DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice i/bajajo tshIí ««Irtek; ako ; ; je ta daa praznik, dan poprej- : ;
Cena jim je za celo leto 6 K, za pol leta 2*50 K. NaroÈniua za Nemčijo, liosno in druge evropske drïave znaiSa 5-50 IÍ, za Ameriko (»-»O K. liist iti offiaai ne plačujejo iiaproj.
: Vhb ilopise, imi'o6iiÍiio in «ziiaiiihi : Hprejeiiin tÍHkariia J. Krajec nasi.
Janez Evangelist Kreh.
K obletnici dEhlaracijc s 3D. majnlliit 1917.
(Konec.)
Kakšna je zgodovina slovenskega naroda? Z nekolikimi besedami jo leUko oči tamo. Pred tisoS leti sta prinesla blago-veatnika Ciril in Metod z vzhoda Slovencem kultiirjie ideje katoliške. Bi i! so se oglasili bavarski Nemci, spravili so sv. Cirila poti obtožbo in v ječo in so sami nadaljevali njegovo poslanstvo. Ampak sv. Ciril je prišel z roko, blagoslov delečo; oni s severa pa 80 prišli z mečem v roki. Porabili so blago kulturno misel za priliko, da so slovenski narod ne aanio podjarmili, ampak ga tudi začeli uničevati in iztrebljati. Pod pretvezo širjeiga kulture se je nadaljevala ta nameia skozi tisoč let. Nas narod jim je plevel, vmlen, da se izruje. Temna je ostala zgodovina nalega ncsvobodnega naroda. Ampak ne toliko, kolikor se vobče misli. Vsi večji kulturni pokreti, ki so se pojavili v srednjem veku v Eviopi, so našli odmeve tudi v probujenejiib krogih med Slovenci — prirodna nailarjenost slovenska je zopet in zopet bnknila na dan in pokazala, da je narSd vreden milejše usode. In ko so se v 16. stoletju kmetje vzdignili zoper tuje viteze, so se borili ne samo za gospodarsko, nego tudi za narodno osamosvojitev. —
Prav te dni sem slišal v pi ijateljskem lazgovoru iztek, da se pričenja zgodovina človeštva pravo za pravo šele s fiancosko revolucijo. Taki'at so se vzbudile človeške pravice, (pravica do življenja in imenja idr.) in vzniknila je zavest, da se človeštvo deli v prirodne sku|)îne, v narode, in daje narodna misel odlična kulturna misel.
Tudi Slovenci so se je poprijeli. Ali nasproti močnejšim sosedom, ki so se okoristili z narodtio mislijo za sebe, nasproti Slovanom pa ostali trdi srednjeveški go-spodai ji, se Slovenci nismo mogli osamosvojiti. Pač smo se prohujali, napredovali smo, razvijali se na vseh poljih kulturnega
živ^enja — a vse pod tujim p rot i pri tiskom. Moč malega slovenskega naioda ni odole-vala protivni sili.
Tu je stopil na piano moČni inicijativni duh Krekov, Kar je jasno kot belt dan, a vendar nikdo nt jasno videl; kar je marsikdo imel na jeziku, a nikdo ni izrekel s pravim poudarkom in na pravem mestu — to je videl, to je izpiožil Krek v znameniti deklaiaciji s 30. majiiika lanskega leta v dunajskem državnem zboru opiraje se na krepko pomoč velikega bratskega češkega naroda. V združevanju in organizaciji je nioč; česmo Slovenci sami prešibki, smo močni, ako se združimo s Hrvati in Srbi; saj Slovenci, Hrvati in Srbi smo eden narod — samo neprijazen zgodovinski razvoj nas je ločil. Med laz-deljene trpeče brate je zasadil Krek ideal skupnosti, vžgal je v njih trdno vero, da mora pravica zmagati nad silo in postal je ognjevit oznanjevalec svobodne Jugoslavije.
Bližnji sosedje smo si Slovenci, Hrvati in Srbi, a tega nismo videli, isti jezik govorimo, a tega nismo vedeli, iste interese imamo, a nismo iskali stikov. Niti smeli nismo in ne smemo. Kdor je na Kranjskem dovršil sredtijo Šolo naj ne gre na visoko šolo v Zagreb, nego iti mora v Gradec ali na Dunaj; tam ga pa odrivajo, Češ da je neljub tujec. Razdelili so nas in postavili so meje med, nas, ki so nas osamile in nam omamile vid in čut. Šele grozota svetovne vojne nam je odprla oči in zavest. Zedinila nas je skupna žalost, ki je legla nad širno zemyo od Triglava do Drine, združilo nas je skupno gorje in nasilje, ki ga je tuja železna roka neusmiljeno sejala. Skupno smo obu-pavali, a nismo si znali pomoči. Tu je zablisknila v Krekovem ustvaijajoČeni umu rešilna misel in dvignil se je z junaško \'oljo ter glasno zaklical, da tiste meje so trhle in vi*edne da padejo; da smo SI o veji ci, Hrvati in Srbi od narave poklicani, da živimo skupno življenje v skupni domovini; ampak samo, ako smo
sami gospodarji v svoji domovini, si moremo ohraniti človeške pravice: pravico do življenja in pravico <1 o domovine! To je bila tista i'ešilna in vodilna misel, ki je bila izrečena na visoki govorniški tribuni na Dunaju, da je zazvenela daleč na okoli po vsej državi. V domovitii Slovencev, Hrvatov in Srbov pa je Šla kakor kresni ogenj od vrba do vrha in mahoma je bila njih zeitilja prošinjena novega življenja — poiodila se je Jugoslavija. In Jugoslovanom so se do tal sklonjene moči vzdignile, iii utrdile ter ujeklenile so izmučeni in izkrvaveli troedini narod. Začutili so se mahoma nepremagljive. Kajti a k o s e t i s.t a rešilna in vodilna misel opira na človeške pravice, tedaj je močnejša kot meč in topovi! In zatorej bo zmagala!
Táko samostojnost, kakršno uživajo Madžari, in ki jo je cesarska beseda zagotovila tudi Poljakom v Galiciji in jo uživajo v polni meii avstrijski Nemci — prav taksno želijo in zahtevajo zase Slo-vaiti na jugu in Slovani na severu države. Kar ]<; drugim pravo, ne moi'e biti natii nepravo! Potem se botno mogli v neoviratii sreči razvijati gospodarsko in kulturno in botiio na jugu mogočen vogelni kamen celokupne drŽave,
Domovina Jugoslovanov je krasna, enotno zaokiožena zemlja, ki ros nudi vse pogoje srečnega življenja. Prostira se od Adrijanskega morja preko gora tja do Slavonske nižine in sega daleč v balkanski polotok. Bogata je [dodovitili žitnih poljan, ki bi dala obilo zrna za ljubi vsakdanji kruh in ne bilo bi treba misliti na uvoz; bogata je travnikov in pašnikov, da bi na ■njih uspevala živinoreja; v srečnem, toplem podnebju dobro uspevata celo vinska trta in oljka; širne prostore pokriva visoko-debelnat gozd, ki je istotako kakor polje in travnik neizčrpen, ogromen prirodni zaklad. Nešteti potoki, slapovi in reke pa vabijo podjetne poedince, zadruge, občine in dežele, da naj izkoristijo njih ogrotiino,
vedno uslužno in ceneno vodno silo za pridobitno gospodarsko in obrtno delo in za razsvet^avo mest in vasi. Pa tudi podzetiieljskih zakladov je dovolj: domovina Jugoslovanov hrani v sebi dovolj železa, bakra, svinca, živega srebra in premoga. Razvile se bodo lahko mala •in velika obit in trgovina. Morje pa nudi odprta vrata v vesoljni svet ! In naša domovina je tudi bogata prirodnih krasot od solnČne obali tja do zasneženih alpskih vrhov, in kjer je na površju skromna, oiuli nudi podzemeljska čuda.
Prav zato, ker ima lepa naša domovina toll srečno lego, toli plodovito zemljo in dovolj bogatih rudnikov in odprta vrata v svet — prav zato vzbuja poželjivost tujcev, ki nam hočejo iztrgati našo tisočletno last, našo tisočletno, ljubljeno, z obilo krvjo hranjeno domovino.
V sedanji grozotni vojni so Jugoslovani neizmerno veliko žrtvovali v prid celokupni drŽavi; zato so prepričani, da jim pristoja, da se jitii drŽava oddolži. V potokih je tekla kri jugoslovanskih mož in mladeničev; neskončnemu številu družin je bila kruto porušena družinska sreča; neizmerno Žalosti in bridkosti, trpljenja in dela je prišlo nad Žene in mladenke ; ogromne Žrtve na Itlagu, pridelkih in de-naiju so darovala naša mesta in vasi in poleg tega opravljala obilo dela usmilje-nosti ; na tisoče in desettisočo naših ljudi je bilo prisiljenih, da so zapustili svoj ljubi dom, ga morali prepustiti uničevanju in sami so bili pahnjeni v nesrečno begunsko življenje; usulo se je tisto krivično gorje, nasilje in preganjanje, ki je mučilo in gonobilo neverjetno veliko naših ljudij, — vse to naj bi bila odkupnina, da vendar tudi jugoslovanske tnu narodu zašije solnce samostojnosti, ki jo itnajo drugi! —
Mrzlih src naših nasprotnikov ta neizmerna vsota žrtev ni ganila; upravičenosti naših zahtev s stališča človeške pravice ne priznavajo še. Ni še tistega prijateljskega sporazuma med narodi, ki bi natn jih priznal. Proglasili so celo naše zahteve za nezdružljive z državno mislijo.
Črnomaljski gospodje.
(Donesek k ziçodoïiiii Itele Krajine.)
Leopold Podlogar.	(Dalje, fi.)
Leta 1470. 7. januarja jitij je izročil Tilen cerkev sv. Lenarta.
Cerkev so torej frančiškani imeli, a težava je bilo s pozidavo samostana. Krog cerkve so stale hiše rokodelcev. To je bilo treba poknpiti in podreti, potem Šele zidati poslopje, ki bi bilo v zvezi s cerkvijo, a ilenarja niso imeli. V tej zatlregi se jih usmili Elizabeta, vdova bogatega hrvaškega plemiča Ivana Snopovčana. Pokupila je osem hiš z vrtovi za stavhišče samostana. ÎÎ njeno denarno podporo in milodari Novo-meščanov se je začel zidati samostan in bil dovi-šen v dveh letih, kar dokazuje napis nad vrati k satnostanski porti z letnico 1^72.
Ta samostan je bil seveda majlien. Obsegal je le oni četveroogelnik, v čegar središču stoji sedanji samostanski vodnjak, katerega so izkopali ob enetn z zidanjem samostana.
Ta ustanoviteljica novomeškega frančiškanskega samostana je bila brez dvoma sestra Jurija jn Gašperja iz Črnomlja. Da je bila rodu Črnomaljskih, dokazuje novomeška samostanska kronika, po kateri so povzeti zgodovinski podatki za šematizem frančiškanske provincije sv. Križa, ki pove to-le: Conventus in Novo Mesto ad s. Leo-narduiii eleemosynis piorum benefactoium in fundo ab Elisabetha de Zhernembl, relicta vidna a Ivanne Snopozhan, nobili (îroata, hune in finem coëmpto et donato, anno 1472. extructus fuit. ~ Samostan V Novem mestu pri sv. Lenartu se je zgradil z milodari vernih dobrotnikov, potem ko je kupila stavbeni prostor in ga v ta natiien podarila Elizabeta Črnomaljska, vdova po hrvaškeiii plemenitašu Ivanu Snopovčan, leta 1472.
O Gašperju Čiiiomaljskemu bi bilo dostaviti še par stvari. Omenjeno j« že bilo, da je dobil od cesarja Friderika IIL v zajem stnledniško gi'aščino. Leta 1456. je bil Smlednik se last CJeljskih grofov, kateri so ga dali v zakup Iludolfti liheven-Iniller. Ko je prešel Smlednik po izumrtju Celjanov na Habsburžane, mu je cesar
Friderik pustil graščino dosmrtno. Kedaj je ta Rudolf umrl, ne vemo; leta 1458. 10. julija potrjuje cesar Friderik iz Dunajskega Novega Mesta, da dolguje Gašperju 1000 funtov fenigov t. d. in mu zanje prepušča v zajem Smlednik. Tega je zamenjal še islo leto z graščino Godenstein, katero je imel v zajemu Khevenhiiller; a že 1. 14G1. je Gašper zopet v Smledniku in se ondi omenja še 14>K.
Archiv fiir Kunde bstcrr. Geschichts-Quellen III. 133 omenja pismo cesarja Friderika IIL na Gašperja Črnomaljskega z dne 19. jan. 1478. V tem pismu se sporoča, da so se smlcški podložniki, ki spadajo pod šitiarnogorsko sosesko, oziroma vodiško župnijo pritožili Čez Gašperja na dvoru, da jitn ne pusti zidati cerkve na Šmarni gori. Zajjlenil jim je bil ves |iri-piavljen materijal in prepovedal zidanje na Šmarni gori. Cesar mu resno nai'oča, da izroči zaplenjeno gradivo nazaj v roke „ljudi in podložnikov pod Šmarno goro", da jim dela ne sme opovirati.
Pet let pozneje, 1. 14S3. je Gašper Črnomaljski podpisan kot priča v pisnni, s katerim ustanovi Friderik Lambo'g tul.
_Íz Uoštanja beneficij sv. Andreja v \jub-'ijanski stolnici. (Valv. XI. 688.)
Če pomislimo, da je Gašper podpiral Lamberga pri ustanovitvi tega beneficija in 1. 1466. pomagal ustanoviti samostan za frančiškane v Beli Krajini, se nam zdi na prvi pogled čudno, da se je upiral zidanju na Šmarni gori. Tatu je bila že takrat sloveča božja pot. Obiskovali so jo celo oglejski očaki in visoki cerkveni dostojanstveniki. To pričajo pisma. Ravno 1. 1475. 22. Tnarca je desetero kardinalov v Rimu podpisalo pisitio, ki daje za vse čase 100 dni odpustka vsem vertiikom, ki Marijo na Šmarni gori obiščejo na dan njenega Vnebovzetja, na praznik sv. apostolov Filipa in Jakoba, najdenja sv. Križa, v dan sv. Florijana in cerkvene obletnice. Ta pisma natti dokazujejo, da je bila božje-potna cerkev na Šmarni gori v najboljšem stanju in močno obiskovana. Pismo se tiče neke drtige, za tedanje ča.se važtie zadeve. Pisano je 1. 1478. V letih 1470,-1480. so leto za letom, včasih po večkrat pridrle na Kranjsko roparske turške čete. Gospoda v utrjenih gradovib, ljudstvo v obzidanih tigih in zavarovanih mestih je nudilo njemu
V krepkem iiioškeiu zaiiosu je zavrnil ta iiyovoi' Krek z ognjevitimi beseJami: Suženjstvo je veleimlajn, iie pa svo-lííula; izdajalec je tisii, ki je proti svobodi svojega naroda!
iH
Ííenijaliíitii možem pripisujejo preroški pogled v pi'iliodnjoit. Jan. Ev. Krek je bil tak Ženijaleti mož.
V dulm je videl zaijo težko pi'iča-kovane svobode in ediiistva Jugoslovanov. Ni mu bilo sojeno, da bi bil doživel slovesni trenotek, ko ta misel postane istina. Pi'epriian pa je bil, da ta trenotek pi ide.
Kreka ni veĆ med nami. Njegova misel ))a živi dalje in nobena sila je ne izrujo iz našega prepričanja.
Dal je domovini svoj razum, svoje srce in svoje življenje, Prižgiii nam je trdno veio v pravico in veselo upanje, da Jugoslavijo doživimo. Neizmerno smo hvaležni Idagovestniku za trdno vero in živo i]p'a}ije, in pi'ipi'avljeni smo združiti svoje moči vsi brez razlike stanu: duitovnik in neduhovnik, kmet in mešían, gospod in delavec, da z vsemi dopustnimi sredstvi dosežemo jugoslovansko samostojnost,, našo edino rešitev.
Slava njegovemu spominu!
Škropljenje in žvepljanje trt.
čas pi'vega Škropljenja in Žvepianja trt je prišel.
Za pivo škiopljenje smo potrebno galico že prejeli, ostalo bomo dobili kasneje. Galice nam torej ne primanjkuje, pač pa nam primanjkuje žvepla in moramo seči po nadomestilib.
Prvo škropljenje se vrši, kadar dosežejo mlailike približno pol metra dolžine, tedaj še predno trta cvete. Če ni vreme pi'ej dopustilo, škropimo pa lakko tudi med cvetenjem.
Drugič ški'opimo 14 dni po prvem Škropljenju, tedaj navadno takoj po cvetenju, tretjič pa čez tri tedne po drugem
Za i^rvo škropljenje jemljemo galico šibkejšo in sicer zadostuje 1 kg galice na 100 litrov vode. Ce se jia poslužujemo galuna, vzamemo lahko samo pol kilogr., kvečjemn tj'ićelrt kilograma galice in pol kilogi'ama galuna (Mai'tinijeva zmes).
1'ri di'ugem in tretjem škropljenju napravimo galico močnejšo in sicer vzamemo eden in pol kilograma galice na 100 litrov vode, Če pa mešamo galico z galnnoiti (Martinijeva zmes), zadostuje 1 kg galice in pol kilogr. galuna na 100 litjov vode.
Od onih sto litiov vode, ki smo Jo pripravili za raztopljenje galice, vzamemo
kakih 20 litrov (1 škaf) čiste vode stran. Ta voda je namenjena za apno, v ostali pa raztopimo odtehtano galico.
Kadar je galica raztopljena, pridenemo apna in sicer neugašenega na težo ravno toliko kot galice, tigašenega polovico več.
Apno v pripravljeni vodi dobro raz-meŠamo (nengašenega je treba najprvo ugasiti) in nato vlijemo I'edek apnen belež .polagoma, !iied vednim mešanjem, v raztopino galice. Potem vso zmes še dobro premešamo in preskusimo z majhnim koščkom belega preskusnega (fenolťtaleino-vega) papii ja, ki ga pomočimo v zmes. Ce papirček lepo pordeči, potem je apna zadosti. Ce Ostane bel ali pa le neznatno rdeč, moiamo apna še piidejati.
Takoj za apnom raztopimo v galično-apneni tekofini Še po eden kiiogram sa-lojidina (natrijevega tliiosulťata) na vsakih sto litrov zmesi in sicer na tu način, da stresemo salojidin v kako rešeto ali košek in galično-apnene tekočine nanj nalivamo.
Ko se jtí salojidin laztopil, premešamo vso škropilno zmesse enkrat in gremo škropit.
Salojitlin je nadomestilo za žveplo in učinkuje proti plesiiobi. Zalo z njim moramo škropiti po.sebno dobro po grozdju (zarod u).
Če imamo salojidhia le malo na razpolago, pomagamo si lahko na ta način, da poškroi>imo trte najprvo samo z galično-apneno zmesjo brez salojidina in ko končamo, napravimo si še-le nekaj take zmesi, kateri ]>ridenemo tudi salojidin in s to zmesjo Škropimo potem samo po grozdju. Če ima salojidin učinkovati, je treba grozdje (zarod) temeljito poškropiti, tako, da od njega kar kaplja, kajti tekočina mora priti tudi do ilrobnih pecljiČkov, na katerih visijo cvet ki, oziroma jagode. To je potrebno zlasti proti peronospori (paležn), katei'a napada cvetke ali jagode vedno skozi pecljičke.
Pri drugem in tretjem škropljenju postopamo ravno tako.
Ker ae pa salojidin mastnih jagod dobro ne prime, se priporoča, da se radi večje varnosti proti plesnobi požveplajo trte poleg tega še s sivim žveplom. To moramo storiti v lepem solnčnem vremenu, ker je znano, da le potem žveplo na jagodah obvisi, se nekako prilepi (pri-liali) in dež ga potem zlahka ne opwe.
Začetkom in proti koncu jnlija bomo tedaj ne glede na to, da če smo rabili salojidin ali ne, grozdje Šc s sivim žveplom dobro, ampak na lino s pomočjo žveplal-nega meha poprášili.
Pozneje, to je meseca avgusta, ne kaže sivo Žveplo več rabiti, kajti če bi bilo hudo suho vreme, jirišli bi ostanki tega žvepla lahko z grozdjem v mošt in to bi dalo vinu neprijeten prikus.
samemu in bližnjim okoličanom varno zavetje. Toda kmečko ljudstvo po deželi je bilo po veČini na milost in nemilost izročeno turškemu nasilju. Začelo si je tudi graditi svoje trdnjave, večjidel okoli cerkva, nastali so znameniti tabori. Utrdili so domačo cerkev ali cei'kve na težko dostopnih gričih in gorah z ozidjem, stolpi, rovi in nasipi. V obzidju je bilo prostornih shramb za živila, skladišča in vodnjake. V zidovjii so bile napi'avljene strelne line, skozi katere so bi'anilci streljali na oblegalce. Trdnjave so se splošno dobro obnesle. Nešteto ljudstva 36 je rešilo bridke stížnosti ali pa gotove smiti. Tnrki so pač vsak tabor naskočili, a Če je bilo ljudstvo pripravljeno na ohlego, imelo živeža in sti'eliva, je bilo rešeno. Turki se navadno nikjer niso dolgo mudili. Tidirjali so napi'ej in si diugod poiskali plena.
Tudi na šmarni gori so nameravali zidati tak tabor okoli cej'kve. Gašpď čino-maljski je menda smatral to za nepoti'ebno ill je ljudem pozidavo taboia jjrepovedal. Piitožba na vladaija je izdala. Gaš|)er je moral dovoliti : „die bcrnrt Kirclten beuestigeii zn der weer zurichten vnd
pawen lassen" = omenjeno cerkev utrditi in pustiti ljudem, da si zgiade okoli nje taki'at potrebni in običajni tabor. Zlasti besede „zu der weer" — m (1er Wehr, ne misli na drugega, kakor ta taborski zid okoli Štnarnogorske cerkve.
Naslednik Gašperjev v Suiledniku je bil Gašper Lamberg. Je-li do tega leta Gašper Črnomaljski upravljal cesarsko graščino na Sinlednikti, ni znano.
Izmed naslednjih Črnomaljskih nant je malo znanega.
V vojskah Benečanov za Avstrijo se ometija Ivan Črnotiialjski. Njegovo ime se omenja leta 1497., 1502., 1515., 1521. On je dobil od cesarja Maksimiljatia L (1493.—1519.) v last graščino Statenvrh pri Gorenjem Mokronogu. Ta je bila od 1, 1291. last deželnega gospoda, grad pa po smi'ti zadnjega Štatenbeiga, ki je utonil v Muii, udeleživši se bojev med Štajerci in vojvodotit Alhi'ehtom, bil izročen l azsuhi. L, 1510. je dobil Ivan Čj'nomaljski od cesarja Maksimiljaiia v last graščino Štatenvrh s pi'avioo, na lazvalinah pozidati si nov grad. Ko so ga Čniomaljci popustili, je prišel v last Jui'ija Lenkoviča.
Za slučaj, da bi meseca avgusta vkljub vsemu juizadevanju plesnoba na grozdju veinliir nastopila, jiorabimo še zadnje sredstvo proti njej in to je kalijev liiper-manganat. Petnajst dek (I50g)tesoli laztopimo v 100 liti'ib vode in primešamo 2 kg mastiiega, vgašenega apna. S to tekočino moramo takoj, ko opazimo prve sledi plesnohe v vinogradu, vse grozdje dobro poškropiti, tako da- so jagode s t<;kočino popolnoma obdane.
Po preteku enega tedna škropljenje z hipertnanganatom še enkrat ponovimo.
Če škropimo grozdje s hipermanga-natotn še-le tedaj, ko je že vse sivo, to je od plesnobe močno napadeno, potem ae pomaga škropljenje nič več.
Za Škropljenje trt z galico veljajo še sledeča pravila :
.Škropiti je treba v brezveteniem iii suhetii viemenn, da se galica na trti prej posuši, predno pride prvi dež.
Škropi naj se na fino, s finimi raz-pršilniki. Pri tem se poi abi manj galice in trta je bolj zavarovana proti bolezni, kakor da od listov kaplja.
Škropiti je kolikor mogoče tudi spodnje strani listov, zlasti onih, ki so navzgor ali na stran obrnjeni, kajti znano je, da se glivica, ki povzroča peronosporo (palež), zaraste od spodnje strani v liste.
Vinograd bodi vedno dobro okopan in oplet. Plevel pospešuje bolezni na trti. Ne puščajte ga tudi nikdar med ti'tami ■ ležati. Ne delajte nikdar v vinogradu, dokler so trte od dežja ali rose mokre, ker to zelo podpira razvoj glivičnih bolezni trte.	•	B. Skalický.
Dogodki pretočenega tedna«
Potek slavnosti v Pragi dno 17. in 18. maja je bil veličasten; poleg Jugoslovanov so bili zastopani tudi Poljaki in Ukrajinci ter Italijani, Ob zaključku 18. t, m. zvečei' je pa vmes posegla vlatia z obširnimi policijskimi odredbami: Prepovedala je vsako nadaljno zborovanje, ndade Jugoslovane izgnala, „Narodne Liste" ustavila itd. Češki svaz je vložil na vlado oster" ugovor. Predsednik posl. Stanek je izjavil, da so praški dnevi ustvarili enotno fronto vseh slovanskih sti'ank v Avstriji. — Dne 19. maja Je izšla ministiska naredba, s katero Je vlada ustanovila na severnem Češkem 12 nemških okrožij. ;— Ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler se zopet pogaja s strankami. Na sklicanje pailamenta zaenkrat še ne misli. — Ogrski minister za prehrano je v ogrskem parlamentu izjavil, da se ogrska vlada glede enotne prehrane v monaihiji ni še prav nič zavezala. V Avstriji že vsa leta stradajo zato, ker v prebrani ne napravijo reda. Ogi'ska bo preostanke živil oddala Avstriji le za industrijsko blago in razne druge iigodnosti. — Dvajsetletnico svojega nad-pastirskega delovanja med Slovenci je pi'aznoval 22. maja ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. — Za ustanovitev šole v Mariboru se je ustanovil poseben „Šolski odsek", ki zbira darove. Šola naj so otvori še letos. — Na jugoslovanskem taboru na Rakovtiiku na Dolenjskem se je zbralo 10.000 ljudi. — Tabor v Trbovljah, ki je bil napovetlan na binkoštno nedeljo, je vlada prepovedala. Že zbiana množica Je nato priredila veličastno manifest,acijo, zastopniki vseh treh slovenskih strank so se pa zbrali s poslanci na posvetovanje in sklenili, da se mora tabor na vsak način v kratkem vršiti. — Koroški Nemci so priredili dne 20. t. m. v Celovcu velik shod v deželnem dvorcu, kjer so se slovesno izjavili i'i'oti ustanovitvi jugoslovanske države, zalitovali, da mora Nemcem ostati pot na Jadran prosta in se zavzeli za čim tesnejšo zvezo z Nemčijo. — Wilson je te dni govoril na manifestaciji Rdečega križa v New Yorku in rekel, da hoče Amerika vojno dobiti in
da v delu za ta ciij ne bo poznala nobenih milja. Mil' na zapadu Je le tnogoč, če se mir na vzhodu izpremeni; Rusija mu Je enako pri sicu kakor Francija. — Proti donavski konvenciji osrednjih vlasti in Rumunije Je ententa vložila ugovor. ~ Japonska in Kitajska sta sklenili obrambno zvezo proti Nemčiji. — Na italijanskem bojišču neprestani živahni boji. Na zapadu odbijajo Nemci francoske in angleške napade.
Važno za dolenjske kmetijske posestnike.
C, kr. vojno ministrstvo je odredilo, da se je vstanovila v Prečni pri Ru-dolfovem na pristavi „Lukenjske graščine" konjska okrevalnica, s činnii' se ugodi goreči želji kmetovalcev na Dolenjskem in v Belikrajiui, kjei' se zelo občuti pomanjkanje konj. Kakor izvemo, se bodo tu vsak mesec po dvakrat prodajali okrevanja potrebni konji potom di'aŽbe.
Diažbeni dnevi se bodo pravočasno objavili po časopisih iu na deski v Ru-dolfovem,
K dražbi se bodo pripuščali samo kmetijski posestniki, ki potrebujejo na svojem zemljišču konje in jih zaiuorejo tudi prehraniti.
Konjski prekupci so izključeni od dražbe.
Vsak dražbenik konj mora imeti potrdilo (legitimacijo) svojega c. kr. okrajnega glavarstva. Kupec prejme certifikat^ s katerim se zaveže, da ne sme dvanajst mesecev konja ne prodati in ne posoditi. Zaveže se, certifikat oddati prt svojem županstvu. Ako konj v treh tednih pogine ali se ga Jtiora dati zaklati (potrdilo od Županstva ali državnega živinozdravnika) tedaj ima imetnik pravico do namestil ega konja, katerflga mora v treh mesecih po zglasitvi sprejeti, sicer izgubi to pravico.
Če so važni vzroki, da se moi a konja prodati, tedaj se mora prodajalec pred prodajo pri jwveljstvu okrevalnice izkazati z dovoljenjem c. kr. okrajnega glavarstva. Kdor v 12. mesecih podari ali proda konja, ne da bi imel dovoljenja, se strogo kaznuje.
C. kr, vojno ministrstvo je tudi odredilo, da so smejo oddajati konji v pomoč ktnetijstva v zasebno uporabo.
Prosilci za take konje jih dobijo pri okrevalnici proti reverzii. Tudi so bo oddalo nekoliko brejih kobil. Pogoji za oddajo takih konj in brejih kobil se izvedo pi'i poveljstvu okrevalnice.
Dopisi.
Iz AdleŠiČ. Na binkoštni pondeljek smo imeli pri nas lepo slovesnost, ]iil je namreč odlikovan naš ljubljeni g, župnik Iv. Šašelj s križcem za civilne zasluge. V svoji skromnosti si on ni želel javnega odlikovanja, a njegovi ožji prijatelji so to Želeli, V cerkvi je imel lep slavnostni govor njegov prijatelj, g. župnik podzeme^ski. Po slovesni sv. maši, ki jo je služil gospod odlikovanec z asistenco, kjer so prepevali podzemeljski pevci — doma namreč nimamo organista, da bi naučil domače povke latinsko mašo — v natlačeni cerkvi, kamor je prišlo dosti vernikov iz bližnjih žujinij, je glavar črnomaljski, g. Svetek po primernem nagovoru pripel pred s slovenskimi zastavami in slavoloki okrašenim župniŠČein, vpričo zastopnikov okr. glavarstva in sodnije ter duhovščine, vpričo vojakov na dopustu, ki so delali špalír z odlikovanji na junaških prsih, vpričo mtiogo-brojnega drugega ljudstva, k prvemu odlikovanju z zlatim križcem s krono, ki ga je prejel pred leti, še drug križec, za kar se Je slavljenec ganljivo zahvalil. Pri go-stoýubnem slavljencii se je nabralo isti dan za Krekov spomenik in slovenske slepce 59 kron.
Pnatika za junij.
Jtiiio j(i bîla pii Ritiiljanili zvištiiia Joiiova soiuoga, varuhinja mesta in države. Posebnu so jo Êastili kot vanibinjo ženskega sj)<)ltt, zakonskega stiinii in poroda. V niespcn junijn so jo posebno častili in jej darovali molitve in blago; zato ima tudi ta Jiiesec ime junij. Glavni praznik je bil praznik gospodinj. Žene so oveniane korakale k svetišću Junone na visoko goro ter jej poklonile oiidi rože, proseč jo za zakonsko sreío. Gospe so pogostile in obdarovale tega dne svoje služkinje ter tudi same sprejemale dai'ila od svojili soprogov in sorodnikov. Einiljani so imeli tudi to posebnost, da je bila gos posvečena Jiuioiii.
Junij ima 30 dni in bo tudi kakor april in inaj bolj spremenljiv in hladen mesec, ki se bo začel z mrzlimi dnevi, na kal bo nastopilo m)ačno vreme. Za okoli 9. napoveduje stoletni koledar celó slano. Druga polovica junija bo še-le bolj toplo in lepo vreme. — Solnce stopi 22. v znamenje raka in se začne poletje, Tedaj je najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste do dne 22. za 17 minut in se zopet skrči do konca meseca za 4 minute. Dan je dolg 1.") ur 4y minut do IG ur in eno minuto. — Potiienljivi dnevi so: sv. Medard H., sv. Vid 15., sv. Janez 24., sv. Vladislav 27. Ljudsko prorokovanje pravi: Kakor je dan sv. Medarda, takšno bo vreme 40 dni; če na dan sv. Vida dežuje, ni ječmen kaj prida; dež na dan sv. Janeza letino slabo iiareja; če je na dan sv. Vladislava deževno, bo še dolgo časa Tnokro vreme in slaba letina.
DomaČe in tuje novice.
Na praznik presv. Reš. Telesa je v
Novem mestu v kapiteljski cerkvi ob S. ui'i pontifikalna slovesna sv. maša. Po sv. maši ob ugodnem vi'emenu procesija po mestu. Red pri procesiji: 1) Moški za križem in Žiiimini banderom. 2) DeŠk^ ljudska šola. 3) C. kr. državna giiuiiazija. 5) Dekliška ljudska šola. 6) Marijina kongi-egacija x bandM'om. 7) Tretji red z banderom. 8) Vojaki. 9) Mestni občinski zastop iti de-jtutacije civilnih korporacij. 10) Gg. sod-nijski uradniki. II ) Belo oblečene deklicc.
12)	Pevski zbor za malima bandercema.
13)	Duhovščina z Najsvetejšim. 14) Gg. politični uradniki. 15) Vdeležetike z gorečimi svečami. 10) Druge vdeleženke. Po procesiji jc se ena tiiia sv. maša in darovanje .sveČ ali denaija za cei'kev. Zaradi pomanjkanja'sveč za razsvetljavo oken naj slavno občinstvo tem lepše okrasi okna, kjer bode šla procesija z Najsvetejšim. Pj'ihodnjo nedeljo ne bo zjutraj in dopo-ludne pridige v kai»iteljskř cerkvi zaradi šmihelske procesije.
Cesar Karol in cesarica Cita sta dne IG. maja odpotovala na Balkan. Obiskala sta bolgarskega kralja v Zofiji in turškega sultana v Oarigiadu. Povsod sta bila sijajno sprejeta. Cesar Kaiol je obiskal tudi bol-gai-ski glavni stan.
Odlikovanja za civilne zasluge v sodni službi. Z vojnim križem za civilne zasluge 2. razreda so odlikovani: predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, dvorni svetnik Fran Garzarolli pl.Thuridack, višji dežclno-sodni svetniki v Ljubljani: dr. Mart, Travner, Fran Milčinski, Rudolf Persclié in Josip Hautïen, okrajni sodnik v Kranju Anton Lajovic, okr. sodnik v Črnomlju dr. Fran Schaubach, okrajni sodnik v Gor. Gradu Fran Tiller. — Z vojnim križem za civilne zasluge 3. razreda: pisarniški višji predstojnik v Ljubljani Ivan Bizjak, kaiidist v Trstu Ferdinand Bras, višji olicijal v Komnu Kari Buiic, višji oňcijal v Novctii niestu Fi'an Oižmek, avskultant v Trsfu dr. Kajetan Oulot, sodnik v Ptujn di: Krnil Gaber, višji olicijal v Ljubljiini Mai'tin Gomzi, sodnik v Ajdovščini dr. Heinik Irgolie, višji olicijal v Ce^u Ivan Ivanšek, višji oiicijal v Ajdovščini Andrej Jamšek,
višji oiicijal v Gradcu Fran Končnik, sodnik v Ilirski Bistrici dr. Fran Kovšca, višji oficijal v Šmarju Martin Lavras, višji olicijal v Ilirski Bistrici Josip Ložak, oiicijal y Krškem Aiulrej Majcen, sodnik v Šoštanju dr. Ernst Merala, pis. predstojnik v Novem mestu Josip Miklavžič, višji oiicijal v Novem mestu Ivan Mlakar, oticijal v Slov. Gradcu Josip Moder, višji oiicijal v Pazinu Artur Pilat, sodnik v Pulju Albin Radikom, višji oiicijal v Črnomlju Ivan Schweiger, višji oiicijal v Velikih Laščab Rudolf Sorglechner, višji oticijal v Litiji Anton Špenda, olieijal v Pulju Mirko Sti-panovié, višji oiicijal v Celju Ivan Vrečko, oiicijal v Marenbcrgu Fran Vuk. — Z vojnim križem za civilne zasluge 4. razreda; pisarniška oficijantinja državnega pravdništva viludolfovem Kristina Andres, sluga dež. sodišča v Ljubljani Jan. HuWber, jetu. višji paznik v Ljubljani Kafol Jeglič, kanci, oficijatit okrožnega sodišča v Ru-dolfovem Anton Novljan, sodn. sluga v Črnomlju Vilko Pisansky, sluga deželn. sodišča v Ljubljani Jos. Sever; jetn. paznik dež. sodišča v Ljubljani Franc Sternad, sod. sluga okrožn. sodišča v Novem mestu Fraiic Sušnik, sodni sluga v Radovljici Janez Zobec, pisarniška oficijantinja v Rudolfoveui Milka Zupančič, jetn. paznik v Novem mestu Franc Zurc.
Zabavni večer s petjem in igro priredi dekliška Marijina kongregacija v Novem mestu v nedeljo 2. junija 1918 v dvorani Narodtiega doma. Vspored: 1) Simon Gregorčič: V mraku. Uglasbil Fi'. Gei'bič, 2) Ivo Gorski: Blejskemu jezeru. 3) H. Vo-larič: Slovetiskim mladenkam. (Ženski zbor s spremljavo glasoviija.) 4) Grofica Ka-stronska. Igra s petjem v treh dejanjih. Pi'iredil K. Supin. 5) Kovačev študent. Burka. Spisal Soški. — Začetek toťno ob polu H. nri zvečer. Cene pro.storom : 1.—3. po 4 K, 4. -7. po 3 K, 8.-12. po 2 K. Stojišča po 1'20 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen v korist mestnim revežem. Sedeži se prodajajo od petka 31. maja dalje v prodajalni Urbati Horvat in na zabavni večer pri blagajni. — K tenni zabavnemu večeru kar najvljudneje vabi PredstojniŠtvo dekl. Mar. kongregacije v Novem mestu.
Zlato poroko bodeta obhajala v krogu svojih ljubih in dragib v pondeljek dne 3. junija 1918 v Šmilielu pri Novem mestu jiosestnik in nadučJtelj v. p. g. Ivan Barle in njegova blaga gospa sopi'oga. Vele-čislantma in občepi iljnbtjenirna slavljenčema naše najiskrenejše čestitke. Bog jih ohrani še nadalje čvrsta in zdrava, da jima vzide zadneinzlategajubilejajirečastitlji vi praznik demantne poroke!
Poročil se je dne 28. t. m. pii Mariji Pomagaj na Brezjah gosp. Guido Dolenc, fotograf v Novem mestu z gpdčno Pavlo Maintinger, ŠH'iljo iz Kandije. Bilo srečno!
Poroka. Dne 20. t. m. se je v Novem mestu poročil g. Jožef Bukovec, pismonoša v Šmihelu pri Novem mestu z gpdčno Julijo Gole, šiviljo iz Trebnjega.
Odlikovanje. S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je bil .odlikovan na binkoštno nedeljo popoldan Kandjančan četovodja, itietalec min. Alojz Novak za hrabro in izvanredno požrtvovalno službo v težkih bojih na Casai'a Grnbbacb v jnesecili mai'C in april t. 1. Bronasta hrabr. svetinja in Karlov križ^pa že dičita pi'si tega vrlega Dolenjca. Čestitamo!
Za slepe vojake so nabrale vrle novomeške mladenke pii domači zabavi 30 K. Ljubi Bog naj jim povrne s časno in večno srečo njihova'plemenita dela usmiljenja za •največje reveže sveta.
Sklep sadjarskega tečaja na kmetijski šoli na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se je vršil dva in poi mesečni sadjarski tečaj od 1. marca do 15. maja t. 1. Tečaja so se udeležili in dovršili sledeči mladeniči: Arh Gabrijel iz Mošenj na Gorenjskem; DeronČin Josip iz Ilirske Bistrice na Notranjskem; Drobnič France iz AHdma pri
Dobrepolju; Polenšek Feliks iz Podgore pri Ôt. Vidu nad Ljubljano; Smrke Ivan iz Stožic pii Ljubljani; Sirmljan Vinko iz TenetišČ pri Litiji; Škilj Alojzij iz'Harij na Notranjskem; Vidrih Štefan iz Ajdovca pri Žužemberku na Dolenjskem; Vrtin Rudolf iz Doblič pri Črnomlju na Dolenj-sketn; Goikič Domen iz Dol. Vrtojbe na Goriškem in Muha Stanislav iz Lokve pri Sežani na Krasu. Z ozirom na sedanje težkoče v prehrani in pomanjkanju de-lavniii močij na gospodarstvih je taka udeležba velika in ima tem večji pomen, ker so bili ndeležniki samo sinovi posestnikov, ki so se z vso pridnostjo učili in bodo zatnogli dejansko doma to izvršiti, kar so se v tečaju naučili in s tem koristili sebi in z izgledom okolici. V prospěli sadjarstva je Želeti, da bi se i v bodoče vzdižalo enako zanimanje med našimi gospodarji za to kmetijsko panogo.
Birmovanje. Na binkoštno nedeljo in pondeljek je presvetli gospod knezoškof dr. Anton Bonavcntura Jeglič podelil zakrament sv. birme 2722 otrokom.
Pošiljamo pozdrave slovenski fantje Dolenjci Dobrnčani : Josip Perpar, Albert Muren, Anton Kužnik, Jožko Kresal in Anton Kastelic, iz italijanske fronte, iz Beneške ravnine, vsem bralcem Dolenjskih Novic. Sedaj smo v rezervi ali dnevi so nam že odločeni, ko jo zopet odi inenio v boj proti sovražniku. O, kako je krasen tu mesec maj. Ni krasnejšega meseca v letu. Toda mi v tujini premišljamo dneve, kdaj se zopet vrne tisti srečni dan, ko se bomo zopet vrnili za vedno k svojim ljubim domačim. Ni ga vojaka, da se ne bi sedaj spomnil v tem I'esnem času na svoje domače. Sprejmite pozdrave vsi Dolenjci in Dolenjke.
Obligacije 8. vojnega posojila se bodo prejele namesto gotovega denarja pri prodni vojaškega blaga pri demobilizacUi. Pi-i demobilizaciji, to je po končani vojni, prodajali bodeta obe državi monarhije ono blago vojne uprave, katerega se ne bode več potrebovalo za vojne namene. Prodajala se bodo med drugimi : tovorna, vpi'ežiia in domača živina, vozila vseh vrst, kakor vozovi, sani, kola, čolni, kolesa, avtomobili, materijal za vojne železnice z lokomotivami in vozovi, vprežna in ježna oprava, poljedelski stroji in tako orodje in posode, iiidustiijalni stroji, žage, pumpe, žrjavi, hišna in kuhinjska posoda, sukno, ogrinjala, šotori, tkanine, vrvi, jermenovje, pasovi, les, kovine, žice, pločevina, živila in siiovine vsake vi^ste. To so reči, katere bode širši krog ljudstva posebno poljedelstvo nujno potrebovalo in katerih takoj po sklepu miru po drugem potu ali sploh ne bode mogoče dobiti ali pa le za drag denai'. C. kr. finančno ministrstvo je objavilo, da se bode pri prodaji in licitaciji tacih reči, ki se bodo vršile po končani vojni v Avstriji, sprejemale obligacije 8. vojnega posojila in sicer ne samo zadolžnice ampak tudi državne zakladnice namesto gotovega denarja v plačilo. Zaračtniala se bode cena, po kateri se je vojno posojilo jiodpisalo in se bode pri tem posebno oziralo na one, ki bodo z obligacijami 8. vojnega posojila idačali.
Rudečica pri prešičih. Varnostno cepljenje prešičev proti rudečici se je že pričtilo in svetujemo svinjerejcem, da dajo svoje pi'ešiče čim })i'eje cepiti, ker je cepljenje edino in zanesljivo sredstvo proti škodljivki rudečici. Zglasiti je prešiČe radi cep\jenja pri županstvu, ozi]'. oki'ajnemu glavarstvu, ali pri uradneiiMi živinozdravniku.
Doplačila in plačila za seno. Nekatere občine Še do danes niso prejele doplačila za seno, ker niso mogle izkazati vseli potrebnih podatkov, ki jih zahteva vojaška uprava. Na posredovanje Deželnega mesta za krmila imajo sedaj take občine doprinesti le še sledeče podatke in sicer: imena prodajalcev, njih stanovanje, politični okiaj, dan oddaje, oddano nniožino in vojaški oddelek. Občine se torej pozivajo, da pošljejo
Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slatiio v Ljubljani vse te podatke in priložijo vsa vojaška potrdila, ki jih imajo v rokah. Opozarja se, da morajo biti podatki točni in vsi, kakor jih zahteva vojaška uprava. Če vseh teh podatkov ne bo mogoče dati, se povišek ne bo mogel drugače doseči, kakor po § 33 vojuo-dajatvenega zakona. Občine, ki pa do sedaj sidoh Še niso prišle do plačila za seno, oddano vojaštvu, naj doprineso ravno te podatke in naj puste dotične izkaze potrditi tudi od strani okrajnega glavarstva. Zahtevani podatki Jiaj se pošljejo Deželnemu mestu za ki-mila, oddelek za seno iti slamo zadnji čas do 31. maja t. 1.
Privezovanje in „špange'' zopet oživele. Cesar Karol je odpravil 6. marca 1917 v armadi kazen privezovanja, dne I. julija 1917 pa tudi kazen zapon (špange). C. kr. vojaško poveljstvo v Gradcu je pa razglasilo odlok vojnega ministra spora-zutinio z ministrom deželne brambe, naj se zopet uporabljajo redne kazni privezovanja in poostritev kazni z zaponi po prejšnjih določilih službovnika. — „Arbeiterwille", ki poroča o tej novosti, pripominja: „Kljub cesarjevemu povelju in lastnoi'očnemu pismu so izvedli v Avstriji zopet „privezovanje" in „zapone" po skoraj štiri leta trajajoči vojski."
Lepa prihodlyostřNeki zasebni uradtnk na Dunaju je srečal přetečen teden svojo 17 letno hčer Leopoldino, ko je Šla po ulici z nekim kadetom. Oče je dekleta ustavil in jo vprašal, s kom to hodi. Dekle — punica v ki'atkem krilu — je očeta predrzno zavrnila, na kar ji je oče prisolil zasluženo zaušnico. Gospodična pa na sodišče, kjer je proti očetu vložila tožbo zaradi žaljenja časti. Na I'azpiavi je oče I'ekel, da je tako postopanje nasproti očetd nesi'amno in nezaslišano; njegova hči je sploh predrzna stvar. Tako je zadnjič poslala materi glas, naj ji nemudoma posije v kavai'no užigalice, ker hoče kaditi. Sodnik je opominjal dekleta, naj tožbo umakne, kar je po daljšem obotavljanju storila z opazko, da se bo takoj obrnila na vaiuško oblast, da vzame njenenni očetu očetovske pravice nad njo,
Giede besede „taublich". Iz Belo-krajine. V zadnjem „Slov. Učitelju Št. 3 pravi uredništvo, da naj bi rabili za to grdo nemško spi^kedranko — „vojak", potrjen", koienjak". Zakaj? Saj imamo v slovenščini prav primeren izraz, ki pomenja menda pač isto, kar nemška beseda, in to je „sposoben". Naši fantje, ki so bili lani na naboru v Črnomlju, so pravili, da jih je potrjeval hrvatski zdravnik s hrvatskim izrazom „sposoban". Imamo torej s Hrvati isti izraz.	I. ft.
PpispBUfljtB zfl shlad S. L. S.!
Dani SBi
(Podatki ÍK líelokrajine.)
Hudo nas tarejo skrbi in nadloge svetovne vojne. Naši dragi se bojujejo neustrašeno v obrandio ljube domovine, da zašije, dal Bog, kmalu solnce boljše bodočnosti.
Medtem pa varujejo rodno hišo in mladi naraščaj skrbne žene in pridne matere ter obdelujejo marljivih rok domito grudo, da ne zapade uničujočemu opustošenju. Doiiui vrnivši se gospodar in so-drugi bodo pozabili vse prestane grozote, ko bodo zagledali dobro obranjen dom in skrbno obdelano juilje.
Ne samo to, amjjak tiidl duševno skrbi naše ženstvo za višji razvoj in narodni procviť: Kakor jutranja zarja znači začetek lepega solnčnega dneva, tako je majniška deklaiacija vzbudila začetek le-[lega dneva, naiodne samozavesti. Kako priiliio je velika večina deklet' in žena segala |)0 popisalnih polah in jih polnila s podpisi, zavcdajitč se narodnega preporoda. S kolikim veseljem so tiiožje, očetje
in bi'atje med odmorom groitiečega, vojnega koncerta prebirali slovenske Časnike, opisujoč navduStiitje tijih žena in liiiei'à /,a izjavo narodne pi'ipadnosti.
Tndi še v drngeni oziru se zapazi razveseljivi pojav, in to je: obnovitev že skoro pozabljene belokranjske narodne noše. Naša dlviia Belokrajina s slikovitimi pokrajinami, je že po imenu ozko spojena z belo nošo. Dnii potujževaiija je, žal, tudi tukaj okužil posebno mladi ženski svet, razširjaje neokusno napravljanje oblek po novodobnih predpisih in drugo nepotrebno našemljenje, in sega že v najbolj skrite vasice. Zato pa je bilo prijetno iznenađenje, videti na binkoštne pi'aznike v Črnomlju neke mladenke v belokranjski obleki. Kakor bele lilije, svitale so se med drugimi dekleti s spaéenimi oblekami iii dosegle splošno občudovanje, Želeti bi bilo, da bi vse posnemale vzgled teh začetnic in s tem pildobile naši Eelokrajini zopet pravi pomen njenega iiiteua,	Belokraujica,
Moj slavček.
(PriobSil B~Č,)
Kakih dvajset korakov od mojega stanovanja si je ustanovil svojo domačijo v gošCavi ob potu moj slavček. Letos je Četrta pomlad, odkar poslušam njegove pesmi glas. Morda si je že prej izvolil tu svoj stan, a znano mi ni, ker me takrat še ni bilo tu. Vsako leto se je oglasil nekako sredi aprila. Njegov glas je bil inoCaii, da se je daleč čiil na okoli. Le po noÊi je malo odjenjal z glasom, a zato tem lepše Žgolel svoj „noctunuis". Samo kakih dvajset korakov od mene je imel svoj dotn, a vendar si nisem upal v šliríh letili spomladi nikdar stikati za njegovo hišico, boječ se, da ga drugam ne preženem. Tudi noben diug ga ni motil v tihi sreči ob potu; kajti s pesnikom smo znali: Kak bi moral človek biti, da bi mogel ti kaliti tiho srečo, ljuba stvar.
Ves srečen sem bil, da sem imel takega tovariša v svoji bližini. Slišal sem že, da so rekli, da slavček lepo poje, poje tudi jio noči, a slišal ga do sedaj nisem, razuu enkrat, jja še takrat samo en tre-initek. No, zdaj sem pa imel prilike dovoy ga poslušati po dnevi in po noči. Da, poslušal sem ga z največjim vžitkom, včasih tik pod oknom v bezgovem grnni. Ko sem se po noči prebudil in je mirovala vsa * narava, je on edini tilio žgolel; ko sem se zjutraj prebudil, je zopet donel njegov glas na moje- uho. Res bi mogel reči mojemu slavčku:
Vsako jutro ptička moja zgodaj si prepevala; vsako noč je pesem tvoja sladko me zazibala.
Kdo bi te torej ne vzljubil, moj slavček? Moje srce si si osvojil s svojim glasom.
Ko so odhajale od nas ptice selilke, je on ostal še nekaj Časa, potem pa tudi on prenehal s pesmijo. Skoro gotovo se je tudi on podal tja doli na jug, kakor itjegovi tovariši. Vselej mi je bilo težko ob selitvi ptic, ker sem vedel, da odide kmalu tudi moj pevec. A privoščil sem tudi njemu ti\de kraje: Mi'zel veter tebe Žene, pojdi kam te veseli! In odšel je. Kje si je izbral svoje toplo stanovanje? Ali je tudi tam tako lepo prepeval kakoi' pri meni? Moi'đa so ga poslušala neobčutna zamorČeva ušesa?-Škodal Morda ga je poslušala tam na daljnem jugu božja stvar z enakim užilkom, kakor jaz, moi'da enako hrepenela po njem kakor jaz, morda z menoj enako žalovala ob njegovem odhodu, kdo ve?
IVed tednom j)a je utihnila njegova pesem. V sredi majal Kaj je, da vcČ ne peva? Saj mi,je vedno on naznanjal, da je majnik blizu: Že slavČki žvigolijo, vesel se maj budi... Saj niše končan Marijin
majnik, moj slavček! Poj napi'ej, kajti sredi majnika smo šele. Ljudje, ki odhajajo v mraku od štiiainic, bi te radi poslušali, kot so te' prej ! — Vse tiho, nobenega odgovora. Kaj je neki z mojim jievceiii?
Postrežnica Koza mi je rekla pred kratkim: „Gosjiod, zdi se mi, da slavček več ne poje. Skoro vsako noč sem ga rada poslušala, ko nisem mogla sjiati. Če tudi nimam pravih ušes." „Res je. Čudno so mi zdi, tudi jaz ga ne slišim že nekaj dni. Pa ne, da bi bil naš mladi muc s tem v kakšni zvezi?" ji odgovorim. Opazil sem ga, kako je večkrat prihajal v jutro zaspan, prav kakor pravi pesem : Prišel je pa večkrat zaspan, ko mežnar odzvonil je dan. Veliko veselje je imel tudi nad vrabci, zato me je popadla slutnja, če ga ni on po noči iztakiiil v goščavi. Pa muc je bil nedolžen, kakor se je izkazalo.
Pred par dnevi je Šla Roza okoli hiše, da otrese škodljive hrošče kokošim. Na veliko žalost zagleda prav pod mojim oknom mojega slavčka. Vznak leži, nntev je. KljuiiČek je malo počen in krvav. Stisnilo se mi je srce, Roza bi se bila kmalu zajokala.
Kdo mu je končal drobno Življenje? Skoro se je zaletel pred preganjavci po noči v Šipo hišnega okna ter potem obležal. Zakopal aem ga na njivo ob potu, v duši pa mi je bilo tesno.
Kadar zdaj korakam v jutranjih urah pi'oti Ziljam in me ob poti pozdravljajo slavčki, mi je vselej tako tesno pri srcu. In kadar grem domov po potu, se ozrem tja na kraj njive, kjer počiva tndi del mojega srca.
C. hr. presajevalnica cen v Riidolfoi/etn
je po naročilu c. kr. deželne vlade za Kraiij-.»iko z dne 2.^1. janitaija 1918, Št, 3121, vseji dno 20. febr. t, 1. postavila sledeče vodilne eone za trdo lesno oglje:
1.	Za 100 kg trdega lesnega oglja loeo vagou na oddajni po-
stiiji ua Kranjskem.....K 44';î7
2.	V prodaji na drobno ioeo skladišče prodajalca, za 100 klgr. K (i2'77
za 1 klgr. K O-ÍÍS
Opomba: ad 1. Pri oglju, ki je bilo v gozdu aH na iíelezniěnili postajah v skladiSčih shranjeno in se je Se-le po enkratnem iiii večkratnem prekhidanjn naložilo, se dovoljuje zîU'adi izgube p« zdrobljenjii 1er vecib stroSkov primeren pribitek k eeni. — Ad 2. Za oglje, ki seje iz vzrokov pod 1. po zviSani ccni kupilo, je dovoljen razmeren pribitek.
Drugi izkaz darov za „invalidni dom v Beloicrajini",
OJočina Gradac 110 kron; župni urad .MeUika
12	K isi h; Franc Coáarek, ïupiiik v Ilreiovici 20 K; žiipni urad AdlcSiii 25 krun ll' U; iupnijti Podzemolj
13	kron 30 h; Hraniltiica in Posojilnica v Pod/.ijmlju 50 ki-oji ; župnija Podzemelj 32 K 17 h ; Neimonovan, Podsiomelj 5 kron; Jakob PavloviiS, župnik v Suhoiju 25 K; Josip Hiaaion, trgovec, Fulpmas Tirolsko 8» K; župni urad Št. Leiiard nad Škofjo Ijoko 15 K S.'î h; Maksimi lian Althaltor, Ljubljana 2 K; Josip Novak, župnik, DragatuS 60 K; Josip liambič, župnik, Pretoka 25 K; ř.iipni urad Pretoka 10 ti; Anton JakSa, Pod-zomelj 10 K ; c. kiv žetozniSki obratni uiad r.jubljaiia
I	K; županstvo Suhor 50 K; Franc Saler, Metlika 6 K; Alojzij Žužek, S, J. MeUika 10 K ; Karol Supin, župnik, Sp. Idrija 10 K ; Janez Muren, učitelj, DraâiCi i K ; n. Ahifeld, banini uradnik, Ljubljitna 6 K; Jan ilronek, bafiCiii iiaduradnik, Ljubljana 10 kron; Neimenovan, Trnje 10 kron; Alojzij Kabjan, Črnomelj 10 K; inpni urad Planina pri Črnomlju 10 K ; Hermami von Ňickerl, viSji linančni svetnik, Ljubljana .4 K ; Kaiol Hihlmaver, tinanini svetnik 3 K; Leo lienedikt, kontrolor avstro-o^rsko banke, Ljubljana 50 kron; mestna hranilnica Črnomelj 200 kron ; gospodarski odbor za most. imet, Metlika 20 kron; l.eo()old Weiss, Metlika 10 K ; Ivati Gliebti, župnik, Giittenilz jj. Rieg 15 K; delavsko kon-sunino druStvo, Jesenice 100 kron; dr. Andrej Snoj, Idrija 10 K.; Liza Mayor, Semmering 10 K.; županstvo občine PetrovavaH 30 K; župni urad v Štangi fiO K; Jute ŽupaiiiťS, Griblje 20 K; župni urad tia Kadovici
II	K; dr. Evgen Lanipe, Ljubljana 10 1Í ; Miko KambiiS, Kresiiic 12 K; 1'oaojilniea Žužemberk 20 K; c. kr. že-lozuiški urad, .\ovoiiie»to 07 K 50 h ; Josip Kleiaclimami, Metlika 20 K ; Ambrož Schmutk, Črnonielj 10 kron ; Andrej Lackiier, Črnomelj 1(X) K ; župni urad tlotedrâîCi li K !Ž0 b; ekseetenca ilenrik prof Attems, c. kr. deželni prodaednik l(Xi K; Josip Wilían. Joiionice 10 K; ekscelenca gtof Pottenegg, Celovec 50 K; Železniški postajni urad Metlika 72 K .10 h ; župni urad v AdleSičih 56 K 53 h; Jožef Laznik, zbirka v Slavini 50 krou; župni urad Piftloka 9 kron; banCui predstojnik Jan, tíregoriů, Ljubljana 10 kron; dr. J. liv. Zorê, bogosl. proí. Ljubljana 10 K; župnija Podzemelj 50 K ; Ažman S., župnik v Kanmi jçor. 20 K; župni urad Podbrezje 10 K ; Pavel Ebner, kontrolor »Kranjske hranilnice» 6 K; Jan. Nep. RSger, glavna akcij. dr. <Assicur3zioni Generali in Triest> 20 K; Neimenovan, Semič iOO K; Ivo Dakovnik, notar v Motiiki 20 K,
Zahvala.
/lil mnogobrojne dokaze arčnega Hočutja povoduni dolge bolezni in smrti naše nad vse ljubljene soproge in mamice, oziroma hčere, sestre, tete in sestrične, go,spe
Antonije Koštiál
soproge C. kr. profesorja
izrekamo vsem prisrčno zaLvalo, posebno se blag. g. primanju dr. StraŠku za požrtvovalno pomoč za časa bolezni, potem g. dr, Vaupotiču in asistentu poroËnikn g. Plačeku, čč. gg, Bestrani Usmiljenkam za ljubeznjivo postrei.bo ter preč, gg, kanoniku Jak, Porenta in kap, vikarju Iv. Žerjavu za tolažilne obiske. Nadalje se najskrenejSe zaLvaljujemo vsem cenjenim udeležencem pogreba, osobito Še preč. diihovSČiiii, oo. iVanČiSkanoni in gg. profesorjem za časjteče spremstvo pokojne k zadnjemu počitku, — Bog povrni!
Novo mesto, 23. maja 1H18,	ŽalujOČl OStaii.
Naročniki,
priporočajte ,Dol. Novice'1
Razvedrilo.
Kakor dobljeno — tako razdano.
Leta 1830, je v Rimu umrl sloveë odvetnik, ki si je tekom let obilno premožeiiije pridobil. Ker je bil brez otrok iii ni imel bližnjih sorodnikov, je bilo vse radovedno, kdo bo skrbno hratijeni denar podedoval. Dasi so ljudje vedeli, da je ëndak, vendar se je vse zavzelo, ko so odprli oporoko, kjer jo bilo zapisano, da vse preniožciqe dobi norišnica. Vzrok tenui je bil naznanjen ob kratkem takole: „Ker sem dobil denar od rioicev, ga zopet norcem izročam,"
Iz otročjih ust. Tujec: „To igračico si gotovo dobila od mame V Ja, tvoja mamica ima zlato srce!" — Malči: „O, danes ga nima veiS, — včeraj ga je neala v zastavljal nia) !"
V dvomu. Zatožetiec: „V prvič sem bil oprošien, potem na zabtevanje državnega pravdnika obsojen, in sedaj v drugič oproščen ! Sedaj sem pa res i'adoveden, ali sem kriv ali nekriv?"
PrikuplJivo. Čevljar: „Joj, kako majbno nožico imate, gospodična, — saj je skoraj vas nos večji!"
Preveč zahteva. A: „Kdaj mi boš vrnil sto kron, ki nii jili že toliko časa tlolguješV" — B: „Kako čeiu to vedeti, ali metiis, tla aem prerok?"
Pri prebiranju. Vojaški zdravnik; „Imate kako napakoV — Jozelj: „Jezik se mi zapleta!" — Zdravnik: „To niČ ne dé — pri vojakih se mora tako ali tako jezik za zobmi držati!"
Nauk. Sodnik: „Vi ste bili priča, ko sta se ta dva zakonska prepirata. Kakšne misli so vas navdajale?" Priča: „Te, da se svoj živ dan ne bom Ženil!"
Vtis, Sodnik: „Kakšen vtis je napravil na vas zatoženec pri pretepu?" — Priča: „Majlien vtis nad levim oíSesom, večjega zadaj tia glavi!"
Dobro srce. Profesorjeva žena: „Moj mož si pri vsaki stvari, ki si jo boČe zapomniti, naredi vozal na ruti in ker navadno pozabi, kaj to pomeni, se silno Žaltovo drži. Zato mu na skrivaj vse vozle zopet lazveženi,"
Pri ljudskim štetji. Komisar: „Vi ste udovec vzeli udovo. Kako je z otroci?" — Gospodar (otrokom); „Otroci vstopite se!,.. Ti so moji, to so njeni in ti, ki lazijo po tleh, so naši!"
Vzrok. Justina: „Moj ženin postaja z Vsakim dnevom bolj mrzel do mene," — Anica: „Da, da, ker vrednost denarja patla tudi z vsakim dnevom!"
Kaj bo boljše? Čuk vpraša Sovo; „Ti tetka, kaj misliš, kaj bo boljše po vojtii: denar ali premoženje?" — Sova odgovoit: „Denar bo kislo mleko, zemljišče pa prazna latovca,"
Odgovor. A: „Kakšen pa je ta Pavle Slama?" — B: „O njem ne vem nič slabega, dobrega pa se marvj,"
Iveri. V politični kuhinji se kiiii večinoma s slamo. — Sreča ne pride nikdar dvojna, nesreča nikdar sama, — Če nam kdo preblizo pride, pravimo, da se je predaleč upal. — Ljubezen in elektrika sta si podobni v tem, da pri nobeni ne vemo vzroka, pač pa učinek. — Ma-terijalist vei'uje, kar vidi, spiritist vidi, kar veruje. — Zdiavnik je včasih še hujši ko bolezen. — Opravljivec je kakor oglje: če ne gori, pa očrni. — Krivico hitro popravi; le sveže lane se hitro celijo.— Čemu bi se človek ženil, ko lahko sam za dva jé. — So ljudje, ki jim že voda v grlo teče, pa je vendai' ne pijó. — V kozarcu več ljudi utone, kakor v mo)'ju. — Pravnik navadno vé, kaj je pravo, pa malokdaj kaj je prav. — Medicinec je mož, ki človeka najboy gotovo ,na konec' spravi, — Ženska ljubezen neha, kadar mož obuboža, ali Če njegova glava siva postane. — Kjer ni nevoš\jivosti, tam tudi sreče ni.
Loterijske številke. Gradec, 22. maja 59 29 35 15 49
Solshe in druge hnjižnice
lahko pošyejo knjige v vezavo v pol platno, ker jim lahko hitro postrežemo. Tudi molitveniki se sprejemajo v priprosto prevezavo.
Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Hišo sredi trp v Črnomlju
pripravno za vsako obrt — proda dr. IGNAC MALNERIČ, odvetnik, Črnomelj.
BRATJE SCHÓN
Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: gsliinterijsliegii : níirnberšItegQ blaga
in drobnarije na debulo trgovcem.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo.
Mrtvašlíe krste
ima vedno v zalogi v Kandijl v hiii lectarja g. Murna mizarski mojster JERNEJ SITAR.