GOSPODA Izhaja vsako sredo. Cene* Letno Din 32,—, Jiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—, — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena inseratomt cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, l/s strani Din 250-, '/»a str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1,20. Kaj je novega na Koroškem? Koroška stoji letos ob desetletnici plebiscita v središču zanimanja. Koro-Iki Nemci si mnogo prizadevajo, da ivzbude po vsem nemškem svetu zani-jnanje za Koroško. Kronist Janez Un-rest je svoj čas pisal, »das Kerndtn ein recht windisch land ist,« ka je Koroška ena prava slovenska dežela. Danes moreš pogosto brati v koroških nemških listih, da je »Kärnten ein deutsches Land«, da je Koroška nemška dežela. Sredi junija tega leta so si prišli ogledat Koroško dunajski časnikarji. Deželni arhivar profesor dr. Martin Wutte, pisatelj knjige »Kärntens Freiheitskampf,« jim je najprej govoril o narodno-političnem položaju na Koroškem. Seveda v tem smislu, da je na Koroškem samo še 37.000 Slovencev. V resnici jih je še vedno okroglo 100.000. Dne 18. junija so se novinarji peljali na Ljubelj. Medpotoma je imel na balkonu humprškega gradu s krasnim razgledom na Rož predavanje o »ob-rambenih bojih« odpadnik Jožef Per-konik. Izletniki so si ogledali šolo v Ljubelju, ki jo je pred par leti postavilo društvo »Südmark-Schul verein«. Obiskali so tudi »nemškega Petra«. Ta »nemški Peter« seveda ni noben Nemec, marveč pristno slovenskega rodu z rodbinskim imenom Čavko. Ko si je cesar Karel VI. prišel ogledat ljubeljsko cesto, tedaj nihče izmed domačinov ni umel ž njim nemško govoriti razen lastnika hiše pri sedanjem »nemškem Petru«. Bilo mu je ime Peter in ker je znal nemško, ga je cesar imenoval »Deutschpeter,« katero ime Je hiši ostalo do danes. Popoldne istega dne so se peljali Izletniki z motornim čolnom, ki jim ga je dala na razpolago celovška občina, na Vrbsko jezero. Ogledali so si Otok ob južnem obrežju jezera ter svetovno mani letovišči Vrba in Poreče. Vrba in Poreče napravita na tujca popolnoma nemški vtis. Vse govori le nemško. — Vendar domačini še danes umejo slovensko in komaj prideš ven iz letovišča, pa ti udarjajo na uho slovenski glasovi. Ne, tudi ob severnem obrežju Vrbskega jezera slovenščina še ni zamrla. Dne 19. junija so se peljali dunajski novinarji v slovensko Podjuno. Ob Krki je imel upokojeni stotnik Meier — Kaibič kratek ecyvßr o »osvobodilifh bojih«. Nato so se peljali dalje v Ve-likovec. Ondi sta jih sprejela ravnatelj meščanske šole v pokoju Horn-bogner in posestnik mlina Majdič* rodom iz Kranjskega. Hornbogner je slikal stisko za časa bojev za Koroško. Nato so se peljali dalje v Pliberk, kjer jih je sprejel župan zdravnik doktor Herbst. On ima navado, da pri vsaki priliki pripoveduje, kako je bil pred plebiscitom nekaj tednov na ljubljanskem gradu interniran. Tudi zdaj je imel daljši govor. Nato so se peljali izletniki preko Lipice na Grebinj. Grebinj leži pod mogočno Svinjsko planino. Nemci ji pravijo: Saualpe. Grebinj se pravi nemško: Griffen. Tukaj je bil svojčas za župnika poznejši reberški komendator Petek, stric sedanjega koroškega slovenskega poslanca dr. Petka. V Gre-binju so pevci pod vodstvom nemškega učitelja zapeli nekaj nemških pesmi. Pred odhodom iz Celovca so dunajski novinarji obljubili, da bodo prav krepko podpirali težnje in stremljenja sedaj vladajočih krogov na Koroškem. Dne 20. junija so se zopet vrnili na Dunaj. Še pomembnejše nego poset dunajskih časnikarjev pa je bilo veliko zborovanje nemško - avstrijske narodne zveze, ki se je vršilo v Celovcu 21. in 22. junija tega leta. V tej zvezi so združene vse stranke Nemčije in Avstrije ne izvzemši socialne demokrate. Zborovanje sta pozdravila koroški deželni glavar dr. Lemisch (Lemež) in celovški župan dr. Berht. Avstrijski notranji minister Sumi, rodom koroški Slovenec iz Podkloštra v Ziljski dolini, je rekel na zborovanju, da mora priti do združenja Avstrije z nemško materno deželo in da je treba vse storiti in pri-praviti, da se v pripravnem trenutku združenje gladko izvrši. Daljši govor je imel celovški mestni tajnik dr. Gratzhofer. Govoril je o nemškem naseljevanju na Koroškem ■% srednjem veku in o ponemčevanju dežele. Pravil je, da izraz »windisch«, »Windische« za Slovence na Koroškem ni žaljiv, marveč celo časten. Govoril je o »landfremde Störenfriede«, o tujih hujskačih, ki so delali nemir na Koroškem. Nato je hvalil »unsere braven windischen Landsleute« (naše pridne vindišarske rojake), ki so odločili plebiscit Nemcem v korist. Ni pa povedal, da so Nemci že 50 let poprej te pridna koroške vindišarje potom za vse obvezne ponemčevalne šole vzgajali, da je plebiscit moral izpasti Nemcem v prid. Vsi govorniki so se strinjali v tem. da so Nemci v Nemčiji in v Avstriji en narod in da morajo prej ali slej priti vsi skupaj v eno skupno državo. Zastopnik nemško-nacionalne ljudske stranke dr. Hölscher je zahteval, da dokler ne pride do formalnega združenja, mora imeti vsak nemški in vsak avstrijski državljan dvojno domovinsko pravico, namreč hkrati v Nemčiji in v Avstriji. Dr. Renner z Dunaja, socialdemokratski voditelj je trdil, da je vsa nemška socialdemokracija edina v misli o enotni nemško-demokratični republiki. Govoril je tudi krščanski socijalec dr. Drexel. Tudi graški župao je bil navzoč. Koroška del. vlada »Deutsche Zeitung«, ki izhaja v Celju ter sama sebe smatra za glasilo nemške manjšine v dravski banovini, hvali v svoji številki z dne 24. julija postopanje koroške vlade napram slovenski manjšini na Koroškem kot vzgledno. Kaj je vendar koroška vlada storila? Ali je izpolnila tiste obljube, ki so bile na svečan način Slovencem dane po plebiscitu, obljube o popolni enakopravnosti slovenskega jezika na Koroškem v šoli, v uradu in v vsej jav-. nosti? Deset let so Slovenci zaman j čakali na slovesne nemške obljube. 1 Mas se je koroška vlada ob desetletni- ci plebiscita spomnila na to, kar Slovencem dolguje? Ali je ta vlada koroškim Slovencem dala slovenske šole, katere je dolžna dati ne samo vsled svojih obljub, marveč tudi vsled mednarodnih obvez? Ni namreč samo Slovencem obljubila slovenske šole, marveč se je z mednarodno pogodbo napram Evropi in svetovni javnosti obvezala, da bo slovenski manjšini dala vse pravice, ki ji po mednarodnih pojmih pristojajo. Kaj se koroška vlada briga za mednarodne obveze! Kaj se nje tičejo mednarodna načela in pojmi vesoljnega kulturnega sveta! Ona je takšna, kakeršna je bila pred svetovno vojno v nekdanji avstro-ogrski monarhiji. Več ko 50 let so se koroški Slovenci borili za enakopravnost v javnem življenju, osobito za slovenske šole. Nemška večina, njej na čelu nemška koroška vlada, pa jim ni hotela ničesar dati. Slovenci so bili na Koroškem brezpravna raja v nekdanji drŽavi, sedaj pa so brezpravna raja v relo povečani meri. Koroška vlada jih smatra ne kot narodno manjšino, ki ji je treba dati manjšinske pravice, marveč kot ljudi, ki si morajo dati vzeti svoj jezik in svojo narodnost, ki morajo postati janičarji — nemškutar-ji ter pomnožiti število nemškega naroda. Ali je to vzgledno postopanje? Kaj bi pravili Nemci v Jugoslaviji, ako bi vlada naše države z njimi tako »vzgledno« postopala? Kaj pa je listu »Deutsche Zeitung« tako imponiralo pri koroški vladi? Ko je vodja Heim-vvehra dr. Steidle na nekem zborovanju napadel Korošca ministra Šumija ter mu očital, da ni pravi Nemec, mar-[več »bindišarskega« pokolenja, se je koroška vlada dvignila v obrambo bin-dišarjev — nemškutarjev. V tem je vsa njena »vzglednost«. Takšni so pojmi, ki jih ima glasilo nemške manjšine v dravski banovini o »vzglednem« postopanju z narodno manjšino. V BRUSIH DRŽAVAH. Iz fašistična Italije. Že dolgo se kuha v Italiji lonec, v katerem vre protifašistična struja, ki se opira na težko lojsnodar^ko krizo poljedelstva ter delavstva in na izredno stanje državnih financ. Mussolinijevo vedno rožljanje s sabljo je stalo Italijo težke svote za oborožitev na suhem in na morju, kar je povzročilo le oslabitev državne blagajne in nič druzega. Koliko so se trudili italjanski diplomati, da bi vzbudili nevoljo proti Franciji in osigurali prijateljstvo Italije med Poljaki, Turki in sovjetsko Rusijo. Vsi ti poskusi so stali veliko denarja, prinesli pa nobenih uspehov. Resni poznavalci italjanskih razmer trdijo, da ni bila pritajena nevolja s fašistično stranko še nikoli tako velika kakor je danes. Mussolini se trudi, da bi poživil fašizem s pritegnitvijo visokošolcev in srednješolcev, ker ljudske množice go že davno proti. V inozemstvu veliko škodujejo fašizmu italjanski visoki izseljenci, ki so bežali iz domovine pred fašizmom in so danes že precej razgibali protifašistični pokret. Splošno prepričanje je, da sloni italjanski fašizem le še na plačanih miličnikih. Žalosten zaključek porenskik slavno-pti. Iz vestlja, da je izpraznila Francija 1. julija nemško Porenje, bi se imele Bedaj vršiti po vseh večjih mestih ob reki Reni velike slovesnosti, katerih bi se udeleževal tudi predsednik nemške republike Hindenburg. V sredo 23. Julija so se vršile ob udeležbi stotisoč ljudi osvobodilne svečanosti v mestu Koblenz. Zvečer so hoteli reko Rcno razsvetljiti in to je privabilo ogromne množice. Po končani svečanosti se je razkropilo občinstvo na vse strani. Največ ljudi se je vračalo preko pon-tonskega mosta, zgrajenega ob izlivu reke Mosel v Ren. Most ni vzdržal navala množic. V trenutku, ko je bilo na mostu na stotine ljudi, so popustili na sredi mosta trami in most se je s silnim truščem porušil. Okrog sto ljudi, ki so bili na mestu nesreče, je popadalo v vodo in po njih so še padli deli mosta. Nastala je nepopisna grozna zmešnjava, ker eni so klicali iz valov na pomoč, drugi so bili ubiti od tra-movja, večina ponesrečenih je bila tako med hlodovjem, da si sama ni mogla pomagati. Nesreča je zahtevala nad 90 smrtnih žrtev. Vse nadaljne prireditve so bile takoj odpovedane. Predsednik Hindenburg je prikinil svoje nadaljne potovanje po Porenju in od-godil poset v Aachenu in Trieru do jeseni. Madžari in povratek Habsburžanov. Med mandžar3kimi bogataši obstojata dve struji: ena je za spremembo mirovnih pogodb in proti povratku Habs-buržanov na madžarski prestol; druga hoče izsiliti vpostavitev Ferdinandovega sina Otona za ogrskega kralja. V očigled prerekanju med obema zgoraj-nima strankama izjavljajo ljudski voditelji, da si bo izbral madžarski narod sam in svobodno svojega kralja. Proti vrnitvi Habsburžana Otona na madžarski prestol je z vso odločnostjo Cehoslovaška ter Avstrija, ki se hoče združiti z Nemčijo. Habsburžanski ogrski kralj bi vedno zahteval priklo-pitev Burgenlanda k Ogrski in raznih delov Slovaške k Madžarski. Gospodarska posvetovanja v Sinaji. Dne 22. julija je otvoi'il v Sinaji pri Bukarešti rumunski trgovinski minister sejo gospodarskih izvedencev podonavskih agrarnih držav. V pozdravnem govoru na udeležence je povdar-jal, da je izhod iz sedajne težke agrarne krize mogoč le z najtesnejšim sodelovanjem agrarnih držav v Podonav-ju. Proizvode poljedelskih pridelkov in vse izvozne programe bo treba postaviti na skupen temelj. Neodvisno od te konference se namerava zopet sestanek jugoslovanskih in romunskih gospodarskih ministrov v Sinaji. Revoiucijcnarn! Egipt se je pomirilo Egiptovski vladni krogi trdijo, da je vzpostavljen v Egiptu popoln mir ter red, da je večina prebivalstva na strani kralja, ki je odklonil zahtevo revolucionarnih nacijonalistov, da bi se sklicala izredna seja parlamenta in da policija in vojaštvo popolnoma obvladujeta položaj. Po izjavi angleškega zunanjega ministra Hendersona egiptovski nemiri sploh niso bili resnega značaja, ker se jih nglednejši ljudje niso udeležili in angleške čete niti posredovale niso. Kdor si želi cene in dobre obleke naj se oglasi v konfekcijski in modni trgovini Celje- Oahev}e «» u Jezuiti Kar so bili v poznem srednjem vekv beraški redi, to so bili v dobi luteran« stva jezuiti. Red jezuitov je bil osnovan leta 1540 od sv, Ignacija Lojo,-lanskega; hitro se je razširil po Italiji, Španiji, Francoskem, Nemčiji, Madžarskem in Poljskem. Ob smrti ustanovitelja (leta 1556) je že štel 1000 članov in 100 naselbin. Čudovito organiziran, pod spretnim vodstvom, je pokazal mogočno delovanje na vseh poljih cerkvenega življenja. Jezuitski misijonarji so storili za razširjenje krščanstva neizmerno veliko na vzhodu in v tedaj baš novo odkriti Ameriki. V katoliških pokrajinah so delovali na prižnici, v spovednici, po bolnicah, pri duhovnih vajah, v ljudskih misijonih, pri podučevanju, z največjim uspehom pa glede vzgoje mladine. Zelo veliko so storili za versko obnovo Italije, Portugalske ter Španske, šireči se prote-stantizem so zajezili na Madžarskem, Poljskem in v Nemčiji. Nemčija se ima zahvaliti samo jezuitom, da je še ohranila katoliško vero. Jezuitski red je bil posebno udeležen pri procvitu cerkvenega znanstva, ki se je razmahnilo v dobi po tridentinskem cerkvenem1 zboru. V svojih treh mladostnih svetnikih: Stanislavu Kostki (umrl 1.1568)? Alojziju (umrl 1. 1591) In Janezu Berlf-mansu (umrl 1. 1621) je predočil red mladini veličastne ideale in sploh dal kmalu po postanku veliko svetnikov^ poleg ustanovitelja, tretjega generala Franca Borgija, Franca K sa veri j a, Franca Borgisa itd. Bil je red visoko spoštovan od cerkvenih knezov, papej» ži so mu naklonili razne predpravic^ in radi tega so bili baš jezuiti najbolj; osovraženi, vse se je zaganjalo ravni* v te redovnike. S svojo izrazito pokorščino napram Sveti stolici je bil red nosilec katolij ških idej in eden glavnih podpornikom edinosti Cerkve. Ustanovitelj Jezuitskega reda. Sv. Ignacij je bil najmlajši sin ple* menite španske rodbine in rojen leta 1491. Vzrasel je na dvoru Ferdinanda Katoliškega, kjer se je navdušil za vi-teštvo, za orožje in izredne doživljaj^ Pri obrambi trdnjave Pamplona proti Francozom leta 1521 je dobil dve težl0 rani. Bolniška postelj je spremenil» njegovo mišljenje ter usmerila vso nja-govo voljo v boj za čast božjo. Podvrgel se je strogi pokori najprej v bolnici mesteca Manressa, pozneje v neki votlini v bližini omenjenega mesta. Tukaj se je rodila njegova čudovita knjiga o »duhovnih vajah«. Prvotno je imel načrt, da bi deloval za božjo stvai v Palestini, a je zadel na zapreke in se je učil z drugimi mladimi dečki dve leti latinščine. Obiskoval je dve znameniti vseučilišči na Španskem in v Parizu, kjer je dosegel leta 1534 čast magistra (učitelja). V Parizu se mu je pridružilo šest plemenitih mož, ki so bili prvi člani »družbe Jezusove«. Dne avgusta 1534 se je zayezalo sedem tovarišev v pariški cerkvi z obljubami uboštva ter devištva in so prisegli, da bodo delovali za čast božjo v Palestini, ali komorkoli jih bo poslal papeži Leta 1537 so se zbrali v Benetkah, da bi se odpeljali v Sveto deželo, a jim je onemogočila ta načrt turška vojna. Kot vojščaki Kristusovi so se trudili tovariši v Italiji, en del pod Ignacijem se je podal v Rim. Ustanovitelj je predložil pravila nova družbe papežu in prejel potrdilo leta 1540. Družba se je prav kmalu razmnožila. Prvi predstojnik je bil Ignacij, ki je dal ustanovi tudi celo organizacijo. Organiziral je v Rimu več dobrodelnih zavodov in umrl leta 1556. Noirajna «prava rada. Na znotraj je bil jezuitski red v glavnem urejen kakor beraški redovi, vendar nekatere točke so pa bile čisto nove. Novo je bilo, da so polagali jezuiti Izredno važnost na pridigo, spovedo-vanje ter pouk. Niso nosili posebne redovne obleke, ampak so se oblačili kakor posvetna duhovščina. Redu nače-Ijuje za celo življenje izvoljeni general, ki imajo svoj sedež v Rimu. General je še obdan od posebnega sveta. Celi red je razdeljen v provincije, navadno po političnih deželah, in pokrajini na-čeljuje provincijal. Predstojniku jezuitskega študijskega zavoda pravijo rektor, voditelji misijonskih postaj se imenujejo superijorji. Predno je kdo sprejet v jezuitski red, se mora podvreči dveletnemu no-vicijatu, ki je prepleten z duhovnimi vajami in spokornim življenjem. Novi-cijat se konča z navadnimi obljubami. Tem sledi dveletno ponavljanje jezikovnih študij ter vaje v govorništvu ter triletno učenje modroslovja, mnogokrat večletno delovanje kot učitelj na gimnaziji in konečno štiriletno bogoslovje. Jezuite posvetijo v mašnike s tridesetim letom. S slovesnimi obljubami se zaveče jezuit večkrat še le 20 let po vstopu v red in ob tej priliki še dodenejo obljubo delovanja v misijo-nih, kamorkoli bi ga poslal papež. Že sveti Ignacij je odredil, da sme sprejeti jezuit cerkvena dostojanstva le na izrecno zapoved svetega očeta. Ustanovitelju je bil vedno pred očmi vzor pravega jezuita v tem, da je popolnoma odtrgan svetu in z nič navezan na posvetno in radi tega je prepovedal Stremljenje za častmi ter dostojanstvi. ★ Papež poslal škofu zlatomašniku dr. A, Earlinu naslednjo brzojavko: Iz Vatikana, dne 21. julija 1930. Presvetli in prečastiti gospod! Veselega srca je sveti Oče izvedel, da boš v kratkem obhajal petdesetletnico, odkar si srečno opravil Bogu prvo svojo daritev. On zanesljivo ve, koliko dobrega si v tej dobi s svojo skrbnostjo storil v korist Cerkve božje. Hvalevredno je namreč, da si bil vselej duhovščini in ljudstvu vzgled v čednosti, da pa si tudi, v zvesti pokorščini do navodil Apostolskega Sedeža, delal na to, da bi povsod v Tvoji škofiji cvetelo sirsko življenje. Prisrčno Ti torei k Tvojemu slavlju skupni oče čestita ter svoje svete želje združuje s častili Tvojih častilcev; in to predvsem prosi Boga, naj Te do poznih, poznih let, enako polnih zaslug, milostno ohranja pri dobrem zdravju — v slavo božjo in v zveličanje duš. V povišanje slovesnosti veselega dogodka in duhovne koristi Tvojih vernikov, Te sveti Oče pooblašča, da podeliš po svoji zlati sveti maši v Njegovem imena navzočim blagoslov, združen s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji. Medtem z ljubeznijo v Gospodu podeljuje v poroštvo nebeških blagodarov in v dokaz svoje očetovske naklonjenosti Tebi in vsem Tvojim apostolski blagoslov. Jaz pa se s tem obvestilom po-služim priložnosti, da Ti sporočam izraz svojega največjega spoštovanja do Tebe, s katerim sem in ostajam Tvoji Prevzvišenosti prevdani — E. Kard. Pacelli. Zlate maše mariborskega vladiks dr. A. darilna v nedeljo, dne 27. julija so se udeležili poleg bana dr. Serneca še: nadškof ljubljanski dr. Jeglič s pomožnim škofom dr. Rozmanom, zagrebški nadškof ar. Bauer s tajnikom kanonikom Slamičem in škof s Krka dr. Srebrnič. Preobleka pri čč. šolskih sestreh v Mariboru, Dne 16.'julija tega leta je obhajal zavod čč. šolskih sester v Mariboru lep in prisrčen praznik. 38 deklet je med ganljivimi obredi sprejelo iz rok milostljivega g. kanonika Cukala, ravnatelja mariborskega bogoslovja, obleko reda sv. Frančiška in redovno ime, in sicer: Briški Angela iz Fare pri Ko-steiu (s. Lidvina); Papež Marija iz Dobletine-Nazarje (s. Eva), Prijatelj Frančiška iz Ribnice na Dolenjskem (s. Ada); Pukšič Roza od Sv. Urbana pri Ptuju (s. Dora); Zupan Marija iz Šenčurja pri Kranju (s. Lavrencija); Trat-ni-lc Jožefa iz Suše-Poljane (s. Alfonza); Ojcl Marija iz Strmca, Sv. Lenart (s. Adalberta); Genovio Jožefa iz Metnaja pri Stični (s. Osa-na); Žižek Marija iz Sv. Križa pri Mariboru (s. Petronija); Žunko Terezija iz Cirkovc (s. Ilonorija); Kokolj Alojzija iz Vurberga pri Ptuju (s. Anuncijata); Ogrinc Ana iz Vurberga pri Ptuju (s. Evdoksija); Žuža Angela iz Trbovelj (s. Cirila); Jelen Neža iz Gornje Ponikve (s. Uršula); Ojcl Terezija iz Strmca, Sv. Lenart (s. Ediltruda); Ornik Marija iz Sv. Petra pri Mariboru (s. Tarzila); Krofi Ivana iz Starš pri Sv. .Tanžu na Dravskem polju (s. Radoslava); Benko Ivana iz Ločiča, Sv. Urban pri Ptuju (s. Alojzija); Kokelj Angela iz Mlake-Javorje (s. Hema); Juteršek Marija iz Brezja (s. Jukunda); Zollbauer Roza iz Šmartna pri Sv. Štefanu (s. Eberharda); Knez Marija iz Sv. Miklavža pri Laškem (s. Korona); Koritnik Marija iz Stare vasi pri Vidmu (s. Krizanta); Pogačar Frančiška iz Reutsch Matrei, Tirolsko (s. Nikolina); Jerše Zvonka iz Otoka pri Gornjem gradu (s. Fides); Purnat Jožefa iz Šmartna ob Dreti (s. Edvina); Strupi Ana iz Rupe pri Kranju (s. Virgilija); Krt Ivana i* Sv. Mihaela pri Šoštanju (s. Anani- ja); Ocvirk Matilda iz Vojnika (s. Metodija); Vresnik Viktorija iz Rute pri Puščavi (s. Mak-sencija); Polovšak Marija iz Skornega pri Šoštanju (s. Viljemina); Kurmanšek Cecilija iz Šmartna ob Paki (s. Baldomira); Pristovnik Pavla iz Crešnice (s Teobaida); Fister Jelka iz Podbrezij (s. Erika); Oblak Pavla od Sv Gregorja (s. Erzelija); Poteko Katarina ii Griž (s. Siksta); Slapnik Julijana iz Srobot-nega pri Motniku (s. Hrizogona); Božič Antonija iz Rake (s. Avksilija). GDLIKO¥AMJA LAVANTINSKE DUHOVŠČINE. Eon^islorijalnim svetnikom so imenovani prečastiti gospodje: Bogovič Ivan, profesor v Mariboru; Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Horvat Friderik, dekan pri Veliki Nedelji; Janžekovič Jožef, dekan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Jurak Peter, opat v Celju; P. Valerijan Landergot, župnik pri Sv. Mariji v Mariboru; P. Linus Prah, kapuc, provincijal v Celju; Dr. Slavič Matija, vse-učiliški profesor v Ljubljani; Szlepec? Ivan, častni kanonik in dekan v Murski Soboti; Veternik Anton, župnik v Žalcu. Duhovnim svetnikom so imenovani prečastiti gospodi®: Bosina Ivan, župnik pri Sv. Juriju \ Slov. goricah; Bratkovič Franc, župnik v Negovi; Cilenšek Alojzij, župnik v Poljčanah; Csarics Jožef, župnik pri pri Sv. Juriju v Prekmurju; Goričan Janez, župnik v Špitaličn; Grobelšek Janez, župnik na Gomilskem; Hier-sche Franc, vpokojeni župnik na Polzeli; Hojnik Ivan, župnik v Koprivni; Hurt Franc, župnik na Muti; Dr. Je-hart Anton, bogoslovni profesor v Mariboru; Dr. Jeraj Jožef, bogoslovni profesor v Mariboru; Kociper Anton, župnik na Ponikvi; Končan Fortunat, župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu; Kran-čič Jožef, dekanijski upravitelj na Ljubnem; Lajnšič Anton, župnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Lom Franc, dekan v Šmarju pri Jelšah; Lončarii Jožef, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim; Messner Janez, dekanijski upravitelj v Marenbergu; Močnik Franc župnik pri Sv. Štefanu pri Žusmu; Po-platnik Josip, župnik na Polenšaku; P. Pavel Potočnik, katehet v Mariboru; Potokar Gregor, župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku; Požar Alfonz, župnih na Rečici v Savinjski dolini; Preskai Ivarol, dekanijski upravitelj v Smar-tnem ob Paki; Rauter Jakob, župnik na Pilštanju; P. Klarus Rottman, spovednik v Mariboru; Rozman Jakob, župnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; Sagaj Alojzij, dekan v Hočah; Seraj-nik Ivan, župnik v Kotljah; Sinko Franc, župnik pri Sv. Martinu na Pohorju; Šegula Franc, župnik v Mako-lah; Štuhec Franc, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Tovornik Franc, arhi-dijakon v Konjicah; Treiber Franc, župnik pri Sv. Miklavžu pri Slovenj-gradcu; Vaclavik Robert, župnik v Go-tovljah; Zakošek Janez, župnik pri Sv. Venčeslu pri Slovenski Bistrici; Žemljic Matija, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu; Dr. Žagar Ivan, prošt v Ptuju; Žagar Pavel, kanonik v Novicerkvi; Zičkar Marko, župnik v Ločah; Živor- tnik Pavel, profesor v Mariboru. * Občni zbor Vzajemnosti Lavantinske Škofije se vrši v torek, dne 12. avgusta tega leta v Mariboru v avli bogoslovja (I. nadstropje) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo, bla-gajnikovo ter nadzorstvenih članov. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Razgovor o regulaciji duhovniških plač. 5. Slučajnosti. Žrtvi Muro. V nedeljo, dne 20. julija je utonil v Muri pri kopanju 13 letni Jožef Immereich. — Pri regulaciji Mure v Podgradu pri Gornji Radgoni je bil že dalje časa zaposlen 52 letni posestnik Anton Rožman. V sredo, dne E3. julija je nalagal v družbi delavcev gramoz na nasipini sredi reke v čoln ter ga prevažal na obrežje. Pri delu je spodrsnil, padel v vodo in utonil. Dva pcžara vsled udara strele. V Št. Vidu nad Valdekom je pogorel vsled udara strele lesen mlin, last posestnika Val. Oberšeka. Ogenj so opazili še le drugo jutro, ker je mlin čisto na samem. — V petek, dne 18. junija je udarila strela krog 9. ure zvečer v kopo pšenice, oddaljeno kakih 20 m od hiše posestnika Ivana Mithansa v Šmart-nem pri Slovenjgradcu. Zgorelo je pet kop, ostale je rešilo šmartinsko gasilno društvo. Udar strela. Dne 22. julija popoldne |e udarila strela v hlev posestnika Jožefa Kvas v Trnovljah pri Celju. Od hleva se je razširil požar na bližnji ko-rolec. Obe poslopji sta bili upepeljeni, oteli so le živino. Strašen potres v južni Italiji. Dne 23. julija tega leta je obiskal grozen potres južne dele Italije krog Neapolja. Potres je nastal v noči takoj po eni uri in je trajal 45 sekund. Pravijo, da je bil to najmočnejši potres, kar jih pomnijo današnji ljudje. V Neapolju so zbežali ljudje v silnem strahu iz hiš In se zbirali na trgih in v parkih, kjer bo ostali vso noč. Ugasnila je električna luč, prekinjen je bil telefonski promet, kar je splošno zmešnjavo še povečalo. Hujši je bil učinek v neapoljski okolici. Potresna nesreča je zahtevala 2500 mrtvih in zelo mnogo ranjenih. V več krajih so skoro vse hiše tako poškodovane, da v njih ni več varno bivati. Središče potresa je bil Monte Vulture med Foggio in Melfijem, ki je ugasel ognjenik in je povzročil že več hudih potresov. Od posameznih mest je naj- bolj prizadeto Melfi, kjer je bilo več nego 100 mrtvih in mnogo ranjenih. Do Neaplja ni ostal nepoškodovan nobeden kraj. — Število smrtnih in ranjenih žrtev narašča od dne do dne, ker jih izkopavajo izpod razvalin. Ranjencev je več tisoč in en milijon ljudi brez strehe. Ker vlada v Italiji grozna vročina, je nevarnost, da bodo izbruhnile kužne bolezni. Pri reševanju je zaposleno vojaštvo in tudi papež je poslal denarno pomoč. Italjanski kralj je že bil na mestih grozne nesreče. Strašen vihar na Italjanskem. Dne 25. julija je razsajal silovit vihar nad ozemljem Monte Belluno na Montellu. Vihar je zahteval veliko človeških žrtev in napravil na hišah ter poljih strahovito škodo. Ozemlje, katerega je zadelo upostošenje viharja, gre od Ve-negazza preko Giaterra do Lusegane. Cela pokrajina je opustošena do tal. Vihar je izruval nebroj dreves. Ubitih je nad 30 ljudi, veliko pa ranjenih, popolnoma uničenih je nad 200 hiš. Vsa severna Italija je bila po tej nesreči nekaj časa brez električne luči. Mariborska »Samopomoč« poroča: Dne 5. junija 1930 je umrl član tretjega oddelka Zadružne samopomoči v Mariboru g. Vogrin Janez, posestnik v Vintarovcih, župnija Sv. Urban pri Ptuju. Če tudi je bil rajni le štiri mesece član društva, je društvo izplačalo dediču lepo podporo. Naj v miru počiva! Avtobus Celje—Kozje—Pcdsreda bo od pon-deljka, to je dne 28. tega meseca na željo interesentov odhajal iz Podsrede 10 minut prej ko doslej, to je ob 5.20, tako da bo prihajal tudi v Celje 10 minut prej ko doslej in sicer ob 7.35; mimo vsake štacije bo torej prihajal 10 minut prej. Na ta način bo imel zvezo tudi z vlakom proti Savinjski dolini iz Celja. V žepnih voznih redih celjskega avtobusnega podjetja je to že vpoštevano,. v stenskih voznih redih pa naj lastniki taistih blagovolijo to popraviti. Petindvajsetletnica pomorske bitke pri čušimi. V glavnem mestu Japonske v Tokiju so slavili te dni na poseben način 25 letnico pomorske bitke pri Čušimi, kjer so porazili Japonci rusko brodovje, kateremu je poveljeval admiral Rezestvenskl. Japonskim bojnim ladjam je bil poveljnik Togo, ki je bil navzoč tudi pri proslavi 25 letnice. Znamenitost pri tej proslavi so bile ladje, katere so bile posnetki nekdanjih japonskih bojnih ladij, ki so izvojevale zmago in katere so peljali v slovesnem sprevodu po tokijskih ulicah. Lov na šoje. Iz konjiškega okraja nam poroča naš dober dopisnik: Ena najhujših roparic na mladiče nežnih ptičev pevcev in tudi na mlada pišče-ta je šoja. Kadar krmijo šoje mlad naraščaj, pretaknejo vsako gnezdeče ptičev dobrotnikov in jih oropajo mladine. Šojo bi bilo treba zatirati ter iztrebljati z isto vnemo kakor srake, vrane ali jastrebe. Pri nas v konjiškem okraju je Švajgerjev stric precej polovil to škodljivko. Ko so začele hoditi šoje na rop za prehrano mladičev, nas je povabil stari Švajger šoli odrasle fante seboj v gozd. Tukaj je izbral na sredini gabrovja in bukovja kako slabejšo drevo, katerega ni bilo Škoda. Oklestil ga je in mu pustil le posamezne rogo-vile, katere je namazal s ptičjim li-mom. Po-d drevesom je postavil iz smrekovih vej kolibo, v kateri je bilo prostora za šest sedečih oseb. Ta pred-priprava je bila izvršena zvečer. Drugo jutro na vse zgodaj smo že bili pri štrli cu. Snel je s stene kletko, v kateri je imel po več živih šoj. Vzeli smo še se. boj grablje in se odpravili v hosto. Ko smo bili na cilju, je potegnil stric nož in napravil iz dveh palčic križ, na katerega je raztegnil z razprostrtimi pe-ruti seboj prinešeno šojo. Komaj je bila šoja privezana na prekrižani palici, se je začela dreti iz polnega grla, kakor bi jo pekel živo na ražnju. Švajger je položil kričača na tla pred vhod v naš šotor, kamor smo se potegnili in čakali. Šoja zunaj se je drla neusmiljeno in takoj so se začele oglašati in odgovarjati druge. Ni trpelo dolgo, že je bil celi gozd zrevolucijoniran. Šoje so kričale na vseh koncih ter krajih in prihajale vedno bližje k limanicam. Par jih je hitro obviselo, kričalo, frfotalo in se skušalo odtrgati. Ko je padla z drevesa na tla, ni mogla zleteti, ker je imela s ptičjim limom umazane pe-ruti. Stric jo je pograbil z grabljami k nam v šotor in jej zavil vrat. Na ta način smo jih ulovili eno jutro nad 50. Švajgerjeva teta je znala pripraviti iz očedenih šoj okusen rižoto, ki je boljši nego iz golobjega mesa. — Popisani način lova na škodljivko šojo, ki je zelo razširjena po naših šumah, je zelo enostaven, se gotovo obnese in kdor je prijatelj bolj divjačinskega mesa, temu se tudi izplača. Doslej največjo globočino je dosegel amerikanski učenjak in profesor Ree-be. Zgradil je poseben jekleni balon, v katerega so bila udelana okna iz kre-menca. Reebe se je spustil v morje pri Bermudas otočju in se potopil 440 m,' poprej le 100 m. Profesor se je srečno vrnil iz globočine in bo sedaj objavil opazovanja v tej izredni morski globini. Cerkev, katero so požrli psi. Iz severne Kanade poročajo, da so tamkaj požrli psi cerkev. Bilo je to svetišče čisto svoje vrste in radi tega ga je zadela tako čudna usoda. Cerkvica je bila ena najbolj severnih in zgrajena v Hudsonbay pokrajini. Škof iz Winni-pega je hotel novo cerkvico posvetiti in je rabil šest mesecev, predno je dospel na cilj. Potoval je največ v majhnem indijanskem čolnu. Dolgotrajna mučna pot je bila zastonj, cerkev ni več stala, ko je dospel škof . . . Psi so jo bili požrli. Svetišče so postavili Eskimi ia kosti kitov in so ga tudi pokrili s kitjo kožo. Na ta način zgrajeno poslopje je nudilo prostor za 80 ljudi. Med dvema službama božjima se je zgodila nesreča: Krdelo čisto podivjanih psov se ja zakadilo nad stavbo in jo pohrustalo do zadnjega koščeka. MU red m Hii t- (po pešti Din 2.53 poslati v znamkah naprej, aka so naroči Is en izvc:l) za vse železniško in evictusra prere Slovenije dobite t ShSarsl sv. Cirila t Maribora. Zgodovina beleži z vso neizprosnostjo imena narodov, ki so izumrli. Iz novejše dobe je prišteti k izumrlim narodom: prebivalce indijskega otoka Cejlona, ki so bili znani pod imenom .Wedalachi; Bušmane po južni Afriki; Inka narod, ki se je bil povspel v južni Ameriki do izredno visoke kulture; narod Maya na srednje ameriškem polu-toku Yukatan, kjer se je ovekovečil z tako velikanskimi spomeniki kakor so na primer staroegipčanske piramide; 'Azteke, ki so bili znani kulturonosci v današnji Mehiki. Med narode, katere je iztrebila evropska kultura spadajo Tasmanci, prebivalci otoka Tasmanija, ki leži pod Avstralijo. Tasmanijo je odkril leta 1642 holand-eki pomorski kapitan Abel Tasman in je imenoval otok Vandiemenova dežela. Tasman je bil prepričan, da je od njega odkrita pokrajina del Avstralije. Še le pomorščak Bahss je objadral Tasmanijo leta 1797 in dognal, da je to samostojen otok. Novoodkritega velikega in rodovitnega otoka se je polastila Angleška, ki je skušala otok Jtultivirati s pomočjo kaznjeniških naselbin. Kolonizacija, katere so se lotili najbolj sumljivi ljudje, je bila na višku leta 1803. Angleški kulturonosci so se lotili s strelom ter alkoholom prebivalstva Tasmanije. Na ogromnem otoku je bilo leta 1815 komaj 5000 domačinov. Ko jih je ostalo pri življenju le že 216, jih je angleška vlada naložila na ladjo in jih prepeljala na otok Flin-ders, da bi ta rod popolnoma ne izumrl. Leta 1847 je bilo živih le še 45 Tasmancev in zadnji Tasmanec je umrl leta 1876. Januš Goleč: (Spomin iz dijaških let.) Radi odreka zavore si je zlomil nogo v kolenu moj pokojni oče na strmem klancu Srebernik na cesti proti Sv. Petru pod Svetimi gorami. V bolnici v Ljubljani ter v Gradcu so mu hoteli odrezati nogo, da bi ga rešili neznosnih bolečin, vendar tega ni pustil. Z mrzlimi polivi se je ozdravil po mesecih toliko, da je hodil s pomočjo ber-glje ter palice. Bil je strasten lovec. Komaj se je po nesreči premikal, je že štorklja! s puško preko rame v gozd. Ob velikih počitnicah sem očeta spremljal, da bi mu kje ne spodrsnilo in bi Še vstati ne mogel, ker za hojo v kolenu zmečkana noga še pač ni bila. Dobro pomnim, da je imel oče tedaj lovskega ljubljenca, ki je ubogal na ime hektor. Pes je bil bolj majhen, dobrega nosu in za lisice res dober gonjač. Razven očetovega hektorja je še bil pri hiši kratkorepi tiger, šekast, velik, o kakih lovskih talentih se mu niti sanjalo ni. Zagorec Švigelj ga je podaril stari materi, da je uganjal svinje in pasel živino. Nadomeščal je pastirja in bil radi tega pri ženskah v največjih čislih. Očetu je bil tiger trn v peti, ker je prihitel kakor blisk, ako je čul strel iz puške in če že ni bil zajec v lovski torbi, je izginil z dlakami vred v pasjem želodcu. Bogznaj kolikokrat je bil tepen radi brezmejne požrešnosti na divjačino, vse straho-vanje je bilo zastonj, tiger je bil in ostal gladovnjak. Oče bi ga že bil pobožal s šibrami, od tega koraka ga je odvračala bojazen pred jezičnostjo žensk. Na lova. Kot petošolec na počitnicah sem moral spremljati zgodaj zjutraj očeta na lov na lisice. Oče je imel tedaj moderno puško, jaz stari pihavnik na kap-selj in za naboj od spredaj. Šla sva vsak po svojem kraju. Oče radi nerodne berglje ter palice spodaj pod robom gozdov, jaz zgoraj po vrhu in po sredi je iztikal hektor. Ravno tega dne je prinesla usoda za menoj še nerodnega tigra. Podil sem ga domov, pes je le debelo gledal, legel v travo in spal, dokler sem stal na stojišču. Ko sem se premaknil na očetov žvižg za eno postajo dalje, tiger za menoj. Za pogonsko čvekanje ter vikanje briht-nega tovariša se ni zmenil moj pasji spremljevalec. Krog devete ure predpoldne sva lovila že proti Gruski. Tukaj je globoka udrtina ob cesti proti Kozjem. Svet je iz apnenca, je tod dosti podzemeljskih kapniških jam, ena ima celo lep vodo-pad. Radi izpodjedavanja vode se je moral ta kraj nekdaj precej globoko pogrezniti. Gruska je obdana krog in krog od bukovega gozda, po katerem je polno kotlin," grab in riž. V Gruski je stal oče spodaj pri studencu, hektor je gonil že dalje časa, tiger je smrčal na glas poleg mene na vrhu grebena. Naenkrat je počilo iz očetove puške, gonjač hektor je utihnil, divjak tiger je hušnil z bliskavico po koncu, nategnil obe ušesi in že je od-dirjal v galopu navzdol v smeri, iz katere je buknil v uho strel. Cilja ni zgrešil, ker že je zarežal, zalajal in je odmevalo iz gostega grmovja premetavanje, skakanje in lomljenje suhega dračja. Oče mi je kričal iz grabe, naj grem pogledat, gladovnjaški pes bo še požrl kar celega obstreljenega lisjaka. Ko sem se poglobil v prvo grabo in preko te prisopihal na nižji griček, se je baš koj pod menoj vršil srdit boj med tigrom in lisjakom, ki je imel od strela zlomljen hrbet. Tigrove bela lise so že bile vse okrvavljene od lisjakovih ugrizov, vedno z novo besnostjo se je zaganjal v ranjenca, ga skušal zagrabiti za hrbet in stresti z zobmi na smrt. Hektorja ni bilo nikjer, krvniške posle je prepuščal orjaškemu tovarišu. Boj med psom in zverjadjcr me je osupnil na prvi pogled. Naenkrat je tiger skočil v grmovje, privlekel lisjaka za hrbet, lisjak se je zagrizel psu z vso srditostjo v bedro zadnje noge. Začelo se je premetavanje ter otepanje na življenje ter smrt s tako naglico, da sta bila pes in lisjak en klopčič, ki se je kotalil po grmovju. V strahu za psa sem posegel še jaz v boj, pomeril, sprožil in ko se je razkadil dim, se je valjal po tleh in neusmiljeno vekal tiger — lisjaka ni bilo nutjer! Stopil sem bliže in videl kaj sem učinil — jaz prenagljeni lovor, i su se je zagnal celi naboj v hrbet, lisjaku najbrž niti dlake nisera posmo-dil. Smrtno ranjena žival je uprla zadnji žalostni pogled v mene nesrečnega lovca, brcnila parkrat z zadnjimi nogami in po njem je bilo . . . O ti moj Bog ti, kako mi je bilo pri srcu, ko sem zrl mesto v lisjaka v — ustreljenega psa. Trenutno sem se tudi zavedel, kaj me čaka doma, ako bodo zvedele ženske za nesrečo nename-ravane pasje ustrelitve. Iz premišljevanja, kaj bo, so me predramili očetovi žvižgi, katerim sem sledil in se prikazal iz gostega grmovja brez lisjaka, a s pasjo smrtjo obteženo vestjo. Oče me ni karal, smejal se je na ves glas in bil zadovoljen, ker sem opravil s tigrom jaz, kar je že on davno nameraval. Radi sigurnosti sem ga še lepo prosil, naj molči o moji lovski smoli vsaj tako dolgo, da bodo minile počitnice in maščevalnost ženskih jezikov ne bo mogla za menoj. Po lovu. Vrnila sva se z očetom iz pasjega lova. Po tigru ni nikdo vprašal, dokler ni bil čas za pašo. Hlapec, ki je spuščal živino iz hleva, je klical: »Na tiger, na ta-ta!« Psa seveda od nikoder. Hlapcu se je pridružila s klicanjem stara dekla Roza, ki je bila tigro-va krušna mati. Pasjega pastirja nI bilo na spregled in je bil upravičen sum, da se je zgubil kam na vas. Kar sam sem se ponudil na pašo, da bi vsaj nekaj zadostil za uboj zvestega čuvaja. Po večerji po umivanju posode sem mislil, da si bo stara Roza izkričala za' tigrom glas, seve zaman! Drugo jutro se pes še ni bil vrnil, pasel sem zopet prostovoljno. V nedeljo so dali stara mati Pustekovemu Anziču krono, da je šel na Hrvaško k Šviglju, mogoče j-e pobegnil mrcina v svoj rojstni kraj. Anzič je prišel brez tigra; ženske so bile obupane; od stare matere mi je bila obljubljena posebna nagrada za pašo. Izsleditev krivca in obračun. Počitnice so se že nagibale proti koncu. Oče je držal besedo ter molčal; sam se tudi nisem maral javiti strogi ženski oblasti. Bog daj mojemu dobremu očetu ve?-ni mir in pokoj, imel je lepo navado kot gospodar, da je malo pil. Če ga je tako v kaki prav veseli družbi ulovil nekoliko več, je bil dobre volje in posebno ljubezniv je bil ob takih prilikah z najmlajšo deco. Necega večera, imel sem glede p,aS-jega uboja že mirno vest, se je vrnil oče iz goric najboljše volje. Brata Jožka je vzel na kolena, ga zibal, pes hektor se je zaganjal z blatnimi tacami lačen v staro Rozo, ki ga je brcnila od sebe z opazko: »Marš proč, saj ti nisi tiger in si za nič pri hiši —!« Popraskala se je za ušesom in zaklicala nehote iz navade: »Na, tiger, tu-tu!« Oče se je nasmehnil temu klicu In zašepetal otroku nekaj na uho. Po večerji je spravljala babica otroka k počitku in molila z njim k anff»lw varhu. Zunaj v kuhinji se je zopet oglasila Roza z nesrečnim: »Na, tiger, jtu-tu!« Ko je slišal otrok deklin klic, je prekinil molitev in mesto: »Varuj mene ti nocoj,« je nadaljeval na glas: »Stara fciama, Januš je tigra ustrelil v Gru-feki.« Nista končala molitve o ljubem angelu varhu, jeza je urezala sicer v do-|>ro babico in že so bile ženske skupaj. jVsem je bilo jasno, kam je izginil pes in da ga ne bo nikdar domov in ne na kašo! Ako bi se ne bil pobral onega večera z doma k teti, tepen bi bil, saj na pioji strani je bil edino le oče, ki me je izdal nehote ter nepremišljeno. Ne bom popisoval, kaj vse sem moral preslišati in pretrpeti radi kratko-repega pasjega gladovnjaka, kateremu sem upihnil življenje le radi lovske prenaglenosti — ne zlobe! Nagrade za pašo ni bilo. Babica mi ftiso kupili nove obleke, ko sem moral po počitnicah v šolo, pihavnik so mi genske skrile in me razbobnale daleč po okolici, da sem pasji lovec! ©§§P§iersl«i ©Mesiila. BorevA šiuke za korita, late, krajnike, «kg d ¡e (šicdel) za strehe in vsake debelosti Jrezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Rszla Bova ulica 25. Vinske scuo različne velikosti predaja jEiiiičsk, Maribor, Razlagova ulica 25. Spravljanje poletnega in Jesenskega sadja. O načinu trgatve in prevoza ranega namiznega sadja smo dali na-jvodila v zadnjem Slovenskem Gospodarju. Že pri prvih nakladanjih jabolk pa smo opazili, da so posamezni isadjarji pripeljali zelene, nezrele, po-jtrh pa še drobne jabolke pod 5.5 cm premera. S takim postopanjem si pokvarimo ceno in trg v inozemstvu in kolikor nam je znano, bo naša vlada postavila kontrolo, da se tako postopanje tudi denarno kazni. Zato, če liso vse jabolke na drevesu zrele, po-jtrgajo se samo sposobne in druge naj pstanejo, da dobijo primerno barvo In zrelost. Zrelo sadje je povprečno debelejše in tudi težje in to gre v ko-a-ju, kakor tudi drevesu samemu, ker prerano trganje škoduje ¡lrevesu. Zelena in drobna jabolka ni-bo za trg, pokvarijo ceno boljše jabolke In je riziko, da se sploh pri obilni po-Rudbi na svetovnem trgu zavrne, ker vsako tržno mesto ima svojega komisarja, da kontrolira zdravilno stanje sadja. Letos je za slovenskega sadjarja zopet najlepša prilika, kakor vsem našim sadjarjem, da si pridobimo ugled na inozemskem trgu in to neče biti samo letošnja korist našega sadjarstva. Težko je pridobiti polno zaupanje pri dobrih odjemalcih in hitro se zaupanje zgubi, ako blago običnim pogojem in zahtevam ne odgovarja. Pri jesenskem sadju imamo veliki in- teres za trošene jabolke, kar pa potem ni namizno, ampak za moštarne in industrijo. Torej letos bodemo vnov-čili vse, bolje da proda kmet vse jabolke, ako tudi dobi za kg samo tri krone in ne dela mnogo pijače, ker se bo vino težko prodalo vsled izvanred-no dobre letine v celi Evropi. Do nabiralnih skladišč, oziroma nakladalne postaje se morajo spraviti jabolka ne-obtolčena, ker vsi obtiski postanejo potem za par dni v vagonu in posebno pri sedanji vročini rjavi, ter pride blago nesposobno za konkurenco na inozemski trg. Posvečajte nabiranju in nakladanju pozornost! Letos bodo prinesle jabolke denar. Obirajte z drevja le zrela jabolka, ostale pa še pustite par dni dozoreti, ker posebno pri ranem sadju ne zorijo vsi plodovi naenkrat, kakor je to pri jesenskem sadju slučaj. Zadružna skladišča po deželi bodo dnevno zbirala in sprejemala sadje in sproti plačevala. Fr. Rudi. Na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je še nekaj mest nezasedeneh. Novo šolsko leto prične dne 15 septembra tega leta. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske Vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 8. avgusta tega leta. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno sadnje šolsko spričevalo; i. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v ^avod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, obnosno varuha, s katero se zave-žeja plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha", ki rerlektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo «?e pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. — Sprejme se tudi nekaj eksternisiov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolvetni vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. — Oskrbnina stane do preklica mesečno 150 Din. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopiv-šim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega ali davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo banovinske Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Celje dobi nevo drevosnico. G. Gradišnik, drevesničar iz Dobrne, je kupil v Smarjeti pri Celju lepo posestvo, na katerem zasadi večje drevesnice in trsni-ce. Ker so pogoji za omenjeno stroko, kar se tiče zemlje in klime ugodni, je upati, da bode g. Gradišnik lahko zmoi gel potrebam daljne okolice, zlasti tudi cele Savinjske doline s svojimi sač dežL Kak blagoslov prinese kmetu močna stanovska organizacija, kaže položaj kmetov na Danskem. Severno od Nem» čije je ta mala državica. Tri in pol milijona prebivalcev ima; enkrat toliko jih je kakor nas Slovencev. Skoro sami kmetje. Za industrijo na Dani skem ni nikakih možnosti, ker ni rud; zato je kmetijstvo temelj danskega gospodarstva. Razmere danskih kmetov. Dansko kmetijstvo je vzorno! Skoro štiri petine zemlje je obdelane (v Slo^ veniji komaj polovica). Ker so Danci izraziti živinorejci, zavzemajo večino travniki; približno ena tretjina je polja,' nekaj malega je goljave in barja, goz* do v niti desetina (kurivo dobivajo iz šote). Zemlja je razdeljena med lju$> stvo zelo pravično: dve tretjini je srednjih in manjših posestnikov, ne celo ena tretjina je večjih kmetov s 15 do 60 ha; komaj 2 odstotka ima nad 60 ha; V teh srednje- in malokmetijskih drvi}! žinah vlada blagostanje, izraženo v ljudski govorici: »Dobro nam gre v mali Danski.« To se vidi že na zunaj: Vzorno oskrbovane, po večini dobro tlakovane ceste vodijo do najoddalje« nejših kmetij. Hiše so sicer večinoma s slamo krite, toda v stanovanjih — tu3 !ane mesečno samo £ Din, celoletno 24 Din. Še danes ei naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, Maribor, SlomSkov trg 2O. Grofu Tatenbahu se razjasni lice. Ves radosten vstane ter stopi k železni omari, jo odklene ter vzame iz nje velik pergament. »Tukaj vidiš, dragi, tu je zapisano besedilo pogodbe, katero skleneš z menoj. Vpostaviti je samo tvoje ime. Torej podpiši in stvar je urejena.« »Kako se glasi vsebina pogodbe,« vpraša grof Thurn ves vzhičen. »Evo, poslušaj,« reče grof Tatenbah ter vzame pergament v roke, ga razgrne ter počasi prečita vsebino: »Jaz Karol grof Thurn prisegam pri živem in večnem Bogu, ki me je iz nič ustvaril, presvetlemu gospodu Ivanu Erazmu grofu Rein-steinskemu in Tatenbahu, da mu bom zvest in vdan do zadnje ure življenja ter ga bom podpiral v njegovi sreči ter vseh njegovih namenih, kolikor bo v mojih močeh, tako z nasvetom, kakor z dejanjem in ga ne bom zapustil v sreči in nesreči ter ga ne izdal, če tudi bi šlo za moje življenje. To je tako gotovo, kakor mi naj Bog pomaga ter njegov sveti evangelj. V potrdilo tega sem lastnoročno podpisal to listino.« »To torej zahtevaš od mene. Zanašam se na te, da boš tudi ti držal besedo.« »Lahko mi verjameš,« reče grof Tatenbah I povzdignjenim glasom. »Daj sem pero,« veli grof Thurn. »Tukaj je,« reče grof Tatenbah vidno razburjen ter izroči prijatelju gosje pero, ki ga j« prej pomočil v črnilo. »Torej glej,« spregovori grof Thurn, nastavJ pero ter z odločnostjo zapiše svoje ime. Grof Tatenbah je z nemalim nemirom gledal, dokler ni novi zaveznik podpisal listine. Ko pa je videl podpis, si je globoko oddahnil, češ, sedaj si naš. Grofica Zrinjska pa mi poplača to pridobitev s svojo ljubeznijo, saj mora sedaj spoznati, da mislim resno, ona, ki hoče videti dejanja. »Hvala ti, moj dragi, zadeva je urejena.« »Sedaj mi pa moraš tudi ti pomagati,« odvrne Thurn, »saj veš, kaj menim.« »Da, da, za Moniko gre. No, kako daleč si že z njo, ti veliki zmagovalec ženskih src.« »O, prav zadovoljen sem. Monika je neizkušeno dekle, ki vse verjame. Obljubila mi je sestanek za jutri zvečer v vrtu, ko ima oče opravka pri s>eji mestnih očetov.« »Previden bodi, ne sme priti do kakjih neprijetnosti,« ga opominja grof Tatenbah, »če si J 5.50 do 7.75; biki za klanje od Din 7 do 8, klavne krave debele od Din 6.75 do 7.50; plemenske krave od Din 5 do 6.50; krave za klo-basarje od Din 4 do 5; molzne krave od Din 6.50 do 7; breje krave od Din 6.25 do 7; mlada živina od Din 7.50 do 9; teleta od Din 10 do 11. Prodanih je bilo 368 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 31, v Italijo pa 14 komadov. Svinjski sejem v Mariboru dne 25. julija 1930. Pripeljanih je bilo 198 svinj in dve kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari od 100 do 150 Din; 7 do 9 tednov stari od 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari od 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari od 450 do 500 Din; 8 do 10 mesecev stari od 600 do 850 Din. Eno leto stari od 1000 do 1100 Din. 1 kg žive teže so prodajali po Din 11 do 18; 1 kg mrtve teže pa po Din 15 do 17. Prodanih je bilo 155 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 18; meso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 10 do 14; telečje meso I. vrste 1 kg od Din 22 do 30; telečje meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 20; svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15 do 30. i Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefovo« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Joselova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. DRMSTV& DRUŠTVOM IN PRIJATELJEM IZOBRAZBE. Prosvetna zveza v Mariboru Je v svojem vzvišenem prizadevanju za razširjanje prave prosvete in izobrazbe med široke plasti slovenskega ljudstva pričela izdajati posebno prosvetno knjižnico in sicer bo izšla vsak mesec po ena prosvetna knjižica, v kateri se bodo razpravljala in obravnavala najvažnejša in najbolj pereča sodobna vprašanja. Te dni je izšel prvi zvezek omenjene knjižnice, ki vsebuje odlično ter vsestransko poučno razpravo bogosl. profesorja in predsednika Prosvetne zveze dr. J. Hchnjeca; omenjena razprava pod naslovom »Sodobne naloge ljudske prosvete« je spisana zelo poljudno, tako da jo bo labko vsakdo s pridom in užitkom prečital. Je pa obenem ta prvi zvezek s svojo vsebino programatične važnosti glede usmerjanja našega prosvetnega gibanja v najširše plasti našega naroda. Te razprave, ki bodo izhajale v omenjeni prosvetni knjižnici, bodo lahko služile našim prosvetnim delavcem za društvena predavanja in izpopolnjevanja na posameznih toriščih splošne izobrazbe. En izvod stane samo 1 dinar; priporočljivo je, da naročijo posamezna društva več izvodov, ki jih naj potem raz-pečavajo med svoje članstvo. Naročila sprejema Prosvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Sv. Jurij ob Ščavnici. Fantovski In dekliški krožek bralnega društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredita v nedeljo, dne 3. avgusta ob 3. uri popoldne pri g. Pergerju veliko prosvetno akademijo. Po pestrih telovadnih točkah se bo uprizorila dvodejanska šaloigra »Doktor Vseznal«. Prijatelji naše mladine, udeležite se te njene prireditve, da ji s tem date pobudo za nadaljno delovanje. — Bog živi! SanatoriJ v Mariboru, Gosposka 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. 581 Odkod so bili lasje. Hčerka: »Mama, glej, tule imaš pa bel las!« — »Vidiš, hčerka,« odgovori mati, »to je odtod, ker me vedno tako jeziš.« — Hčerka: »Oh, mama, kako si morala še le ti jeziti babico, ker ima vse bele lase!« Seljak je učil svojo ženo v računstvu in ji dokazoval, da se različne stvari ne morejo seštevati, rekoč: »Ti ne mo- reš reči, da sta dve raci in dve url štiri race.« — Žena: »Skoro, da ne!« Mož: »Kaj praviš, skoro da ne, ker je gotovo, da ne!« — Žena: »Kako naj to razumem, ko si mi včeraj pa rekel, da je dva litra mleka in dva litra vode — štiri litre mleka 1« Natančen hlapec. Graščak reče konjarju: »Jurček, bodi s konjem prija-| zen! Gladi ga, govori kaj z njim!« —' Jurček obljubi, da bo. Drugi dan gr® graščak v hlev gledat, kako hlapec izpolnjuje ukaz. »Kaj delaš, Jurček?« mu reče, ko vidi hlapca, kako sedi na jaslih in drži časnik v roki. »Gospod,« pravi Jurček, »ukazali ste mi, naj s konjem govorim; ker mi ravno ni prišlo nič na misel, pa mu čitam časnike na glas!« Vabilo. »Radi bi sprejeli vašo hčerko za par tednov v našo hišo, ali žal smo nekoliko omejeni.« — »Nič ne škodi. Moja Ema tudi ni ravno ena izmed prebrisanih!« Višek raztresenosti. Ko je mislil profesor M. zapustiti krčmo, je gledal okoli kot bi kaj iskal. Krčmar: »Kajj pa iščete, gospod profesor?« — Profesor: »Dežnik mi manjka.« — Krčmar: »Saj ga imate vendar črez roko obešenega.« — Profesor: »Hvala! Dobro, da ste me na to opozorili, drugače bi prišel brez dežnika domov!« Srečni pajek. Gospa: »Cele tedne sft že razpenja v kotu salona pajčevina. Kdaj jo mislite, Minka, omesti?« — Služkinja: »Milostljiva, ali je to pajčevina? Jaz sem pa mislila ves čas, da spada to k radio-aparatu!« Ob počitnicah. Otroci so si ogledovali mariborsko stolnico, v kateri so pri lavnem oltarju postavljeni apostoli. Ko so jih šteli, so jih našteli deset. »Kje pa sta še dva apostola?« je vprašal eden deček. Drugi mu je pa odgovoril: »Na počitnice sta šla!« Ob pomanjkanju mcke. Učitelj v šoli: »Ako stane 1 kg moke 2 Din, koliko bi trebalo denarja za 20 kg?« — Učenec živahno: »Prosim, gospod učitelj, kje se pa dobi sedaj 20 kg moke in to po 2 Din? Bi povedal materi.« nakopljeva jezo mestnega sodnika in pisarja, bo trpela naša skupna stvar.« »To prepusti meni. Samo te prosim, da mi posodiš za jutri zvečer hlapca in dva konja, na katerih se da dobro jezditi.« »Kaj nameravaš s tem,« vpraša grof Taten-bah, »lahko si vzameš zaželjeno, toda še enkrat ti rečem, bodi previden.« »Ne brigaj se za to, kar storim jaz, za to sem jaz odgovoren.« Nato sta se prijatelja ločila In šla k počitku. Monika je res bila obljubila sestanek grofu ^hurnu, saj je bila vsa prevzeta od lepih besedi ter prijaznega vedenja plemenitaša. V svoji neizkušenosti je verjela vsem njegovim besedam, posebno, da jo ljubi ter jo hoče osrečiti. Prosil I o je, da bi mu dovolila sestanek, ker edino takrat ji more vse natančno razložiti, naj bo uver-jena, da nima nobenih drugih namenov. Monika je po daljšem obotavljanju res privolila v to. Drugi dan ob sedmih zvečer, tako mu je rekla, naj pride do vrat, skozi katera se pride v vrt, odklenila jih bo ter pride tja, ker ob tem času ne bo očeta doma. Notranji glas jo je svaril: Monika bodi previdna; ne zaupaj mu; nevarnost se ti bliža; kaj poreče tvoj skrbni oče; spomni se svoje rajne matere. Toda kmalu je pozabila na to. Samo iz radovednosti grem, rekla je sama pri sebi, saj sem v vrtu, in če bi imel grof Thurn druge namene, lahko zbežim v hišo, kjer sem na varnem. Tako se je izgovarjala sama pred seboj ter nestrpno čakala trenutka, da pride večer. Da ne bi vzbudila suma, je obdržala navadno obleko. Ko je odšel oče na rotovž, pripravila je tudi vse, da bi mogla biti ob določenem času pri vratih. Srce ji je bilo nemirno, ko je zatonilo solnce za Kozjakom, saj se je bližal čas, ko pride on, ki ga je vzljubila v tem kratkem času, kar ga Je videla. Danes zve, ali res misli pošteno. O, kakšna sreča, kako bo oče ponosen, ko vidi svojo hčer srečno! Nedolžno bitje ni slutilo, da je med tem časom premišljeval grof Thurn, kako bi kakor jastreb ugrabil svoj plen in ga spravil na varno mesto, kjer bi bil popolnoma v njegovi oblasti. V Freihausu je takrat bil za konjarja hlapec po imenu Konrad. Doma je bil s Kozjaka, premeten, sicer pa zvest služabnik. Imel je nekdaj nezgodo, da je v sporu med fanti prizadjal enemu težjo rano, kar bi imelo za posledico precejšnjo kazen. Toda mestni pisar Koder se je za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tiskovine, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lep alti, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri» poročilnice k! jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro izi po najnižjih cenah Tiskarna sv. Cirila i Mariboru, Koroška c.£ VOZNI RED NA BREZJE. Vlak št. 1. Ta vlak vozi iz Poljčan in sprejme yae udeležence s proge Zreče-Poljčane, s proge Rogatec-Grobelno in postaj: Poljčane, Ponikva, Grobelno, Sv. Jurij, Štore. Udeleženci, ki se pripeljejo po konjiški progi, imajo iz Konjic poseben vlak. Ta vozi iz Konjic ob 21. (ob devetih zvečer) in pride v Poljčane ob 10. uri zvečer. Vlak št. 1 pa vozi iz Poljčan 22.10, to je deset minut Črez ideseto uro, s Ponikve 22.34, Grobelno 22.44, Sv. Jurij 22.52, Štore 23.02 in vozi direktno na Otoče. Udeleženci s proge Rogatec-Grobelno se pripeljejo na Grobelno z rednim vlakom, ki odhaja iz Rogatca ob 17.15. Ta vlak bo imel za romarje določene vozove, >ki se bodo v Grobelnem samo priklopili. Vlak št, 2. S tem vlakom se vozijo udeleženci Dravograd-Meža, Maribor, ki pridejo ¡v Maribor z zadnjim večernim vlakom, vsi, ki vstopijo v Mariboru, oni s proge Sv. Ilj-Maribor, udeleženci s postaj Hoče, Orehova vas-Slivnica, Ra-5e-Fram, Pragersko, Slovenska Bistrica in udeleženci s proge Gornja Radgona, Ormož, Pragersko. Vlak vozi iz Maribora ob 22. uri, to je ob desetih zvečer, Hoče 22.16, Orehova vas-Slivnica 22.23, Rače-Fram 22.29, Pragersko 22.51, Slovenska Bistrica 23.03, in vozi direktno na Otoče. Udeleženci s proge Gornja Radgona, Ormož, Pragersko se pripeljejo z zadnjim večernim rednim vlakom, ki bo imel za nje posebne vozove, ki se v Pragerskem samo priključijo. Vlak št, 3. S tem vlakom se vozijo udeleženci Dravograd, Meža, Celje, Celje, Laško, Rim. Toplice. Od Dravograda do Slo-venjgradca se peljejo udeleženci z zad- njim večernim rednim vlakom. Od Slovenj gradca do Celja gre vlak kot poseben. Odhod iz Slovenjgradca 21.12, Šmartin 21.18, Turiška vas 21.24, Dov-že 21.34, Mislinje 21.46, Gornji dolič 21.58, Paka 22.11, Šelo 22.19, Velenje 22.30, Pesje 22.36, Šoštanj 22.43, Paška vas 22.58, Šmartno ob Paki 23.05, Pol-zela-Braslovče 23.19, Sv. Peter v Sav. dolini 23.29, Žalec 23.39, Petrovče 23.46, Celje 0.25, Laško 0.41, Rimske Toplice 0.52, in vozi direktno na Otoče. Romarjem s proge Dobova-Zidanl most Trbovlje. Odhod iz Dobove z rednim vlakom ob 17.25, Brežice 18, Videm-Krško 18.12, RajhenbUrg 18.19, Blanca 18.28, Sevnica 18.40, Breg 18.52, Loka 18.58 Radeče 19.04. Iz Zidanega mosta dalje pa vozi poseben vlak ob 19.32, Hrastnik 19.44, Trbovlje 19.54. Vlak pride v Ljubljano ob 21.06 in vozi naprej, da pride na Otoče ob 23.11. Na tej progi je namreč letos 518 udeležencev priglašenih, zato ni mogoče na celi progi posebnega vlaka dobiti. Vozni red nazaj. Vsi vlaki bodo vozili nazaj v torek zjutraj med deveto in deseto uro in Iz Ljubljane med enajsto in trinajsto uro. Podrobnejša navodila se bodo povedala na Brezjah. Za vse vlake. Izposlovali smo zadostno Število osebnih vozov, da bodo vsi komodno sedeli. Zato naj izostane vsak naval na vlake. Pri vsakem vlaku bodo reditelji, katerih odredbam se je treba pokoravati, da bo red. Z označenimi Perilo se poleti izredno hitro zamaže, zato Je tudi v tem času največ pranja. Izdatno olajša to delo le terpentinovo milo Gazela. vlaki se smejo voziti samo prijavljeni udeleženci, ki imajo izkaznice. Zato ne pozabite izkaznic doma. Reditelji bodo dali navodila za izlet na Bled in za prekinjenje vožnje v Ljubljani. Tudi se bo v vlaku pobrala mostnina 1 Din za osebo za tja in za nazaj, da ne bo na mostu zastoja. Navodila, ki so bila v zadnjem Slov. Gospodarju še enkrat preberite in se jih točno držite. GOVORNIKI NA BREZJAH. O priliki romanja bodo trije cerkveni govori: v pondeljek ob deseti uri predpoldne in ob 8. uri zvečer, v torek ob pol 6. uri zjutraj. Kot pridigarji bodo nastopili znani ljudski govorniki — navajamo jih v redu, kakor bodo govorili — in sicer gg.: Franc Hohnjec, župnik v Čadramu, monsignor profe-sor Vreže in svetnik Franc Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu. Na prosvet. nem zborovanju, ki bo v pondeljek predpoldne takoj po slovesni sv. maši, bo govoril predsednik Prosvetne zveza dr. Jos. Hohnjec. Občni zbor posojilnega in hranilnega društva pri Sv. Emi r. z. z n. z. se bo vršil v društvenem prostoru 17. avgusta tega leta oŠ 16. uri. Spored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Čitanje revizijskega poročila; 3. Poročilo načelstva in nadzor, stva; 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1929; 5. Volitev načelstva in nadzorstva j 6. Slučajnosti. 924 Kolesarji! Vse kolesarske potrebščine in dele dobite v trgovini Fr= Senčar, Mala Nedelja. 622 Gostilničarju Večjo količino prav dobrega vina iz lastne gorice Vam nudi po nizki ceni Janko Mestinšek, Sv. Peter na Medvedovem selu, pošta Podplat. 921 Prodam zelo ugodno boljše arondirano posestvo ca 14 oralov, 2 km od trga, tik ob postaji. Naslov v upravi lista. 923 Prodam en oral gozda ob cesti Maribor-Ptuj pied Teznom In Sv. Miklavžem. Naslov v upravi lista. 920 Eopef nov zvezek zvezek „po ara hmtuhu" z useblno: V ieči - iz ječs slova Umaslije. Cena 13 Din. Naroča se pri Mi bniisarni. Mtrife» potegnil zanj in stvar se je končala dobro, ker je mogel obtoženec dokazati, da je ravnal v silo-branu. Zato je tudi ostal mestnemu pisarju vedno hvaležen. Zgodilo se je nekega ob priliki blagoslovitve novih zvonov največ «Šeligi, Ig kl največ' zaslužijo ob ruških r|| marskih shodlE, IRtfSl^upiii en ZVSP za fig no cerkev.« Kaj ko bi pri Šv. Trojici kaka gospa na slično lepo misel. Prav gotovi bi tudi pri nas taka misel ne bila napačna!! Sv. Ana v Slov. caricah. V pondeljek, dne junija je umrl g. Jožef Kramberger, posestnik' in kleparski mojster v Krembergu. Rajni je bil daleč naokrog znan, ker je na cerkvah zvonikih delal nove strehe. V težki želodčni bolezni je marsikje iskal pomoči, nazadnje v, bolnici v Gradcu, kjer so mu pa le za nekaj časa podaljšali življenje. Bolezen se je kmalu poostrila in tako ga je, previdenega s sv«-' timi zakramenti, rešila vsega trpljenja ne-, mila smrt. Zavzemal je različne odgovornosti polne službe, opravljal je nekdaj županske posle, bil je načelnik tukajšnje posojilnice itd. Povsod je bil skromen in ponižen ter vzor pravega krščanskega moža, ki je vsakemuV zlasti pa revežem rad pomagal, kjerkoli je' mogel. Posebno je bil naklonjen Prosvetnemu društvu, kateremu je radevolje dal na raz-^ polago svoje prostore, da je lahko prirejal® veselice. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so priSH znanci in prijatelji ter ga spremljali na zad7; nji poti. C. g. župnik je ob asistenci g. Neu-! dauerja in g. kaplana opravil asistirano sveto toašo, potem pa se je poslovil od njega V ganljivih besedah. Zvonovi, za katere je veliko daroval ter jih spravljal v zvonik, so mu zapeli v slovo. Počivaj v miru, dragi Jožek, ob strani svoje žene v družinski grobnici, katero si sam napravil za sebe in svoje doma--čel Ljubi Bog naj obilno poplača tebi in tvoji blagi ženi vse dobrote, katere sta nam ska-zala! Sinom in hčeram pa izrekamo naše so< žalje. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Neizprosni smrt kosi zdaj tu zdaj tam. Umrl je v 69 le| tu Martin Sladjak, ki je bil v mladih letih naročnik Slovenskega Gospodarja. Pred leti je bil voditelj k Materi božji bistriški in tudi v lepe Ruše nad Mariborom. Obiskal je tudi nazareško Marijino hišico. Bil je nekaj let občinski svetovalec in obenem cerkveni kiju-? čar. Rad le tudi pomagal pri kinčanlu CW-. kve ob cerkvenih slavnostih. Naj mu bo Iju-J3i Bog za vsa njegova dobra dela dobrotljiv plačnik. Gornja Radgona. Pretekli pondeljek, dne 21. julija je umrl v 67. letu svoje starosti znani veleposestnik g. Adolf Zorzini. Med spanjem ga je zadela kap. Njegovega več milijonskega premoženja bodo deležne baje nje-'govi dediči, živeč v Avstriji in Italiji. — Dne ¡6. julija se je vršila v avstrijski Radgoni velika heimvvehrovska tombola. Lepi dobitki in 'dobra reklama je privabila na njo tudi 75 Slovencev iz Gornje Radgone. s Ljutomer. Strela je udarila dne 18. tega meseca ob pol 10. uri zvečer v II. transformator, last mestnega električnega podjetja Ljutomer. Strela je razdrla okoli 3 kvadratne metre strehe na visoki stavbi, zdrsnila po vodu v prizidek, kjer je nameščen II. transformator za Jndustrijca gg. Viktorja Kukovec in Leopolda Pečar ter je napravila precej škode. Transformator so takoj odposlali na elektrarno Falo ^V popravo. Nastala škoda je krita z zavarovalnino. Da sta zamogla industrijca naprej delati, je mestno elektriško podjetje namestilo takoj rezervni transformator. — Dne 19. iega meseca ob pol 14. uri se je po najlepšem Vremenu in vročini razgrnil mal oblak nad Vinogradi ormoškega in malime deloni ljutomerskega sodnega okraja ter obsipal gorice ponekod s prav čisto točo do 8 cm na de-bilo, in celo brez kaplje dežja. Toča je na-j?ravila veliko škodo, po nekaterih krajih je Vzela 25 do 603^ vinskega pridelka. Baš le-jtos, ko se nam obljublja izvrstna vinska kapljica in ne premajhne količine, pa nas obiskujejo oblaki noseč seboj pogubonosno točo. Mnogim posestnikom so lepi upi prekrižani, jt- Jakobu Babič, posestniku na Krapju, je v noči od 20. na 21. julija zgorela kopica pšenice, navožena in pripravljena za mlat, V kopici je bilo 240 križev, kar bi dalo do 5000 kg pšenice, Diie~E3. julija so pripeljali iz Mote, pbčine Cven na pokopališče Ljutomer neznanega utopljenca. Utopljenec je bil nag, torej se je najbrže kopal in ga je dohitela smrt. Identitete ni mogoče ugotoviti, ker je navedeni bil očividno več časa v vodi in pozneje jJalje časa na suhem in je nanj sijalo vroče solnce. Mura ga je vrgla na suho; njegove Obleke ni nikjer najti. — V noči od 21. na 22. julija je požar upepelil na Ivanjskem vrhu hišo z gospodarskim poslopjem posestniku Mlinariču popolnoma, dvema sosedoma zraven pa skoraj vse. Pa ugasiti ni bilo mogoče ničesar; gasilna društva, ki so prihitela na pomoč, hoteč oteti imoveno nesrečnih, so bila radi pomanjkanja vode brez vsake moči. Zavarovalnine poslopij so malenkostne. Kapela. Letošnji naš patrocinij, praznik sv. Marije Magdalene je bil združen z izredno 'slovesnostjo, ki so je deležne le malokatere Župnije. Bila je to svečanost biseromašništva našega g. župnika č. kanonika Martina Meš-ka. Obhajali smo jo tako, kakor je to pristojno izrednemu dogodku. Ne samo naša župnija, marveč tudi sosedne so se veselile tega praznika kot svojega. Na predvečer v pondeljek, dne 21. julija, so pevci iz domače in sosedne radgonske župnije priredili g. bi-8eromašniku podoknico, ob kateri je imel prelep nagovor g. sodnik iz Gornje Radgone Schweiger. V torek se je naš prijazni hrib napolnil z ljudmi iz domače in sosednih župnij. Udeležilo se je praznovanja 60 letnega mašniškega jubileja veliko duhovnikov, ki so spremljali v cerkev sivolasega svežega bi-seromašnika, ki je s krepkim, moškim glasom zapel Glorijo kakor pred 60 leti. Slavnostni govor je imel g. prelat dr. Slavič, rojak iz ljutomerske dekanije. Bilo je navzočih tudi nekaj gg. duhovnikov iz Prekmurja z g. bivšim poslancem Kleklom na čelu. Slavnosti sta se tudi udeležila mariborski župan dr. Juvan in dr.. Ilohnjec. Državno upravo je zastopal ljutomerski okrajni glavar g. dr. Ter-etenjak. G biseromašniku kličemo: Krepko Baprej do železnega jubilejal J Vitanje. Gosp. Ivan Hofbauer, posestnik in barvar izven trga ima žago v Spodnjih Fužinah in tudi nov jez iz cemetnega betona. Dne 16. tega meseca so šli jez mašit, ker je puščal vodo. Lastnik jeza, njegov najmlajši sin Maks, star 18 let, delavec Luka Oberčkal in še dva dninarja so bili tamkaj. Že so mislili pustiti delo, kar se zgodi nesreča. Še svež, 2 metra visok beton se podere nazaj po vodi in pahne Luko Oberčkala pod vodo ter mu zdrobi prsa, da je pod vodo izdihnil. Sin g. Hofbauerja skoči v stran, a skoči tako nesrečno, da mu je beton zmečkal levo nogo nad kolenom. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico v Celje, kjer je črez tri dni spreviden s svetimi zakramenti umrl. Potem so ga prepeljali domov. Še osem let ni minulo, odkar sta umrla njegova dva brata tudi nagle smrti. Uboga mati strašno trpi. Tebi pa, Maks, kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Jankova pri Vojniku. Dne 19. tega meseca je mirno v Gospodu zaspal Janez Lipovšek, posestnik v Jankovi v 47 letu starosti po dolgi mučni bolezni. Pokojni je bil splošno priljubljen in spoštovan pri svojih sosedih, posebno radi svoje dobrotljivosti in usmiljenosti. Zato pa upamo, da mu je tudi Vsemogočni obilo poplačal vse dobrote, katere je skazo-val. Hud udarec je zadel dobra sinova in hčer ob izgubi očeta; a pomisliti moramo, da je naša ločitev le časna. Kajti združili se bomo zopet enkrat v nebesih in tedaj se ne bomo ločili več. Vekomaj bo trajala naša sreča. Saj pravi nam znana pesem: »Križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami«. — Resnične so te besede, pa tudi tolažilne, da bo prišel enkrat združitve čas. Nepozabni nam oče! Zapustil si nas tako nenadoma in se preselil v boljše življenje, življenje sreče in miru. Mi tvoji otroci še te bomo vedno spominjali V molitvah v zahvalo za to, kar si nam storil dobrega. Sladko nam počivaj in večno srečo vživaj. Sv. Pavel pri Preboldu. Ker se bolj redko oglasimo v »Slov. Gospodarju«, si morda mislijo naši dragi bratje Slovenci, da smo čisto zaspali javnosti. Toda motijo se, ml še živimo, seveda le bolj tiho za se. Posebno naše božje hrame hočemo ohraniti v dobrem stanju ter potrditi spomin našim pradedom. — Lansko leto je bila zunaj in znotraj prenovljena podružnica sv. Lovrenca, le.tos pa bo prenovljena cerkvica sv. Magdalene na prijaznem hribčku Homu. Ker delo še ni bilo dovršeno, bo običajna lepa nedelja preložena na 3. avgusta tega leta. Prijatelji lepe narave, pohitite ta dan na prijazen griček, odkoder imate krasen razgled po lepi Savinjski dolini. Obišče nas ta dan tudi Krekova mladina iz Ljubljane in Celja ter nas počasti z zborovanjem popoldne istega dne. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. G. Ljudovik Slane se je letos poslovil od 38 letniga hiše-vanja v zdravilišču. Bil je vesten in jako sposoben uslužbenec, ki je najbolje poznal razmere v Rogaški Slatini. Zdaj uživa sadove svoje neumorne delavnosti v vili »Ivanov dvor«. Bil je vedno zaveden Slovenec in praktičen katoličan tudi v časih, ko je bilo to nevarno za slatinske uslužbence. Zasluge si je stekel tudi za Sv. Križ. Bog ga naj živi in blagoslavlja tudi v zasluženem pokoju še dolgo vrsto let. — Po zaslugi usmiljenih src in dobre roke č. g. kaplana Lojzeta se je kupilo 1000 kg semenske ajde za uboge po toči prizadete trpine. Ajda se je razdelila posestnikom, kateri so se pravočasno prijavili po toč jem prizadet ju, ko je bilo to v cerkvi dvakrat oznanjeno. 1000 kg ajde je pač bila malenkost za toliko posestnikov, zato na posameznika ni prišlo veliko, a vendar je ta malenkostna podpora marsikateremu dobrodošla. Izražamo tem potom tistim, ki te malenkostne podpore niso bili deležni kljub temu, da so tudi od toče prizadeti, da so tega sami I krivi, ker se niso odzvali oznanilu radi prijave. Napačno je torej mnenje tistih, ki se drugače Izražajo. Kateri ni bil sedaj deležen te podpore, naj se pa vsaj potrudi, da bo prišel v poštev ko se bo delila semenska pšenica. — Zadnji čas, zlasti ob sobotah in nedeljah se pojavljajo pozno v noč posebno v vaseh na gornji strani naše župnije nočni razgrajači, ki bude trudno kmetsko ljudstvo od zaželje-nega počitka. Opozarjamo, da bomo zanaprej vsak tak pojav prijavili pristojni oblasti, da bodo take osebe poklicane na odgovornost radi kalenja nočnega miru in bodo po predpU sanem zakonu strogo kaznovane. Sladkagora. Banska uprava nam je izročil« načrte za naš vodovod. Obenem nam je do« ločila iz letošnjega proračuna 90.000 Din za kar smo ji prav hvaležni. Tako se bo to krvavo potrebno podjetje vendar enkrat pri« čelo. — Kakor druga leta, se tudi letos vršijo romarske procesije 12., 13. in 14. avgusta. Romarji bodete letos videli prenovljen veliki oltar, novo nebo in tudi od zunaj prenovljeno cerkev, zlasti pa lepo urejene prostora krog cerkve. Le pridite v obilnem š-tevilu k Materi Milosti na Sladkigori. Svetina pri Celju. Lepa nedelja se bo dukaj obhajala dne 10. avgusta in ne 3. avgusta, kar naj vzamejo na znanje romarji in izletniki, ki ta dan radi prihitijo na prijazno Svetino. Pilštanj. Kako globoko se je ukoreninila ideja gasilstva, je pokazala zopet v nedeljo, dne 13. julija gasilska slavnost na Pilštanju ob priliki blagoslovitve nove motorne brizgal-ne. Ob 9. uri je pozdravil v imenu domačega društva došle tovariše, med katerimi sta bili polnoštevilno zastopani gasilni društvi Kozje in Polje, domači tajnik g. Zagrajšek. Tukaj se je nato razvil sprevod z godbo na čelu, ki je ob špalirju ljudstva korakal do cerkva na Pilštanju. Po kratkem oddihu se je pričela cerkvena slavnost s procesijo, katere s« je udeležilo vse uniformirano gasilstvo. Po službi božji je izvršil č. g. dekan kozjanski Krohne ob asistenci domačega g. župnika J. Rauterja, župnika iz Buč g. Turka, župnika iz Zagorja g. Pribožiča, misijonarja iz Celja g. Mala in domačega bogoslovca g. Lupšeta cerkveni obred nad motorko, katerega je končal z lepim nagovorom na ljudstvo in gasilstvo. Nato je glavna kumica. g. Regvatova z lepim nagovorom izročila društvu brizgalno z željo, da bi se uporabljala malokedaj, vendar pa vselej uspešno v dobrobit človeštva. Načelnik domačega društva g. Prislan se je v kratkem nagovoru zahvalil č. g. duhovščini, gg. kumicam in kumu, pozdravil nadalje tovariše goste, domače gasilce in ljudstvo ter se vsem zahvalil za sodelovanje in pomoč. Popoldne istega dne se je vršila na vrtu g. Kolar Andreja v Lesičnem veselica. Okusno prirejen veselični prostor ni prišel do veljave, ker je nenaden dež pregnal vse goste v gostilniške prostore. Udeležba sosednih društev kakor tudi drugega ljudstva je bila častna. Mlado društvo pilštanjsko je pokazalo svojo jekleno energijo, 13 julij pa naj priča vsemu narodu, kako svete so mu besede: Odprto nam vedno uho in oko, pomagati vedno pripravljeni smo! Marco pri Dolu. Dne 3. avgusta bo v Mar-nem pri Dolu slovesna otvoritev vodovoda s sledečim sporedom: popoldan ob 3. uri so pri marnski kapeli večernice, po večernicah pohod do rezervoarja in tam blagoslovljenje istega. Po končanem blagoslovljenju prosta zabava na Tomcovem hribu (nad kapelo). Za dobro kapljico bo preskrbel gostilničar g. Jakob Draksler, župan na Dolu. Vse prijatelje in dobrotnike vabimo na ta dan v Marno, da uvidijo, koliko se napravi s skupnim vzajemnim delom. Največ zaslug za ta vodovod imajo bivši okrajni zastop laški pod gerentom dr. Godničem, okrajna blagajna v Laškem pod načelnikom dr. Lovšinom in tudi domača občina, ki nam je pomagala s precejšnjo vsoto. Ne smemo pa pozabiti se zahvaliti bivšemu oblastnemu poslancu Matevžu Deželaku, ki j« prvi to misel sprožil y oblastni skupščiel V Ljubljani, flho se nalezem nahoda ali influence, kašlja, bripavosti, brenčanja v ušesih i. t. d., tedaj takoj vzamem za nosljanje, grgranje ter za obkladke Fellerjev prijetno dišeči Elsufluid. To pomaga hitro in zanesljivo 1 Nekoliko kapljic na sladkorju odpravi takoj krče in slabost v želodcu. Pri revmatizmu, gihtu in oteklinah vsake vrste mi vedno pomaga drgnenje in pranje z Elsa-fluidom! 632 Delajte tudi Vi tako — pomagalo bode tudi Vam! Fellerjev Elsafluid, to že 83 let znano narodno sredstvo in kosmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah; poizkusna stekleničica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, spe-cijalna steklenica 26 Din. Po pošti najmanj za 62 Din pri t EUGEN fl.FELLER, lekarnar, Sfubica Donja, Elsatrg 3!fl Pozor, kmetje! Raznovrstne deske ter late in krafnike dobite poceni pri FRANC EHRLICH, trgovina z lesom, 888 Lajieršberg. Vnoviujemo najsolidneje vse vrste in vsake množine prešitega in na~ miznega sadja. Blago plaivjmio pri prevzemu točno. Zahtevajte pojasnila Štajerska sadjarska zadruga r. z. z o. z. Maribor, Miklošičeva ulica 2 Telefon 2581 856 Sodarskega pomočnika in vajenca sprejme Jožef Ogorevc, sodar v Brežicah. 874 Hlapca, treznega, pridnega in poštenega, ki je navajen konjem in ki se ne boji nobene-nega dela sprejme takoj Franjo Cvetko, trg Sv. Trojica v Slov. goricah. 881 Kravar, oženjen, kateri dobro krmi in molze, se takoj sprejme. Oskrbni štvo gradu — Slivnica pri Mariboru. 909 Uprava veleposestva grofa Herberstein-a v Ptuju odda v zakup ribolov v reki Pesnici in potoka Rogoznica, potem v malih postranskih potokih za čas od 1. avgusta 1930 do 31. julija 1933. Pismene ponudbe je vpo-slati za določene razdelke in meje potokov do dne 5. avgusta 1930 do 9. ure predpoldan v pisarno upravi veleposestva, kjer se lahko ponudniki spoznajo z natančnejšimi pogoji. Uprava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe. Učenec se takoj sprejme pri Antonu Marčič, usnjfyrna, Slov. Bistrica. Starost 17 do 18 let. Učna doba tri leta, za hrano in obleko se bode skrbelo. 911 Hlapec z dežele, dobro vajen konjem se sprejme. Vprašati v trgovini Maribor, Grajski trg 2. 912 Posetvo 7 oralov, 1 oral vinograda, ostalo njive in sadonosnik se ugodno proda radi selitve. Ivan Krajnc, Do-brenje 76, Pesnica. 913 Prodam hišo z vrtom in njivo; tudi njivo posebej kot ugodno stavbišče. F. Šegula, župnik — Pragersko. 882 30. AVG. — 7. SEPT. 1930 RAZSTAVA ŽIVALI 30. AVG. — 1. SEPT. 1930 VINSKA IN SADNA RAZSTAVA RAZSTAVA VZORCEV BLAGA i ZABAVNI PARK I ZNIŽANJE VOZNIH CEN NA ŽELE». NIČI IN AVTOBUSPROGAH potrebno ^ , Močna Maxinusvetilka s b£olom. petrolejem, ^«^n se ne kadi. Gori brez smradu m n Potrošnja ">JJ*BVetlobe 3C0 sveč. Maxim 873 V prodaji leži Vaša bodočnosti Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam nudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši laslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 788 Odda se združena služba organista ln cerkov- • nika. Dobi tudi tajništvo posojilnice. Poleg fttolarnih dohodkov in bernje stanovanje, prostran vrt s svinjakom. Prošnje najbolje osebno. Cerkveno predstojništvo Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 896 Kuharica, samostojna gospodinja srednjih let, poštena želi stalne službe v župnišču, najraje kje na Štajerskem. Naslov v upravi Slov. Gospodarja. 880 Malo posestvo v bližini Maribora, z lepo hišo 56.000 Din. — Nova hiša s hlevom, vrt, Din 65.000. — Gostilna, kavarna poceni. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. C IG Šola prosta deklica se sprejme, katera bi pasla dve kravi. Klemenčič, Razvanje št. 85. 908 Posestva, hiše, gostilne, trgovine, pekarije, mline proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 915 Posestvo, rodovitno z gozdom, lepa lega, kupi Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. 914 Prodam posestvo z vinogradom in sadonos-nikom, pol ure od železniške postaje. Koren Ivan, Šmartno ob Paki. 878 Posestvo 4 orale se prodi. Alojz Breznik, Sp. Voličina 109, Sv. Rupert v Slov. goricah. 876 Zanesl|lvega majerja za v Sv. Barbaro sprejmem. Gosak, Maribor, Tkalska ulica 9. 879 Zamenfam rezan ali tesan les za vino. Naslov v upravništva lista. 919 Vzamem žajro v najem pod ugodnimi pogoji Naslov v upravi lista. 709 Bofovo ste se že prepričali, da kupite pri meni vsakovrstno špecerijsko blago po najnižji ceni, kakor n. pr.: sveže žgano kavo 7r 65 Ceh. zav. v Ljju&ijani raí. št. 14349. o. Nalagajte po položnicah! ošnja ofave sc bliža! Najcenejše in najboljše kupite barve, lake, firneže, terpentin, karbolineum, maže za kolesa, olje jaea. stroje in me§l, bencin m i. t. d. pri J. t. d. BRANKO SUČEVIČ, Maribor Telefon »t. 2158 Slovenska tilica S Telefon St. 2183 gflfilsp tabo poceni a ucndsr tatio dobro Mž&rJiafiBiiggKa^ ne kupujete vseh mogočih praktičnih pred-predmetov za vporabo, glazbil, jeklene robe, orodja, gospodinjskih iu oblačilnih potrebščin za dame, gospodo in otroke, igrač itd. kot pri svetovni razpošiljalni tvrdki Suttne. Fino poniklana priprava za britje z 2 ostrinama, zelo lepo izdelana, Vas stane samo <% <1 Din, dalje dobite dunajsko ročno harfe & moniko v lepi izdelavi z 10 tipkami, 2 basi i. t. d. Na tisoče najlepših za samo Din llftf« reči bodete našli t noji veliki ilustrirani domači knjigi, katero tudi Vi popolnoma brezplačno dobite, ako jo zahtevate od svetovne razpošiljalne tvrdke 211 H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992 Patentirano v vseh kulturnih državah. Olajšajte si delo z našim patentiranim, brezvzmeinim „Stnbaier' •IsrzoSilBpelsiiiiflinl Prednosti: 1. Nobenega mučnega klepanja več. 2. 80% ni prihranek na času, kajti naš aparat sklepi je vsako, tudi najtršo koso, v 2 do 3 minutah bolje in lepše kot more to storiti najbolj izurjen kosec. 3. Klepanje je otroško lahko ter se mu lahko priuče ženske, mladoletni in tudi oni s slabimi očmi. 4. Aparat deluje popolnoma brezšumno. 5. Preprečuje škrbine in s tem varuje koso. 6. Kleplje se lahko z nasajenim kosiščem; zaradi tega odpade nepotrebno snemanje kose pred klepanjem. 7. Širina klepa se lahko poljubno uravnava. 8. Teža mu je samo 9 kg; zaradi tega se lahko prenaiTa. 9. Tvornična garancija do konca onega leta, v katerem se je kupil. 10. Aparat deluje čustveno, kar je pri klepanju glavna atvar. 11. Aparat je brez vsake vzmeti in najnavadnejše konstrukcije ter « delan iz najboljšega specialnega jekla; zaradi tega so popravila izključena. 12. Nobenih nadaljnih stroškov, temveč samo enkratni izdatek. 13. Točno funkcioniranje, ki pri pravilnem ravnanju nikoli ne odpove. 14. Z aparatom se lahko klepljejo tudi srpi. Zategadelj, kmetovalci, si ne pozabite nabaviti tega za Vas vele-važnega orodja prej ko mogoče, še pred košnjo! Mnogoštevilna zahvalna in priznalna pisma iz tuzemstva in inozemstva na razpolago! Prospekte, navodila in vsa ostala pojasnila Vam daje brezplačno: Osmino rfiisižBvanjs „Stiibaiep^pzokSspalRliiov FRIDERIK KRATZ, družba z o, z., Stražišče pri Hranju št. 51 (Dravska banovina). 900 ■ Potne in torbe v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. 790 I. KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 i miiBiiiiii——ga Prodam novo trivrstno Lubastivo harmoniko. Cena Din 1800.—. Zlat-ko Mlakar, Prihova, Konjice. 872 Poročne prstane kupite najceneje samo pri tvrdki K nger-tcvciM Sinu Maribor, Gosposka nI. 13 nasiiuui, oy»|w»na ui. o I Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, dobro in po ceni. 1444 župnik, Pragersko. hišo z vrtom in njivo1; tudi njivo poseb$ kot ugodno stavbišče. F. ŠEGULA lastna hranilnica mariborske oblasti Centrala: MAHIDOH, Ira Swobosle 3. Podružnica: CELJE, Cankarjeva 11, nasproti poste. (Preje: JuZnoHaJersfca hranilnica, Celje). Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melioracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računa, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ObreStajC na)Ut{Otflie|Se. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti famii DrOVSha banovin® * vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. .i. zalo so naložbe * zavoda papuarno verne. Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. ®6a 4 ^k ^k Jk. ^k ^k^k jišk. ^ik ► ► najboljše in najvarnejše pri podnještojershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. Za varnost hranilnih vlogr jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i w v v v v ^r v V w v v v ^ IIBBIBIBIHIIIBIBIBBHHIBIISBIBDB1HBHHH Predno si naftavile poletno blago oblSttte j^j mw w i m a a ■ h | Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 V* mtr z 36 ve- ¡3 g likimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi g B čudovito nizke cene. V konfekciji plašči od 300 Din a | naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. ES | Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. | asaaanasoEjnsassasEaBaaBBBHaBasaEEElsaaH S fcftfcno blago in porcelanasto posodo, okvirje za slike, razne kipe i. t. d. kupite najboljše pri stari Celjski steklarni n. Kancu, Cciic, Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 694 V najem se da dobro idoča pekarna pod št. 300 na upravo lista. 868 Kolarja 397 dobro izvežbanega, na prometnem prostoru, k kovačiji išče kovač. Naslov v upravi lista. ¿Pohištvo — Preproge i, modraci, zastori, posteljne odej«, Marlu ¿Preis posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljne odej«, pohištvena tkanina itd. najboljše tn najceneje pri 817 Brezplačni ceniki 1 31 AR I. B OH , Gosposka ulica 20 TRI PREDNOSTI I. Ogromna izbira. II. Izborna hsaliteta. lil. Nizke cene in plačilne olajšave. 656 Blago za moške obleke in spomin danske plašče. • Blago za damsk» kostime, plašče in obleke. - Cefiri^ oksfordi in poplini za moške srajce. -Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe-georgette, erepe-maroehine. - Bem-berg- in umetna svila v modemih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri. RNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA STEV. 9 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri judshi posojilnici v ' reglslrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi Isstni poleči na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Ifiskar; .Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru, lidajatelj; Konzorcij nSlovenskega Gospodarja«, predstavnik; Jaauš Goleč y Mariboru. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. J