Kranj je dobil nov dijaški dom, imenovan po voditelju mladinskega komunističnega gibanja Ivu Loli Ribarju. Zgrajen je bil v okviru programa izgradnje dijaških in študentovskih domov v Sloveniji, gradnja pa je veljala 41 milijonov dinarjev. V domu je 240 ležišč, kopa bo gradnja zaključena, jih bo 540. Dijaški dom je prvo poslopje v okviru kranjskega centra usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, (jk) — Foto:
F. Perdan
K.
Leto XXXIII.   Številka 5
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec —     Odgovorni    urednik    Andrej Zalar
Kranj, torek, 22. 1. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Skupna želja predsedniku
LJUBLJANA - Zdravniški konzilij je v nedeljo sporočil, da so predsedniku republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu-Titu am-
Eutirali levo nogo. Zaradi ude okvare arterij je bil pretrgan krvni obtok, nadaljevala pa se je devitalizacija tkiva, zaradi česar je bilo ogroženo njegovo življenje. Splošno zdravstveno stanje predsednika pa je dobro!
Na tisoče iskrenih želja za okrevanje in dobro zdravje prejema naš predsednik. Od vsepovsod prihajajo: iz domovine, in tujine, od blizu in daleč, vendar imajo vse nekaj skupnega. Vrejo iz src milijonov ljudi, ki vedo, da je naš predsednik sedanjosti in prihodnosti potreben kakor je bil nenadomestljiv v preteklosti. Predsedniku pišejo tuji državniki in voditelji najrazličnejših strank, političnih skupin in partij. Dragemu predsedniku in voditelju želijo okrevanja in zdravja najmlajši, delovni ljudje in občani, pripadniki oboroženih sil in varnosti, naši izseljenci in občani na začasnem delu v tujini. Prepričani smo, pravijo, da se bomo kmalu spet srečali s teboj, in odločeni smo nadaljevati pot, ki si jo ti začrtal in se zanjo skupaj z nami boril. Tako močan in hraber si, da boš premagal tudi bolezen... /j^
Kranj dobil nov dijaški dom
Lažja pot do znanja
Na Zlatem polju v petek odprli nov dijaški dom, imenovan po Ivu Loli-Ribarju, z 240 ležišči, ki je obenem tudi prvi objekt prihodnjega kranjskega centra usmerjenega izobraževanja — V drugi fazi gradnja še dodatnih 300 ležišč, kar je bilo že sedaj upoštevano pri gradnji kuhinje in drugih skupnih prostorov — Zahvala delavcem Slovenije in kranjske občine
? EJJLnci *V "edflJ<> že petič pripravili množični smučarski tek Po poteh kokrškega odreda Letošnji je presegel vsa pričakovanja, saj je teklo nad dva tisoč udeležencev. Med temi so bili tudi pripadniki JLA, teritorialne obrambe in milice. Ti so svoj nastop opravili na petnajst kilometrov. Vse smučine, ki so jih skrbno pripravili organizatorji TVD Partizana Duplje, so odlično vzdržale vse tekače. (H) - Foto: F. Perdan
DOGOVORIMO SE
8. in 9. STRAN:
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
V sredo, 30. januarja, se bodo ob 16. uri sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Na skupni seji se bodo spomnili 70. obletnice rojstva Edvarda Kardelja, zatem pa bodo delo nadaljevali na ločenih sejah. Obravnavali bodo predlog delovnega programa skupščine občine za letos, predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu za financiranje delovanja krajevnih skupnosti, informacijo o zrav-stveni službi v občini in nekatera druga pomembna vprašanja. Povzetke gradiva objavljamo na 8. in 9. strani, obenem s sklepi decembrske skupne seje zborov.
Kranj - Slovensko šolstvo in kranjska občina sta bogatejši za pomemben objekt, načrtovan v leta 1976 sprejetem programu gradnje dijaških in študentovskih domov v Sloveniji. Na osnovi tega programa, ki »o ga omogočili uresničevati delovni ljudje in občani Slovenije, je bila predvidena gradnja 23 dijaških in študentovskih domov s skupno 7500 ležišči. Kranjski dijaški dom je bil na 11. mestu in le redki so upali, da bo moderno poslopje že v začetku leta 1980 nared. Temeljni kamen je bil vzidan oktobra leta 1978, potem pa so sledili dnevi naporov graditeljev in gradbenega odbora ter kolektiva dijaškega dom* Kranj z ravnateljem Lojzetom Rakovcem na čelu. Sodobno poslopje je sililo iz zemlje in dobivalo dokončno obliko, kar je zasluga projektanta Projektivnega podjetja iz Kranja, nadzornega organa Domplana iz Kranja, izvajalcev del na čelu z Gradbincem, Slovenijalesa, ki je poskrbelo za opremo, odbora, ki skrbi za gradnjo domov v Sloveniji in seveda kranjske   družbenopolitične skup-
Križaj junak Wengna
Čeprav se bodo počitnice za gorenjske šolarje začele šele prihodnji teden, Utroci v letošnji radodarni zimi vendarle najdejo čas, da izkoristijo trenutke med poukom in učenjem doma za veselje na snegu. Ni nujno, da si pripnejo nm uči ali sedejo na sanke, dobro drči tudi brez njih. - Foto: F. Perdan
DOGOVORIMO SE
10. STRAN:
SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V sredo, 30. januarja, ob 15. uri se bodo v dvoranah poslopja kranjske občinske skupščine sestali skupščinski zbori. Na skupnem in ločenih zasedanjih bodo obravnavali uresničevanje lanskega programa skupščine in predlog programa za letos, pobudo za postavitev spominskega obeležja Edvardu Kardelju na Planini, gradnjo večnamenske dvorane v Kranju, dogovor o davčni politiki, zazidalno problematiko v Britofu, solidarnostno pomoč občini Lenart in oblikovanje sklada skupnih rezerv kranjskega gospodarstva. Skupščina se bo seznanila tudi z delom kranjskih delegatov v zboru občin in zboru združenega dela republiške skupščine.
WENGEN - Švicarsko smučarsko središče bo trajno ostalo v spominu vseh ljubiteljev smučanja v svetu In Jugoslaviji in vseh naših smučarskih reprezentantov. Tržičan Bojan Križaj, ki je 3. januarja dopolnil triindvajset let je na zahtevnem wen-genskem slalomu na jubilejni petdeseti prireditvi na najvišji smučarski ravni v alpskih disciplinah dosegel svoj in naš največji uspeh. Uspelo mu je da je v neposrednem dvoboju premagal najboljšega slalomista in veleslalomista na svetu Šveda Ingemarja Stenmarka in vso ostalo alpsko elito, kar uspeh še povečuje!
Petdeseta wengenska alpska prireditev bo tako z zlatimi črkami zapisana v knjigi jugoslovanskega smučanja. Ime Bojana Križaja pa bo hkrati trajno zapisano v zgodovini svetovnih smučarskih prireditev. Premagati v neposrednem dvoboju Ingemarja Stenmarka in ostale najboljše smučarje na svetu je dosežek, ki mu ni primere. Največjega Bojanovega uspeha se z nami vesele tudi delavci Elana, saj so dosegli svoj največji uspeh.
Dva para Elanovih smuči sta bila spet na najvišjih dveh stopnicah v Wengnu. Vsem našim reprezentantom iskrene čestitke, čeprav ;e bil uvrščen le še Janez Z.'Čler. Strel, Kuralt in Magušar pa so kljub odstopom dokazali, da njihovi letošnji uspehi niso bili zgolj naključni.
-dh
nosti ter njenih organov. Novi kranjski dijaški dom, poimenovan po Ivu Lola-Ribarju, ima 240 ležišč, skupni prostori vključno s kuhinjo pa imajo zmogljivosti za 540 ležišč, kolikor jih bo imel dom po končani drugi gradbeni fazi. Stari in za bivanje neprimerni dom v gradu Kieselstejn v Kranju je tako prazen, manj gneče pa je tudi v sedanjem Dijaškem domu na Zlatem polju, grajenem leta 1952 in moderniziranem pred dvajsetimi leti. Okrog 41 milijonov dinarjev je doslej veljala gradnja in težko je bilo slediti podražitvam,    vendar   so graditelji
(Nadaljevanje na 12. strani}
LTH izvažajo tehnologijo
V industrijski coni v Trstu je bila v petek manjša slovesnost, ko so predstavniki podjetja Safaimpex iz Trsta ter predstavniki LTH iz Škofje Loke in Elektrotehne n Ljubljane podpisali dogovor o med sebojnem industrijsko-tehničnem sodelovanju. Po sporazumu, ki se uvršča v okvir novih oblik tehnično-industrijskega sodelovanja, ki jih predvidevajo osimski sporazumi, bo Safaimpex uvedel serijsko proizvodnjo novega tipa grelnih črpalk z izkoriščanjem sončne energije. LTH bodo dale na razpolago potrebno tehnologijo in nekatere dele črpalk, tržaško podjetje pa jih bo montiralo ter prodajalo na italijan skem in drugih trgih. Elektrotehna pa bo skrbela za prodajo toplotnih Črpalk v Jugoslaviji.
L. B.
J
NASLOV:
O L AS 2. STRAN
PETEK, 18. JANUAHJAJJ
r
Slovo od Djoka Pajkovića
V Lužcu pri Ivangradu. njegovem Rojstnem kraju, so V soboto pokopali revolucio narja, narodnega heroja in člana sveta federacije Djoka Pajkovića. Od njega so se poslovili sodelavci, soborci in številni drugi občani Crne gore, 19. januar je bil v Črni gori dan žalovanja za po kojnim revolucionarjem.
Dražji premog?
V petek, 25. januarja, bodo predstavniki slovenskih premogovnikov predložili pred stavnikom 20 OZD industrije in 24 OZD trgovine v sprejem in podpis samoupravni spo razum o spremembi cen pre moga. Po določilih tega spo razuma bi se cena premoga za široko porabo zvišala do največ  35   odstotkov, cena premoga za industrijo pa bi se izenačila s cenami pre moga za termoelektrarne in toplarne in bi bila za 70 do HO odstotkov itšja kot doslej.
Zastava sodeluje s Poljaki
Predstavniki Crvene Za stave iz Kragujevca so se dogovorili o programu letošnjega sodelovanja s poljsko motorno industrijo in obsegu sodelovanja za naslednjih pet let. Po omenjenem dogovoru bosta partnerja letos izmenjala za 100 milijonov dolarjev vozil, delov in nadomestnih delov. V prihodnjih petih letih pa naj bi se obseg menjave povečal na 600 milijonov dolarjev, pri čemer pa so možnosti še za veliko Širše sodelovanje.
Izvoz na Madžarsko
Delovna organizacija MU-notest iz Ajdovščine bo začela letos prodajati svoje izdelke na Madžarsko. Pred nekaj leti je Mlinotest že izvažal v to državo, vendar so sodelovanje lani prekinili. Letos pa pripravljajo nove pogodbe. Mlinotest izvaža tudi na Poljsko in v Bolgarijo. Droga iz Portoroža pa naj bi v to državo izvažala svoje čaje.
1,7 milijona članov ZK
Osnovne organizacije ZK v različnih krajih po državi dobivajo te dni vedno več. prošenj za sprejem v ZK. V delovnih organizacijah, enotah jugoslovanske ljudske armade in drugod je vse več qiladih, ki bi se radi priključili vrstam ZKJ, ki ima sedaj že 1,7 milijona članov. Občinski komiteji ocenjujejo, da te pobude izražajo visoko zavest naših delovnih ljudi, zlasti mladine in to v Času, ko si je treba z vsemi silami prizadevati za uresničevanje stabilizacijske politike v času zaostrenega mednarodnega položaja.
Brezplačen oddih za delavce
S sklepom skupščine in drugih samoupravnih organov sestavljene organizacije združenega dela »Goša« v Smederevski Palanki je bilo 130 najboljših delavcev, ki so se lani najbolje izkazali, nagrajenih z brezplačnim sedemdnevnim bivanjem na morju. Oddih bodo preživeli v hotelu Solaris v Šibeniku.
Malčki vzgojnovarstvenega zavoda iz Dupelj so v osnovni šoli pripravili likovm> razstavo in razstavo spisov na temo »Partizanski boji na Gorenj skem.« Niso pozabili tudi na borce Kokrškega odreda. Med drugimi sta razstavljeni tudi sliki komisarja Kokrškega odreda Antona Stefeta Kostje iz Tržiča in komandanta tega odreda Matija Blejca Matevža. Prvi so razstavit ogledali člani častnega odbora petega množičnega teka, med njimi tudi pred sednik odbora Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo (H) -Foto: F. Perdan
JESENICE
Danes, 22. januarja, ob 10. uri se bo sestal izvrsni svet jeseniške občinske skupščine. Na seji bodo najprej obravnavali osnutek družbenega dogovora o varstvu in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obleležij obdobja socialistične revolucije ter grobišč in grobov borcev na območju občine Jesenice. Zatem bodo spregovorili o organizaciji uprave inšpekcijskih služb' Gorenjske in se seznanili z informacijo o sprehodu na usmerjeno izobraževanje in vpisu učencev jeseniške občine v letošnjem šolskem letu v srednje šole. Med drugim bodo razpravljali o predlogu delovnega programa BUSP Jesenice v letih 1980— 1982,' pregledali pa bodo tudi lanskoletno uresničitev dohodkov proračuna občine Jesenice, nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti in skladov pa poročilo o lanskoletnem delu oddelka za splošne zadeve, oddelka za gospodarstvo, plan in finance ter oddelka za urbanizem, gradbene in geodetske zadeve.
(S)
KRANJ
Družbenopolitične organizacije kranjske občine planirajo ta teden živahno družbenopolitično aktivnost, v kateri bo prevladovalo seznanjanje in ocenjevanje političnih in gospodarskih razmer doma in na tujem ter obravnavanje gradiva za sejo občinske skupščine, ki bo v sredo, 30. januarja. O tem so razpravljali na včerajšnem posvetovanju predsednikov krajevnih konferenc SZDL, jutri pa bodo o tem razpravljali predsedniki koordinacijskih odborov in svetov pri občinski konferenci SZDL. Danes bo seja komiteja občinske konference ZKS, za četrtek pa je predvideno zasedanje občinske konference ZKS. Za četrtek je tudi predviden razgovor predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Vinka Hafnerja na medobčinskem, sindikalnem svetu za Gorenjsko.
Zeleni vlak
V torek je začel voziti drugi »zeleni vlak« med Pulo in Zagrebom, ki je nadomestil prejšnjega »areno ekspres«. Omenjamo ga zato, ker je ta kompozicija ena najbolj sodobnih na naših železnicah. Sestavljen je namreč iz prenovljenih Mercedesovih vagonov, ki so opremljeni z anatomsko prilagojenimi sedeži, salonom za poslovne sestanke in so ustrezno zvočno izolirani. Imajo spremenjeno konstrukcijo, ki omogoča boljšo dušitev voznih sunkov, avto-stop napravo, ki na ustrezno
opremljeni progi sproži hitro zaviranje, če je strojevodja spregledal rdeči signal. Vagoni so opremljeni tudi s klima napravami, so ozvočeni, kar omogoča posredovanje raznih poročil potnikom, spremljevalci pa potnikom postrežejo z brezplačnim obrokom in dnevnim časopisjem.
Razen zunanjega opleska pa je obnovljena tudi vsa notranja oprema. V vlaku je 184 sedežev. Cene prevoza pa so nekoliko višje. Objavljene na vseh postajah.
Iz dela TKS Škofja Loka
Sport
prispeva k razvoju občine
8KOFJA LOK - »Telesna kultura je eden od kamenčkov v mozaiku družbenih dogajanj v nafti občini. Če telesno kulturo pojmujemo tako, potem lahko ugotovimo, da razvoj telesne kulture v nafti občini doživlja vsestranski, liv in hiter razvoj tako kot ostala področja družbenega razvoja. To področje ne zaostaja za splošnim in te posebno gospodarskim razvojem občine«, je dejal na slavnostni podelitvi Bloudko-vih slatin, srebrnih in bronastih značk predsednik skupščine teleanokulturne skupnosti Skorja Loka, Janez S ter.
Lahko ugotovimo, da ima telesna kultura v občini tisto mesto, ki ji pripada. Ločani so lahko ponosni, da so njihovi športniki in celo njihovi rekreativci vsa leta uspešno nastopali v slovenskem, jugoslovanskem in celo v svetovnem športnem prostoru. Pri tem pa niso pozabili tudi na razvoj svojih mladih športnikov. Za zgled so jim smučarski oddelki na gimnaziji Borisa Ziherla. To je vzgojnoizobraževalna ustanova, ki je snala prisluhniti vrhunskemu smučanju. V Sloveniji veliko pomeni, saj mladim gimnazijcem daje vse, kar je za izobraževanje potrebno, obenem pa imajo vsi na gimnaziji odlične pogoje za trening in nastopanje na vseh mednarodnih in domaČih tekmovanjih. Se posebno pa je gimnazija naredila korak naprej, saj omogoča vsem slovenskim smučarskim tekmovalcem normalno izobraževanje za svoj poklic, istočasno pa se uspešno napredovanje smučarske in druge športne dejavnosti. Se večjo vlogo bo gimnazija odigrala v okviru usmerjenega izobraževanja.
Ce ocenjujemo delo telesnokulturnega življenja v občini, potem je tu množičnost. V občini se danes tretjina občanov ukvarja z i portom in rekreacijo. Prav pri delu množičnosti na športnem področju imajo v Loki pravilno zastavljeno pot. Imajo nov način dela z mladimi. Ze v vrtcih in v nižjih razredih osnovne žole se otroci spoznajo s »portom. Pri vsej množičnosti imajo se izredne uspehe v kvalitetnem sportu. V jugoslovanski alpski prvi reprezentanci imajo Ločani Strela, Kuralta, Tometovo in Ravnikarjevo, posebno pa so uspešni tudi mladinci in pionirji. Smučarski klub Alpetour je tudi možtveni državni prvak med alpinci za leto 1979. V občini nimajo samo alpskih smučarjev. Med uspehe vrhunskega »porta v občini spadajo tudi letalci z zmaji, balinarji in dvigalci uteži. Tu je tudi močno razvit rokomet in košarka. Dekleta rokometnega moštva Alpes uspešno nastopajo v drugi zvezni ligi. So ie sankači in vedno dobre uvrstitve avtomobilskih tekmovalcev iz vrst AMD, pa tudi strelci so uspežni. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da v jugoslovanskem Športnem življenju veliko pomenijo tudi uspehi ftportnikov-inva-lidov iz občine Skofja Loka.
Tudi pri izgradnji športnih objektov v zadnjih letih niso ostali križem rok. Večina osemletk ima moderno opremljene telovadnice, imajo ttevilna nova rokometna in košarkarska igrisčs. Bazen v 2eleznikih je velika pridobitev za vse občane. V izgradnji je nova tportna dvorana. Starovrhsks smučišča doživljajo »novo pomlad«, na Soriški planini pa se gradi pravi smučarski rekreativni center. 2irovci bodo lahko kmalu vadili na novi umetni skakalnici za smučarske skoke.
Pred njim je novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Prav leto 1980 je tisto pripravljalno obdobje, v katerem se morajo jasno dogovoriti za cilje v letih 1981 do 1985. Dosedajni rezultati naj jim bodo izhodišče za nadaljnje delo, pridobljene izkušnje pa vodilo za uspeftno izpopolnjevanje dogovorjenih ciljev.
I). Humer
V turobno zimsko popoldne je težko udarila posmrtna koračnica, legla na srca, se ovila okrog motno svetlikajočih se rdečih svilnatih praporov, poiskala pot med spomeniki in se izgubila v megli nad Sorskim poljem. Ob odprtem grobu se se zadnjič poslove od Pavla Bajtlja njegovi najdražji, soborci, sodelavci, prijatelji, znanci... Veliko prezgodaj!
Prav na robu tega plodnega polja je pognal svoje korenine, spoznal, kako trd je delavski kruh in bil, se predno je sploh vedel, kdo so to komunisti, že zanje, njihov. Gnalo ga je pred vrata stav-kujočih kranjskih tovarn in pri delavcih, ki so zahtevali svoje pravice, spoznaval predvojni kapitalistični red. Kmalu zatem tudi sam postane delavec. Le dobrih petnajst let mu je tedaj. Tiskar je sprva, potem graver. Vseskozi pa član Sokolskega društva v Stražišču in vnet pristaš naprednega delavskega gibanja.
Kapitulacija stare Jugoslavije ga razočara. In ko vidi prva napisana gesla in sliši za številne akcije komunistične partije, spozna, da je vendarle se nekdo tu, ki se ne da poteptati .. . Maja 1941 je že na prvem , političnem sestanku, zbira denar za prve izseljene. Avgusta 1941 je že vključen v ožji odbor mladinske organizacije in kandidat za vključitev v SKOJ. Novembra 1941 je že Skojevec   Politični sestanki,   literatura, delavski shodi. Februarja 1942 ga zajame Kumerdejeva izdaja. Sledi zapor,  zasliševanja  v Begunjah in 6 mesecev taborišča. Potem prisilno delo v Saksen-burgu. Tu je lažje najti zvezo s      slovenskimi aktivisti. Organizacija je vse tesnejša, vse širša. Pavle je povezava med političnim vodstvom Gorenjske in Koroške. 6. aprila je med partizani doma. Najprej v minerskem vodu »Rati-tovec«, potem kurir na vezi Jošt —Mavčiče, junija  pa je spet v okolici Celovca, kjer kot član okrajnega komiteja KPS organizira mladinsko organizacijo   Koroške, odbore OF, partijske celice in v nekaterih krajih izvede spomladi 1945 ie volitve v NOO. V bojih je za osvoboditev Rožne doline, Celova in 12. maja je pri četah,  ki osvobode Bo-rovlje.
Tudi po končani vojni ga partija še vedno potrebuje tu, na Koroškem. Posebne naloge ima zanj. Sele junija 1945 pride s 100-člansko delegacijo na mladinski kongres v Ljubljano — prvič je v svobodni Jugoslaviji.
Do septembra 1945 deluje spet na levem bregu Drave. Takrat je poklican v 2-me-
Pavle Bajželj
sečno partijsko šolo pri CK Sele tedaj spet vidi starše j1 mlajšega brata Stanka, ki je okupator izselil 1943, «vo'» ' brataf partizana, Janeza >' Petra. Spet mora v Borovi)« kjer je do 15. marca 1946 cU: okrajne partijske grupe ostane na tem terenu vse * 24. januarja 1948.
Ko je doma v Kranju, ' takoj vključi v družbenopo tično življenje v izgradnjo p-' rušene domovine. Načel*1' oddelka za družbene službe' bil na tedanjem ObLO Krt* predsednik občinskega odb' ra ZZB NOV Kranj, nasadi1 pa vrsto let direktor delavk univerze Tomo Brejc v K** nju.
Poznali smo ga kot dobr* človeka, tovariša. Pose* dobro smo ga poznali otr* padlih borcev. Vedno je i* za nas toplo, očetovsko do in skrb. Vedno znovs p*' je vračal v kraje, kjer je p* vel najtežje in najlepše ; svojega življenja, na njef Koroško. Kako vesel je vsakega njihovega politi" ga uspeha, kako navda* nad mladimi Korošci, ki sof nosno in na glas vsakomur* vedali, da so Slovenci, tem pogumu je bila : njegova kal...
D. P
Za enega preveč
komunalnem področju to komunalna interesna težko vsem ugodila. Zbi stev je manjše kot je bilo ob sprejemanju programa, vanje ob kritičnih prime: dobra in trajna rešitev, m prihodnjih letih ni nemogoče* niti tega problema. Rešitev« ja v združevanju sredstev' upravne komunalne interes*? nosti in prizadetih organizacij ženega dela. Gre predvsem s tiranje sejmišča in ceste, kO makadamski izvedbi.
Kranj — Delegacija Tekstilin-dusa je na enem od zadnjih zasedanj zbora združenega dela kranjske občinske skupščine opozorila na izredno slabo cesto mimo Klavnice in sejmišča ter na neurejeno parkirišče v tem delu Kranja. Ta del Savske ceste ni primeren za promet z motornimi vozili, prav tako pa voda ob nalivih nanaša na cesto tudi obilo peska in kamenja jz
Edina trajna rešitev je temeljita rekonstrukcija ceste in tudi parkirišča, ugotavlja samoupravna komunalna interesna skupnost. Vendar je upravičenih želja in zahtev na
Jesenice — Za varnost učencev osnovne šole Tone Cufar z Jesenicjd na Plavžu dobro poskrbljeno. Pred prehodom za pešce pri šoli so straneh ceste postavili predpisan prometni znak z utripajočo /1/6" tega med prihodom v šolo in odhodom učencev iz šole dva učenca j skrbita za varen prehod mlajših prek ceste. — R. R.
\
Sončna hiša je del raziskovalnega programa
Gradnja »sončnih hiš« je v interesu vse občine predvsem pa je del raziskovalnega programa LTH, Jelovice, Termike in Instalacij - Zazidalni načrt je naročila Jelovica — Postopek za sprejem je enak postopku za sprejem kateregakoli zazidalnega načrta v občini
Ob pomanjkanju energije postajajo vse bolj zanimivi programi, ki kakorkoli pripomorejo k zmanjšani porabi. Ob tem je izrednega pomena uporaba toplotnih črpalk in sončnih kolektor-jev, ki lahko tudi v naših podnebnih razmerah bistveno pripo-
morejo k manjši porabi uvoženih energetskih goriv ali premoga. Prav zato so se v škofjeloški občini odločili spodbuditi raziskovalni program LTH, ki naj bi ga uresničili s še nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami, med katerimi je glavni so-
Krediti za izvozne stimulacije
Malo denarja za nove naložbe — Strogo upoštevanje dogovorjenih meril - Letos je predvideno kreditiranje izvoznih stimulacij
Letos se bodo sredstva v temeljnih bankah, ki so združene v Ljubljansko banko, povečale za slabo petino, kar predstavlja okoli 41 milijard dinarjev. Skupaj z odplačili dolgoročnih kreditov pa bo na razpolago slabih 49 milijard dinarjev. Nekaj manj kot polovico tega zneska je predvidenega za dolgoročne gospodarske naložbe, vendar zaradi že sprejetih obveznosti ostaja na razpolago na nove obveznosti le 4,4 milijarde dinarjev. Za kratkoročne kredite naj bi namenili 6,6 milijarde dinarjev, za potrošniške kredite 5,2 milijarde, kar je za komaj — 4 odstotke več kot lani in za kreditiranje stanovanjske in komunalne banke 2,9 milijarde dinarjev.
Takšen je predlog, ki so ga izoblikovali na seji izvršilnega odbora združene Ljubljanske banke na pp-. dlagi pripomb iz razprave. V predlogu je tudi poudarjeno, da se morajo banke zavzemati letos za širše usklajevanje naložb in, da morajo Še bolj vztrajati na dogovorjenih merilih prednosti investicij. Ta govori predvsem o narodnogospodarski učinkovitosti naložb. Banke naj bi sledile tudi predračunskim prekoračitvam in skušale pri tem svetovati in tudi ustaviti nekatere naložbe, če te ne prispevajo k izboljšanju gospodarske sestave.
Bistveno naj bi se letos zmanjšale naložbe v negospodarske objekte. Zanje bo treba izdelati poostrena merila, ki pa ne smejo veljati za naložbe v gradnjo stanovanj, komunalnih naprav in naložb na področjih, ki jih prizadenejo naravne nesreče.
^ Skladno z resolucijo o razvoju SRS letos, naj bi tudi poslovna politika banke pospeševala širše združevanje sredstev, kar bi dosegla predvsem z ugodnejšim kreditiranjem sovlagateljev. Posebno prednost pa bodo imeli izvozni načrti. Letos naj bi banka med drugim kreditirala izvozne stimulacije in tako pomagala delovnim organizacijam pri prodiranju na tuja tržišča. V ta namen naj bi temeljne banke sklenile poseben dogovor.
Vzajemno združena sredstva pa naj bi letos uporabljali samo še za nadaljevanje gradnje v infrastrukturi, za razvoj kmetijstva ter manj razvitih področjih. Nič več pa za druge pomembne naložbe. Ob tem velja povedati, da takšna poslovna politika banke ne preprečuje odločitev posameznih temeljnih bank, da bi se povezale z drugimi, če je to v skladu z interesi njihovih članov in, če gre za gradnjo objektov skupnega pomena.
L. B.
Vinko Hafner — šestdesetletnik
V nekem pogovoru s sindikalnimi delavci, ko je šlo za prehod na kolektivno vodenje pri nas, je rekel o sebi, da je človek iz genracije, ki je morala vse življenje posvetiti družbenopolitičnemu delu. To so bile naloge, ki jim jih je naložila partija te v času narodnoosvobodilne borbe, ki jih je zahtevala obnova porušene domovine in terjal razvoj naše socialistične družbe in delavske samouprave. Vse življenje Vinka Hafnerja je prežeto z revolucijo, borbo, delom in idejami za naš boljši jutri.
Rodil se je v delavski družini v Stražišču pri Kranju. Pri trinajstih letih je izgubil očeta, šestnajstleten se je moral zaposliti v tedanji Jugo-bruni. z devetnajstimi je postal Skojevec in dvajset let mu je bilo, ko je postal Član KPS. Takoj po okupaciji, že v aprilu 1941, je Vinko z drugimi člani partijskega aktiva pričel s pripravami na organiziran oborožen odpor. V začetku 1942 je bila njihova hiša, kjer je bila ilegalna partizanska tehnika, izdana. Vinku in sestri Ančki se je zadnji
hip posrečilo umaknili v paiuzane. mater, sestro Marijo in brata Franca pa so gestapovci prijeli, mučili v Begunjah in jih na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1942 ustrelili.
Vinko je bil najprej kurir štaba prve grupe odredov, potem sekretar okrožnega kdmiteja KPS Kranj, sredi oktobra 1942 pa je prevzel naloge politkomisarja prve grupe odredov. Novembra 1942 ga je Boris Kidrič imenoval za člana pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in Koroško in za politkomisarja prve grupe odredov. Oktobra 1944 je bil imenovan za politkomisarja XVIII. divizije.
Po vojni je bil do konca leta 1946 sekretar okrajnega komiteja KPS v Kranju in predsednik prvega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Kranj. Skupaj z Edvardom Kardeljem je snoval organizacijske rešitve za decentralizacijo političnega sistema in uveljavljanje samouprave v občini. Statut, ki so ga takrat oblikovali, je bil vzorec za druge občine v Jugoslaviji.
Leta 1961 je prevzel dolžnosti podsekretarja za industrijo in rudarstvo in kasneje za gospodarstvo, leta 1967 pa je bil izvoljen za pod-
Eredsednika izvršnega sveta SRS. jer je odgovarjal za socialno politiko in komunalno izgradnjo. Leta 1972 je bil izvoljen za sekretarja mestnega komiteja ZKS v Ljubljani od leta 1978 pa je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Ob njegovi 6()-letnici so tovarišu Vinku Hafnerju, našemu uglednemu družbenopolitičnemu delavcu, nosilcu partizanske spomenice 1941 in nosilcu številnih visokih odlikovanj čestitali številni vidni slovenski in jugoslovanski družbenopolitični delavci, čestitkam se pridružil jejo tudi sindikalni delavci Gorenjske.
I). Dolenc
delavec Jelovica. Sončne ogrevalne naprave naj bi namreč vgradili v jelovške montažne hiše.
Prav omenjene »sončne hiše« pa so v Skofji Loki spodbudile vrsto govoric in celo natolcevanj, ki sicer nimajo nič opraviti z raziskovalnim programom, lahko pa vnesejo zmedo v njegovo uresničevanje. Govorice so spodbudile celo delegatska vprašanja na seji občinske skupščine ' in, da bi spodrezal peruti raznim natolcevanjem je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Peter Petrič pripravil posebno informacijo, v kateri je točno opisal potek vseh priprav na gradnjo »sončnih hiš« in »sončne vasi«.
Pobudo za gradnjo sta deli v začetku lanskega leta LTH in Jelovica in ker so rezultati dosedanjih raziskav uporabe sončne energije izredno zanimivi tudi za škofjeloško gospodarstvo in prebivalstvo so se s predstavniki občinske skupščine dogovorili, da k uresničevanju programa pritegnejo še Termiko zaradi možnosti uporabe njenih izolacijskih materialov ter Instalacije zaradi projektiranja in vgrajevanja ustreznih instalacij. Na področju krajevne skupnosti Škofja Loka pa naj bi poiskali možnost za postavitev poskusnega naselja s 5 do 15 hišami, kjer bi lahko v naravnem okolju preverjali uspešnost posamezne. izvedbe možnega proizvodnega programa.
LTH, Jelovica, Termika in Instalacije so medsebojne odnose, vezane na ta program, uredile s samoupravnim sporazumom o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju, ki so ga podpisale konec maja lani. Na osnovi tega sporazuma je Jelovica zaprosila oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini za določitev področja v krajevni skupnosti Skofja Loka, kjer bi lahko postavili poskusno naselje ter je konec avgusta posredovala tudi programske zasnove za izdelavo ustreznega zazidalnega načrta, ki jih je septembra potrdil izvršni svet občinske skupščine. Kot možno področje za postavitev poskusnega naselja pa ho določili Kamnitnik.
Ob tem je treba poudariti, da je stanovanjska skupnost Skofja Loka že konec maja sprejela dodatek k programu stanovanjske graditve, ki opredeljuje, da bi letos gradili za Kamnitnikom. Kdaj bo izdelan in predložen v potrditev zazidalni načrt za to območje pa je odvisno od podpisnikov samoupravnega sporazuma. Seveda je njihova želja, da je to čimprej, ker lahko le prek praktičnega primera pokažejo kupcem svoje najnovejše dosežke.
L. Bogataj
Udarniško snegu!
VODOVODNI STOLP -Marsikateri pločnik v krajevni skupnosti Vodovodni stolp je še vedno zatrpan s snegom, kar terja od pešcev obilo »akrobatskega« in »atletskega« znanja pri gaženju in preskakovanju snežnih kupov. Zato je predsedstvo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Vodovodni stolp organiziralo v soboto, 1». januarja, udarniško čiščenje pločnikov. Nad delovnim uspehom mladih se ne kaže pritoževati, saj je precej pločnikov v krajevni skupnosti primernejših za hojo. Vsak udeleženec udarniškega čiščenja snega je prejel vstopnico za ples, ki je bil zvečer v vrtcu Janina!
Osnovna organizacija mladih iz Vodovodnega stolpa načrtuje Se tri prireditve. Danes ob 18. uri bo predavanje o kranjski alpinistični odpravi v Ande, v petek, 25. januarja bo ob 19. uri razgovor o dogodkih v Afganistanu. V ponedeljek, 28. januarja, pa bo smučarsko tekmovanje krajanov krajevne skupnosti na Krvavcu. Vabljeni!
-jk
Skromno, vendar vsebinsko bogato
Veliko denarja zapravimo zaradi nepovezanosti in slabe organiziranosti ter pretiranega kopičenja proslav — Tudi skromna, vendar vsebinsko bogata proslava doseže svoj namen — Najrazličnejše »iliade« so se že preveč razbohotile
Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je obravnavalo okvirni program letošnjih proslav in prireditev v občini. Pripravil ga je koordinacijski odbor za proslave pri SZDL, ki je v zadnjih letih zagotovil več načrtnosti pri programiranju proslav in prireditev, vendar bi kazalo v letošnji program vključiti še prireditve, ki jih načrtujejo po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Na osnovi celovitega programa se bo mogoče odločati, kateri prireditvi in proslavi dati večji pomen, kje katero od sorodnih pripraviti ali jih celo združevati. Ne gre zanemariti predlogov, da bi nekatere proslave občinskega pomena pripravili v krajevnih skupnostih in s tem hkrati opravili dvojno delo; enako združevanje proslav in prireditev pa prihaja v poštev tudi pri krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, še posebno, če imajo le-te sedež v krajevni skupnosti. Takšna razmišljanja in priporočila niso pomembna le za kranjsko občino, temveč kaže biti nanje pozoren tudi drugje.
Opozoriti je treba na stališča republiške konference SZDL do letošnjih proslav in prireditev. V njih piše, da je treba doseči povezanost družbenopolitičnih in drugih dogodkov, dati vsaki prireditvi in proslavi svoj smisel in vsebinsko opredelitev ter najrazločnejše dosežke vpeti v družbena dogajanja. To pa ne gre brez programiranja in upoštevanja dogodkov iz revolucije, brez negovanja tradicij NOB, brez spomina na dogodke, prelomne za razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti in brez spomina na vsakoletne obletnice. Tudi letos praznujemo nekaj obletnic, vendar je kljub temu možna racionalizacija, kar pomeni hkrati tudi varčevanje. Med letošnjimi obletnicami kaže omeniti še posebej 70. obletnico rojstva Edvarda Kardelja in Toneta Tomšiča ter seveda 30. obletnico uveljavitve delavskega samoupravljanja. Osrednja slovenska, prireditev je Že bila januarja v kranjski Savi, zato enako velike svečanosti njso več potrebne. Praznujemo tudi 35. obletnico zmage nad fašizmom in ustanovitve prve slovenske vlade. Omenjenim obletnicam moramo letos posvetiti več pozornosti.
Ko so Kranjčani ohravnavali program letošnjih proslav, so menili, da je treba za vsako prireditev vnaprej zagotoviti denar, največji občinski in hkrati gorenjski pomen pa bodo imeli zbor aktivistov, vlak Bratstva in enotnosti, sprejem štafete in proslavitve večjih gospodarskih dosežkov. Na republiški ravni pa kaže razmišljati o smotrnosti nekaterih množičnih športnih tekmovanj, raznih »iliad«, ki so večkrat zgolj trošen je denarja brez pravega učinka.
J. Košnjek
V.
Sava bo čistejša
Predstavniki 48 mest in občin so v Zagrebu podpisali družbeni dogovor o zaščiti Save in njenih pritokov pred onesnaževanjem
Pretekli teden so predstavniki 48 mest in občin, ki ležijo ,na porečju Save v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter Vojvodini in predstavniki stalne konference mest Jugoslavije podpisali v Zagrebu družbeni dogovor o zaščiti reke Save in njenih pritokov pred onesnaženjem. To je prvi takšni dogovor pri nas, njegov cilj pa je zaščititi Savo in predvsem prebivalstvo ob njej. Zato bo moral vsak podpisnik na svojem območju sprejeti ukrepe za čiščenje Save in njenih pritokov, kajti to porečje velja za eno najbolj umazanih v Jugoslaviji.
V območju skozi katerega teče Sava in njeni pritoki, živi več kot 8,5 milijona ljudi, kar je približno tretjina jugoslovanskega prebivalstva. Na tem območju je izredno veliko gospodarskih objektov, pa tudi naprav za namakanje in hidroelektrarn.
Reke v savskem porečju so že tako onesnažene, da je izkoriščanje njihovih voda že močno otežkočeno, razen   teen   pa   se  prav  na tem
območju načrtuje v prihodnjem srednjeročnem obdobju in do leta 2(MX) velik gospodarski in industrijski razvoj in s tem povezana gradnja industrijskih objektov. Pri tem izstopajo gradnja h id ročen t ral, metalurških in gradbenih ohjektov ter tovarn lesne industrije in naprav za pospeševanje kmetijstva. Gospodarska dejavnost naj bi se na tem območju do leta 1985 povečala za štirikrat, do leta 2000 pa za devetkrat.
Družbeni dogovor je le del projekta, ki ga je v zvezi z akcijami za zaščito okolja, pripravil zvezni izvršni svet skupaj z ustreznimi institucijami združenih narodov. V skladu z dogovorom so ustanovili tudi koordinacijsko telo, ki bo spremljajo uresničevanje dogovora in prispevalo k hitrejšemu uresničevanju sprejetih ukrepov. Dogovor tudi ni omenjen le na mesta in občine, ki leže v porečju Save, temveč ga lahko podpišejo in ga seveda tudi uresničujejo, tudi druge.
Kranjsko komunalno podjetje seje lotilo strojnega čiščenja pločnikov, ki se je izkazalo učinkovitejše od ročnega. Tovornjaki odvažajo sneg v strugo K tkn Zal neprimerno postavljeni drogovi javne razsvetljave na robovih pločn.x<>, ovirajo nemoteno delo »trnjev. (jk) — Foto: F. Perdan
GLAS4.STRAN
TOREK, 22. JANUARJA ig^jj
( sukno zapute:      Pospešeno V izVOZ [»Inventura programov«
Prav med našim razgovorom so prejeli vest, da so njihove najnovejše volnene tkanine »boucleji« za ženske plašče na sejmu mode 1980 v Ljubljani dobili diplomo ljubljanskega zmaja. Najvišje priznanje, ljubljanskega zmaja je dobil Ideal iz Nove Gorice za kolekcijo ženskih plaščev, izdelanih prav iz njihovih »boucle« volnenih tkanin. Neposredna in posredna zmaga obenem. Zanje pomeni to dvakratno priznanje!
Kakšno  leto se jim obeta? Po
Ervih izračunih so leto 1979 dobro ončali. Skupni prihodek znaša 200 milijonov dinarjev, s čimer so plan presegli za 12 odstotkov, povečanje v primerjavi z letom 1978 pa je kar 30-odstotno. Dohodka so planirali 68 milijonov, ustvarili pa 76 milijonov, torej 11 odstotkov več. Čistega
dohodka so planirali dobrih deset milijonov in pol, pa ga bo po zadnjih ocenah zagotovo 12 milijonov, torej 13 odstotkov več kot planirano. Poprečni osebni dohodek, ki je v letu 1978 znašal 4.611 dinarjev, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal že 5.850 dinarjev, v zadnjih mesecih leta se je pa še nekoliko dvignil.
Jesenice - Kljub snegu in mrazu delavci jeseniške temeljne organizacije Uradbinca uspešno grade nov vrtec v okviru šolskega centra na Plavžu. V K/» jJ°, ° odPrl1predvidoma konec poletja, bo prostora za približno J4V predšolskih otrok. Tako bo po zgraditvi osmih novih stolpnic s prek Seststo stanovanji v tej krajevni skupnosti jeseniške občine ugodno rešeno tudi vprašanje varstva najmlajših občanov. - B. B.
Z doseženimi rezultati so v zapu-škem Suknu resnično zadovoljni, posebno še, ker je bilo leto poprej zanje dosti slabše. Vendar pa jih močno skrbi letošnje leto. Njihova proizvodnja je kar s 85 odstotki surovin vezana na uvoz. Največ uvažajo avstralsko, novozelandsko in južnoameriško volno, kajti njihova proizvodnja se je preusmerila na najkvalitetnejša volnena blaga za ženske plašče, »boucleje«, ki so trenutno najbolj modni in iskani pri vseh konfekcijskih hišah. Direktnega izvoza nimajo, zato so prav v zadnjem času raziskali vrsto možnosti posrednega izvoza prek naših znanih konfekcijskih hiš, ki se ali pa so se že dobro uveljavile v tujini. Kot kaže, bo največ izdelkov iz njihovih blag v bodoče šlo na za-hodnonemško, nizozemsko, madžarsko in ameriško tržišče.
Letno uvozijo za okrog 40 milijonov dinarjev. Polovico teh sredstev bodo skušali dobiti preko SISEOT, ostalo polovico pa pridobiti s posrednim izvozom konfekcionarjev in sporazumevanji z njimi, z odkupom deviz in podobno. Vendar pa iščejo možnosti tudi pri zamenjavi dragih uvoženih surovin z domačimi, predvsem pa računajo na regenerat, ki ga iz odpadkov trikotažne in podobne industrije uspešno pripravlja Tekstilka v Ljubljani. V hiši imajo tudi predelavo kmečke volne, ki jo pošiljajo, ovčjerejci iz vse Slovenije pa tudi s Hrvaške. Skušali bodo porabiti tudi čim več te volne v manj zahtevne mikane tkanine.
Rešitev vidijo v pospešenem izvozu, pa čeprav se veliko slabše proda kot na domačem tržišču. Vsaj prva leta bodo težka, dokler ne bodo dodobra spoznali njihove visoke kvalitete tudi zunaj. Potem bo seveda lažje postavljati pogoje. Proizvodnjo so zadnje čase preusmerili v blaga za plašče in težko konfekcijo prav zato, ker so iskani in se dobro prodajajo. Z 10, 20 odstotkov proizvodnje težjih blag so zdaj* prešli na 60 odstotkov teh v skupni proizvodnji. ... .
Novih investicij ne planirajo. Le investicijo v kotlarno, ki so jo začeli lani, bi radi dokončali. V Jurjevici bi sicer radi postavili nov predilni stroj, toda če bo slabo kazalo v letošnjem letu, bodo investicijo prenesli v prihodnje leto.
Zavedajo se, da imajo pred sabo težko leto. Zaposlovali ne bodo na novo. Raje zaposlovanje zniževali. Letos so delali že s petimi delavci manj kot pred letom dni, pa vendar izdelali za 5,8 odstotkov več metrov blaga kot leto poprej, in znižali izmeček za okrog 15 odstotkov. Veliko so pa k dobremu uspehu gospodarjenja doprinesle tudi manjše zaloge, saj so jih zmanjšali kar za polovico.
Da bodo kos vsem težavam, ki se nakazujejo tudi v njihovih treh tozdih — Zapuže, Jurjevica pri Ribnici in trgovine — so pripravili akcijski program. Med drugim mora vsak obrat pripraviti svoj program varčevanja in ga tudi spremljati, ocenili bodo pa tudi delo in prispevek vseh strokovnih delavcev. Seveda bodo tudi stalno spremljali produktivnost   in   kvaliteto izdelkov.
D. Dolenc
KRANJ - Ko je kranjski izvrsni svet obravnaval zaklju*ai račun o izvrševanju lanskega proračuna, kije bil naajr ugoden in je zato ostalo tudi nekaj nerazporejenih sredstev, sej« lotil bolečega, vendar pomembnega področja gradnje ce* vodovodov in kanalizacije. Nerazporejeni proračunski dinar » bil ie kako dobrodoiel na teh področjih, zato izvrsni dokončno sklepal o razdelitvi nerazporejenega denarja, *i ¥ bo nujno usmeriti tudi na ta področja. .
Kranj je sprejel programe gradnje cestnega omrežja, MMJUj zacije in vodovoda. Vendar za uresničevanje teb progrsmo' zmanjkuje denarja, kar onemogoča hitrejšo realizacijo. Marsikaj prav tako se ni jasno, kako je s soudeležbo Anancerjer izven občine pri uresničevanju teh programov, kar velja prsr vsem za gradnjo hidroelektrarne Mavčiče, od katare bo odri«« položaj kranjske kanalizacije in tudi cestnega omrežja. 8oHiu» ciranje pa je seveda pogojeno tudi z dinarjem iz^občine, m manjkljaj je iz leta v leto vt^l. p^*rami pa se kljub P?*™"*" oddaljujejo. K temu pa je treba dodati te težnje po denarja za to področje v okviru resolucHskih «^?«««fctJ^1!
?P
1*1
določil. Razprave vreden |e tudi podatek, da marsikje drugje^ [\o Sloveniji pri urejevanju komunale dosegajo bančna in *dru»»  J o ««dstva večji odstotek kot pa v kranjski občini. Ljubljana* ^ »er zagotavlja le okrog 20 odstotkov potrebnega denar« a, kar 80 odstotkov pa se priliva od drugod. Zato je bila pravilna odločitev izvršnega sveta, da do■ 1. mar i oceni položaj na tem področju, ugotovi finančni P°loU{J"
stopnjo uresničevanja programov. Gre za družbeno ■Prejj*£ programe, ki so bili v trenutku sprejemanja tako ah drugače finančno pokriti, sedaj pa se razmerje rusi. Gre torej za »°ba£ sko bilanco« neke vrste, ki pa je nujna, saj zaključujemo sedanj« srednjeročno obdobje in planiramo novega!
Ceste so v krajevni skupnosti Poljane še vedno velik problem. Zato popravila in asfaltiranje ceste poleg razvoja gospodarskih delovnih nizacij najpomembnejše mesto. - Foto: J. Zaplotnik
Planiranje v krajevni skupnosti
Delo za domačine!
Tik pred novim letom je bil dan v javno razr. osnutek srednjeročnega načrta krajevne sm^1 nosti Poljane — V prihodnjih petih letih prerij devajo hitrejši razvoj obratov deloit^ organizacij Termike, LTH in Gidorja %t<
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Popravki v poklicnih neskladjih
Poklicna neskladja so že vrsto let zelo zamotana. Nastajajo zaradi neravnovesja med kadrovskimi potrebami združenega dela ter poklicnimi odločitvami mladine. Na Gorenjskem smo namreč ugotovili da je bilo od leta 1971 do 1976 od 207 poklicev na ravni srednje izobrazbe usklajenih le 16 odstotkov, zmerne presežke in primanjkljaje smo zabeležili pri polovici vseh poklicev, pri tretjmi pa so bila neskladja izrazita Odpira se vprašanje, kako je tako izkrivljena poklicna slika sploh omogočala normalen in končno uspešen razvoj gospodarstva in družbe.
Odgovorov je več. Najprej velja poudariti, da računi poklicnih neskladij temeljijo na kadrovskih potrebah, ki pa niso najbolj zanesljive. Obilico deficitarnih poklicev je Gorenjska nadomestila z uvozom učencev in delavcev iz drugih področij, zlasti iz drugih republik. Poklicna neskladja so se blažila tudi zato, ker je hiter razvoj naložb, novih tovarn, obratov, širjenje družbenih služb in podobno terjaj pospešeno zaposlovanje. Te razmere so odpirale široke možnosti za napredovanje kadrov, njihovo premeščanje, spreminjanje delovnih ali poklicnih področij itd.
Opisana dogajanja so bila torej nekakšen varnostni ventil, ki je krepko zmanjševal pritisk poklicnih neskladij. Novi ukrepi na področju zaposlovanja, ki so se začeli z vso resnostjo v letošnjem letu (omejevanje zaposlovanja na domači prirastek ipd.), bodo ta ventil občutno privili, kar pomeni, da bo treba za zmanjševanje poklicnih neskladij narediti mnogo več. Kadrovska politika z usmerjenim izobraževanjem se je znašla pred problemom, ki nikakor ni nov, vendar terja drugačne prijeme in bolj učinkovite rešitve.
Manj razlik med presežki in primanjkljaji
V prejšnjih dveh sestavkih smo predstavili nekaj obetavnih premikov na področju poklicnega usmerjanja srednješolcev. Tokrat bomo pregledali, kaj se je zgodilo z gorenjsko generacijo, ki letos obiskuje prvi letnik srednjih šol. Primerjali bomo le pomembne razlike pri poklicih, ki so nastale med prijavo (zgodnejšim vpisom) in dejansko vključitvijo.
Pri poklicih s primanjkljajem je stanje zlasti boljše pri: ključavničarjih (prijavljeno 9, vključeno 30), stru-garjih (prijavljeno 16 vključeno 22), rezkalcih (prijavljeno 5, vključenih 12), mehanikih telekomunikacijskih naprav (prijevljenih 12, vključeno 30).
Pri poklicih s presežkom pa so popravki vidni pri farmacevtskih tehnikih jprijavljeno 7, vključeno 3), avtokleparjih in avtoelektričarjih (prijavljeno 17^ vključeno 9) in avtomahanikih (prijavljeno 95, vključeno 84).
Občuten padec od prijav do vpisa se je pojavil tudi pri gozdarskih, aranžerskih in ekonomskih tehnikih ter pri miličnikih kadetih; pri slednjih je bilo od 44 prijavljenih z Gorenjske sprejetih le 17 učencev. Prirastek pa je nastal predvsem pri kemijskih, strojnih in tekstilni  tehnikih  ter pri  učiteljih  in vzgojiteljih.
Glede družbenih potreb so mnoge spremembe torej v prid izravnave kadrovskih neskladij. Na žalost pa je treba dodati, da gre bolj za popravke, korenitega preobrata pa še ni.
Franc Belčič
Termika ima v Poljanah proizvodno halo s približno 2.000 kvadratnimi metri delovne površine, v kateri 70 delavcev izdeluje izdelke iz plastične mase. Vrednost lanske proizvodnje je dosegla 38 milijonov dinarjev, kar predstavlja približno 10 odstotkov vrednosti proizvodnje škofjeloške temeljne organizacije Termike. Na osnovi dogovorov s krajevno skupnostjo v letih 1977 in 1978 in v skladu s svojim razvojnim programom predvideva Termika letos nadaljevanje gradnje. Najprej bodo zgradili skladišče za vnetljive tekočine 800 kvakdratnih metrov površine. V letih 1982/83 pa bodo zgradili novo proizvodno halo velikosti 4.500 kvadratnih metrov in bo s tem gradnja Termike v Poljanah zaključena. Takrat naj bi zaposlili 150 delavcev v dveh izmenah. Obrat v Poljanah pa bi postal samostojna temeljna organizacija.
V dvajsetletnem razvoju TOZD LTH Poljane, ni bilo nobenega napredka. Sedanje število zaposlenih — 69 — je enako kot ob ustanovitvi. Lani so naredili za 37 milijonov dinarjev, kar v okviru celotne delovne organizacije predstavlja komaj 5 odstotkov. Proizvodnih površin imajo le 900 metrov in ne ustrezajo zahtevam proizvodnje, niti jih ni mogoče ustrezno obnoviti. Zato se v KS Poljane v zadnjih letih dogovarjajo z LTH o gradnji nove proizvodne hale v industrijski coni v Poljanah. S Termiko pa so dogovorjeni o skupni gradnji infrastrukture. Novo halo naj bi zgradili leta 1981 in naj bi v njej zaposlili 150 ljudi.
Tudi nekdanje obrtno podjetje Orodno kovaštvo Poljane je dolga leta živelo brez prave prihodnosti.Po združitvi v podjetje GIDOR Gorenja vas pa so se razmere začele urejati. V zadnjih dveh letih so izboljšali in obnovili delovne prostore in kupili več novih strojev. Pri prodaji izdelkov nimajo težav. Bodo pa morali zgraditi novo proizvodno halo. Zgradili naj bi jo med sedanjo in
novo cesto. V tem obratu n*:«™ delalo 30 ljudi, ki naj bi let« 'V' naredili za 25 milijonov dinarje' We delkov. P Po srednjeročnih programih 'V*' treh delovnih organizacij naj l> U-do   leta   1985  število zapos^ v Poljanah povzpelo na 350 oV cev, kar je še enkrat več, kot jih tri podjetja zaposlujejo sedaj R v skladu z usmeritvami občine & ja   Loka   za   naslednje ob# vendar pa je treba upoštevati.^' v KS Poljane in KS Javorje * zaposlenih   okoli   600 domifr vendar jih doma dela komaj drugih 470 pa se mora dnevno *<* na delo v G oren jo vas ali v Loko.
Zato pri povečanju števila oV nih mest od sedanjih 170 ni; računajo predvsem na domači« prihajajo iz šol in jim ne bo t* iskati delo drugje in na seo* vozače. Če bo leta 1986 v Polf 350 delovnih mest, se bo Je »' najmanj 250 domačinov vozile delo drugam.
L. Bon«
Generalturist v novih prostorih
Bled — Prejšnji teden so v stt' blejske Casine odprli nove pošlo1 prostore turistične agencije Ge> ralturist. Ob  tej  priložnosti j načrtih te poslovalnice sprege1-direktor Andrej Ristič, o Širših zadevanjih  Generalturista na dročju  turizma pa direktorici meljne organizacije Tujski tur Jelena Cvenček.
Novi, sodobno urejeni pn^J merijo 120 kvadratnih metn« čimer so v Generalturistu bist^ izboljšali pogoje poslovanja. V * rih prostorih v pritličju hotela TJ pa so uredili izposojevalnico let*! zimske športne opreme in iipoal valnico avtomobilov. JfjN
Celovita prenova starega mestnega jedra
Radovljice
Vzbuditi zanimanje stanovalcev
Načrt je v prvi vrsti narejen za porabnike, prebivalce starega me-tnega jedra in sele nato za vse druge, eprav je srce radovljiškega mesta st  vseh, šele nato njegovih sta-ovalcev. Ce še poenostavimo, sta-ovalci   v  starem  mestnem jedru o zastonj dobili posnetke svojih iš. natančno bodo vedeli kaj mojo obnoviti, vendar se bodo morali ržati navodil strokovnjakov. Zato morajo biti vključeni tudi v rojektiranje  celovite  prenove. V dovljiški   graščinski   dvorani na inhartovem  trgu je v  teh dneh prta razstava doslej pripravljene-a gradiva, na četrtkovem posvetu načrtovalci  odgovarjali na za-tavljena    vprašanja,   31. januarja o   pripravili  javno  tribuno. V ..riložnostnem     biltenu     dr. Cene *vvguštin  piše  o  razvoju radovlji-kega mesta in njegovi arhitekturi.
Hr. Peter  Fister pa  o  vzrokih za Načrtno prenovo in kaj je bilo doslej tarejenega
Sodobna stanovanja v starih hišah
I Ze pred petnajstimi leti so se v Radovljici veliko pogovarjali o celo-
viti prenovi (revitalizaciji) starega mestnega jedra. Morda čas tedaj ni bil primeren, pa tudi denarja ni bilo. Tokrat gre zares. Priprave trajajo že več let, vanje sta vključeni kulturni skupnosti Radovljice in Slovenije ter Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Izredno vzpodbudo je pomenila vključitev Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane in seveda podpora Skupščine občine in krajevne skupnosti Radovljica. Izvršni svet je imenoval poseben odbor, ki skrbi za potek priprav.
V Radovljici so si torej zadali nalogo kot že marsikatero naselje pri nas in v svetu, vrniti čedalje bolj brezosebnemu mestu njegovo izjemnost, nekateri to imenujejo srce. Stari del Radovljice je bil vedno neka posebnost, ki je v zadnjem stoletju zaradi brezbrižnosti prebivalcev do svojega bivalnega okolja zbledela. Mesto je v zadnjih desetletjih neukročeno raslo proti Lescam in stari del je postal vse bolj nepomemben in opustel. Vendar se staro mestno jedro Radovljice ponaša z izjemnim likovnim izročilom, zato je uvrščeno med pomembne spomenike naše kulturne dediščine. Nekdanji prebivalci so skromnost v velikosti nadomestili s plemenitostjo in lepoto detajlov, ki so danes sicer skriti, vendar pa jih je moč izluščiti.
Afkofja Loka — Pretekli petek so v galeriji na loškem gradu odprli lovsko \nnzstar<i. ki jo je pripravitti Lovska družina Skofja Loka in škofjeloška sekcija Jjg>to kino kluba Diana, kije bita pred letom dni ustanovljena prav na pobudo **%i ske družine. Lovci so javnosti predstavili svoje delo: gojitev, varstvo in lov \mivjadi ter prizadevanja za ohranitev vrst, ki so ogrožene. Pripravili so izbor mjitvenega, zrelostnega in nekaj primerkov nestrokovnega odstrela. Vse tro-.so iz lovišča škofjeloške lovske družine. Na področju lovske kinologije so itfmni družine med vodilnimi v drŽavi in tudi mednarodno priznani; o tem pri %jo razstavljena priznanja. Mlajši lovci Kse ukvarjajo s sodobnim lovom s \t(tkamero in v letu dni so dosegli še nekaj zavidljivih uspehov. Lovci so M^riložili tudi- nekaj posnetkov vsakoletne očiščevalne akcije. Na otvoritvi *jSzstare je spregovoril starešina lovske družine Skofja Loka Ivan Hafner, predsednik Škofjeloške občinske skupščine Viktor Zakelj pa je v svojih be fdah poudaril, da ima lovska družina tesne stike s pobratenimi občinami — <Jelami na Koroškem in Smederevsko Palanko. — Foto: F. Perdan
to,
u ; i* it«
It*' n«
V* iT]
»t*
Kulturni koledar
JESENICE - V dvorani delavskega doma je odprta razstava Sodobna jugoslovanska grafika, ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu, pripravilo pa domače likovno društvo Dolik.
KRANJ - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju pa etnološka razstava Kmečko gospodarstvo v Gorenjesavski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava barvnih fotografij Miroslava Zdovca.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše pa razstava Sodobna jugoslovanska grafika I, ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij, umetniških del v Beogradu. .
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji pa je odprta razstava Fotoreporterska služba med narodnoosvobodilno borbo, ki sta jo pripravila Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane in Gorenjski muzej.
V kasarni Staneta Žagarje je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem pa si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
RADOVLJICA - V graščinski dvorani na Linhartovem trgu je razstavljeno gradivo za revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Radovljice.
SKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta lovska razstava, ki jo je pripravila Lovska družina iz Škofje Loke in škofjeloška sekcija foto-kino kluba Diana. Omenimo naj še novi muzejski zbirki Loškega muzeja: galerijo Subicev. ki je urejena na hodniku prvega nadstropja, kjer so razstavi jenja dela povezana z rodbino Subicev iz Poljanske doline ter zbirko Loška slikana meščanska keramika
V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes" ob 17. uri na sporedu ura pravljic za predšolske otroke. Ana Florjančič bo predstavila otrokom novo slikanico. »Fižolček, ogelček in slamica«. V sredo, 23. januarja, bo ob 18. predavanje z diapozitivi iz serije »Neuvrščeni«. Boža Pleničar bo predstavila Zambijo. V četrtek, 24. januarja, bo ob 18. uri literarno srečanje ob uri pravljic za šolarje. Berta Golob bo z otroki govorila o počitniškem branju in o novih mladinskih knjigah, ki so izšle v zadnjem času. /
TRŽIČ — V paviljonu NOB je odprta razstava olj domačina Vinka Hlebša. enega najvidnejših tržiških ljubiteljskih likovnikov.
Toda nov pristop obnove zahteva združitev dveh nasprotij: odkriti, obnoviti in ohraniti vrednote, ustvarjene v preteklih stoletjih, hkrati pa na njih zgraditi sodobno bivalno okolje. Le tak cilj bo dal nekdanjemu središču spet njegovo posebno vlogo.
4
Odprto načrtovanje
Celovita prenova že zgrajenega naselja, ki naj ohrani izjemne vrednosti, zgrajene v preteklosti in v katerem teče življenje v posebnem odnosu do arhitekture, zahteva odprto načrtovanje, drugačno od običajnega. Osnova za delo so raziskave in analize teh vrednot, znanje o vsaki posebej. Za Radovljico so bile že izdelane posamezne študije, kot osvetlitev mesta, restavracija fasad. Toda šele z veliko akcijo podrobnega dokumentiranja, ki so jo septembra in oktobra opravili arhitekti, je dana osnova za celovito obdelavo. Izdelali so dokumentacijo vseh stavb in celotnega mestnega prostora. To pomeni, da so za vsako izdelali podoben posnetek sedanjega stanja, preverjeno je, kakšni so materiali in konstrukcije, izluščene skrite arhitekturne kvalitete. Vsi ti podatki bodo pomagali, da bodo s primerjanjem ugotovili kakšen je najustreznejši razvoj celotnega mestnega jedra, da bodo lahko uporabnikom svetovali, kakšna je možnost za posodobitev prostorov, kakšno tehniko obnove bo treba uporabiti. To gradivo bodo kasneje dobili lastniki in uporabniki, ki bodo želeli prenoviti svoje stavbe.
Nič manj pomembna ni etnološka analiza, ki bo služila poznavanju odnosov med ljudmi in starim mestnim jedrom, saj bo dragocena pomoč pri spoznavanju zakonitosti in posebnosti življenja v Radovljici ter s tem odprla realne možnosti načrtovanja prenove. • Ob tem je seveda treba ustvariti vse možnosti, da prebivalci in drugi uporabniki sodelujejo v vseh stopnjah celovite prenove. V ta namen bodo izvedli tudi posebno anketo, ki naj bi pokazala interes za staro mestno jedro in prevedla v stalno obliko sodelovanja ter hkrati pomenila tudi preverjanje pravilnosti prenove. Narejen je bil poskus in posamezniki so celo odklanjali sodelovanje z načrtovalci, zato bo pri seznanjanju in vzbujanju zanimanja za celovit prenos morala pomembno vlogo odigrati krajevna skupnost, ulični odbori, da bo slehernega stanovalca zanimalo delo in bo imel vanj vpogled:
Tri stopnje celovite prenove
S podrobno dokumentacijo in analizo prostora in vsebine je opravljena prva stopnja celovite prenove. Znana je vrednost stavbne dediščine, ki bo narekovala kriterije prenove. Stara Radovljica je dokaj dobro ohranjena, nekateri najpomembnejši arhitekturni spomeniki (Sivčeva hiša, graščina) so že obnovljeni, druge stavbe naj bi se v svojem preoblikovanju uskladile z njimi. Problem vzdrževanja se je pokazal le pri stavbah, ki so v mešani lastnini, kot velik problem kanalizacija, ki je seveda vezan na celo mesto, ki bo tudi moralo prevzeti del nalog v procesu prenove. Posebno in odprto vprašanje se zastavlja glede vsebine prostora: količine stanovanj, javnih prostorov, kulturnih dejavnosti, gostinstva, uprave, šolstva itd. Razmišljanja o možnostih in nujnostih ni le stvar prebivalcev v jedru temveč celega mesta, saj naj bi jedro postalo nek poseben sestavni del mesta. Ze danes pa je moč reči, da bo staro mestno jedro napolnjeno predvsem z drobno dejavnostjo, ki ji je moč zadostiti s privatno lastnino, torej naj do velikih sprememb lastnine ne bi prišlo.
Pred Radovljičani je torej druga stopnja celovite prenove, ko se bodo morali družbeno dogovoriti o kriterijih, širini, časovnih in drugih značilnostih prenove, stopnja, v kateri bodo morali tudi reči. kako jo denarno speljati. Tretja stopnja pa bo dejanska izvedba celovite prenove, ko bodo načrtovalci v sodelovanju s prebivalci in drugimi, uporabniki mestnega jedra usmerjali prenovo v tiste dele mesta, v tiste stavbe, ki so trenutno najvažnejše ali najbolje rešljive. Torej podrobni načrti in obnovitvena dela.
M. Volčjak
Gorenja vas - Gorenjevaški oktet je ob škofjeloškem občinskem prazniku priredil koncert, kije obsegal deset pesmi. Nastop v avli osnovne šole Ivana Tavčarja je dopolnila otvoritev razstave likovnih del sedmih članov skupine pri škofjeloški zvezi kulturnih organizacij. Uvodoma je spregovoril vodja okteta Valentin Bogataj, razstavo in razstavljalce (Goričanec, Perko, Pavel in Peter Pipp, Podobnik, Sever in Sraj) pa je predstavil mentor likovne sku pine Berko Berčič. Prireditve sta se poleg drugih gostov udeležila tudi Zdrav-ko Krvina in Viktor Zakelj, pogrešali pa smo večjo udeležbo vaščanov, posebej pa je presenetila odsotnost predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, krajzvne skupnoti in šole. Razstava bo odprta še do petka, 25. januarja
Izšli so Loški razgledi
Kot že petindvajset let doslej je januarja pred nami nova številka zbornika Loški razgledi. Šestindvajseta torej, še en kamenček v ogrlici škofjeloškega muzejskega društva, njegovih neutrudnih publicistov.
Manj strani in več prispevkov v primerjavi z lansko številko, lahko na hitro rečemo. Uredniški odbor je obseg skrčil za petdeset strani, zdaj jih ima le tristo. Ne da bi manjkalo prispevkov, saj prihajajo že za prihodndo številko, denarja je bilo premalo.
Naslovnica je posvečena 40-letnici Loškega muzeja, gradivu njegovih zbirk. Omenimo naj, da je uvedeno pisanje letnic z arabskimi številkami in da je knjiga označena tudi na hrbtni strani, da posamezne štefilke na polici ne bo treba več iskali po barvi.
Novi urednik France Leben se je držal že ustaljenih pet poglavij. Tako tudi letos obsegajo Razgledi, ki dajejo zborniku težo, nekaj več kot polovico vseh strani. Napolnilo jih je dvajset avtorjev, med njimi so stalni sodelavci, pisci tehtnih strokovnih prispevkov: Emilijan Cevc, Cene Avguštin, Pavle Blaznik, Meta Sterle, Anton Ramovš, Anton Polenc. Vodilnemu članku ob 40-letnici Loškega muzeja sledijo prispevki s področja arheologije, zgodovine srednjega veka, umetnostne zgodovine, etnologije, gospodarstva, domoznanstva in naravoslovja. Iz vsebinske polnosti lahko izluščimo nekatere posebej zanimive prispevke, ki osvetljujejo loško preteklost: o rimskih nasipih pri Novi Oselici, o sondiranju pri cerkvi sv. Andreja na Gostečem, o pfenigu freisinšekga škofa Otona II in problemu loškega grba, o proator-akih ambientih Škofje Loke v srednjem veku, o barvarski obrti od 18. do 19. stoletja. Pozdraviti velja sodobno temo o zunanjetrgovinski dejavnosti loškega gospodarstva z željo, da bi bilo sorodnih prispevkov več.
Poglavju Zapiskov je dodana beseda spomini, saj je vse več piscev, ki po spominu in iz arhivskih virov pišejo o ljudeh sli dogajanjih v preteklosti. Beremo lahko o pomembnih možeh, loških rojakih, na katere so lani s spominskimi obeležji osvežili spomin: o po Sten m reformatorju Lovrencu Koširju iz Spodnje Luše, o socialističnem politiku Antonu Dermotu iz Železnikov, o narodnem buditelju in pionirju jamerskega turizma Antonu Globočniku iz Železnikov in o Janezu Evangelistu Kreku. Poglavje pa začenja Viktor Zakelj z mislimi ob lanskem jubileju Loških razgledov: da dandanašnji še ne cenimo, predvsem pa ne vsi v dovoljni meri, pomena in vloge Loških razgledov ter da nas lahko skrbi, da trenutno nimamo mož, ki bi mogli enakovredno prijeti za ralo tam, kjer so ga pustili dr. Blazjiik, pa prof. Planina in še nekateri drugi.
Med le štirimi prispevki o narodnoosvobodilni borbi Svetko Kobal piše, kako je nastala brošura KL Mauthausen, ki so jo tiskali v gorenjskih tehnikah, Janko Mravlje pa je opisal revolucionarno pot Pavla Igličarja-Bara iz Poljanske doline. Poglavje o narodnoosvobodilni borbi torej kar kliče pisce, saj je gradiva in spominov nedvomno dovolj.
Leposlovje so napolnile izbrane pesmi Cvetka Golarja, v poglavju Poročila in gradivo moramo omeniti spomin na dr. Milana Gregorčiča iz Poljanske doline. Običajnim poročilom o delu muzejskih društev in spisku članov je dodan spisek zamenjave Loških razgledov doma in v tujini; ne le v sosednje države, tudi preko oceana potujejo Loški razgledi.
M. Volčjak
istrski čaj
TE' ISTRIA .TE' ISTRIA
TOMA2INCIĆ J02E
predelovanje zdravilnih /stric 66J10 l/OLA ~ DOBRAVA' 24 B
Istrski čaj je sestavljen iz tO vrst poznanih zdravilnih in aroma t inih zelišč Istrski ča/ krepi in pomirja, je za dobro spanje, odganja vetrove, preprečuje napenjanje Istrski čaj osvežuje ter pospešuje dobro počutje Istrski čaj deluje blagodejno in koristno na zdravje Čaj dobite v lekarnah m trgovinah Živila i Kranj_
Gostinska in trgovska
C» B delovna organizacija
T / Central
Kranj
Maistrov trg 11
Delavski svet TOZD Vino n. sub. o. Mladinska   ulica   2,   Kranj, v skladu   s   137. členom statuta TOZD, razpisuje:
JAVNI NATEČAJ
za prodajo tovornega avtomobila TAM 5000, leto proizvodnje 1966, moč motorja 85 KM
izklicna cena .30.000,- din
Javni natečaj bo v petek, 25. 1. 1980 ob 9. uri na dvorišču    TOZD Vino, Mladinska ul. 2, Kranj.
GLAS 6.STRAN
—
TOREK, Z^JANUARJAJS?
(21. nadaljevanje)
TONE POGAČNI
Spaček se pregreva. Breg je vse bolj strm.
Tiho čepimo, zlomljeni na sedeže.
Ta dan so vse trgovine zaprte, ljudje se zbirajo v gruče, v povorke, na pločnikih vre, ali kar čez asfalt, tako da smo morali nekajkrat zaviti na stran, da smo prišji ali se pomaknili za nekaj metrov v hrib.
In vsakokrat je bilo treba speljevati z ročno zavoro.
In vsakokrat sem skočil ven, porinil spačka pri startu, ker bi se drugače lahko v pregretem motorju kaj usodno važnega prežgalo in bi spaček do smrti gnil kje pod kakšno pinijo nakuhanega ISTANBULA.
Čutari sta že nekaj kilometrov prazni, mi grizemo v hrib. od SIRKKCMA gor, mimo TOP-KAPIJA na levi vzpetini.
Sonček pa nemirno brska po HIKMETOVI pesniški zbirki, seka besede, da je vse za kanček manj črno:
Ulica kot bandit v črnem plašču, na katerem se blešče kaplje vode. Ulica iz teme kreše iskre za črno pipo. Mi za zidovi. Molčimo.
Od tu smo sv odpeljali na dopoldnevno križarjenje po BOSPORJV
A vedite: molk - ni do vratu zapeta uradniška halja. . .
Zunaj pa v vetru jadrajo oblaki kot ladje brez jamborov.
Mi za zidovi. Molčimo. ..
Ce je na zemlji ali na nebu grom, glasnejši od tega molka, naj zagrmi!
Cuješ. morje šumi, šumi, ko da nekje podirajo les Morje Sumi. 1
Ječa molči kot ranjen bik, ki mu kri curlja iz srca Cez nebo se dim razpenja, sence hite čez zemljo Mi za zidovi. Molčimo -  molčimo. Kot
cevi.
krogla
Pred nami se je v rdeče-beli avtobus zabila kobila z vprego. Podivjala je, ritala, butala v pločevino končno je prevrnila še voz, da so se naložene lubenice skotalile v curkih po hribu navzdol, na vsakih nekaj metrov so zadevale ob kandelabre, pa ob ostre robove pločnikov, ob zidove hiš in se mi je vse skupaj zdelo kot vzeto iz Fellinijevih Štirih letnih časov, ko je prav tako kosme regratovih lučk veter raznašal na vse strani. Samo, da je bilo tokrat zares vse krvavo, pomazano, črne pečke in belkast zrak... Da se je tudi lsoda prelila v te boleče razpenjene barve.
Nobena od ponorelih lubenic se ni zakotalila med aaša kolesa.
Z romarskimi, razmočenimi rokami sem porival spačka, z očmi pa pljuskal čez ljudi v križišču ob Kobili, ki je še kar naprej ritala in butala v pločevino ivtobusa, da je bilo že nekaj stekel razbitih, razdražen Turek jo je brcal, besno, kamorkoli je že pač padlo, da ga je kobila končno usekala s kopitom tako močno, da *e je zvalil med razpočene lubenice na asfalt. Ljudje
pa so poprijeli za voz. stali v grizdavih grozdih okrog, zvlekli so voz na pločnik, krvavega Turka položili nanj, od nekod je pribrenčal najprej vojaški oklopnik, zatem policijski džip, čez nekaj minut pa še rešilni avto.
Zbrcali so z granitnih kock kašasto lubenično brozgo - in promet je stekel naprej.
Spet smo ustavljali vsakih deset, dvajset metrov, v hrib.
Dokler nismo končno zapeljali na trg, v morje parkirane pločevine, plačali na mah deset turških lir parkirnine in - UGASNILI MOTOR.
Občepeli smo brez besed, s priprtimi očmi.
Samo da je konec tega neznosnega špalirja ljudi, kobil in avtomobilov.
»Kartičke. . . kartičke. . . kartičke. . .« so se od vsepovsod zrivali mladi Turkci in s ponteroško maniro metali skozi odprto steklo vzorce kartic, cigaret SAMSON, turških pip, krožnikov in podobne kramarije.
Sele takrat smo se ovedli, da smo po ne vem kakšnem čudnem naključju. CUDEZU. privozili naravnost pred cerkev, bolje — v mošejo spremenjeno cerkev SVETE MODROSTI. Na desni pa se je kot žaba v premrzli vodi napihovala SULEJMANOVA ali SULTAN AHMEDOVA MOftEJA. edina mošeja s šestimi minareti na svetu. Razen svetega mesta MEKE.
Nasmeh je bil sončen.
Sline za nekaj časa raztopljene.
Kokakole nikjer v mislih, na stojnicah levo. desno pa v piramidah.
Povsod moramo biti. V več svetovih. Niso dovolj sanje in koščki Slovenije. Zato smo morali razgrebsti stari KONSTANTINOPEL in turški ISTANBUL, pa čeprav so nekdaj naši slovenski ljudje na tabore vlačili uljnjake in spuščali šope čebel na podivjane Turke.
Čudili smo se skoraj dva tisoč let starim ostankom kanalizacije, Konstantinovemu forumu, kjer so cesarji proslavljali svoje vojne zmage, kjer so se shajali odvetniki in trgovci, da bi čim več nakupčevali, vedeževalci so tu razpihovali praznoverne množice, plemenite gospe so zahajale sem v pokritih nosilnicah, da bi se v senci dvovrstnih stebrišč po mili volji na-klepetale, tu so vojaki poklali in pobili petintrideset tisoč ljudi, ker so se uprli Justinjanu, presvetlem cesarju, in upepelili polovico KONSTANTINOPLA skupaj z velikimi cerkvami.
Nakdanji Konstantinopel z okrog pol milijona prebivalcev.
Preskrbljeno je bilo za vse.
Imeli so kopališča, bolnišnice z oddelki za kirurgijo, »interno« in kožne bolezni, požarno hrambo, policijo, športne objekte s telovadnicami, veliko univerzo, veliko podzemno cisterno dolgo 140 metrov in široko sedemdeset, obloženo z marmorjem, z rezervo vode kapnice za tri leta, Če bi napadalci mesto oblegali ali porušili vodovodne akvadukte. . . pa še in še. .
OB MEZI, glavni poslovni cesti, široki in nekaj kilometrov dolgi aveniji, so stale pokrite tržnice, blagovnice, gostišča, hoteli s cenami za vse sloje. Dan in noč je na ulicah mrgolelo ljudi, sedeli so po pivnicah in sklepali kupčije. Petičneži in njihove gospe so se skozi gnečo dali nostiti v dragoceno okrašenih nosilnicah.
Dobri stari KONSTANTINOPEL. Da se človeku zakolca.
Ženskem je bilo na voljo cel kup kozmetičnih preparatov. Vzhodnjaški izdelovalci maž so že zdavnaj odkrili senčila za veke, črtalnike za ustnice in rdečila za lica. Iz cenikov je razvidno, da si »maku-up« lahko dobil v dvanajstih odtenkih.
Na živilskih trgih so prodajali sadje in meso, zelenjavo in predvsem nešteto vrst rib. Manjkala tudi ni nobena eksotična začimba. Konstantinopel je svojim prebivalcem nudil vse indijske in afriške delikatese.
Sedim na skajastem sedežu v spačku, sanje me nosijo v predturški čas, v stari Konstantinopel. Ko so še metali »grški ogenj«, narejen iz nafte, solit ra in smodnika, mešanih v razmerjih, ki so bila državna skrivnost, po napadalčevih ali napadenih tujih galejah.
Srednjeveškemu obiskovalcu, vajenemu mračne tesnobe, umazanije, smradu in bede svojega rodnega mesta, je Konstantinopel (ali Bizanc) zaprl sapo. Celo bogati grof Štefan iz BLOISA je svoji strogostni ženi ADELI pisal, da že peti dan kakor omamljen hodi po ulicah velemesta in se mu še zmeraj vse zdi kakor v sanjah.
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
(26. zapis
Zdaj smo v srednjem delu Tuhinjske doline, ki pa je ne napaja več Tuhinjščica, pač pa že Nevljica, ki nas bo pospremila prav v kamniško mesto.
ŠMARTNO V TUHINJU
Slišal sem tudi »Smartin v Tuhinju«, tako pravijo svoji vasi Smarčani sami. Vsekakor je ta ljudska oblika bližja imenu svetnika (Martina), ki mu je župnijska cerkev posvečena. Sicer pa je prav podobno s Šmartnim pri Kranju, ki je uradno Šmartno, ljudsko pa le Smartin. saj ima ime od svojega zavetnika sv. Martina, od onega dobrosrčnega rimskega voj-ščaka, ki je daroval golemu prezeba-jočemu siromaku pol svojega plašča. Po legendi je blago razpolovil kar s svojim legionarskim mečem!
vodo Smartnemu daje potoku r> relec, ki izvira visoko pod sie^ (1070 m). - Imajo pa \ Smartn kar dve ustrezno založeni trgovini dobro gostilno.
POGLED V ZGODOVINO
Niso pa kar tako, ti naši Saj čani - saj imajo svojo zg vino,
dobje!
Ko s nov
celo svoje antično <v
leta 1891
o šofsko"poslopje so lopate tr s skele'
pričeli graf
• trči
na žgalni grob (to so grobovi z njenim pepelom, nasprotno s smt-n.mi grobovi, kjer je bil pokop-pokopan po krščanski šegi ali P«, po starejših običajih, ki so velja" ■ ristjanjenjem) z latin^
napisom. Misel na umrlega Kinur
pred pokristjanjenjem) na' - torej »ajda«, po&ana^-j^
na najdbo poznoantičnegai m » na severnovzhodnem vznožju iv ■ ka (681 m). Tudi tu so našli t f
Spomenik padlim vojakom iz prve svetovne vojne na kamniških Žalah eden od najlepših na Slovenskem (marmornata roka drži meč. čigar ratc. hkrati križ).
Šmartno v Tuhinju je strnjeno, na daleč vidno naselje med sotočjem Šumščice in Nevljice. Vas obeležuje markantna nova cerkev, zgrajena 1. 1960 na ruševinah stare cerkve, ki je bila uničena v borbah partizanov z Nemci v noči na 1. novembra 1944. - Sicer pa je šmarska župnija že stara. Prvotno cerkev omenjajo listine že v 13. stoletju. Poznejšo baročno cerkev je zgradil v letih 1732-1735 sloviti stavbenik Gregor Maček. S slikami je 1. 1738 staro cerkev opremil Valentin Metzinger.
Včasih je Smarčanom zadostovala za preživljanje domača gruda. Travniki so sicer zamočvirjeni, njive pa SO položne in rodovitne. Tudi živinoreja — s pašniki na Menini planini - in gozdarstvo sta prispevala k blagostanju nekdanjih Šmarča-nov. Zdaj pa jih izvablja z zemlje kamniška industrija, kot je podobno tudi povsod drugje. Najbrž je to izseljevanje - drobna emigracija -tudi vzrok, da so Smarčani opustili svoj mlin, žago in elektrarno, ki jih gnala  šumeča  Šumščica. Pitno
Jože Vidic:
(nadalj. iz prejšnje številke)
»Je zelo lakomen in hinavsko prikupen. Študiral je pravo in je bil za--adi svoje izobrazbe domišljav in i ambiciozen. Njegova osrednja naloga je bila priprava terena za četniški odred, ki naj bi deloval na področju ned   Kamnikom,   Preddvorom in Kranjem, s centrom v okolici Cer-ielj. Septembra 1944. leta je odšel ia Notranjsko, Jtjer se je priključil 3itenčevim četnikom. Oktob ra se je i dolenjskim in gorenjskim četni-kim odredom vrnil na Gorenjsko, 'o porazu v zalogu se je s poveljnikom dolenjskega četniškega odreda anezom Marnom-Crtomirom vrnil »a Dolenjsko, kjer se je kot nared-ik priključil domobrancem, čeprav e bil po činu rezervni poročnik. V omobranskem Meničaninovem ba-aljonu je bil skladiščnik. V bojih je il strahopetec .. .« Medtem ko je bil v Kranju, je bil lapar tesno povezan in pod vpli-om kaplana Andreja Krizmana, ki 6 bil v najvišjem vodstvu bele in lave garde za Slovenijo. V stari Jugoslaviji je bjl funkcionar klerofaši-tične   Zveze   združenih delavcev. Irižman   je   pripravljal socialne oforme za novo monarhofašistično ugoslavijo po vzorcu drugih faši-ičnih držav. To je pomenilo veliko >pih in zapeljivih besed za siromaš-e in zaposlene ter malo dejanj za snične potrebe delavcec in kmetov. Kaj  so partizanski obveščevalci •deli o Slaparju?
Kranjski plavogardisti in
črnorokci
Krajevni poverjenik VOS iz Šentvida Ciril Peršin-Gal je 14. marca 1944. leta poročal:
». .. Sokličev zastopnik, uradno imenovan za pokrajinskega vodjo domobranstva na Gorenjskem, je Slapar Franc iz Kranja ...«
Dva dni po tem poročilu se je oglasil obveščevalec Nace. Objavljam njegovo poročilo:
»OKPOS — Medvode (okrajni poverjenik obveščevalne službe; opomba J. Vidic) Na položaju 16. 3. 1944 Okrožni komisiji VOS Skofja Loka
Včeraj smo prejeli od tovariša Gala kopijo poročila, ki ga je poslal na vaš naslov. Ker pa je zadeva tudi meni nekoliko znana, se mi zdi povsem umestno, da tudi jaz doprinesem po svojih močeh svoj delež k razkrinkan ju te bande.
Še pred preobratom sem imel celo familiarne zveze in poznanstvo z rodbino Slaparjevih v Ljubljani. Zato mi je osebnost Franca Slaparja povsem poznana in naj vam poročam o njem.
Slapar Franc je star okoli 30 let. Študiral je jus in je šele ob preobratu položil diplomo. "Nato je bil še nekoliko časa v Ljubljani. V Kranju je bila dalj časa uslužbena pri cestnem odboru  njegova  zaročenka Milena
Sket, s katero je poročen. Na njeno prigovarjanje in na prigovarjanje njegove sestre Marije, ki je bila v službi v papirnici v Goričanah pri Medvodah, je prišel preko meje in stopil v Kranju na Sozialversicher-ungskasse. Tam je še vedno v službi, in sicer na rentnem oddelku. Nekoliko časa je tanoval pri svoji sestrični Eli Bitenc, ki je bila kot prodajalka v trgovini Adamič. Ta se je potem preselila v Celovec. To dekle, ki je staro okoli 32 let, je imela kaj opravka z nemškimi vojaki in policaji in menda seje potem prav zaradi tega preselila. Pozneje je stanoval v Lavergasse, dokler se ni poleti 1942 poročil. Od tedaj stanuje v pokojninski hiši št. 16/1.
Slapar je bil že iz Ljubljane znan kot dober nogometaš. Tudi v Kranju so takj navezali z njim stike in ga pregovorili, da je stopil v nogometno društvo. Navezal je seveda stike z vsemi Kranjčani in postal je zelo znan. Ustvaril si je svoj krog znancev in prijateljev v katerega so spadali: Jurjevič, tehnik pri stavbnem podjetju Bidovec (VOS OF ga je aretirala in po zaslišanju likvidirala, opomba J. V.), Hanek, usluž-ben pri podjetju Merkur. Nadalje Gustelj, imena ne vem, ta je v službi v    pisarni    tovarne   Adamič (ali
Savnik) na Zlatem polju. Potem pa še brata Skaberne, ki sta bila oba v službi v Kranju, doma pa sta iz Ljubljane. Poleg teh je seveda imel še mnogo prijateljev med nogometaši. Tedaj pa je Slapar navezal stike z vodjo športnega društva v Kranju Lenertom in seveda so ga zavedni fantje kaj kmalu obsodili in to po pravici, da je preveč nagnjen na stran Nemcev. Tudi v službi je bilo isto opažati. Posebno dober znanec je bil z Zorčem, ki je sedaj v nemški vojski. Ta družina je vseskozi nemčurska. Ali najboljši tovariš posebno v zadnjih časih pa mu je bil Srakar. Ta je bil že od vsega začetka našega pokreta nam nasproten in vnet za belogardiste. Poročen je z Rutarjevo, ki stanujejo na Ljubljanski cesti nasproti Maj-diča ...
Poleti leta 1943 sta šla skupno s Slaparjem večkrat nekam v bližino Žiri in se tam sestala z nekim belo-gardističnim poveljnikom (sestajala sta se z bivšim jugoslovanskim oficirjem iz Šentvida pri Ljubljani Jo-žetom Hlebcem-Krpanom, ki je bil tedaj poveljnik gorenjskega četniškega odreda.
SE NADALJUJE
ščami obdan grob. Seveda pa je možnost, da je mozaik kdaj k starokrščansko    svetišče na mestu. Nenavadno ledinsko ime * oficiju« kaže na določeno dobo raziskano, še v temi.
Na hribu Ivanjku leže južno cerkve danes že zaraščene raz starega gradu. Ze Valvazor je le še razvaline . . . Da bi pa tu k# stal grad v pravem pomenu bese$ je v najnovejši dobi ovrgla sodob' znanost. — Sicer pa so v ok«> Šmartnega res našli bronasto ; pestnico iz latenske dobe, kot t* fibulo (sponko) in steklen zape>; obroček. Pa tudi zlate in srebr novce ter obilje lepo rezanega >,: oglatega kamenja na hribu Ivani*-Torej je neka stavba, četudi ravr ne kak grad, tu morala stati!
ŠMARTINSKA ŠOLA
ačetnik šmartinskega in 1 hinjskega šolstva je bil Pr gotovo župnik Franc Mi"1-* Paglovec (1679-1759), ki je usta vil »zasebno šolo za nadar* kmečke dečke«. Paglovčeva »šola« delovala v letih njegovega župfl' vanja v Šmartnem, t. j. od ltW 1759.
Prava,  uradna  osnovna šola. bila   v   Šmartnem   (ali Spodn* Tuhinju) ustanovljena leta 186 torej celih 100 let potem, ko .K ugasnila Paglovčeva. — Sprva šm> tinska šola še ni imela svojega I slopja, stiskala se je po zaseb. hišah. Šele leta  1892 je pričeli poukom v lastni stavbi. Danes im* v Šmartnem v Tuhinju 4 razn* osnovno šolo.
K
PADLI ZA DOMOVINO
ot va Tuhinjska dolina, je bilo tudi Šmartno in liške vasi priča okupatorji zverstev. —  K prejšnjem zapi^j katerem sem se kar zgrozil, ko življenj je zahteval narodnoosv dilni boj v tej res majceni deželk' ji   pravimo   Tuhinj.   Saj men 10.250 ha,  od  tega  je gozdov 61 S,   t. j.  6335 ha.   Le   1385 h obdelovalnega sveta, ki naj bi življal   3780   prebivalcev Tuhi Toliko so jih našteli v letu 1953.
V  vasi je bila  utrjena nenv*» vojaška postojanka, katero so p*'' zani dvakrat napadli. Prvič 21.H la 1944. drugič 31. oktobra 1944 Kot   maščevalni   ukrep  so Ne 26. decembra 1944 v bližini S nega postrelili  18 ujetih borce-, bork. — Na pokopališču je zdaj I jeno grobišče s spomenikom, ki posvečen padlim borcem iz Sr nega   in   okoliških   vasi: Grad' Kostanj,  Ravne,  Hruševka. S" Vaseno,   Potok,  PrapreČe, Buč Štebljevek.   —   Na spomeniku vklesanih 50 imen padlih junak
TOREK, 22 JANUARJA 1980
7.STRAN.G LAS
Svetovni alpski pokal
Ingemar Stenmark za Bojanom Križajem
WKNGKN — Jubilejna petdeseta vven-genaka alpaka smučarska prireditev se j:-končala z največjim uapehom Tržičana Bojan Križaja. Bojanu je uspelo, da je atopil na najvišjo atopnico med najboljšimi slalomisti na svetu. Na težkem slalomiAču mu je uapelo, da je prvič v svoji smučarski karieri v avetovnem pokalu dosegel tisto, kar si tekmovalec najbolj zeli: biti prvi med najboljšimi. Hkrati z Bojanovim prvim mestom pa smo Jugoslovani dobili najboljšo uvrstitev v zgodovini jugoslovanskega smučanja nasploh.
Tržičan Janez Zibler je dobro vozil i Wengnu. Z napadalno vožnjo je v drugem nastopu dokazal, da bi bil lahko potnik za Lake Placid. — Foto: D. Humer
Sicer pa se je že žreb za ta nastop poigral z najboljšimi Žreb je bil namreč tak, da je moral prvi na progo Wenzel iz Liechten-steina, drugi Sved Ingemar Stenmark, tretji je s starta na progo odšel Ph. Mahre iz ZDA, četrti Italijan Piero Gros, peti Bolgar Peter Popangelov in kot sesti Jugoslovan Bojan Križaj. Med temi petimi, te prej je izpadel VVenzel, je bil najhitrejši Bojan Križaj. Čeprav so ga nato vsi napadali, mi ni bil nihče več kos. Za presenečenje sta poskrbela Jože Kuralt in reprezentant SZ Andrejev je bil četrti v prvi vožnji in Kuralt peti. Od naših se je moral kaj kmalu po startu posloviti Miso Magusar, Boris Strel je bil na odličnem devetnajstem mestu, medtem ko je bil Janez Zibler devetintrideseti.
Tako je bil izhodiščni položaj naših za drugi nastop sila zanimiv. Tudi razlike od prvega do petega mesta so bile minimalne. Od petega do dvajsetega pa spet kaže, da so obetale srdite spopade. Usodna »enica« je bila za Jožeta Kuralta v odločilnem spopadu. Jože je kaj kmalu po startu naredil napako in bilo je konec upov na visoko uvrstitev. Andrejev je bil hiter, a ne tako hiter kot nato za njim Stenmark in Križaj in se nekateri. Sved je spet kazal zobe za svojo zmago. Toda takrat je bil Križaj tako napadalen kot se nikoli doslej.
Čeprav je bil v zgornjem delu nekoliko počasnejši od Ingemarja, pa je s fantastično vožnjo v drugi polovici proge nadoknadil vse in bil nato na cilju najhitrejši. Tako hiter ie bil, da so mu tokrat Sved in ostali morali samo krepko stisniti roko kot zmagovalcu. Boris Strel je tvegal a od tega tveganja ni dobil nič. Napako je naredil na istem mestu kot Kuralt. Odlično vožnjo pa je v tem drugem nastopu pokazal Janez Zibler, ki mu je uspelo, da je bil na koncu odličen triindvajseti.
V slalomski razvrstitvi svetovnega pokala je Bojan Križaj prevzel vodstvo, v skupnem seštevku pa je tretji.
Rezultati - 1. Križaj (Jugoslavija) 1:17,30, 2. Stenmark (Švedska) 1:27,47, S. Frommelt (Liechtenstein) 1:27,84, 4. Steiner (Avstrija) 1:27,98, 5. Andrejev (SZ) 1:28,12, 6. LUthy (Švica) 1:28,25, 7. Or-lainsk.v (Avstrija) 1:28,38. 8. Ph. Mahre (ZDA) 1:28,78, 9. Neurether (ZRN) 1:28,82, 10. VVorndl (ZRN) 1:29,22, 1 1. Zirov (SZ) 1:29,27, 12. Gruber (Avstrija) 1:29,34. 13. Zeman (CSSR) 1:29,40, 14. Heidegger (Avstrija) 1:29,49, 15. Nockler (Italija) 1:29,59;  23.  Zibler (Jugoslavija) 1:30.89.
SVKTOVNI POKAL - SLALOM -1. Križaj 65, 2. VVenzel 45. 3. Stenmark 43, 4. Luthv 35, 5. Frommelt in Neurether 34. 7. Popangelov 25, 8. Zirov 25. 9. Steiner 23, 10. Ph. Mahre 20.
SVKTOVNI POKAL - SKUPNO -1. Stenmark 113, 2. Wenzel 110, 3. Križaj 100, 4. Mttller 87, 5. Read 79, H. Ph. Mahre 74, 7. Steiner 69, 8. Plank 67, 9. Liithv 66 10. Haaker 57.
Včeraj so se vsi najboljši preselili v Adelboden, kjer so vozili veleslalom, v soboto in nedeljo pa bo v < humom ui smuk in slalom.
I)   11 II lil Cl'
Sedemnajsti pohorski pokal za zlato lisico
Rekordna udeležba
MARIBOR — Na spodnjem slalomiAču s ciljem pred hotelom 'Habakuk je vae nared za jutriftjno slalomsko tekmo žensk za svetovni pokal. Udeležba bo rekordna, saj pričakujejo udel*f*bo nad osemdeset najboljših smučark sveta.
Na startu sedemnajstega pohorskega slaloma bo vsa svetovna ženska elita. Večina reprezentanc pa bo na Pohorju imela zadnjo preizkušnjo za izbiro svojih vrst za slalomski nastop na olimpijskih igrah v Lake Placidu. Slalom bo na znanem KIS slalomisču nad hotelom Habakuk- Pokroviteljstvo nad največjo letošnjo alpsko prireditvijo v Sloveniji je prevzel zvezni izvrsni svet. Na dan tekmovanja, v sredo, 22. januarja, bosta med gledalci tudi podpredsednik ZIS Zvone Dragan in predaednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, ki bo od organizatorjev prejel zlato lisico. Predsednik
republiške konference Mitja Ribičič je namreč vsakoletni gost mariborske prireditve žensk za svetovni pokal.
Med vso to svetovno žensko alpsko smetane- bodo nastopile tudi jugoslovanske smučarke. Med njimi bodo tudi Nusa Tome, Anja Zavadlav in Meta Jerman, jugoslovanske potnice za trinajste olimpijske igre v Ameriki.
Prvi start bo ob 10. uri, drugi pa ob 12. Vsekakor bo nastop na Pohorju zanimiv, saj svetovni ženski pokal Se ni oddan. Čeprav vodi Hanni VVenzel iz Liechtensteina pa se drugouvrSčena Nadigova iz Švice in Anne Marie-Proll ne bosta dali, da jim Liechtensteinka odvzame načrtovano zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. V ospred-
t'u bo torej boj za prvo mesto, v kom-»inaciji za prvo mesto na tem slalomu pa ie tudi Francozinja Pelen. Od naSih lahko pričakujemo, da bo kateri uspelo na domačem terenu osvojiti prvo točko v svetovnem pokalu.
I). H u mer
J
Trinajste zimske športne sindikalne igre
Kranja
V soboto in nedeljo v Martuljku
2enske so razdeljene v tri starostne skupine. Startale bodo v starostni skupini do trideset od trideset do štirideset in nad Štirideset let. Tudi moški imajo tri skupine. V prvi so do starosti tridesetih let, v drugi bodo startali v starostni skupini od trideset do Štirideset in v tretji nad Štirideset let.
V nedeljo, 27. januarja, bo tekmovanje v veleslalomu. Ob 9. uri bo start žensk v kategoriji od petintrideset do Štirideset let na krajši progi in na isti progi tudi start moAkih v skupini od trideset do Štirideset let in v skupini nad Štirideset let. Ob 9. uri bo start žensk v kategoriji do petindvajset let. F.nako progo in isto startno uro bodo na daljši progi imeli tudi moSki od petindvajset do trideset in moški do petindvajset let.
Za vse udeležence bo organiziran tudi posebni avtobusni prevoz. Odhodi avtobusov bo izpred hotela Creina v soboto ob 6.30 in 7.15. V nedeljo pa bosta imela avtobusa odhod ob 7. uri.
-dh
KRANJ — Tako kot že leta nazaj bodo tudi letoSnje trinajste zimsko Športne sindikalne igre Kranja v Martuljku. Na tem tekmovanju bodo tekmovalci nastopali v veleslalomu, smučarskem teku in sankanju. Prijave so skoraj zaključene in pričakujejo da bo na trinajstih zimskih igrah v vseh panogah nastopilo nad petsto udeležencev.
Že v soboto bo ob 8. uri na cesti, ki pelje pred mostom čez Savo pred Martuljkom na Srednji vrh, sankaAko tekmovanje. Moški in ženske bodo razdeljeni v dve skupini. Ženake bodo startale v skupini A do trideset let in v skupini B nad trideset let. Moški bodo imeli prvo skupino do petintrideset in nad petintrideset let.
Start žensk v veleslalomu na krajSi progi bo ob 10.30 . Nastopile bodo v kategoriji nad petinštirideset let. Na isti progi bodo merili moči tudi m os k i nad petdeset in od štirideset do petdeset let. Na daljši progi bodo ob 10.30 svoje veleslalomsko tekmovanje ženske v starosti od petindvajset do petintrideset ter moški od trideset do petintrideset let.
Popoldne ob 14. uri bo start smučarskega teka žensk na tri kilometre in moSkih v pet kilometrov dolgi smučini.
Popravek
KRANJ - V poročilo tekmovanja Po stezah Partizanske Jelovice, ae nam je vrinila pri vratnem redu ženskih moštev teritorialne obramb« napaka. V tem tekmovanju je moštvo TO Kranj delilo prvo mesto z Mariborčankami, tretje pa so bile tekmovalke TO Skofja Loka.
Mariji Bester, Minki Pogačnik, Mariji, Milki in Slavi Fister se opravičujemo!
Dušan Humer
Smučarski skoki
Peternel in Martinjak najboljša v Velenju
Velenje — Na jubilejnem meddruAtve-nem tekmovanju v smučarskih skokih na 45-m skakalnici so imeli največ uspeha kranjski skakalci. Med člani je zanesljivo zmagal Peternel, med mladinci pa je bil najboljši Martinjak. Nastopilo je več kot 100 skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Rezultati - člani: 1. Peternel (Triglav) 230,7 (44, 43), 2. Bogdan Finžgar (Triglav) (227,1 (43, 42,5), 3. Pudgar (Predmeja) 220,5 (41, 40,5). 41 Kotar (Ilirija) 211,2 (41, 41).
5. Sink   (Triglav)   200,6,   (40,5. 40)____
9. Brane Finžgar (Triglav); mladinci: 1. Martinjak (Triglav) 206,2 (39,38), 2. Ja-vornik (Velenje) 185,4 (37.5, 37,5), 3. Tro-ger (Braslovče) 183,9 (37,5, 37).... 9. Česen (Triglav).
■I  las ornik
Maraton v Cerkljah 27. januarja
CKRKLtJK - Športno druStvo Krvavec Cerklje vabi vse ljubitelje smučarskega teka in rekreacije na prvi cerkljanski smučarski maraton, ki bo po dveh preložitvah zaradi slabih snežnih razmer v nedeljo, 27. januarja, s startom ob 9. uri v neposredni bližini Zadružnega doma v Cerkljah. Pismeno se lahko prijavite na naslov: Športno druStvo Krvavec Cerklje, Krajevni urad Cerklje, s pripisom - za cerkljanski maraton 80. Prijavite se lahko tudi po telefonu na Številko 42-001. Organizator bo sprejemal prijave v nedeljo do 8.30 na startu. Startnina za pionirje, ki bodo tekli na 5 km dolgi progi, ie 20 dinarjev, za ostale udeležence ki bodo tekli na 20 km dolgi progi, pa je 60 dinarjev in jo bodo udeleženci lahko poravnali Se ob dvigu startne Številke na startu.
Vsak udeleženec prvega cerkljanskega maratona bo prejel spominsko značko in knjižico: »Cerklje na Gorenjskem z okolico«, ki jo je izdalo Turistično druStvo Cerklje. Predsednik organizacijskega odbora za izvedbo ^maratona je Alojz GaApirc.      I Kuh.ii j
Alpsko smučanje
Vrhunski razred na Jezerskem
JKZKRSKO - V soboto in nedeljo je Smučarski klub Jezersko organiziral tekmi v veleslalomu in slalomu za vrhunski razred. Veleslalomski progi sta postavila domačin Vinko Tepina in Jaro Kalan iz Škofje Loke, slalomski pa Tepina in Magu-Sar iz Ljubljane. Tekmovalci in njihovi spremljvalci so pohvalili organizaciji prireditve in proge na Malem vrhu.
Rezultati: veleslalom moSki: I. Pretnar (Alpetbur), 2. D. Karničar (Jezersko), 3. Peternel (Alpetour), 4. Podboj (Olimpi-ja), 5. Kreačič (Alpetour); ženske: 1. Oblak (Alpetour), 2. Kolenc (Alpetour), 3. Nahti-gal (Jezersko), 4. Koren (Fužinar), 5. Jakopič (Jezersko); slalom moSki: 1. Karničar (Jezersko), 2. Podboj (Olimpija), 3. Kreačič (Alpetour), 4. Pretnar (Alpetour), 5. Klako-čer (Alpetour); ženske: 1. Porenta (Alpetour), 2. Ravnikar (Alpetour), 3. Pehare (Tržič), 4. Kolenc (Alpetour). 5. Nahtigal (Jezersko);
A. Karničar
Tekmovanja najmlajših
TRŽIČ - Smučarski klub Tržič je na smučišču v Hrastah nad Tržičem pripravil tekmo v veleslalomu za cicibane, cicibanke ter mlajše pionirje in pionirke. Proga je bila dolga 650 metrov, imela je 175 metrov visinske razlike ter 28 vratic. Nastopilo je kar 258 tekmovalcev gorenjske tekmovalne skupnosti in sicer iz 17 klubov.
REZULTATI: cicibani: 1. Rojnik (Jes) 49,72, 2. GraSič (Sk. Loka) 50,81, 3. Treven 50,84; 4. Jovan (oba Rad.) 51,23, 5-6. Je-mec (Sk. Loka) in Teran (Tržič) 51,97, 7. Primožič (Tržič) 52,44; 8. Bohinc (Trig.) 52,54, 9. Staroverski (Trig) 52,98, 10. Vi dovič (Tržič) 52,99; cicibanke: 1. Klinar (Bled) 59,43, 2. Zmitek (Rad) 59,90, 3. Zemva (Bled) 60,75, 4. Božnik (Rad) 63,95, 5. Vodnik (Sk. Loka) 64,06, 5. Soklič (Tržič) 64,73, 7. Ravnik (Bohinj) 64,85, 8. Lesjak (Sk. Loka) 64,87, 9. Nadižar 65,27, 10. Markun (obe Triglav) 65,34; ml. pionirji: 1. Miklavčič (Matajur) 46,73, 2. Kosir (Sk. Loka) 46,89, 3. PeneS (Trig) 47,99, 7. Berce (Sk. Loka) 48,40, 8. Krapež 48,42, 9. Sivic (oba Tržič) 48,59, 10. Jarc (Bled) 48,98; ml. pionirke: 1. Hafner (Sk. Loka) 53.86, 2. Dežman M, (Trig) 53,98. 3. Lesjak 55,43, 4. Bokal (obe Sk. Loka) 55,70, 5. Tomažič (Trig) 56,27, 6. Sužnik (Matajur) 56,72, 7. Kokalj (Bled) 56,75, 8. Dežman L. (Trig) 57,24, 9. Kramar (Tržič) 57.94, 10. Jugovič (Sk. Loka) 58.54;
J. Kikel
XXXV. republiško prvenstvo v smučarskih tekih
Zmagovali favoriti
KAMNIK - V krožni smučini Tunj-ice—LaniSče —TurSka Mlaka je bilo v odlični organizaciji SK Kamnik jubilejno petintrideseto republiško prvenstvo v smučarskih tekih. Na izredno dobri progi, ki je bila dokaj zahtevna, se je za slovenske naslove potegovalo nad sto smučarskih tekačev iz vseh slovenskih smučarskih kolektivov.
Mirjani Martinovi? iz Kranjske gore si je v konkurenci mlajših mladink v Kamniku pritekla prvi republiki naslov.
Na startu članov so bili vsi najboljši. Med njimi tudi vsi trije olimpici. V teku Carman in Tone Djuričič in biatlonec Marjan Burger. Ze prvi pretečeni kilometri si pokazali, da ima za končni uspeh največ možnosti prav Tone Djuričič. Lepo in hitro je tekel na razgibanem terenu. In res je Tone na koncu slavil. Drugi je bil Carman, tretji pa Cveto Podlogar iz TVl) Partizan Gorje. Prevelika »coklja« na smučeh pa je na polovici izločila Janeza ReberSaka iz Triglava. Pri starejših mladincih na isti progi se DuSan Djuričič ni dal odvzeti prvega mesta. Bil je najhitrejši in Ae enkrat dokazal, da pri tej kategoriji nima tekmeca. Kar dvojni uspeh sta dosegla Štefan Kustee in Marko Gracer iz Kranjske gore pri mlajših mladincih. Temu uspehu tekačev iz Kranjske gore pa je svoje dodala Ae Mirjana Martinovič. Zmagala je pri mlajAih mladinkah. Jeli Jelovčan iz kranjskega Triglava je republiAki naslov osvojila pri starejAih mladinkah. Pri članica* naslova niso podelili. Nastopili sta le dve. Najbolje je tekla Metka Munih iz ljubljanske Olimpije.
Jeli Jelovčna iz Triglava je štirim republiškim naslovom dodala še petega.
Ivančič (Olimpija) 55:17,30, 9. LaninAek (Kamnik) 55:20.38, 10. Piber (JLA, V. P. 1098 Kranj) 55:32.94; st. mladinci (15 km) - 1. D. Djuričič (Mojstrana) 51:01,90, 2. Klemenčič (Dol) 52:59.79, 3. KrAinar (Olimpija) 53:32,27, 4. D. Podlogar (Gorje) 54:59,34, 5. Lebar (Kranjska gora) 56:37,54, ml. mladinci (8 km) - I. Kustee 28:31,37, 2. Cracer (oba Kranjska gora) 29:02.26, 3. Sušnik (Kamnik) 29:24,36. 4. VerovAek (Olimpija) 29:34.09. 5. Smolnikar (Kamnik) 30:15.44;
st. mladinke (5 km) — 1. Jelovčan (Triglav) 21:57,29, 2. SuAina (Olimpija) 23:50,92. 3 KoroAec (Triglav) 25:02,34, 4. Kovačič 29:16,75, 5. Rejc (obe Bohinj) 35:09,37. ml. mladinke (5 km) - 1. Martinovič (Kranjska gora) 22:49,48, 2. T. Smolnikar (Kamnik) 22:58,01. 3. Cebulj (Olimpija) 23:22,68. 1 Krničar (Triglav) 23:43,63, 5. Vrhovec (Olimpija) 24:03.38; članice (S km) — I. Munih (Olimpija) 21:39.72. 2. Kladnik (Kamnik) 34:42.89.
Kranjskogorec Štefan Kustec, dijak prvega letnika gimnazije Boris Zi herl v Škofji Loki, je še enkrat dokazal, da je pred njim lepa tekaška prihodnost. <
Rezultati - člani (15 km) - L T Djuričič (Mojstrana) 50:47,92. 2. Carman (Triglav) 51:37,68, C. Podlogar (Gorje) 52-56 19, 4. Cvajnar (Olimpija) 53:26,72, 5. Pokljukar (Gorje) 53:39,33 6. Jelene (Triglav) 54:02,00, 7. Burger (Gorje) 54:20,76, 8.
Jugoslovanski olimpijce v smu carskem teku Tone Djuričič iz Mojstrane je bil med člani najhitrejši.
Drugi dan petintridesetega jubilejnega republiškega prvenstva v smučarskih tekli so vsi najboljAi slovenski tekači nastopili v Stafetnih tekih.
V moAkem boju so si prvo mesto pritekli med člani Triglavani, ki so bili tokrat hitrejSi od Mojstrčanov in Olimpije. Pri starejših mladincih so najbolje tekli tekači iz Dola, medtem ko so pri mlajSih mladincih slavili tekači Kranjske gore. Trojka ljubljanske Olimpija je bila najboljSa pri mlajSih mladinkah.
NajuspeAnejAi klub dvodnevnega jubilejnega republiškega prvenstva je SK Kranjska gora. Uspelo jim je osvojiti tri zlate, eno srebrno in eno bronasto odličje. Triglav pa je dobil dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno.
Besedilo in I"'"
I) Humer
Peti množični tek po poteh kokrškega odreda
Teklo jih je 2090
DUPLJK - Na letoSnjem petem množičnem teku Po poteh kokrSkega odreda je nastopilo v petih tekih dvatisočdevetde-set tekačev v vseh starostnih skupinah. Odlično pripravljene proge so vzdržale vse te tekače. To je zasluga celotnega organizacijskega odbora, ki je Atel s pomočniki tristo ljudi. Predsednik organizacijskega odbora predsednik skupAčine Kranj Stane Božič je dejal, da se je vzorno prepletalo delo krajanov s pomočjo občine in organizacijami združenega dela.
V najzahtevnejšem teku žensk in moSkih v 25 km dolgi smučini je pri moAkih slavil Mariborčan Kolander. V razgibani smučini, ki je Ala ob pomnikih NOB, je na polovici proge vodil Kranjčan Srečo Be-Ater. Vendar sta imela Kolander in nato Ae njegov someAčan TurAič več moči kot BeAter in sta ga premagala. Pri ženskah je bila najbolje pripravljena Meta Munih iz Ljubljane, ki je v borbi za prvo mesto
^remagla naAo najboljšo bivAo tekačico [ileno Kordež iz Jamnika.
Na trim teku moAkih in žensk na 15 km je bil pri moAkih najhitrejAl Gregorič, pri ženskah pa Jeli Jelovčan iz Bobovka. V teku pripadnikov JLA, teritorialne obrambe in milice, je zmagal h ajfar iz kasarne v Bovcu, pri pionirjih je bil najhitrejši Slabanja, pri pionirkah pa Smrekar-
^IVIed tekači kmeti je bil tokrat najboljAi GraAič iz Dupelj, v družinskem teku ki je odločalo za spalnico pokrovitelja Slove-nijalesa, pa družina znanega bivSega tekača RaiSpa. Vendar je po žrebanju nato spalnica ostala v Dupljah.
Rezultati - moAki (25 km) - 1. Kolander 1;15:18, 2. TurAič ": '5,30, 3. BeAter 1 -15-55 4. Gabar l;l</.t6, 6. Kobilica 1:17:01 6. Tajnikar 1; 17:03, 7. Orešek T18.32, 8. Kemperl 1; 18:43, 9. Rok 1; 18:62, 10. Lotrič 1:20:56; ženske (25 km) - 1. Munih 1;25:46, 2. Kordež 1;29:48, 3. Dolenc 1;51.08. 4. Prijatelj 1;53:39. 5. Modic 1-53:56; moAki - trim tek (15 km) - 1.
V družinskem teku v Dupljah je bila najboljša družina Raipš Tekli so oče Jože, mama Karmen in sin Milko - Foto: F Perdan
Rudi Kolander iz Maribora je bil v 25 km dolgi smučini petega smu carskega teka Po poteh kokrškega odreda   v   Dupljah   najhitrejši. — Foto: F. Perdan
Gregorič 46,52, 2. AndolSek 48,09, 3. Kožuh 49,21. 4. Simčič 56,22, 5. Vrtač 57,01; ženske (15 km) - 1. Jelovčan 54,33, 2. Kline 56,55, 3. Korošce 57,50, 4. Moder 1;03:32, 5. JoSt 1; 1 1:42; JLA TO, milica (15 km) - 1. Fajfar 1;06:30, 2. KordiS (oba Bovec) l;10:00. 3. Likar (RSNZ) 1;10:30, 1. Novak (UJV Kranj 1;11:60:00, 5. Cufar (TO Tolmin) 1; 11:10; pionirji - (10 km) - 1. Slabanja 19.50, 2. Tarman 20,10. 3. Strel 20.35. '1. Velepec 21,17. 5. PuAar 22,03; pionirke - 1. Smrekar 21,30, 2. Pogačnik 23,15, 3. Kokalj 24,20, 4. Kline 25,03, 5. Mlakar 26,39; kmetje (15 km) - 1. GraAič 1;23:29, 2. Dolenc 1;24:38, 3. Fajfar l;28:4.r>; družinski tek - 1. RaiAp (Jože, Milka, Karmen), 2. Kovač, 3. Premože, 4. Šimenc, 5. Grom.
D. Humer
O LAS 8.STRAN
TOREK 22 JANUARJA 19W
RADOVLJICA
10. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ih družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 30. januarja,ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine. Gorenjska c. 19
15. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA bo po skupni seji v veliki dvorani skupščine
15. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTJ bo po skupni seji v mali dvorani skupščine
14. seja
DRUŽBENO
POLITIČNEGA ZBORA
bo po skupni seji v sobi
družbenopolitičnih
organizacij,
Gorenjska c. 25
Dnevni red
Na skupni aeji se bodo delegati vseh treh zborov skupščine občine spomnili 70. obletnice rojstva Edvarda Kardelja, častnega občana radovljiške občine, velikana nase revolucije in ideologa razvoja političnega sistem« socialističnega samoupravljanja.
Zatem bodo zbori zasedali ločeno. Po potrditvi zapisnika 9. skupne seje z dne 26. decembra   1979 bodo obravnavali:
— predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu za financiranj« delovanja krajevnih skupnosti
— informacijo o zdravstveni službi v občini Radovljica
— predlog odloka o sploSnem interesu za območje izgradnje ceste skozi Poljče do naselja Begunje
— predlog odločbe o sploAnem interesu na območju nakupovalnega centra Lesce
— predlog okoka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Radovljica
— osnutek odluka o ureditvi nekaterih /,ad«-v h področja i8»»ebne obrti v občini Radovljica
— predlog delovnega programa skupščine občine Radovljica za leto 1980
— razrešitve in imenovanja
— delegatska vprašanja
Odgovori na vprašanja delegatov
JE TUDI ZAVOD DOLŽAN PRISPEVATI?
Na vprašanje, ali je tudi zavod Matevža Langusa, ki sam ne ustvarja dohodka, dolian financirati dejavnost krajevnih skupnosti, delegacija prejema naslednji odgovor:
»Po sklepu vaših samoupravnih organov ste pristopili k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki ga skladno z republiško ustavo delavci temeljnih organizacij namenijo za zadovoljevanje skupin potreb v krajevnih skupnostih.«
KONFERENCA DELEGACIJ NE DELA
Delegacija za zbor združenega dela v osnovni soli A. T. Linhart je pvjtavila vprašanje zaradi neudeležbe ostalih članov konference delegacij na sejah skupščine.
»Sestankov konference delegacij bi se morali udeleževati vsi člani konference delegacij, saj bi s tem omogočili bolj samoupravno odločanje v občinski skupščini. Delo v konferenci je dolžnost vsakega, ki je bil izvoljen, za nedelavnost pa so odgovorni tudi individualni poslovodni organi in družbenopolitične organizacije.«
UREDITEV KROPE IN KAMNE GORICE
Na vprašanje, zakaj v proračunu ni vnesen tudi znesek za začetek del pri ureditvi stare Krope in Kamne gorice, delegacija iz Krope dobiva naslednji odgovor:
»Izvrsni svet je ob izdelavi predloga proračuna za leto 1980 obravnaval problematiko urejanja Linhartovega trga v Radovljici in tudi drugih naselij v občini, kjer so zgradbe spomeniško zaščitene.
Oblikovano je bilo stališče, da je potrebno glede na to, da celotna ureditev presega finančne možnosti, obnovo uresničevati postopoma, kar pomeni, da je potrebno najprej zaključiti že začeta dela v starem delu Radovljice.«
PREMALO LOKACIJ V PODDOBRAVI Delegacijo   iz   Elana zanima, kaj bo občinska skupščina ukrenila v zvezi z občutnim pomanj-
Program dela skupščine
Delovni program skupščine občine Radovljica za letošnje leto vsebuje s statutom določene naloge in pristojnosti, ki jih ima skupščina kot organ za sprejemanje političnih odločitev, naloge v zvezi s spremljanjem družbenoekonomskih gibanj in uresničevanjem družbenega plana občine, prispevke, ki izhajajo iz pobud nekaterih interesnih in krajevnih skupnosti, neuresničene naloge iz minulega leta ter
Koliko za razlaščena zemljišča
Predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča določa, da znaša poprečna gradbena cena za kvadratni meter uporabne tlorisne površine družinske stanovanjske hiše na območju radovljiške občine 7800 dinarjev, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše pa predstavljajo 15 odstotkov od vrednosti poprečne gradbene cene za kvadratni meter koristne stanovanjske površine. Pri zemljiščih, ki so nagnjena, močvirnata ali skalnata, se stroški urejanja povečajo do 5 odstotkov od poprečne gradbene cene, pri odškodnini za stavbna zemljišča pa znašajo do 50 odstotkov od ugotovljene.
Glede na položaj zemljišča, velikost kraja in možnost prometnih zvez se območje radovljiške občine deli na dve coni. Cona A zajema Radovljico, Predtrg, Lesce, BLed, Bohinjsko Bistrico. Ribčev laz in Ukane, vse ostalo območje pa sodi v cono B.
Osnova za izračun dohodka od stavbnega zemljišča naj bi bila po tem odloku enoletna stanarina za stanovanjsko hišo, preračunana na dejansko površino razlaščenega zemljišča, odškodnina za razlaščena zemljišča pa naj bi veljala za močje cone A 2,9 odstotka ir območje cone B 2,4 odstotka osnove za izračun dohodka od stavb nega zemljišča.
ob-za od
del nalog iz programa dela republiške skupščine.
Program je eden od elementov za poglabljanje delovanja celovitega delegatskega sistema. Zato je nujno, da vsi predlagatelji gradiv pravočasno pripravijo predloge, da je delo posameznih delegacij oziroma konferenc delegacij čim bolj plodno, za to pa morajo biti tudi dobro obveščene.
V drugem delu programa so opredeljene glavne naloge, s katerimi bo skupščina občine Radovljica vplivala na izboljšanje pogojev dela in življenja. To je zlasti gospodarjenje s posebnim poudarkom na ekonomski stabilizaciji. Skupščina bo razen spremljanja uresničevanja stabilizacijskih ukrepov ocenjevala tudi usklajenost vseh programov s stvarnimi možnostmi gospodarstva v občini. Razen tega bo izdelala prioriteto investicijskih vlaganj, kjer bo posebno pozornost posvetila skladnejšemu razvoju posameznih področij.
Vprašanja zasebne obrti
Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Radovljica je pripravil osnutek odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti. Ureja prodajo izdelkov zasebnih obrtnikov, opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnega prostora samostojnih obrtnikov, sprejemanje gostov na prenočevanje pri zasebnih gospodinjstvih, prodajo na drobno, opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranskega poklica in opravljanje gospodarskih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb.
Izvrsni svet je osnutek obravnaval in naročil oddelku za gospodarstvo in finance, naj pregleda, katera opravila bi vanj se sodila. Nekatere pripombe je posredovalo tudi že združenje obrtnikov, pričakujejo pa jih Ae iz javne razprave.
kanjem lokacij za stanovanjsko gradnjo v Poddobravi v Begunjah.
»Čeravno je bil zazidalni načrt sprejet na podlagi posebnega dogovora z združenim delom, krajevno skupnostjo, izvršnim svetom in samoupravno stanovanjsko skupnostjo, je bilo med postopkom geodetskih in upravnih opravil nekaj težav z lastniki zemljišč in predstavnikom krajevne skupnosti. Trenutno je pripravljen osnutek odloka o določitvi zemljišč za stanovanjsko in komunalno gradnjo, ki pa ga ni mogoče dati v javno razpravo, dokler zemljišče ni označeno z mejnimi kamni, kar bodo lahko opravili šele spomladi. Razen tega je treba dobiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalne naprave.
Program stanovanjske graditve za to srednjeročno obdobje predvideva gradnje družbenih stanovanj na tej lokaciji, medtem ko se program potreb po individualni gradnji pripravlja v okviru stanovanjske zadruge Dom in samoupravne stanovanjske skupnosti.«
V STARI FUŽINI POGREŠAJO DRUŽBENE PROSTORE
Delegacija krajevne skupnosti Stara Fužina je naslovila na skupščino proračunski zahtevek za sofinanciranja izgradnje prostorov za delo krajevne skupnosti družbenopolitičnih organizacij in društev. Odgovor:
»Upoštevajoč sprejete temelje za sestavo proračuna za leto 1980 in zlasti resolucijska določila o dovoljenih stopnjah povečanja skupne in splošne porabe ni mogoče v proračunu za letos načrtovati sredstva za sofinanciranje. Potrebno bi bilo, da investitor izdela projekt objekta in oporedeli celotno finančno konstrukcijo, da bo s tem podana možnost uresničitve investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju.«
Za sodobno
cesto in Murkin center
Modernizacija ceste od Žirovnice do Begunj, ki jo vodi republiška skupnost za cesto, bo končana predvidoma letos. Dela od Žirovnice do Poljč so v glavnem že opravljena, letos pa bo prišel na vrsto še odcep skozi Poljče in do Begunj. Temeljita obnova ceste, ki vsebuje tudi razširitev in izravnavo cestišča, bo več ali manj prizadela zemljišča petintridesetih lastnikov. Izvršni svet predlaga, da se za ta zemljišča sprejme odlok o splošnem interesu.
Odločbo o splošnem interesu pa naj bi delegati sprejeli za okroglo 5,3 hektara zemljišč v Lescah, pretežno travnikov, pašnikov in poti, ki jih trgovska delovna organizacija Murka potrebuje za izgradnjo nakupovalnega centra.
Financiranje krajevnih skupnosti
Delegati vseh treh zborov so na zadnji lanski seji skupščine sprejeli odlok o proračunu občine Radovljica za leto 1980, ki med drugim predvideva tudi 200.000 dinarjev več oziroma v skupnem znesku 3,099.200 dinarjev za redno dejavnost krajevnih skupnosti.
Tokrat prihaja na dnevni red predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu za financiranje delovanje krajevnih skupnosti. Ta predvnj deva, naj bi organizacije združenega dela po zaključnem računu za leto 1979 namenile v letu 1980 za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih najmanj tolikšen del dohodka, kot ga predstavlja 500 dinarjev na zaposle-
za
nega delavca. To velja organizacije znotraj radovljiške občine pa tudi za tiste, ki imajo sedež v drugi občini.
Aneks k samoupravnemu sporazumu tudi predvideva, naj bi za delavce, ki prebivajo v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica in so zaposleni zunaj krajevne skupnosti, združevali dodatno po 1000 dinarjev na zaposlenega, in to pet let, namensko za ureditev muzeja Tomaža Godca in večnamenske dvorane v Bohinjski Bistrici. Organizacije združenega dela in poslovne enote, ki imajo sedež v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, pa bi v ta namen odvajale 0,8 odstotka od dohodka, ustvarjenega v letih od 1978 do 1982.
DOGOVORILI SMO SE
Zdravstveni delavci pojasnujejo
Zakaj je bilo nujno zvišanje prispevne stopnje za zdravstveno varstvo — Potrebna je boljša obveščenost —  Več pozornosti vprašanju odnosoi do bolnikov in disciplini zdravnikov
Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval izvrsni svet skupščine občine Radovljica, je pripravila informacijo o problematiki zdravstvenega varstva v občini. Z njo so zdravstveni delavci iz treh zdravstvenih domov v radovljiški občini želeli podati svoj pogled na vprašanja, ki vladajo v zdravstvu sploh in ki jih delegati, uporabniki storitev, vidijo kot napake. Informacija je zato tudi odgovor na številne kritike, ki so se pojavile predvsem ob zahtevi po zvišanju prispevne stopnje za zdravstveno varstvo.
Dobrih 20,8 milijona dinarjev, kolikor so jih lani dobili zdravstveni domovi v Bohinju, na Bledu in v Radovljici, je bilo namenjenih v glavnem za osebne dohodke in materialne stroške 136 zdravstvenih delavcev. Ta znesek predstavlja le 13 odstotkov vseh sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo, statistični pokazatelji pa govore, da od 100 bolnikov dobi popolno zdravstveno oskrbo v enem od teh treh domov kar 80 do 90 bolnikov. To pomeni, da se v bolnišnicah, ki zahtevajo trikrat toliko denarja, zdravi malo občanov. Večja sredstva za zdravstveno varstvo je zahtevalo prav bolnišnično zdravljenje, saj je Klinični  center  svoje storitve
lani podražil kar za 40 odstotkov.
V srednjeročnem programu razvoja si zdravstveni delavci skupaj z uporabniki zdravstvo nih storitev zadajajo nalogo, d» bolj točno opredelijo, kakftfc vpliv ima domači zdravnik n» stroške zdravstvenega varstvi Gre v prvi vrsti za to, da bi biti uporabniki in združeno delo pravilno obveščeni, saj prav zarad1, tega prihaja do očitkov, češ d« zdravnik lahko bistveno vpliv« na odsotnost z dela. Res lahke vpliva, ni pa odsotnost z dela x»; to njegova krivda. Ovrednotiti bo potrebno tudi vpliv zdravnik« na porabo zdravil, ob tem pa n< pozabiti na učinkovitost zdravljenja z zdravili.
Zdravstveni delavci zato predlagajo, da bi v občini izboljšal) obveščanje občanov o tem, k« lahko pričakujejo od določen« višine prispevne stopnje, kas denar gre, na kaj lahko vplivaj« zdravstveni delavci in na kaj občani. Menijo tudi, da bi lahko konkretno odgovorili le na konkretne pritožbe, zato je treb*v jasno povedati, kam naj občan kritiko naslovijo. Obenem » trjujejo, da bodo posvetili vet pozornosti vprašanju odnosov do bolnikov in disciplini zdravnikov.
2nHn]ufnaT'em ''T'"7 ' Tinr!jm' lani dobili za delo dobrih
20 H milijona dinarjev kar predstavlja le IS odstotkov vseh sredstev, ki so jih delovni ljudje namenili za zdravstveno varstvo.
DOGOVORILI SMO SE
Letos bodo potrebni še večji napori za boljše gospodarjenje    -    Proračun   bo   z   zvezno in republiško resolucijo uskladil izvršni svet - Več pomembnih odlokov
Na deveti skupni seji vseh treh zborov skupščine ohčine Radovljica, ki je bila 26. decembra lani. so delegati obravnavali analizo poslovanja temeljnih organizacij, ki so v lanskih prvih devetih mesecih zabeležile izgubo ali pa so bile na meji rantabilnosti. Ocenili so. da je bilo v tem obodbju radovljiško gospodarstvo na splošno uspešno in da bodo podobni rezultati tudi ob koncu leta. Z izgubo sta devetme-sečje zaključili Kompasova temeljna organizacija Hotel Bled in Alpe tourova Hoteli Pokljuka, medtem ko so bile na meji rentabilnosti Veriga, temeljna organizacija Orodjarna. Vezenine — Damska oblačila. Turist progres Kobla, Golfturist — Hoteli Bled in Frizerski salon Nada iz Radovljice. Delegati so opozorili tudi na prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami, na prizadevanja za stabilnejše gospodarjenje in še posebej na omejevanje uvoza v letu 19811
Na skupni seji so sprejeli tudi predlog proračina za leto 1980 in pooblastili izvršni «vet. da lahko uskladi proračunsko porabo z zvezno in republiško resolucijo. Posebna komisija bo preučila možnosti 'za oblikovanje boljšega ključa za financiranje krajevnih skupnosti, saj se po besedah delegata dogaja, da v nekaterih krajevnih skupnostih za-
poslujejo več profesionalnih delavcev, drugje pa nimajo denarja niti za plačilo honorarnega dela.
Delegati so zatem sprejeli predlog odloka o začasnih prispevnih stopnjah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter komunalne skupnosti in skupnosti za varstvo pred požarom. Zaradi nezakonitosti nekaterih določil je bilo potrebno spremeniti odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Potrdili so tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Bleda in predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta LIP Bled. ob obravnavi predloga odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in prepovedi graditve na vplivnem območju Lesc. pa je delegat načel vprašanje pozidave rodovitnih površin.
Zatem so delegati sprejeli še predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij NOV v občini Radovljica ter poudarili, da bi morali bolje skrbeti tudi za vse ostale spomenike. Strinjali so se s predlogom Turist progresa Ingeniring iz Radovljice, da ne ho več opravljal geodetskih storitev, in izdali soglasje k imenovanju Pavleta Dolarja za direktorja delovne organizacije Gorenjske bolnišnice -Jesenice.
V novo leto s kvalitetnejšo Tangento
Tržič — V torek, 15. januarja, so se sestali člani uredniškega odbora glasila občinske konference ZSMS Tržič Tangenta in razpravljali o organiziranosti in delu odbora, osrednja točka pa je bila. kako zagotoviti kvalitetnejše glasilo.
Lani so izdali tri številke, kar gotovo ni spodbudna ugotovitev, saj so jih predvidevali šest. Vzrok so bile predvsem kadrovske težave v centru za obveščanje in propagando, premalo pa je bilo tudi sodelovanja dopisnikov iz osnovnih organizacij ZSMS ter družbenih organizacij in društev. Kljub temu so bile vse tri številke Tangente vsebinsko bogate, senco nanje je metala le tehnična plat, saj je bil tisk povsem navaden in zato tudi fotografije niso najbolje izpadle.
Na torkovi seji so se zmenili za boljše rešitve. Za prihodnjo Številk«, ki naj bi izšla v prvi polovici februarja, načrtujejo kvalitetnejšo obliko, nov zunanji videz, medtem ko bodo ustaljene rubrike ostale Izvolili so tudi nov uredniški odbor in zadolžili posameznike, ki bodo skrbeli za rubrike.
J. Kepic
Tudi druge poteze ne pomagajo. Na 2. 13 odlogi Lg3: 3. hg.3: Dg3: +  t matiranjem.
Beli se je vdal.
Po 3, fg3: sledi "že znani manever Tg2 + 4. Khl Td2: + 5. Kgl Tg2+ 6. Khl Tg3: + in mat v naslednji potezi. Poglejmo si še drugo možnost.
3. hg3:
Dh5!
i		■ v.				
■a						1
	a		i.	im m		
Up			■			■
■a			A		/i	
						
m i					®	
Diagram 12
Preti mat na hi!
1.
4 f3
Dh2 mat
Kg2
Se2: +
(gl. diagram 11)
Tako beli omogoči nasprotniku uzvedbo mat ne zamisli. Vendar pa bi črni imel občutno prednost tudi po 2. De2: Te2 3. Le2:.
SSS *
8"
*****
2. ...
3. Kf3:
f3 + !! Sgl + !
8			i			*	5
7	i.						a
• a s	a						
1	HI						■
	A		a	H ■	A	H	
A		& !2		i	S		
Kf4
Beli se je vdal. Na 4. sledi Lh6 mat. Na drugi možni umik pa doleti kralja naslednji konec.
Kg2 Kgl:
Lh3 + Tfl: mat
(gl. diagram 13)
Diagram U Matna slika po 4.
Dh2 mat
8r^%
iS**
Naslednja matna slika trdnjave in lovca na diagramu 13 je razmeroma pogosta. Zelo zanimiv pa je način izvedbe matiranja z izhodiščnega položaja na diagramu 12 I HAJ KOV - BERKOVIC; Moskva, 1975).
A
			n	
	A			A
Odmev na kvaliteto jabolk letošnje ozimnice
Kvaliteta jabolk letošnje ozimnice
Diagram 1.1
Matna slika'
Položaj po 5____Tfl: mat
Janez Kunsič iz Zasipa nam piše: »Pod tem naslovom je v Glasu dipl. inž. Valentin Benedičič skušal potolažiti zelo razočarane kupce jabolk iz nasada Resje pri Podvinu. Zelo razočarane, pravim. Jabolka, ki smo jih tam kupovali, so bila na oči zelo kvalitetna, morda še posebej sorta j ona ta n. So bila pa tudi primerno draga, zaradi tako obilne letine, mislim, da celo predraga.
Kmalu po vskladiščenju pa se je na jonatanu pokazala nekakšna čudna bolezen. Na pogled bi človek sklepal, da so plodovi na drevju zmrznili. Propadanje sadeža se je začelo le na enem koncu in se potem razvijalo. Postavil bi rad nekaj vprašanj:
1. Zakaj jonatan po naših vrtovih ni bil napaden? Pa čeprav mu nismo nudili tako intenzivnega varstva kot v nasadu Resje?
2. Danes nihče več ne taji, da večina tudi sadnih škropiv vsebuje te ali one vrste strup, ki je človeku lahko usoden. Kako naj potem preprosto zaupamo varstvenemu ukrepu, da je določen čas pred trgvatvijo škropljenje z določenimi škropivi prepovedano? Če »nanesen« kalcijev klorid ne ostane le na površini plodov, smatram, da je tako tudi z drugimi strupenimi škropivi. Teh pa na plantažnih nasadih ni ravno malo.
3. Vsako uvoženo sadje je podvrženo pregledu — ali so taki pregledi opravljeni tudi v Resjah?«
Za odgovore smo prosili Valentina Benedičiča, ki takole odgovarja:
»Vprašanja tovariša Kunšiča v zvezi z mojim člankom o kvaliteti jabolk letošnje ozimnice so prav gotovo zanimiva in tudi aktualna. V odgovoru nanje ne bi hotel ponavljati pojasnil, ki sem jih že navedel v svojem prejšnjem prispevku, pač pa bom poizkusil dati »ustrezne« odgovore na neposredno zastavljena vprašanja v obsegu, ki ga polemika v tem časopisu dopušča.
Pojav fiziološke bolezni »notranji zlom« pri Jonatanu ni nov, a se je v našem nasadu letos prvič pojavil. Naši stalni kupci jabolk so to že sami ugotovili. Velike škode zaradi tega obolenja pa so že, imeli v mnogih drugih deželah na večjih proizvodnih področjih v določenih letih kot na Južnem Tirolskem v letih 1976 in -1978. Tudi v mnogih sadovnjakih pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji ta pojav ni nov niti v preteklih niti v letošnjem letu. To je torej pojav, ki se pojavi tako izrazito samo na nekaterih področjih v posameznih letih v odvisnosti predvsem klime in ga zato ni mogoče z gotovostjo v naprej napovedati. Zakaj se te napake na sadju, pridelanem po vrtovih niso pojavile v takšnem obsegu (pojavile so se pa tudi!), je vzrok predvsem v intenziv-
Planinska šola v Gorjah
Gorje — Letošnjo zimo organizira Planinsko društvo Gorje planinsko šolo. Predavanja so vsako sredo ob 18. uri v osnovni šoli Bratje Zvan. Prvo predavanje je bilo 16. januarja. Udeleženci šole se seznanjajo s planinsko organizacijo in njenimi nalogami, našim in tujim gorskim svetom, s hojo in prehrano v gorah, varnostjo, smučanjem in posredovanjem v kritičnih primerih. Za zaključek je načrtovan skupni pohod v gore.
J. A.
Napredek čebelarjem
Podnart - V nedeljo, 6. januarja, je bil na Srednji Dobravi pri Kropi občni zbor čebelarske družine Podnart - Kropa. Ta družina združuje čebelarje iz krajevnih skupnosti Podnart. Kropa, Kamna gorica in Ljubljano. V njej je včlanjenih triintrideset čebelarjev, ki imajo nad tristo petdeset panjev čebel.
Na občnem zboru so čebelarji najprej ocenili delo v minulem obdobju. Kot so ob tem ugotovili, čebelarjenje precej napreduje. Poleg medu čebelarji namreč pridelujejo vedno v večjih količinah tudi cvetni prah, propolis in matični mleček.
V nadaljevanju občnega zbora so čebelarji sprejeli smernice za svoje bodoče delo in izvolili novo vodstvo družine. Za predsednika družine so ponovno imenovali Franca Šolarja.
C. Rozman
nosit pridelovanja. Drobni, pa tudi manj intenzivno obarvani plodovi so temu pojavu znatno manj podvr ženi zlasti takrat, če drevje hkrati tudi slabo raste, kar je značilno za ekstenzivno proizvodnji). Ob slabi rasti ostaja večji delež kalcija za plodove, v katerih se ga navadno nabere enaka količina ne glede na velikost plodu, relativno ga je torej v takšnem majhnem plodu v kub. cm mesa lahko znatno več kot v debelem, kar bistveno vpliva na njegovo trpežnost.
Glede drugega vprašanja, o stru penasti škropiv ali fitofarmacevt-skih pripravkov ter njihovem vplivu na človeka in okolje, bi na tem mestu le težko dovolj izčrpno odgovoril. Vsekakor prihaja na tem področju kmetijstvo v nasprotje predvsem z nekaterimi navdušenimi pristaši varstva okolja (med katere sicer spadamo v precejšnji meri tudi mi — kmetje), ki so se kmetijstvu že odtujili, ne poznajo razmer, želeli pa bi imeti nedotaknjeno naravo in poceni kvalitetno hrano, i
Prav gotovo vsebujejo mnogi fito-farmacevtski pripravki tudi strupe ne snovi tako kot lahko trdimo, da so strupene snovi tudi v zdravilih in da so celo nekatera živila kot npr. kuhinjska sol v določenih količinah in okoliščinah strupena, da ne govorimo o alkoholu in nikotinu, ki je celo bolj strupen kot nekatera škropiva, a ga kljub temu mnogi dokaj brezskrbno uživajo. Bistvo vprašanja torej ni toliko v sami strupenosti, temveč v tem, kdaj, kje in kako in v kakšni količini neko sredstvo uporabljamo, da ne bo prišlo niti do negativnih posledic pri sami uporabi, niti pri uživanju hrane in na okolju,  kjer jih  uporabljamo. Na področju varstva rastlin to predpisujejo zakonski predpisi, ki slone na dolgoletnih proučevanjih vpliva posameznih pripravkov tako na škodljivce ali bolezni rastlin, proti katerim so predvsem namenjeni, kot tudi na človeka in okolje, kateremu naj bi ne škodovali ali ga onesnaževali. Na tej osnovi sta določena dva normativa, in sicer karenca, ki predstavlja rok zadnje uporabe določenega sredstva pred obiranjem odnosno uživanjem in toleranca, kar je maksimalno dopustna količina ostankov  v hrani, ki človeku ob uživanju takšne hrane ne more škodovati. Ob upoštevanju karence (ne glede na  vreme po škropljenju.'), torej ne more priti do preseganja predpisanih toleranc, kar naj bi se vsaj občasno kontroliralo s pregledi, ki pa so zelo dragi in se jih dejansko opravi bolj malo. V našem nasadu smo imeli doslej že nekaj pregledov na  ostanke nekaterih pripravkov opravljenih s strani Biotehniške fakultete,   katerih   rezultati   so bili objavljeni tudi V Sodobnem kmetijstvu.
Glede prehoda pripravkov v rastlino (sistemično delovanje) in s tem tudi v plodove pa je takšno delovanje ne samo možno, temveč celo zaželeno, zlasti v borbi proti nekaterim škodljivcem, ki jih težko direktno zadenemo (npr. uši v zavitih listih) ali pa pri zdravljenju že nastalih infekcij z raznimi boleznimi (npr. uničenju kalčkov škrlupa, ki so po infekciji ob ugodnem deževnem vremenu že prodrli v listje in plodove). V takšnih primerih je prav
gotovo učinkovitejše zdravljenje preko soka rastline podobno kot je bolj učinkovita injekcija od mazila v humani medicini ali veterini v primerih zdravljenja notranjih obolenj. Zal pa je takšnih pripravkov v fitomedicini še bolj malo in tudi na kakšne injekcije na tem področju ni računati. Sodobno varstvo rastlin zato sloni predvsem na izboru ustreznih učinkovitih, a manj stru penih pripravkih, ko je to potrebno, ki uničijo po možnosti samo določeno vrsto škodljivca in ne škodujejo njegovim naravnim sovražnikom, pri čemer so ravno sistematični pripravki, ki se v rastlino vpijajo, zelo učinkoviti.
Bistvo je torej v tem, da se zlasti s strupenimi pripravki škropi samo takrat, ko je to nujno potrebno tako, da ne puščajo škodljivih ostankov niti v plodu takrat, ko so leti užitno zreli, kar zagotavlja edino njihova pravilna uporaba. Evidenco o uporabi vseh fitopripravkov v nasadu pa tekoče vodimo v skladu z zakonom in jo je vedno možno kontrolirati odnosno ugotavljati ali je bila opravljena zaščita v skladu s predpisanimi karencami.
Škropljenje s kalcijevim kloridom, s katerim žal mi doslej nismo škropili, sicer sloni na podobni osnovi prehoda v rastlino skozi listje (foliarno) s tem, da gre v tem primeru za gnojilo, ki je »hrana« za rastline. V presnovi (metabolizmu) preide kalcij v sestavo organskih spojin celičnih open, katerim daje ustrezno trdnost, plodu pa s tem tudi trpežnost. Sicer je res, da to ni običajna pot prehoda »hrane« v rastlino, toda naj mi bo še enkrat dovoljena primerjava z medicino ali vsaj veterino, kjer tudi pogosto dajo hrano »v žilo«, če je to potrebni/, kar sicer tudi ni običajno, pa se nad tem nihče ne spotika.
■Mislim, da sem s tem vsaj v glavnem odgovoril na zastavljena vprašanja tov. Kunšiča in morda tudi drugim, ki jih ta problematika zanima. Poleg tega pa sem pripravljen dati tudi dodatna ustna pojasnila, če kdo to želi v okviru mojega poznavanja teh pojavov.
Ob tej priložnosti se kot odgovorni sadjar v svojem imenu in v imenu kolektiva, v katerem delam, opro-ščam vsem kupcem ozimnice v našem nasadu Resje pri Podvinu za slabšo trpežnost nekaterih jabolk v primerjavi s preteklimi leti, čeprav ob prodaji letošnjega pridelka tega nismo niti predvidevali niti nismo tega objektivno krivi. Hkrati kupce tudi na tem mestu ponovno obveščam, da lahko dobe do konca leta povrnjeno škodo za poškodovana jabolka vsak dan dopoldan v naši trgovini v Radovljici ali pa ob petkih dopoldan v sadovnjaku na Resju. Za uveljavitev rekreacije naj predlože naš fakturni blok in vsa jabolka, ki kažejo znake notranjega zloma. Reklamacije sindikatov in večjih kupcev rešujemo sporazumno s fakturnimi dobropisi. Upamo, da bomo na ta način uredili medsebojne odnose v obojestransko zadovoljstvo in da bodo tudi v bodoče ostali dosedanji kupci naši redni odjemalci« Valentin Benedičič dipl. ing. agr. K2K Kranj -TOZD Kooperacija Radovljica
Savo Dolinko regulirajo — Sava Dolinka je na desnem bregu pri Hrušici v preteklosti odnesla precej rodovitne zemlje. Da bi zemljo zavarovali pred nadaljnjim erozijskim delovanjem vode, prodišče pa spremenili v uporabno zemljišče, že nekaj časa regulirajo strugo te reke. Od predlani pa doslej so obdali več kot kilometer dolg odsek desnega brega z utrjenim skalovjem. To je potrebno tudi zaradi zavarovanja nove avtomobilske ceste, ki bo od karavanškega predora tekla tod mimo proti Vrbi. — B. B
GLLASlO.STRAN
TOREK. 22. JANUARJA19S?
21
KRANJ
22. SEJA DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE
♦ KRANJ, sreda, 30. januarja ob 15. uri v dvorani občinske skupščine
23. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda,
30. januarja ob 15. uri v dvorani občinske skupščine
24. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda,
30. januarja ob 15. uri v dvorani občinske skupščine
Dnevni red
Zbori kranjske občinske skupščine naj bi n« zasedanju 30. januarja na predlog predsedstva skupščine po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil, ugotovitvi sklepčnosti, sprejemu zapisnikov zadnjih sej in poročil o izvrševanju sklepov obravnavali:
— poročilo o izvrševanju programa ' i m zborov občinske skupščine za leto 1979
— predlog letošnjega programa dela zborov občinske skupščine
— poročilo o delu skupine delegatov v /boru občin in zboru združenega dela skupščine Slovenije v letu 1979
— pobudo za postavitev spominskega obeležja tovarišu Kdvardu Kardelju in trajno obelezitev spomina na tega revolucionarja v kranjski občini
— izgradnjo večnamenske dvorane v Savskem logu
— dogovor o letošnjem izvajanju davčne politike v Sloveniji
— predlog odloka o spremembah odloka o urbanističnem načrtu Kranja
— predlog odloka o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo v Britofu Dlg
— predlog odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, predvidenih po zazidalnem načrtu Britof Dlg za zasebno stanovanjsko gradnjo
— predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov  na območju  kranjske občine
— predlog sklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki se nanaša na uporabo sredstev solidarnosti za delno odstranitev posledic neurja in toče 13., 19. in 28. julija lani v občini Lenart v skupni visini 2.863.000 dinarjev
— predlog odloka o določitvi stopnje /a obveznosti združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela v sklad skupnih rezerv gospodarstva kranjske občine za letos, in
— predlog za razrešitev in imenovanje komandirja postaje milice Kranj.
Zadnja točka dnevnega reda so predlogi in vprašanja delegatov.
Predsedstvo skupščine predlaga, da bi zbori obravnavali poročilo o lanskem uresničevanju programa skupščine, predlog letošnjega programa skupščine, poročilo delegatov v republiški skupščini, pobudo za postavitev obeležja Edvardu Kardelju in gradnjo večnamenske dvorane v Kranju na skupnem zasedanju, druge točke predlaganega dnevnega reda pa na ločenih sejah!
Združeni denar pomeni več
Podpisnik sporazuma o združevanju sredstev za večnamensko dvorano v Savskem logu naj bo tudi skupščina, v ta namen pa naj se določi tudi 19 milijonov dinarjev načrtovanih za umetno drsališče v okviru dogovora o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov — Krog podpisnikov naj se razširi, prav tako pa naj se že oblikuje družbeni organ za upravljanje z novim
objektom
Nad 65.000 ljudi že združuje kranjska občina, pa nima primernega vsestransko uporabnega prireditvenega prostora z možnostjo sprejema večjega števila občinstva oziroma gledalcev ali udeležencev. V tem kranjska občina že zaostaja za številnimi občinami. Gorenjski sejem je dal pobudo in tudi začetna sredstva za zgraditev večnamenskega prireditvenega in poslovnega prostora, uporabnega za sejemske in druge gospodarske prireditve, družbenopolitične in družabne manifestacije, kulturne, športne in druge prireditve, v skrajnem primeru pa tudi za preselitev določenih dejavnosti ali proizvodnje, nujne ob naravnih ali drugih nesrečah. Posebnega pomena, in to Kranj že dolgo pogreša, bi bila ureditev umetnega drsališča, uporabnega šest. mesecev letno.
Na ugoden odmev je naletela pobuda v kranjskem združenem delu. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za večnamenski objekt je podpisalo 19 organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih 77 odstotkov vseh kranjskih delovnih ljudi. Predračunska vrednost objekta je 12 starih milijard z opremo vred in z gradnjo ne kaže
Odprtost za pobude in predloge
Skoraj mesec dni je bil osnutek letošnjega delovnega programa zborov občinske skupštine v javni razpravi, na osnovi katere je predsedstvo skupščine oblikovalo predlog programa, ki naj bi bil sprejet v sredo. Predlog programa temelji na pobudah in predlogih izvršnega sveta in upravnih organov skupščine, družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij. 101 točko obsega program in je razdeljen v tri dele. Obsega tematski del in normativno dejavnost, tretji del programa pa je tematika, ki jo bo občinska skupščina obravnavala kot konferenca delegacij za zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine.
Skupščinskega programa na gre jemati ozko, ampak je program tudi zaradi svojega nastajanja delovna, usmeritev vseh organiziranih subjektivnih socialističnih sil v občini. Predvsem pa je pomembno, da program ni nekaj togega ali zaprtega, temveč je dokument sprejemljiv za pobude in predloge. Na osnovi letnega programa bo skupščinski koordinacijski odbor za programiranje oblikoval trimesečne pro-i grame, ki morajo biti čim bolj aktualni.
odlašati, saj so gradbena dela že začeta, vsako odlašanje pa pomeni tudi podražitev objekta, pomembnega za ljudi, njihove organizacije in dejavnosti. Ker Kranj že združuje na osnovi posebnega dogovora sredstva za objekte v krajevnih skupnostih in je planirano tudi umetno drsališče, za katerega je namenjenih 1,9 milijarde dinarjev, kar pa za gradnjo takšnega objekta sploh ne zadošča, odbor za gradnjo predlaga tudi vključitev tega denarja v gradnjo večnamenskega prostora. O tem predlogu bo v sredo sklepala skupščina. Prav tako naj skupščina vzpodbudi organizacije, ki še niso podpisale sporazuma o združevanju sredstev, naj to storijo, ker le združeni dinar v sedanjem položaju nekaj pomeni. Povedati je treba, da samoupravni sporazum že določa uporabo objekta. Le 20 dni bo objekt v celoti namenjen sejmu, sicer pa drsališču in drugim dejavnostim. Prav tako bo z objektom upravljal družbeni organ podpisnikov sporazuma, ki ga kaže čim prej oblikovati. Predvsem pa je pomembno, da je vzdrževanje objekta zagotovljeno, kar marsikje v Sloveniji in tudi v kranjski občini predstavlja nerešljiv problem!
DOGOVORIMO SE
Predlogi in spremembe odlokov
Predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko gradnjo Britof —
Osnutek zazidalnega načrta za Dlg na območju Britofa je bil že pred kranjsko občinsko skupščino, ki je z njim soglašala in ga dala v javno razpravo. Krajevna skupnost Britof je posredovala nekatere pripombe. Predvsem krajevna skupnost ne soglaša s predvidenim posegom v obstoječe urbanistične parcele in ograje in meni, da je treba cesto A premakniti. Skupnost prav tako ugotavlja, da bo v času gradnje obstoječe cestno omrežje preobremenjeno in je zato treba predhodno poskrbeti za nove neposrednejše cestne povezave po dveh variantnih predlogih.
Izvršni svet je pripombe obravnaval in je menil, da jih je .treba v največji možni meri upoštevati. Prav tako izvršni svet predlaga skupščini sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na tem območju Britofa.
Predlog spremembe odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijokih zemljišč in gozdov na območju kranjske občine — V kranjskem odloku o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v kranjski občini v prvem odstavku 6. člena piše, da so investitorji dolžni plačati pri gradnji počitniške hišice za spremembo namembnosti pa 40 dinarjev od kvadratnega metra ne glede na lego in kakovost zemljišča. Takšno določilo pa ni v skladu s 14. členom republiškega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa terja od skupščine da tudi pri gradnji počitniške hišice upošteva lego in kakovost zemljišča ter določi temu primerno odškodnino. Zato je treba sedanji kranjski odlok spremeniti.
Predlog   odloka   o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja  sredstev temeljnih organizacij   združenega   dela v sklad skupnih rezerv gospodarstva kranjske občine za leto 1980 - Zakon o skladih skupnih rezerv določa,  da  se  z  odlokom določi stopnja    obveznosti združevanja sredstev    za    rezerve   pri tistih temeljnih organizacijah, ki sporazuma   o   združevanju   sredstev niso podpisale.   Ker  to   velja   tudi za kranjsko občino, je sprejem taksnega   odloka   nujen,   saj   je vsaka temeljna organizacija dolžna prispevati v sklad skupnih rezerv gospodarstva in morajo biti obveznosti vseh enake.
Sklep odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu
uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v občini Lenart
— Kranjska skupščina je podpisnik družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč. Zato mora soglašati s predlogom 10. seje zbora uporabnik' v. da se občini Lenart dovoli uporaba sredstev solidarnosti v višini 2.863.000 dinarjev. Predlog izvršnega sveta kranjske skupščine je pritrdilen. Občina Lenart je utrpela 13., 19. in 28. julija lani škodo zaradi neurja, ki je dosegla 6,7 odstotka družbenega proizvoda v letu 1978. Kmetijstvo v občini Lenart naj bi prejelo 2,263.000 din, 600.000 dinarjev pa bi občina potrosila za pokritje škode v komunalnem gospodarstvu.
Razrešitev in imenovanje
Uprava javne varnosti iz Kranja predlaga zborom kranjske občinske skupščine raz-razrešitev Mira Dolžana z dolžnosti komandirja postaje milice v Kranju, ker odhaja na drugo pomembnejšo dolžnost. Uprava javne varnosti pa hkrati prosi skupščino za soglasje k imenovanju Ivana Gubina za komandirja kranjske postaje. Ivan Gubin je bil doslej komandir postaje jeseniške postaje mejne milice.
Predlog zboru združenega dela
Oddolžitev revolucionarju
V kompleksu nove osnovne šole na Planini, ki bo nosila ime Edvarda Kardelja, naj kranjsko združeno delo omogoči tudi postavitev spominskega obeležja velikemu revolucionarju, komunistu, mislecu in državniku -S sprejetjem predloga se Kranj vključuje v proslavitev 70. obletnice rojstva Edvarda Kardelja, ki se je spominjamo letos
Zbori kranjske občinske skupščine so na lanski žalni seji ob smrti velikana revolucije Edvarda Kardelja sklenili v občini trajno obeležiti njegov spomin. Edvard Kardelj je bil častni občan kranjske občine, ljubitelj njenih naravnih lepot in ustvarjalec, ki je v pogovorih z delavci kranjske občine pogosto razčiščeval probleme razvoja socialistične samoupravne demokracije. Njegovo ime bo nosila nova sodobna celodnevna šola na Planini, vendar se je v okviru občinske konference SZDL oblikoval predlog, da bi kazalo v kompleksu nove sole postaviti spominsko obležje. Takšno stališče je bilo sprejeto tudi na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL, o njem pa bodo sklepali v sredo, 30. januarja delegati vseh zborov kranjske občinske skupščine.
O dveh predlogih bo razpravljala skupščina v sredo. Sklep o poHtavitvi spominskega obeležja Edvardu Kardelju na Planini pomeni hkrati tudi vključevanje delovnih ljudi in občanov Kranja v letošnje proslavljanje 70. obletnice njegovega rojstva. Zbor združenega dela pa naj s sprejetjem pokroviteljstva nad akcijo za postavitev spominskega obeležja izrazi globoko spoštovanje Kranjčanov do osebnosti, dela in misli pokojnega revolucionarja in državnika. Zbor združenega dela naj z* izvedbo te pobude imenuje poseben odbor, ki bo izpeljal akcijo kot izraz spoštovanja in oddolžitev Edvardu Kardelju, hkrati pa kot obveznost, da bo Kranj uresničeval ideje in misli prerano umrlega voditelja!
Predolgi dnevni redi
Delegati so prejeli poročilo o lanskem uresničevanju programa dela zborov občinske skupščine. O njem kaže pred zasedanjem po delegacijah temeljito razpravljati in posredovati stališča na samem zasedanju 30. januarja. V poročilu je obdelana aktivnost občinske skupščine in njenih zborov ter komisij skupščine, prav tako pa so navedeni tudi razlogi, zakaj nekaterih programiranih tem ni bilo na dnevnem redu. kar pa ne pomeni, da delegatska skupščina ni bila aktivna. Lani sta se zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sestala  na 14
Povezanost
še šepa
Kranjske skupine delegatov v zboru občin in zboru združenega dela republiške skupščine spet poročajo o svojem delu občinski skupščini, ki jih je izvolila. Sedanje poročilo obsega dejavnost med lanskim majem in decembrom, ko se je republiška skupščina sestala trinajstkrat, skupine delegatov pa so imele deset sej.
Skupini delegatov za zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine iz kranjske občine se ponavadi sestajata skupaj in obravnavata republiška gradiva. Osemkrat je gradivo za seje republiške skupščine obravnavala samo občinska skupščina, v vseh ostalih primerih pa je bilo delo delegatov povezano z občinsko skupščino ali pa so delegati sami predlagali pripombe na gradiva.
Na splošno je treba delo skupin pozitivno oceniti. Kažejo pa se tudi nekatere pomanjkljivosti. Gre predvsem za slabšo udeležbo nekaterih članov skupin na skupnih zasedanjih, čeprav so bileiz vršene nekatere kadrovske spremembe. Prav tako skupine delegatov za republiško skupščino še nimajo dobre povezanosti in sodelovanja z delegacijami krajevnih skupnosti združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami.
sejah, družbenopolitični zbor pa ■ 13 zasedanjih. Slavnostno zasedan* ob občinskem prazniku ni UP°^. vano. Po programu bi moral zbo združenega dela obravnavati 8 točk dnevnega reda, zbor krajevni skupnosti 115 in družbenopolittf11 zbor 92 zadev. Čeprav vsa načrta vana problematika ni bila obravnavana, pa je bilo dodatnih točj dnevnega reda toliko, da je bil pl»* obravnavanih zadev presežen. Zbtf združenega dela je obravnaval zadev, zbor krajevnih skupnosti H in družbenopolitični zbor 103 z» deve!
Podatki zgovorno kažejo, da *' dnevni redi prenatrpani in da ? treba občinsko skupščino razbremeniti. Nujna bo večja selekcij;' še posebej velja tudi za dodati* točke dnevnega reda, ki so * posebno jeseni polnile dnevne rw skupščine.
Kranj naj podpiše
Kranjska občina je pristopil« in podpisala družbeni dogovor i1 usklajevanju davčne politike \ Sloveniji za lansko leto. To je l* nekajletna praksa v Sloveniji. ^ prispeva k skladnejši davčni politiki v republiki. Ker je v razpravi osnutek zakona o davkih občanov SR Slovenije, ki naj bi P° javni razpravi in usklajevanju začel veljati v začetku leta lSB za letos ne bi kazalo oblikovati novega dogovora, temveč podalj sati in podpisati sedanjega. Izvršni svet občinske skupščine je o, tem razpravljal in predlaga skup ščini, da Kranj soglaša s podaljša njem veljavnosti lanskeg* družbenega dogovora, ki naj JE* občina podpiše. \_
Stran za delegatsko odločanje as os**" gradiva Indok službe skupščine obči«' Kranj pripravil Jace K os n jek
Takšna b<> večnamenska dvorana v Savskem logu v Kranju
MALI	telefon 23-341
OGLASI	
= prodam =========	
Prodam jedilni in semenski KROMPIR ieor. Zg. Brnik 44. Cerklje 235
Prodam STRUŽNICO Potisje 2.50/1500. Naglic Jože. Jezerska c. 124/d. Kranj 302
Prodam KRAŠKI TERAN po 28 din. Večjo količino pripeljem na dom. Telefon: 067-74-012 310
Prodam drobni KROMPIR Podbrezje 54. Duplje .344
Prodam PRIKOLICO za osebni avto in NOŽE, ena polovica do tri-četrt cole, za ročno navojno čeljust, premera 2 cole, znamke rems. Potočnik Peter, Sv. Duh 74, Skofja Loka 345
Prodam suhe jablanine BUTARE. Podbrezje 49, Duplje 346
Prodam GRAMOFON GAR-RARD z ojačevalcem in zvočnikoma 2x 20 VV, vse v odličnem stanju. Pogačnik, Zvirče 30, Tržič 347
Prodam novo kombinirano PEČ za v kopalnico. Logonder Anton, Crngrob 6, Žabnica 348
Prodam DRVA. Sp. Bela 7, Kranj
349
Ugodno prodam eno leto staro zakonsko SPALNICO skupaj z jogiji. Informacije po tel.: 23-341 — i nt. 38 - dopoldan 351
Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno zakonsko SPALNICO. Meglic, Leše 7, Tržič 352
Prodam 6 tednov staro TELIČKO za pleme. Lahovče 12, Cerklje 353
Poceni prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 354
Prodam polovico mlade GOVEDI (telica) za v skrinjo. Križaj, Zg. Se-nica 36, Medvode 355
Prodam dva BIKCA simentalca stara po 6 tednov. Lahovče 17, Cerklje 356
Prodam črnobel TELEVIZOR Niš — domino. Informacije po tel.: 064-62-924 357
Prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEC. 4kW. Bambič Ludvik, Sr. Bitnje 14, Zabnica 358
Prodam TELETA za • zakol in drobni KROMPIR. Gorice 20 369
Prodam skoraj novo KUHINJSKO MIZO s štirimi stoli. Jeglič. Kranj. Begunjska 7
CO. Osebni dohodki po pravilniku doma. Nastop službe takoj ali po dogovoru 329
Pravnik s prakso ,y delovnih organizacijah išče delo v popoldanskem času, najrajši v manjši delovni organizaciji. Šifra: Pravnik .366
Sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. -167
KUPIM
Kupimo komplet BILJARD. Ponudbe na naslov: Društvo upokojencev Bled. Ljubljanska 15, 64260 Bled 359
VOZILA
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Markelj, Pristava 69/b. Tržič
256
Prodam karambolirano ZASTAVO 101 po delih. Justin, Palovče 3, Tržič 257
Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Telefon: 064-68-346 360
Prodam BREZHIBNO, odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976, z dodatno opremo. Hočevar Mitja, Smledniška 120, Kranj 361
Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg. Oblak Stane, Stošičeva 5, Kranj, tel.: 21-896 362
Prodam AMI 8, letnik 1973, registriran do 15.6. 1980. Pev Miroslav, Golnik 110 363
Prodam FIAT 124, letnik 1969 in ZASTAVO 101, letnik 1973. Katern, Cerklje 150 364
Prodam zelo dobro ohranjeno LADO, letnik 1972, registrirano do julija 1980. Brce Lovro, Jesenice, Pionirska 8, Javornik 365
ŠPORTNO DRUSTVO ŽABNICA HK sekcija prireja rekreacijsko drsanje vsak dan od 8. do 11. ure in od 14. do 18. ure na    rokometnem igrišču.
Vabljeni ljubitelji drsanja!
STANOVANJA
Mlada tričlanska družina nujno išče eno in pol ali dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po tel.: 40-563
368
OBVESTILA:
Popravljam vse ZAVORE na vseh tipih vozil. Priprava na tehnični pregled. Kranj, Kurirska pot 6 (Primskovo) 271
ZAPOSLITVE
DOM INVALIDOV IN BORCEV - Kranj, Levstikova 8. Takoj zaposlimo PK ali priučeno NATAKARI-
Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: T K Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 515©0-«03-3lW9 - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-SS0, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1WH> din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
V.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
PAVLE BAJŽELJ
direktor v pokoju
Ohranili ga bomo v trajnem spominu Kolektiv Delavske univerze Tomo Brejc Kranj Kranj, 21. januarja 1980
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v 84. letu
starosti umrl
KRISTIJAN PERKO
upokojenec, borec za severno mejo
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 22. januraja 1980, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Ziganji vasi št. 29 na pokopališče v Križah
Žalujoči: hčreka Tončka in sin Kristijan z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA PURGAR
Iskrena zahvala sosedom, sorodnikom in vsem, ki so ga v velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti.
Posebno za zahvaljujemo osebju Kliničnega centra v Ljubljani in Zdravstvenega doma v Radovljici ter vaščanom Posavca, Krajevni skupnosti Ljubno, organizaciji ZB Ljubno, gospodu župniku za obred ter tov. Eberlu za poslovilni govor ob grobu.
Najlepša hvala za podarjene vence, cvetje in izrečena sožal ja.
Vsi njegovi najdražji!
Posavec, Podbrezje, Kamnik, Godič, 13. januarja 1980
PLESNI TEČAJ V hotelih Alpetour:
1. Creina Kranj
- Disco v torek. 22.1.. ob 18. uri
- Nadaljevalni ob 19.30
- Posebni začetni za zakonce in starejše v petek 25.1.. ob 19.30
2. Transturist Skofja Loka
- Disco in začetni v soboto, 26. L. ob 19. uri.
Prijave ob pričetku tečaja 340
^^^m OSTALO §=
Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon: 27-329 — popoldan
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel Ivanu Avguštinu. Habjan Jože, Godešič 4. Skofja Loka 370
Nujno iščem spretno žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU in STREŽBI. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plačilo po dogovoru. Informacije po telefonu 26-344 371
Naprošam voznika tovornjaka, ki je 18.9. 1979 okoli 13. ure videl prometno nesrečo, trčenje uveh tovornjakov v Lahovčah, in dal registrsko številko osebnega avtomobila beograjske registracije, ki je izsiljeval prednost, da mi zaradi pomanjkanja podatkov sporočite svoj naslov. Erzar Štefan, Cerklje 285 372
Osnovna šola
STANEŽAGAR
Kranj
Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu Osnovne iole Stane Žagar Kranj razpisuje dela in naloge: 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
(s polnim delovnim časom za določen čas — nadomeščanje tovarišic v času porodniškega dopusta
Pogoj:
- učitelj razrednega pouka
1 KUHARSKE POMOČNICE
(s polnim delovnim časom za nedoločen čas)
Pogoj:
- PK kuhar
Posebni pogoji:
- Poskusna doba traja 6 tednov.
Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite na naslov v 15 dneh po razpisu Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a
- za razpisno komisijo.
Brivsko frizersko podjetje
Maistrov trg 12 Kranj
Na podlagi potreb podjetja vabimo v našo delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog:
1. RAČUNOVODJE DO, ZA DOLOČEN ČAS
2. REFERENTA ZA OBRAČUN DO
Poleg zakonskih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati ie naslednje pogoje:
Pod 1.: — dokončana ekonomska srednja šola
— 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki Pod 2.: — dokončana ekonomska srednja šola
— 2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati vložijo 15 dni po objavi na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 15. februarja 1980.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Kranj
razpisuje prosta dela in naloge
V oddelku za skupne službe
1. Programerja
Pogoj:
— višja strokovna izobrazba, ekonomske, organizacijske ali elektro smeri,
— dve leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo,
— moralnopolitična neoporečnost.
Za razpisna dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave razglasa.
SGP TEHNIK
Skofja Loka Stara cesta 2
Na podlagi 127. člena statuta TOZD Komunalne dejavnosti v OZD, razpisna komisija TOZD Komunalne dejavnosti razpisuje proste delovne naloge in opravila
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Poleg pogojev navedenih v 511. členu Zakona o združenem delu in družbenem dogovoru o enotnih merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka, mora kandidat izpolnjevati še pogoje:
— da ima visoko izobrazbo gradbene, komunalne ali druge ustrezne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih
ali
— da ima višjo izobrazbo gradbene, komunalne ali druge ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih,
— da je gospodarsko razgledan.
— da je aktiven družbeno politični delavec.
Pismene prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov SGP Tehnik, Skofja Loka, Stara cesta 2, — kadrovska služba »za razpisno komisijo«, v roku 15 dni od dneva objave razpisa.
Dodatne informacije kandidati lahko dobijo v kadrovski službi SGP Tehnik. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri kandidata.
Lažja pot do znanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
uspeli. Dom že dobiva stanovale«' m to je praznik za mlade, ki so se na petkovi otvoritvi zahvalili delovnim ljudem Slovenije in hkrati Kranja za pomoč ter izrazili ponos, da bivajo v domu /. Ribarje.vim imenom, ki je bil sodelavec- predsednika Tita.
Slavnostni govornik, predsednica izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Kranja. Judita Rakove«, j«' poudarila, da dom omogoča mla
dim boljše pogoje za učenje in In vanje, hkrati pa bo Kranj lahko številne skupine, ki prihajajo od drugod, primerno nastanil Dom se bo odpiral navzven, združeval mlad*' in jih plemen t il v socialističnem duhu Čast odpreti tako pomemben dom je pripadla najstarejši članici delovnega kolektiva Dijaškega doma Kranj. Minki Hafner, gojenci doma pa so skupaj s preddvorsko folklorno skupino pripravili prisrčen kulturni
program LKošnjek
Čast odpreti nov dijaški dom je pripadla najstarejši članici delovnega kolektiva doma Mariji Hafner - Foto: F. Perdan
Utaja davka se enkrat pred sodiščem
Zaporna, denarna kazen in odvzem premoženjske koristi
Radovljica — Pred Temeljnim sodiščem Kranj, v enoti Radovljica, se je konec prejšnjega tedna zaključila enomesečna sodna obravnava zoper radovljiškega obrtnika Petra Avblja ter soobtoženo ženo Desanko in njegovo mamo Karolino Avbelj. Po odločitvi vrhovnega sodišča je bila namreč sodba iz leta 1977 pred tedanjim okrožnim sodiščem v Kranju razveljavljena, s tem pa je bila dana možnost, da se zadeva na ponovni sodni obravnavi še bolj natančno razjasni prav glede normativov za to obrtno proizvodnjo in s tem povezanimi stroški proizvodnje.
Peter Avbelj je bil tudi na ponovnem sojenju skupaj z obema soobto-ženima spoznan za krivega davčne utaje tako kot njegova žena, Karo-lina Avbelj pa zaradi pomoči prr tem dejanju.  Tako  kot   na prejšnjem sojenju je tudi sedaj senat ob pomoči številnih prič lahko ugotovil, da sta Peter in Desanka Avbelj dala krive podatke o svojih dohodkih, da bi se na ta način izognila plačilu davka. To je bilo ugotovljeno za obdobje 1966 in 1967 ter za obdobje 1969 do 1972. Po letu 1968, ko je tudi žena Desanka prevzela obrt na svoje ime, je njuna obrt — radiomehanika in precizna mehanika ter izdelovanje  drobnih   kovinskih predmetov izredno zacvetela, saj so bili ti izdelki na domačem trgu zelo iskani in dolgo časa tudi edini te vrste. Ker pa se je s povečano dejavnostjo večala tudi  družbena   obveznost,   kot so davki na dohodek, je Peter Avbelj leta  1964 pri občini Domžale priglasil še obrt na ime svoje matere Karoline Avbelj. V davčne napovedi Karoline Avbelj sta leta 1966 začela vpisovati del prometa in del proizvodnih stroškov, čeprav so bili le-ti že  upoštevani  v  davčni napovedi Petra Avblja, s tem pa je bil seveda prikrit dejanski čisti dohodek obrti v Radovljici. Tudi na drugi sodni obravnavi sodišče glede obrti v Steg-nah   hi  prišlo  do  drugačnega zaključka, B   kot      da      je bila ta obrt bolj navidezna in je v bistvu obstajala za prikrivanje dejanskega dohodka iz obrti Petra Avblja. Zaradi tega so bili lahko tudi odmerjeni davki na dohodek nižji; sodni
izvedenec je izračunal, da je bilo na ta način pridobljene premoženjske koristi na račun premalo odmerjenih davkov v višini 812.641,10 din, kar je nekaj manj, kot je bilo ugotovoljeno na prvi sodni obravnavi. Prej namreč niso bili upoštevani stroški, kot so najemnina, neovrednoten material, osnovna sredstva, droben inventar. Sodišče pa je ocenilo, da so bili normativi za to obrtno proizvodnjo, kot jih je že na prvem sojenju izračunal sodni izvedenec tehnične stroke, sprejemljivi ter tudi izračunani nikakor ne v škodo obrtnika.
Pri odločanju o kazni je senat upošteval že dokajšnjo časovno odmaknjenost kaznivega dejanja in Petru Avblju izrekal kazen 3 let in pol zapora ter 120.000 din denarne kazni; Desanki Avbelj je izreklo pogojno kazen leto in pol zapora ter 30.000 din kazni. Karolini Avbelj pa prav tako pogojno kazen enega leta zapora in 10.000 din denarne kazni. Prav tako pa se odvzame s tem dejanjem pridobljena premoženjska korist v višini 812.641,10 din.
L. M.
Planinca še niso naši
NESREČE
UMRL V BOLNIŠNICI
V soboto, 19.januarja, je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Stane Bobnar (roj. 1941) l/. Voklega Nesreča se je pripetila Hi. januarja zgodaj zjutraj na cesti Kranj —Brnik, ko se je pokojni Bobnar peljal s kolesom, pri tem pa ga je sredi ceste /bil osebni avtomobil,
NEZGODA AVTOBUSA
Tržič - V četrtek. 17. januarja, ob se je na lokalni cesti v Pri-
stavi pripetila prometna nezgoda, v kateri je nastala samo materialna škoda. Voznik avtobusa Janez Klemene (roj, 1!M7) iz Tržiča je peljal v Pristavo; v levem nepreglednem ovinku, kjer je nameščeno cestno ogledalo, je opazil iz nasprotne smeri avtobus. Zaradi tega je zaviral, vendar pa ga je na zglajenem snegu zaneslo v stanovanjsko hišo št. 4. Nihče od sedmih potnikov v avtobusu ni bil ranjen, škode na avtobusu in na hiši je za 35.000din.
AVTOMOBILA TRČILA
Kranj - V petek, 19. januarja, ob 7.45 se je na magistralni cesti pri Dni lovki pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Majda Plestenjak (roj. 1944) z Bo-bovka je peljala proti Ljubljani, ko jo je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo na levo stran, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Rudolf Grobovšek (roj. 1955) iz Ljubljane. Voznica ni mogla obvladati vozila in je čelno trčila v Grobovškov avtomobil, tako da je oba vrglo s ceste. Oba voznika sta bila pri tem huje ranjena, sopotnik Milan Frank pa lažje. Škode na vozilih jeza 200.000din.
NEZGODA NA OZKI CESTI
Kranj - V petek, 18. januarja, ob 5.30 se je na lokalni cesti Podbrezje—Zvirče pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila  Rajko  Gubane  (roj.   1947) s Podbrezij je v križišču lokalne ceste z   odcepom   za   magistralno cesto ustavil, da bi lahko njegova žena izstopila. Ta se je napotila na drugo stran ceste, kjer je že bila skupina pešcev. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu  Franc  Kocjan   (roj.   1938) iz Kovorja, ki je zaradi ustavljenega avtomobila, in   pešcev  zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v desno, da je zadel Marijo Selak (roj. 1951), ki je stala ob robu ceste. V nesreči si je Selakova poškodovala koleno.
TRČENJE V OVINKU
Skofja Loka - V soboto, 19. januarja, ob 13.15 se je na regionalni cesti Skofja Loka — Podbrdo v vasi Jesenovec pripetjla prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Avgust Lotrič (roj. 1941) iz Železnikov je pripeljal iz smeri Zalega loga, na Jesenovcu pa ga je v nepreglednem ovinku na spolzki cesti zaneslo, tako da je trčil v službeno vozilo milice, ki ga je prav tedaj iz nasprotne smeri pripeljal Adolf Kopše iz Železnikov. Ranjen ni bil nihče, škode  na  vozilih  pa   je za
Mnoge vabijo tudi zasnežena pobočja Karavank. — Foto: S. Saje
Jubilejni pohod na Stol
Letošnji petnajsti zimski spominski pohod na Stol bo od 15. do 17. februarja — Kot vedno ga pripravlja posebni odbor pri koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške občine občinskem odboru ZZB NOV Jesenice — Doslej je na pohodih sodelovalo prek 21 tisoč udeležen
cev
8000 din.
L. M.
V ponedeljek, 14. januarja, je iz Srednje vasi v Bohinju odšel v triglavsko steno 22-letni Marko Surc. da bi, kot je povedal staršem, poskušal preplezati slovensko smer. Ker ga do 18. januarja ni bilo nazaj, so starši sporočili gorskim reševalcem o izginotju. V petek. 18. januarja, je pet gorskih reševalcev iz Mojstrane pregledalo vse možne bivake od Mojstrane do Aljaževega doma v dolini Vrat. naslednji dan so prav tako iskali, toda za sedaj ni opaziti nobenih sledov, saj je medtem zapadlo do enega metra novega snega. Z iskanjem so prenehali tudi gorski reševalci iz Bohinja, ki so triglavsko pogorje pregledali z bohinjske smeri. Oe bo vreme ugodnejše bodo triglavsko pogorje pregledali tudi iz helikopterja, kar sedaj zaradi meglenega vremena ni bilo mogoče.
reklamna sporočila:
— hitro opazna,
— učinkovito obveščanje
Jesenice — Zimski spominski pohod na najvišji vrh Karavank.je posebno v zadnjih letih prerasel v množično planinsko in družbenopolitično manifestacijo. Številni ljubitelji gora in drugi občani se vsako leto februarja vzpno proti njegovemu vrhu. S tem največkrat v težavnih vremenskih razmerah, dostojno počastijo spomin na junaško borbo na Stolu 20. februarja 1942. leta, ko se je v hudi zimi le 38 borcev jeseniške Cankarjeve čete junaško spopadlo z močnejšim nemškim okupatorjem. Nikdar ne pozabijo na partizana Jožeta Kodra, ki je takrat padel. In v zadovoljstvo jim je, da danes živi še pet udeležencev te bitke: Ivanka Kozar, Franc Ko-nobelj-Slovenko, Ivan Vovk-Zivan in Ciril Triler Čiro z Jesenic pa Anton Matoh-Štepsel iz Ljubljane.
Prvi apominski pohod na Stol so ob 20. obletnici bitke pripravili člani alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice. Med 51 udeleženci, ki so kljub zelo slabemu vremenu dosegli cilj, je bila tudi večina preživelih bofcev bitke na Stolu. Njihovo takratno pobudo, da bi na razvalinah požgane Prešernove koče na Stolu postavili novo, so preživeli borci bitke na Stolu, planinci, taborniki, lovci, mladinci in pripadniki armade uresničili avgusta 1966. leta.
Naslednji pohodi so privabljali vse več planincev, nekdanjih borcev, pripadnikov obmejnih enot in enot teritorialne obrambe, članov mladinskih in drugih organizacij ter društev pa drugih delovnih ljudi in občanov iz številnih jugoslovanskih krajev ter zamejstva. Leta 1977, ko so organizatorji pripravili tudi pohod šolske mladine Po poteh Cankarjevega bataljona, je bilo na tej manifestaciji prvič več kot štiri tisoč udeležencev. Na dosedanjih 14 pohodih pa je sodelovalo skupno 21.12 pohodnikov. To potrjuje, da so zimski spominski pohodi na Stol ena najbolj množičnih planinskih in družbenopolitičnih prireditev ne le na Gorenjskem, ampak tudi širše.
Organizatorji so se na letošnji, jubilejni pohod še posebno skrbno pripravili. Pohod šolske mladine Po poteh Cankarjevega bataljona, ki bo šel s Koroške Bele in iz Most do Valvazorjevega doma. bo v petek, 15. februarja. Drugi udeleženci po-
hoda se bodo povzpeli na vrh Stola v soboto, 16.. pa nedeljo. 17. februarji če bo vreme primerno. Oba dneva bi ob 13. uri in 30 minut pri Valvasor^ vem domu proslava v P0^88*'1^ spomina na bitko na Stolu. Ce pa b vreme izredno slabo, bo pohod f*v tekal od Valvasorjevega doma pi*' planin pod Stolom in nazaj. Pn% slava pa bo že ob 12. uri.
Organizatorji še posebej opozarja jo udeležence pohoda iz oddaljen1* krajev, da v dneh pohoda ne bo imv dobiti prenočišč v Valvasorjeve^ domu. Vsem pohodnikom — pohod1 naj se udeleže le primerno izurjen utrjeni in opremljeni obiskovalci -pa priporočajo disciplinirano obni sanje in ravnanje po navodilih »' pinistov in gorskih reševalcev, k bodo utrdili pot in jo na nevarni' mestih zavarovali z vrvmi.
Vsem udeležencem, ki bodo prv* na pohodu, bodo organizatorji P1" klonili izkaznico in bronasto sp* minsko značko. Za trikratno udt ležbo bodo pohodniki prejeli srebrn* značko, za petkratno zlato, za *" setkratno pa posebno plaketo 1* jubilejni pohod so pripravili tu« pestrejšo in obsežnejšo brošuro, kij* bo dobil vsak pohodnik.
Letos bodo organizirali tudi r»J stavo fotografij in drugih doku mentov o dosedanjih pohodih »• Stol ter drugega planinskega P* diva, ki bo med pohodom po W verjetnosti na ogled v Žirovnici, t njem pa na Jesenicah in v Rado1 ljici. Gradivo za razstavo zbira člani muzejske zbirke pri Plani* skem društv.u Dovje — Mojstrana.
J. Rabtf
DEŽURNI NOVINAR
Novi prostori Gradisa
V Lesnoindustrijski temeljni organizaciji Gradisa na Trati pri Skofji Loki so pretekli teden proslavili 35-let-nico delovne organizacije, 30-letnico samoupravljanja in škofjeloški občinski praznik. Ob tem so slavili pomembno delovno zmago. Odprli so nove proizvodne prostore za stavbno mizarstvo, obnovljeno žago in kotlarno ter nov obrat družbene prehrane. V nove objekte in stroje so vložili 80 milijonov dinarjev, od tega polovico lastnih sredstev.
L. B.
Nezgoda pri delu
.i*
torek. 15. januarja, ob 13.20 se Železarni Jesenice v tozd Va-ljarna ponesrečil Anton Milošič (roj. 1958) z .Jesenic. Milošič je na delovnem mestu postavil 2(X)-litr-ski sod brez dna. v katerega je namestil pištolo za avtogeno rezanje kovine, po kateri je prihajal v sod kisik in plin butan, ter nato plin prižgal, da so se delavci greli; niso pa opazili, da je v sodu čez čas vse skupaj ugasnilo, v sodu pa se je nabiral plin. Ko je ob 13.20 v neposredni bližini delavec povijal kabel za električno varjenje. je prišlo do iskrenja. zaradi česar je nastala v sodu eksplozija. Ta je odtrgala gornji del soda. tako da je pločevina zadela/Milošev iča v roko in mu jo dvakrat zlomila.
Preddvor, 18. januarja — Danes je bila v prostorih pošte v Preddvoru manjša slovesnost, na kateri so predstavniki DO PTT Kranj izročili namenu novo avtomatsko telefonsko centralo. Zmogljivost nove telefonske centrale je 4(X) priključkov: 224 gospodinjstev in delovnih organizacij je že priključenih nanjo. Novo telefonsko centralo bodo še lahko razširili, tako da bo lahko dobilo svoj priključek sleherno gospodinjstvo v tej krajevni skupnosti. Veliko del in sredstev pa bo še potrebno za razširitev omrežja. Montažna dela je opravila tovarna Iskra ob sodelovanju delavcev tehnične službe PTT podjet ja. Vrednost opreme in montažnih del znaša 2.957.390 dinarjev, preureditev prostorov pa je stala 150.000 dinarjev. Vsa ta sredstva je zagotovila DO PTT Kranj. Č Foto: D. Dolenc
tel.: 21-860
LJUBLJANA - Zdravniški koniilj je sporočil, da je predsednik Tito p« operativnem posegu noć prebil normalno. Krvni pritisk in srćni utrip *t» v mejah normale. V Klinični center** naprej prihajajo brzojavke iz tujine domovine, z željo da bi predsednik republike Josip Broz-Tito čimprej okreval in "da bi nas se dolgo vodil
TRST -Nova neofašistična formaciji »skupina teritorialne obranit*-« je v kinu »Kit /.<■ potaknila tempirano zažigali"1 bombo. V tem kinu bi morali imeti zh<v I rovanje, deželna K 1*1 govoril pa na.l ™ člati vsedržavnega tajništva KIM Al«-sanrlro Natta. Čeprav je v kino dvorani izbruhnil požar, pa je Natta kipih tetim govoril na zborovanju toda na drugem kraju. Zavzel se je za mir. za politiko neodvisnosti in sodelovanja ter v tej WS1 podprl prizadevanja neuvrščenih. S tem fašističnem nasiljem v Trstu |e gibanji doseglo nepričakovano in nevarno »tSa n jo.
BONN - Za bencinsko družbo Shell so tudi druge velike družb* podražile to pogonsko gorivo. Največja družba Aral bo prodajal bencin za osem pfenigov dražje. Pričakuj« se, da bo po novem bencin v ZRN »tal 1,30 marke za liter.
ADKLBODKN - Na trenem let-njem veleslalomu moških za svetovni I**-kal je ponovno slavil Sved Ingemai Sten mark. Stenmark je znova dokazal, da j* največji velemojster v veleslalomskih vratih, saj mu je to že štirinajsta zaporedni zmaga v svetovnem pokalu v tej tehnični disciplini Velik uspeh sta dosegja Svuai ja Luthv in (iaspoz. Luthv je drugi. Ga* poz. pa tretji. Bojanu Križaju je tretif mesto ušlo tik preti ciljem. Zgrešil je predzadnja vratca in konec je bilo upov za %f eno izredno uvrstitev. Odličen uspeh i* dosegel Boris Strel. sa| je bil na težki M poledeneli progi deseti V skupnem seštevku veleslaloma vodi Stenmark s 73 drugi je Luthv. tretji Križaj !•">. četrt« mesto pa sj delita Boris Strel in Avstrije* Knn / II točkami. Vrstni red v skupnem M-'!<-vkn pa je i»stal nespremenjen
VRKMK - Kot napovedujejo «M menoslovci se vreme v naslednjih dneh Ae ne bo popravilo. Za dane« obetajo spet padavine, ki se bodo v zahodnem delu popoldne okrepile. V Primorju bo dež, v notranjosti Slovenije pa sne«. (lh