski odbor, v katerem naj bodo Slovenci, Hrvati in Srbi zastopani z enakim številom članov.
Povdarjamo, da je treba deliti po principih, ki jih je osvojila II. skupščina Delavske zbornice dne 19. novembra 1939.
Odločno odklanjamo nestvarne argumentacije Suzorjevcev, ki zagovarjajo centralizem s tem, da niti hrvaški niti slovenski Okrožni uradi samostojno ne bodo mogli živeti. To svojo tezo zagovarjajo z konstatacijo deficitov, ki so se v tem ali onem letu pojavili po raznih Okrožnih uradih. Če vzporedi-mo s temi deficiti stroške, ki jih je n. pr. hrvaški delavec moral plačevati za vzdrževanje Suzora, njegove pre-centralistične in zbirokratizirane uprave, tedaj dobimo, da ti stroški presegajo večkrat vsoto deficitov Okrožnih uradov na hrvaškem teritoriju.
Vsi ti ogromni upravni stroški, ki iz leta v leto rastejo, bi padli v prid zavarovancem po Okrožnih uradih, ki bi hitrejše in boljše ustrezali namenom socialnega zavarovanja in ne bi imeli toliko visokih položajev razni ljudje, ki jim je mar le za njihovo dobropočut-
Za razbitje Suzorja
Skupščina Delavske zbornice soglasno odločno zahteva, da se pristopi čim-prej k reševanju v prašanja socialnega zavarovanja, predvsem k delitvi Sre-dišnjega urada za zavarovanje delavcev. Suzor naj se razdeli na 3 samostojne nosilce vseh panog socialnega zavarovanja in sicer za teritorij Slovenije en nosilec s sedežem v Ljubljani, za teritorij banovine Hrvatske en nosilec s sedežem v Zagrebu in za ostale dele države en nosilec s sedežem v Beogradu.
Delavska zbornica postavlja to zahtevo v zavesti, da je v interesu slovenskega delavstva in nameščenstva nujno potrebno, da slovenski zavarovanci dobe svoj lasten zavarovalni zavod, ker le v tem vidimo garancijo za izboljšanje in uspešen razvoj vseh ustanov tako zdravstvenih in drugih, ki služijo namenom socialnega zavarovanja. Ta svoj sklep utemeljuje Delavska zbornica na podlagi izjav in študij strokovnjakov, ki so docela ovrgli
je, mnogo manj pa za dobropočut je zavarovancev.
■A
Skupščina Delavske zbornice na da» smrti narodnega voditelja dr. Antona Korošca, ki je prav s svojo smrtj« združil vse poštene in pametne Slovence okrog sebe, je bila popoln izraz tiste trdne enotnosti, ki jo je pok. voditelj celo življenje učil. Vši sklepi in vsi predlogi so bili sprejeti brez debate in soglasno, kakor da za njimi stoji avtoriteta duha samega pok. voditelja, ki je sedanjemu plenumu Delavske zbornice v odlični meri naložil dolžnost v trdni povezanosti in v neomajni disciplini brez vsakega nepotrebnega govorjenja delati za slovenski delavski stan, za naš narod in za našo skupno domovino.
Ko končujemo to poročilo, smo prejeli preko Del. zbornice obvestilo, da je ministrstvo za socialno politiko proračun, kakor ga je skupščina odobrila brez spremembe odobrilo. Naloga zbornične uprave je sedaj, da uveljavi z vztrajnim delom tudi ostale sklepe in predloge skupščine. V neprestanem delu za koristi delavstva in naše narodne celote naj gre preko nergačev iz različnih taborov, dokler se vse slovensko delavstvo ne strne v eno neporuš-no enoto, ki bo dokončno sebi priborila tisto sončno mesto v krogu narodne družine, katero mu po vsej pravici pripada.
Ustanovitev strokovne zveze tekstilcev ZZD
V	nedeljo, dne 15. dec. 194.0 se je vršil v prostorih naše centralne pisarne ustanovni občni zbor Strokovne zveze tekstilcev. Občni zbor je bil obiskan od zastopnikov skoro vseh podružnic, v katerih je včlanjeno delavstvo, ki pripada tekstilni in oblačilni stroki. Zastopniki so pokazali izredno zanimanje za obnovitev kolektivne pogodbe, ki naj bi vezala vso tekstilno industrijo v Dravski banovini. ODiiovitev te pogodbe je sprejel v svoj program tudi novo izvoljeni zvezni odbor. Vse navzoče podružnice so se sporazumele, da lia.j bo sedež ožjega odbora v Mariboru. Na podlagi tega sklepa je bil izvolien naslednji , ožji odbor:
Cepe Adolf iz Maribora, predsednik; Donža Alojz iz Maribora, tajnik; Urankar
Ivan iz Maribora, blagajnik.
Širši odbor pa tvorijo zastopniki vseli tekstilnih podružnic, in sicer so bili za leto 1941 izvoljeni: Berčič iz Kranja, Vei-der iz Jarš, Kužnik iz Kočevja, Mlakar iz Laškega, Pipan iz Šenčurja, Jenko iz Šiške, Maček iz Škofje Loke, Rozman iz Prcd-oslja, Horvat iz Murske Sobote, Erjavec iz Celja, Krmelj iz Preske in Kralj iz Gro-suplja.
Občni zbor je sklenil vsaj mesečno vršiti seje širšega odbora, dočim se bodo seje ožjega odbora vršile dvakrat tedensko. Vse članstvo pričakuje, da bo Strokovna zveza tekstilcev postala v najkrajšem času po svojem delu in uspehih enaka Strokovni zvezi gradbenega delavstva.
Tudi rudarji imajo svojo strokovno zvezo
Tudi naši rudarji so si ustanovili v okviru ZZD svojo strok, zvezo. Ustanovni sestanek se je vršil v nedeljo dne 22. dec. v Trbovljah in so se sestanka udeležile vse podružnice, ki imajo včlanjene rudarje.
Zastopnik centrale tov. Breznik je na sestanku nazorno razložil namen in potrebo strokovne zveze ter so zato sledili navzoči njegovim izvajanjem z velikim zanimanjem.
Izvoljen je bil nato sledeči odbor: Predsednik: Dolar Jože, Trbovlje namestnik: Zajc Vekoslav, Velenje tajnik: Holešek Alojz, Trbovlje namestnik: Ban Miha. Senovo blagajnik: Pevec Jože, Trbovlje namestnik: Pražnikar Jože, Zabukovca. Prepričani smo, da je odbor Strokovne zveze rudarjev ZZD, ki bo imela svoj sedež v Trbovljah, sestavljen tako, da bo res kos svojim velikim nalogam.
Volitve obratnih zaupnikov odložene
razna mnenja, ki naj bi skušala prikazati, da je slovenskih zavarovancev premalo, da bi tako zavarovanje moglo samostojno obstojati. Nasprotno, dosedanji računski zaključki OUZD v Ljubljani dokazujejo zlasti v bolniški kakor tudi v ostalih panogah, da je samostojni nosilec socialnega zavarovanja v Sloveniji mogoč. Slovenski zavarovanci živo občutijo potrebo izboljšanja raznih zdravstvenih ustanov, kakor tudi raznih stavb, ki služijo v ura-dove namene in zato pozdravljajo iniciativo OUZD v Ljubljani glede gradbenega programa, ki ga je ravnateljstvo OUZD osvojilo pred kratkim, tako glede njegovih ustanov in naprav, ki bodo prvenstveno služile za zdravje delavstva. Prav tako je nujno potrebna tudi kolaboracija z banovino za dosego modernih bolnic, katerih v Sloveniji zelo primanjkuje, saj so primerni v ljubljanski bolnici, ki niso ravno v ponos naši državi.
Vztrajamo pa, da se z delitvijo Su-
Sredi priprav in dela za zmago po-kreta ZZD v volilni borbi za obratne zaupnike, ki je obetal naši organizaciji zelo časten izid, smo od merodajne strani zvedeli, da je Kraljevska banska uprava volitve delavskih obratnih zar upnikov iz gotovih vzrokov odložila. Volitve obratnih zaupnikov se tako v januarju 1JH1 ne bodo vršile. Kdaj se bodo pozneje, ne vemo.
Vsem edinicam naše organizacije, ki so bile pri vsem trdem organizacijskem
Povišanje pokojnin monopolskih delavcev
Finančni minister je potrdil odlok samostojne monopolske uprave, s katerim se zvišujejo pokojnine monopolskih delavcev. Z novo ureditvijo so dobili vsi 03ebni upokojenci — bivši monopolski delavci draginjsko doklado, ki znaša: za upokojence do 15 let službe 60 din mesečno, nad 15—20 let službe 84 din, nad 20 do 25 let 88 din, nad 25—30 let 92 din, nad 30—35 let 120 in nad 35 let službe 125 dtn mesečno. Nadalje znaša draginjska doklada za vse družinske pokojnine, določene po smrti monopolskih delavcev, odn. upokojencev za družinske pokojnine do 15 let službe 100 din mesečno, nad 15—-20 let službe 105 din, nad 20—55 let 110 din, nad 25—30 let 115 din, nad 30—35 let 120 in nad 35 let službe 125 din mesečno.
Te doklade se izplačujejo počenši s
1.	decembrom 1940. Ti dodatki pripadajo tudi onim, ki bi bili v bodočnosti upokojeni (za osebne in družinske upokojence).
delu za koristi delavstva pridno na delu, da Zvezi združenih delavcev priborijo čim večje število zaupniških mandatov, za enkrat zato najlepša hvala. Strokovne edinice in njihovi funkcionarji naj nemoteno in vztraino sedaj zbirajo po vseh obratih naše delavstvo, ga organizirajo in skrbe za izboljšanje njegovega položaja. Tisto žilavo delavnost, s katero so šli v volilno borbo za prestiž organizacije, naj sedaj v nezmanjšani meri posvetijo neposrednim koristim vsega slovenskega delavstva. Prestižna zmaga pokreta bo takemu delu sama sledila.
Predsedstvo ZZD.
Trb®vljie
Delavska zbornica v Ljubljani je v počastitev spomina Dr. Korošca namenila za najrevnejše stradajoče Din 50.000.—. Od te vsote je dobilo Trbovlje din 3.00.—, ki so se razdelili za »Božičnico« pred prazniki med v Trbovljah najbolj podpore potrebnimi. Mi pozdravljamo plemenito gesto uprave Delavske zbornice, ki je s tem dokazala svoj globoki socialni čut do najrevnejših, in se s tem najlepše oddolžila spominu našega preminulega voditelja slovenskega naroda dr. Korošca. V imenu obdarovanih, najlepša hvala!
Odbor naše ZZD je na svoji seji dne 28. XII. 40. sklenil, da se vrši članski sestanek v soboto dne 11. jan. 1941 ob 6. uri zvečer v prostorih Društvenega doma v Trbovljah.
Naša borba - naša rast
Sv. Križ nad Je*.
SMIIT VZGLEDNEGA KATOLIŠKEGA DELAVCA IN DRUŽINSKEGA OČETA
Dne 22. t. m. je tu umrl v starosti še-le 48 let Janez Čop, posestnik in delavec KID na Savi. Bolehal je že dalje časa na hudi naduhi in močnem razširjenju srca. Pol ure pred smrtjo je še enkrat prejel sv. obhajilo. Zapušča ženo in 4 otročiče.
Pogreb je bil na božič ob 3. uri popoldne. Udeležilo se ga je poleg številnih sorodnikov, prijateljev in faranov tudi izredno veliko stanovskih tovarišev, zlasti članov »Zveze združenih delavcev«.
Pokojni Janez Čop je bil blagajnik kat. delavske organizacije ZZD Sv. Križ od njene ustanovitve naprej, naročnik »Domoljuba« in odločen pristaš »Slov. ljudske stranke«. Župniji je dajal lep zgled bogo-ljubnega življenja in vestnega izpolnjevanja verskih in stanovskih dožnosti.
Odšel je po plačilo k Bogu, ki mu je zvesto služil vse svoje življenje.
Murska Sobota
Pri nas se je osnoval odbor za zimsko pomoč, ki ima nalogo razdeliti zbranih prispevkov nad 90.000 dinarjev. Vsekakor mi toplo pozdravljamo tako akcijo, čudimo pa se, da ni bila k sodelovanju povabljena tudi edina strokovna organizacija v tem kraju, naša ZZD, kot zakonita zastopnica delavstva. Morda se jo je pomotoma prezrlo?	Delavec.
Šenčur pri Kranju
Naš delavski prosvetni dan je izpadel jako zadovoljivo. Točka za točko je bila dobro podana. V prvi vrsti gre zahvala g. režiserju Francu Vavpetiču, ki se ni ustrašil težkega programa v tako težkem času. Nadalje gre čast našim igralcem, ki so od prvega do zadnjega podali svoje vloge kar najboljše. Tako, da je šel glas, da že dolgo niso videli tako pestrega programa na našem odru, kot so ga podali naši delavci. Končno ne smemo pozabiti naših udeležencev, ki so našo skupino finančno podprli. Vsem srčna zahvala!
Predsednik skupine ZZD Šenčur.
Sladki vrh
Prejšnji torek smo v Mariboru položili k večnemu počitku našega dobrega tovariša Franca Jezo, ki je umrl tragične smrti, star 44 let. Z njim je naša organizacija izgubila vnetega člana ter je njegova tragična smrt velika izguba za nas. Pokojni je bil predvsem dober katoličan in zaveden Slovenec, kar je tu na meji prav velike važnosti posebno dandanes, ko so zopet začeli dvigati glave naši narodni odpadniki. Bil je vnet agitator za našo stvar in je vztrajno ter odločno korakal med prvimi v vrstah našega pokreta.
Pokojni je bil zaposlen v tukajšnji papirnici pri stroju za navijanje papirja. Ravnokar je prišel z orožnih vaj in je komaj četrt ure opravljal svoje delo pri tem stroju, ko se mu je pripetila nezgoda. Na betonskih tleh mu je spodrsnilo, padel je in pri tem je po nesrečnem naključju prišel z levo roko nad železni valj stroja in papirni zvitek, ki sta mu jo stisnila. Nesreča se je zgodila ob 10zvečer in spočetka ni izgledala tako huda. Pokojni je šc odšel na svoje stanovanje. Klican je 'bil zdravnik. Naše obupne razmere pa so krive, da je bil ponesrečenec prepozno odpeljan v bolnico, kar je bilo zanj usodno. Naša papirnica namreč na jugoslovanskem ozemlju nima ceste, v enem delu obstoji le slab kolovoz, ki se ga bojijo vsi vozači Ista pesem je z našim blagajniškim zdravnikom. Le z največjo muko se ga spravi semkaj in tako se je zgodilo, da je šele drugi dan prišel pregledat našega pokojnega tovariša, katerega je potem tudi s svojim avtomobilom odpeljal v mariborsko bolnišnico. Zal pa je bilo že nre-pozno, ker so začele nastopati komplikacije. Roka mu je začela otekati in imel je strašne bolečine. Bilo je vedno slabše in ko že ni bilo druge pomoči, so mu v bolnišnici odrezali roko. Pa tudi to ga ni rešilo ter je siromak za posledicami te nezgode dne 8. decembra 1940, t. j. na praznik Brezmadežne, katere vnet častilec je bil, zatisnil za vedno oči.
Pogreba smo se udeležili v velikem številu z zastavo. Svirala je tudi naša tovarniška godba. Prišli pa so tudi naši mariborski tovariši z zastavo.
Bog bodi milostljiv sodnik našemu trpinu!
Ljubljansko okrožje
Ker je centrala ZZD zaradi porasta svojega članstva preobremenjena z delom, je bilo sklenjeno, da se ustanovi okrožje podružnic, ki spadajo pod ljubljanski okoliš. Zaradi tega se je vršil dne 28. novem-
bra t. 1. posvet delegatov vseh prizadetih podružnic, na katerem so se obravnavala vsa pereča vprašanja, predvsem o ustanovitvi okrožja.
Izvoljen je bil odbor, ki ga tvorijo iz vsake podružnice po eden član . Na čelu tega odbora so postavljeni tovariši, ki niso in ne bodo nikdar iskali kakih zasebnih koristi, pač pa delali z vso vnemo le za interese delavstva in procvit našega pokreta.
Odbor okrožja poziva vse podružnice, da ga pri svojem delu za še večji razmah organizacije podpirajo z vsemi svojimi močmi. Le tako bo mogel ta odbor izvrševati naloženo mu funkcijo. Delavstvo pa pozivamo, da se strne še bolj tesno okoli naše organizacije, ki je nosilka gesla: »Bog, stan, narod!«
Sv, Lenart v Sl, Goricah
Naša podružnica je bila ustanovljena z občnim Zborom dne 30. novembra 1940. Delavstvo lenarškega okraja je čutilo potrebo, da se strne v organizaciji, ki služi koristim našega slovenskega delavstva, posebno tukaj v Slov. goricah, ker je zlasti tukaj v teh težkih časih močno ogroženo radi pomanjkanjz prehrane v številnih siromašnih družinah.
Posebne svetovne razmere ter naše domače elementarne nesreče kakor: deževje, strahovita toča in druge nepričakovane nezgode, so spravile žene naših delavcev v zelo težak položaj, ko je pred durmi zima in ni več pričakovati zaslužka. Kam naj gre sedaj delavsko ljudstvo, ki je imelo vedno največ razumevanja za to, da se naša mladina vzgoji po katoliških načelih?
Naj javnost pregleda naš položaj in naj se opušča vsaka nesmiselnost besedičenj in polnjenje papirja, kajti gre za košček kruha, ki pripada našemu ubogemu malemu človeku. Učitelji naših ljudskih šol imajo jasno sliko, kako bedno je naše delavstvo na deželi. Obrazi otrok so bledi, njihova oblačila razcapana.
S strahom gledamo mi delavci sedaj v temno našo bodočnost. Edini izgled za boljšo bodočnost nam je samo naša orga-
V	nedeljo, dne 22. decembra t. 1. se je vršilo v zborovalni dvorani Del. zbornice dobro obiskano stanovsko zborovanje gradbenih delavcev. Zborovanje je vodil predsednik podružnice tov. Bombek, ki je po uvodnih pozdravih dal besedo strokovnemu tajniku tov. Rozmanu. Ker je bilo to zborovanje združeno tudi z Božičnico, obdaritvijo revnejših članov, je tov. Rozman govoril o pomenu in tradiciji Božičnic za delavstvo. Dokazal je, da je Božičnica stavbenih delavcev ZZD v Mariboru vsako leto bogatejša po vrednosti daril ter naj člani tiste, ki stojijo še izven naše organizacije, čimprej pridobijo v naše vrste, da bo prihodnje leto še bogatejše.
Nato je govoril predsednik Zveze gradbenih delavcev iz Ljubljane tov. Kralj France, ki je v svojem dolgem govoru objasnil navzočim borbe za dosego boljše eksistence gradbenim delavcem. Gradbeni delavci, ki v zimskem času več mesecev ne delajo, so veliki trpini, ker njihove plače danes še niso takšne, da bi si v letnem času lahko kaj prihranili za zimo. Vsakemu človeku mora biti zagotovljeno pošteno in dostojno preživljanje, tako tudi gradbenemu delavstvu. Zato tudi gradbeni delavci upravičeno zahtevajo pošteno plačilo za njihovo težko in naporno delo, ^a?tov^a v bodoče ne bi trebalo prositi miloščin za svojo Božičnico. Kakšen socialni čut imajo nekateri podjetniki do gradbenih delavcev, kaže sledeči primer: neki podjetnik je poslal zvezi gradbenih delavcev kot darilo za Božičnico nekaj kamenčkov, s kakršnimi so pisali v šoli že pred desetletji. Ker zveza gradbenih delavcev takih kamenčkov za svoje člane ne potrebuje, je enostavno poslala vse nazaj temu podjetniku s prošnjo, naj se v bodoče ne brije norcev iz preresne organizacije gradbenih delavcev ZZD. Opisani primer najbolje kaže, kako je potrebna predvsem gradbenim delavcem strokovna organizacija, ki ščiti svoje člane pred kakim izkoriščanjem. Na koncu svojega govora je tov. Kralj predlagal sledečo resolucijo:
1. Pri izplačevanju brezposelnih podpor sezonskemu delavstvu se ne jemlje v obzir čas, prebit na orožnih vajah. Obrtni zakon točno določa, da. se čas, prebit na orožnih vajah, ne smatra kot prekinitev službenega razmerja, zato zahtevamo, da uprava Javne borze dela izplača pripadajočo podporo ne glede na čas služenja orožnih vaj.
2. Zaradi izrednih razmer, ki vladajo med našim delavstvom, ki preživlja v teh resnih časih eno najtežjih let, zahtevamo,
nizacija ZZD, da si potom nje priborimo to, kar nam gre.
Delavec! Zavedaj se starega in preizkušenega gesla; »V slogi je moč«!
Litija
V	soboto, dne 21. dec. 1940 se je vršil v Prosvetnem domu IV. občni zbor naše podružnice. Občni zbor je bil dobro obiskan in je potekal v najlepšem redu. Uvodoma je dosedanji predsednik tov. Lenarčič pozdravil zastopnika centrale in domačega župnika g. Lovšina, na kar je podal obsežno poročilo o delu podružnice v preteklem poslovnem letu.
Za njim je poročal zastopnik centrale tov. Jan, ki je navzočim tolmačil smisel Strokovne zveze tekstilnega delavstva, ki se je pred kratkim ustanovila in ima svoj sedež v Mariboru. Predsedstvo Strokovne zveze tekstilcev ZZD si je stavilo za svojo nalogo, da sestavi novo kolektivno pogodbo tekstilnega delavstva za tekstilno delavstvo. Delavstvo je ob tej priliki ponovno obsodilo tiste brezsmiselne organizacije, ki so v letu 1936 brez vsakega vzroka odpovedale kolektivno pogodbo, obenem je dalo delavstvo centrali največje priznanje za njeno dosedanje delo in trud za pomoč tekstilcem. Centrala je bila obenem na-prošena, da naj posreduje, da se čimprej odpravijo vsi nesporazumi, ki so nastali pri podelovanju podpor Javne borze dela. Centrala bo zaradi tega v najkrajšem času poslala svojega delegata, ki bo zadevo na licu mesta preiskal. Delavstvo upravičeno zahteva, da naj Borza dela izplača v času take krize, v kakršni se tekstilna industrija zdaj nahaja, tiste zneske, ki jih je delavstvo moralo tako rekoč pritrgovati od ust in jih plačevati Borzi dela.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s starim delavskim borcem tov. Ivanom Prebilom na čelu. Novi predsednik je takoj po izvolitvi pozval vse člane na skupno in enotno delo, ki mora biti v bodočem poslovnem letu v litijski podružnici. Članstvo je ta program novega predsednika prisrčno pozdravilo in soglasno izjavilo, da se morajo prvi uspehi pokazati že pri volitvah obratnih zaupnikov.
da JBD izplača vsem sezonskim delavcem brez razlike, poleg redne, tudi izdatno izredno podporo.
3.	Kljub neštevilnim intervencijam še nekateri uslužbenci Javnih borz dela, kakor tudi nekateri šefi, netaktno in surovo postopajo z delavci, ki se prijavljajo za podelitev brezposelnih podpor. Tako postopanje žali najosnovnejši čut siromašnega delavstva. Tudi se ponekod prične z izplačevanjem podpor šele ob 10. ali 11. uri dopoldne, ker so nekateri gg. šefi pre-komodni, da bi prišli že ob sedmi uri v urad in odprli blagajno. Tako morajo delavci predvsem sedaj v zimskem času čakati po 4 do 5 ur ali še dalje, da dobijo vrnjene tiste borne dinarje, ki so jih sami že vplačali. Stavbinski delavci, navzoči na svojem stanovskem zborovanju, zahtevamo, da uprava JBD napravi red in da nalog svojim podrejenim, da postopajo z delavci, ki se prijavljajo za podelitev brezposelnih podpor taktno in socialnejše ter da morajo tudi šefi prihajati v urad ob uri kakor ostali uradniki.
Navzoči so predlagano resolucijo vzeli z velikim odobravanjem in zadoščenjem na znanje.
Zborovanje je pozdravil tudi predsednik okrožnega odbora ZZD v Mariboru, ki je omenjal, koliko intervencij je izvršila za svoje člane stavbinska organizacija ZZD. V Mariboru je še mnogo podjetnikov, ki svojim delavcem ne nudijo zakonite mezde in drugih zakonitih dajatev. Organizirani delavci so v večini slučajev prišli do svojih zakonitih pravic in se jim pač ni bilo treba bati, da bodo radi tega odpuščeni, kakor se je to v mnogih primerih dogodilo neorganiziranim. Če bi vse delavci bili organizirani, bi podjetniki pač nikogar več ne odpustili, ker bi s tem ničesar ne profitirali, saj bi zakonite dajatve drugim novim tudi morali dati. Apeliral je na navzoče, naj prihodnje leto na vsaki stavbi postavijo za volitve obratnih zaupnikov našo listo, ker je pač nesporno, da se za zboljšanje življenjske eksistence gradbenih delavcev najbolje zavzema naša ZZD in če se bodo ravnali po danes izne-šenih smernicah, si bodo pač sami ustvarili prihodnje leto lepšo in bogatejšo Božičnico. Ob koncu svojih izvajanj pa je predlagal sledeče sožalno in pozdravno pismo;
Gospodu senatorju dr. Francu Kulovcu
v Ljubljani.
Gradbeni delavci Zveze združenih delavcev v Mariboru, zbrani na svojm stanovskem zborovanju v nedeljo, dne 22. de-
cembra 1.1., iskreno obžalujejo bridko izgubo, ki je zadela tudi naš delavski stan s smrtjo delavskega voditelja dr. Antona Korošca.
Obenem pa Vam z izvolitvijo za voditelja Slovenskega naroda iskreno čestitamo s prošnjo, da povsod zastopate tudi naš trpeči delavski stan.
Iskreno pozdravljamo z
Bog živi!
Zveza stavbinskih delavcev ZZD, Maribor.
Navzoči so sožalno pismo vzeli z žalostjo na znanje, čestitke pa z burnim aplavzom. Po kratki debati je bilo nato razdeljenih veliko število bogatih daril in menda ni bilo nikogar, ki ne bi ničesar dobil. Za tako dobro uspelo prireditev gre predvsem zahvala agilnemu odboru stavbincev ZZD v Mariboru. Stavbinski delavec.
Ohrožje Kranj
MEZDNO GIBANJE ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV
Dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj je imela v Kranju izbruhniti stavka, v katero naj bi vstopili vsi čevljarski pomočniki kranjskega sodnega okraja. Tisti, ki so to stav, ko pripravljali niso pravzaprav pognali vanjo čevljarskih pomočnikov radi zboljšanja plač ampak iz načelnih razlogov. Namreč radi zahteve separatnih pogajanj, posebej za Kranj in posebej za Tržič, Dasi-ravno se voditelji stavke spretno skrivajo za različne druge okoliščine prav dobro vemo, da je ta stavka izbruhnila samo radi tega, ker je njihova naloga ustvarjati anarhijo, ter razredno borbo. Oni so prav dobro vedeli, da čevljarski mojstri ne bodo pristali na ločena pogajanja, ker se boje Tržiške konkurence. Da so čevljarski pomočniki razumnejši od tistih njihovih voditeljev, ki so pripravljali stavko, dokazuje dejstvo, da je bila stavka pravzaprav v dveh urah zlomljena, ker so se pojavili stavkokazi, ki niso mogli priti iz naših vrst, ker imamo po poročilih Delavske politike v vsem Kranju komaj tri člane. Stavkokazi so se torej pojavili v njihovih lastnih vrstah in s tem pokazali, da so za trezen sporazum tako s kranjskimi kakor s tržiškimi mojstri.
Da so pa tudi tržiški čevljarski pomočniki potrebni čimprejšnjega zvišanja plač je pokazal dobro obiskan sestanek, ki se je vršil oni četrtek v Rokodelskem domu. Na sestanku je podal svoje poročilo zastopnik centrale tov. Jan, vsi navzoči pomočniki so njegovim izvajanjem z zanimanjem sledili in sprejeli soglasen sklep, da naj se čimprej urede delovne razmere čevljarskih pomočnikov tudi v Tržiču in sicer če količkaj mogoče skupaj za ves politični srez Kranj.
Delavski politiki nikakor ne gre v račun, da so se naši ljudje, ki še znajo trezno misliti, ki pa so žalibog padli v to mezdno gibanje šele potem ko je razdiralni duh njenih terenskih preganjačev že zajel večino kranjskih pomočnikov. Ti ljudje so sicer momentalno nasedli puhlim frazam, ki so jih govorili poklicni »organizatorji« toda njihovi miselni pristaši niso bili, niso in niti ne bodo. To ni naše razmotrivanje ampak to so njihove lastne izjave. Ravno to pa je tista stvar, ki gospodo okrog Delavske politike boli.
Vnaprej je jasno, da marksisti ne bodo več rešili položaja v Kranju, dasi je položaj tak, kakršnega so ustvarili sami. — ZZD bo končno tista, ki jo oni sicer niso klicali na pogajanja, kar je popolnoma jasno, saj jo v obče ne priznajo, toda prišla je sama ker je vedela, da jo delavstvo rabi. Prišla je ker je vedela, da bodo gospodje iz onega tabora storili čevljarskim pomočnikom oz. njihovemu socialnemu položaju več škode kakor dobička.
Upamo, da bo tisti »neznani gospod«, ki se potrudi, da gre od čevljarske delavnice do delavnice in povsod kaže pomočnikom neupravičeno zadržanje njihovih voditeljev in to celo v tako važni zahtevi kot je borba za kruh, predno se stavka v Kranju zaključi postal tudi Delavski politiki »znan«.
Velenje
Dragi tovariši! Prestopili smo prag novega leta ter zapustili za seboj mnogo gorja, pa tudi začrtali lepe uspehe dela v napredku in tako z novim upanjem zopet gledamo v boljšo bodočnost — še z večjo radovednostjo, kaj nam bo prineslo leto 1941. Kar je minilo in kar je doseženega, da že uživamo, to lahko povemo, a račun delati naprej brez krčmarja pa ni dobro. Za lansko leto imamo zabeležene trikrat povišane plače, in sicer v januarju, v avgustu in v novembru. Prvič se je povišalo od 120 na 150% na draginjskih dokladah ter je bilo doseženo skupaj 150%, drugič na 180% in tretjič skupni povišek za 40%. da znaša celokupna plača 220%. Največ je važnosti je bila konferenca v avgustu, Ja se je vendar enkrat to doseglo, da se avtomatično povišajo plače na podlagi rastoče draginje. To je važen korak naprej, ko se prej vsa dolga leta ni dalo izvesti.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Borba mariborskih stavbincev
Velenje
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Drugič so pa važna sredstva bila podkrepitev povišanja plač in za ponovno večjo zaposlitev brezposelnega delavstva, da so se dobila nova velika naročila za premog. Dvakrat je izposloval od direkcije državnih železnic in pri ministrstvu za promet visoke kontigente za rudnik Velenje gospod Ivan Theuerschuh, bivši narodni poslanec. Čeprav ni v parlamentu, dela ta gospod in žrtvuje na lastne stroške kar koli je mogoče za velenjske rudarje.
Dalje je intervenirala Zveza združenih delavcev in Delavska zbornica v Ljubljani za tretji novi kontingent za ponovna povečana naročila od strani državne železnice in uspešno priborila tretji odjem novih naročil, na kar se je pričelo sprejemati brezposelne delavce v službo na rudnik Velenje. Nato je sadilo od vojaške oblasti, kot že iz prejšnjega časa pridobljena naročila, sledil je večji odjem električnega toka, da se zopet tu vporabi večjo vsoto premoga. Končno se je priglasila še daljna Švica za odjem velenjskega premoga, ki bi ga vzela, kolikor bi bilo mogoče, samo obstajala je nevarnost zaradi pomanjkanja vagonov, da se tudi tukaj za-sigura stalni odjem, če bo dovolj vagonov na razpolago. Tudi tukaj je bilo treba poseči vmes na merodajnih mestih, da je
zdaj vagonov dovolj. Sprejelo se je lepo število brezposelnih delavcev iz cele Šaleške doline in je danes mladih delavcev že več nego starih. Brezposelnost seveda še ni popolnoma pri kraju, ampak v glavnem so sedai zaposleni po večini vsi prej reducirani rudarji. Mnogo pa je sprejetih čisto na novo.
Nato je treba, kar je velike važnosti, skrbeti tudi za bodočnost, za starost in onemoglost, za upokojene rudarje, za povišanje pokojnin v tej rastoči draginji. Prej je bila navada, da so se pokojnine zniževale in trgale. Ker ni bilo zaposlitve, tudi ni bilo dovolj plačnikov, ki bi prispevali za pokojnine in tudi ni bilo možno najti novih prispevkov in dohodkov. Z velikimi zaposlitvami je spet dana možnost, da se tudi upokojencem pomaga iz te neznosne bede in siromaštva. Vršile so se konference in razne ankete ter posvetovanja, kako pomagati revnim upokojencem do skromnega in poštenega življenja, ki so si ga z delom pod zemljo pošteno zaslužili. Ubogi rudarski upokojenec je dolga leta dajal vse svoje moči podjetniku. Naj bi na stare dni imel vsaj malo užitka od svojega truda, preden se bo za večno podal v podzemeljski rov — v hladni grob!
V	mesecu decembru 1940 so se ponovno zbrale vse strokovne organizacije rudarske zadruge, načelstvo IV. skupine rudarske oblasti. Glavna bratovska skladnica in
Delavska zbornica v dneh 18., 19. in 20. decembra na razne posvete ter so končno sklenile, da se ustanovi poseben fond za povišanje pokojnine najprej onim starim upokojencem, ki so dobivali sramotno male pokojnine po 100, 200 din mesečno. K temu bodo prispevali eno tretjino indu-strijci, eno tretjino delavstvo, eno tretjino pa kr. banska uprava iz bednostnega fonda, kot prva pomoč za nižje vrste upokojencev. Vložene pa so nove vloge za splošno povišanje pokojnin vseh upokojencev, starih in novih, pa tudi za tiste, ki bodo šli v par letih v pokoj, da dobe tako pokojnino kot odgovarja zakonu in rastoči draginji ter povišanim mezdam. Ako so se našla sredstva za stare in dosedanje upokojence, se morajo najti izhodi tudi za bodoče upokojence, t.j. tozadevna odgovarjajoča pokojnina. Kratko rečeno: Ako bo dobro gospodarstvo vsepovsod na višjih in nižjih mestih ter polna zaposlitev v vseh industrijah in primerno plačano delavstvo — ker dobro plačan delavec bo tudi dober državljan in zvest v svojem poklicu, — bo isto tudi preskrbljeno za svoje stare dni in beda bo sama izginila iz delavskih vrst, ker bo delavec lahko plačeval in podpiral to, kar bo potreboval na stare dni svojega življenja. Veliko dela in požrtvovalnosti nas ponovno čaka prihodnje leto in če hočemo, da bomo iz ponovne setve zopet imeli žetev ter zaželjene uspehe, bo treba še večje skupnosti z vsemi organizacijami ter sporazuma in ljubezni
Srečno in veselo novo let,o želi svojim gostom
Celestina Vidmoser
gostilničarka
Vuhred
Svojim cenjenim znancem in odjemalcem želim srečno in blagoslovij eno novo leto
P. Minarik
trgovec
VUHRED
Vsem svojim cenjenim gostom želi veselo, srečno novo leto gostilna
Spet***
Vuhred
CENJ. NAROČNIKOM prilagamo v tej številki položnice ter jih vljudno prosimo, da poravnajo naročnino.
Uprava.
med seboj. Le v slogi je moč in ta sloga je močna medsebojna povezanost v strokovnih organizacijah.
Gorje pri Bledu
Na božič ob 4. uri popoldne se je vršil v Gorjanskem domu izredno dobro obiskan občni zbor naše podružnice. Iz poročil, ki so jih podali odborniki se je razvidelo, da je podružnica v preteklem letu zelo živahno delovala. V tem letu je naša podružnica pravzaprav šele prodrla med podjetja v Gorjah, prej se je namreč omejevala samo na kovinarje, ki so zposleni pri KID; Vodila so se mezdna gibanja v podjetjih: Gorjana, kjer se je dosegel podpis kolektivne pogodbe in ponovno zvišanje mezd za 10%, Verski zaklad, ki je na našo intervencijo dovolil svojemu delavstvu mnoge socialne ugodnosti, podjetje Vindgar pa je baš v pretečenem tednu prelomilo sporazum, ki je bil sklenjen dne 20. nov. in je centrala radi tega zaprosila za uvedbo arbitraže. Kot eden izredno važnih uspehov v minulem poslovnem letu se mora smatrati zlasti gradnja postaje Kočna.
Za poročili krajevnih funkcionarjev je poročal zastopnik centrale tov. Jan. S tem poročilom so se člani nekoliko spoznali z velikim delom, ki ga centrala vrši v korist delavstva širom Slovenije. Sledile so volitve. Članstvo je izrazilo popolno zaupnico dosedanjemu odboru in je bil z malimi izpremembami tudi isti izvoljen. Odbor je sklenil, da mora v bodočem poslovnem letu gorjanska podružnica narasti vsaj za 50 članov, vse članstvo pa bo odboru v oporo in pomoč.
Srečno in blagoslovljeno [Novo leto želi in jse priporoča
Ckiiova kuiipotM
Tiskarna Sv. Cirila
podružnica TRBOVLJE
n	i	IlO
l	|L	,JPIL Ji
LEŽAK IN BOK
PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI
SE NAJBOLJE PRIPOROČA!
detavska itmm fteimemefa navatevonja
je kakor poslopje brez strehe. Če kdo, je delavec neprestano izpostavljen nevarnostim nezgod in prerane smrti. Zato zaveden delavec pravočasno sklene zlasti
življenjsko zavarovanje.
a prav tako ne more biti brez primernega
zavarovanja zoper nezgode.
Slovenski delavec sklene vsa taka zavarovanja [le pri domači slovenski
\/m\emd mvamattuu v Hjušifiud,
ki ima malemu človeku posebno primeren oddelek
KARITAS.
Denar mečeš skozi okno, če sklepaš zavarovanja pri ljudeh, ki jih ne poznaš. Zato se zaradi vsake vrste zavarovanja posvetuj le z zastopniki in potniki Vzajemne zavarovalnice, ki so dolžni ti svetovati pravilno, tvojim razmeram primerno in pošteno.
O zavarovanju se boš mnogo poučil, če boš prejemal mesečnik »Našo moč«, ki je glasilo zaravovancev Vzajemne zavarovalnice in izhaja sedaj že v 117.500 izvodih mesečno,
VSAKEMU DELAVCU
JE ODPRTA POT DO IZOBRAZBE!
t
KAJTI N A J S1R O M A Š N E J ŠI DELAVEC SI LAHKO IZPOSODI NAJDRAGOCENEJŠO KNJIGO V
KNJIŽNICAH
DELAVSKE ZBORNICE
V	LJUBLJANI, MARIBORU IN CELJU
LJUBLJANSKA IN MARIBORSKA KNJIŽNICA POŠILJATA KNJIGE TUDI NA DEŽELO. -KNIIŽNICE STALNO SPOPOL-NUJEJO SVOJO BOGATO ZALOGO LEPOSLOVNE IN ZNANSTVENE LITERATURE Z NOVIMI KNJIGAMI, KI IZHAJAJO NA DOMAČEM IN SVETOVNEM KNJIŽNEM TRGU.
KNJIŽNICE SO ODPRTE VSAK DELAVNIK OD 10. DO 12. URE DOPOLDNE IN OD 5. URE DO 8. URE ZVEČER
V KNJIŽNICE SE LAHKO VPISE VSAKDO, KI SE ZADOSTNO LEGITIMIRA
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
opozarja na ugodno priliko za spopolnitev domače knjižnic©
Madiaske knjige Peipovedua skvstva
po izredno znižanih cenah
Zahtevajte VESTNIK »Naša knjiga«, ki Vam nudi bogato izbiro cenenih knjig in vas obvešča o vseh knjižnih novostih.
Oglejte si našo veliko zalogo strokovnih, jezikoslovnih, znanstvenih in nabožnih knjig.
List iadaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo; Pirih Milko, Ljubljana. Za Misij, tisk.: A. Trontelj. Groblje