Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št. 4 Leto VII 13. maj 1982 INFORMACIJA O PROBLEMATIKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI - Prednostne naloge dogovorjene v srednjeročnih planskih aktih Uresničevanje prednostnih nalog, ‘dogovorjenih v srednjeročnih planskih aktih za obdobje 1981 —1985, je poleg prizadevanja krepitve vloge skupščine Zdravstvene^ skupnosti ena najpomembnejših nalog Občinske zdravstvene skupnosti. Določeni rezultati na tem področju so sicer doseženi, zdaleč pa niso takšni, da bi bilo mogoče govoriti o doslednem uresničevanju skupnih ciljev in razvojnih usmeritev, dogovorjenih z družbenim planom občine, s samoupravnim sporazumom o temeljih pjana občinske zdravstvene skupnosti in s samoupravnim Sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985. Poslovni rezultati, ki jih je dosegla občinska zdravstvena skupndst v letu 1981 z nekritimi odhodki v znesku 35,051,031,65 dinarjev, terjajo odgovor, zakaj se v že omenjenih'planskih aktih dogovorjene prednostne naloge za doseganje skupnih ciljev in usmeritev ne uresničujejo oziroma so prepočasi uresničujejo, saj je splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje v letu 1981 riapram 1980 letu poraslo za 29,4 % oziroma za -2,4 % preko načrtovanega, ob tem pa je specialistično ambulantno zdravljenje napram 1980 letu poraslo za 50,8 % oziroma za 20,6 % preko načrtovanega bolnišnično za 27,6 % oziroma za 3,4 % preko načrtovanega in zdraviliško za . 43,1% oziroma za 3,4 % preko načrtovanega. Te dogovorjene prednostne naloge pa so: — hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti njena kadrovska krepitev, boljša ,Opremljenost in usposobljenost s hitrejšim razvojem medicine dela, splošne medicine ter splošnega in mladinskega zobozdravstva, — razvijanje in širitev obsega dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih, — uvajanje in širjenje zdravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu, / — širjenje dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev, — povečanje obsega specialističnih konziliarnih storitev opravljenih v osnovni zdravstveni dejavnosti in — zmanjšanje obsega ter skrajševanje trajanja bolnišničnega zdravljenja. V dogovoru p temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 je dogovorjena obveza podpisnikov, da bo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela posvečena posebna skrb varstvu pri delu in odsotnosti z dela. Neglede na to obvezo pa raste število dni odsotnosti iz dela zaradi nesreč pri delu, poklicnih obolenj in zaradi nesreč izven dela, bolezni, spremstva in nege iz leta v leto. Število dni odsotnosti z dela do 30 dni je od 121.547 dni v letu 1980 poraslo na 134.346 dni v letu 1981 ali za 10,6 %. Število dni odsotnosti ž dela nad 30 dni pa je poraslo od 107.928 dni v letu 1980 na 122.058 dni v letu 1981 oziroma za 13,1 %. Ta porast pa ni posledica večjega števila zaposlenih, saj je število zaposlenih napram 1980 letu v občini poraslo v letu 1981 le za 2,4 %. Če bi se spoštovala in dosledno uresničevala v že cit. dogovoru o temeljih družbenega plana občine .Murska Sobota za obdobje 1981—1985 dogovorjena zaveza, število dni odsotnosti z dela nebi smelo naraščati tako naglo. Takšen porast namreč pomeni poleg rasti porabe za zdravstvene storitve in izgube v dohodku združenega dela še višje tovrstne izdatke občinske zdravstvene skupnosti in so. izdatki za denarne dajatve (nadomestila osebnega dohodka potni in prevozni stroški v zvezi z zdravljenjem itd.) napram letu 1980 porasli v letu 1981 za 45,4 % oziroma za 10 % preko načrtovanih. Vzrok za takšne nenormalen porast posameznih oblik zdravstvenega varstva vključno z odsotnostjo z delaje tudi v tem, da seje v letu 1981 začel izvajati samoupravni' sporazum o načinu in postopku za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva. Iz delovnega področja organov občinske zdravstvene skupnosti, se je ugotavljanje pravic do posameznih oblik zdravstvenega varstva preneslo v področje izvajalskih organizacij (bolniški stalež, zdraviliško zdravljenje, ortopedski pripomočki in drugo). - Uporabniki zdravstvenih storitev in združevanje sredstev za zdravstveno varstvo Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnih splošnih aktov občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota zagotavlja zdravstveno varstvo vsem delovnim ljudem in občanom — uporabnikom zdravstvenih storitev na območju občine Murska Sobota. Število uporabnikov zdravstvenih storitev je večje od števila prebivalcev v občini zato, ker v občini delajo tudi delavci iz drugih občin in znaša v letu 1981: — uporabniki delavci in drugi delovni ljudje ter njihovi družinski člani 48.839 70 % — uporabniki kmetje in njihovi družinski člani 20.974 30 % Skupno število uporabnikov 69.813 100 % Od skupnega števila uporabnikov odpade tako na uporabnike delavce in druge delovne ljudi ter njihove družinske člane 70 % vseh in na kmete ter njihove družinske člane 30 % vseh: V SR Sloveniji je ta struktura takšna, da odpade na uporabnike delavce in druge delovne ljudi ter njihove družinske člane 91,8 % vseh, na kmete in njihove družinske člane pa 8,2 % vseh (statistični letopis ZS Slovenije za leto 1980). Glede na združevanje oziroma zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo in na samo porabo je struktura uporabnikov zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota neugodna. Kljub temu, da je v letu 1981 bila prispevna stopnja od katasterskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda 32 %, od drugih dohodkov kmetov 17 % in pavšalni prispevek na gospodarstavo 1.470.— dinarjev, po teh stopnjah in pavšalnem prispevku združena sredstva ne pokrivajo izdatkov za zdravstveno varstvo uporabnikov — kmetov. Ob upoštevanju dejstva, da je v letu 1981 poraba sredstev zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota znašala po uporabniku 5.399,06 dinarjev, je bilo za zdravstveno varstvo uporabnikov — kmetov in njihovih družinskih članov porabljeno 113.239.884.— dinarjev ti uporabniki pa so združili 34.568.778,30 dinarjev oziroma 78.671.105,70 dinarjev manj od porabljenih. Ta primerjava šene izpostavlja kot problem, temveč kot realnost s katero je potrebno računati pri sestavljanju bilance skupne porabe v občini in upoštevati pri stopnji rasti sredstev za zdravstveno varstvo, zlasti glede na neugodno strukturo znotraj te populacije, saj raste število ostarelih kmetov in njihovih družinskih članov, zmanjšuje pa se število mlajših. Prispevna stopnja kot instrument obračunavanja sredstev, ki se združujejo za zdravstveno varstvo iz dohodka združenega dela in osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, je bila za redno dejavnost (zdravstveno varstvo brez investicij) v letu 1981 napram letu 1980 nižja za 0,26 %. V letu 1980 je sicer bila 10,46 % v letu 1981 pa s presežnimi sredstvi 10,47 % toda v letu 1980 je bilo v stopnji za investicije dogovor 1 - DELEGATSKI VESTNIK Skupni prihodek Občinske zdravstvene skupnosti za leto 1981 znaša 418.633.019,75 dinarjev in je v primerjavi z letom 1980 višji za 30,3 %. Skupni odhodki za leto 1981 pa znašajo 453.684.051,40 dinarjev in so v primerjavi z letom 1980 porasli za 36,7 % za redno dejavnost in investicije oziroma samo za redno dejavnost za 34,9 %. Prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev (participacija) je v letu 1980 znašal 9.263.059,20 dinarjev v letu 1981 pa 7.196.623,60 dinarjev oziroma 2.066.435,60 dinarjev manj napram letu 1980 zaradi razširitve po zakonu zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva, ki poleg invalidov in upokojencev vključuje tudi kmete in njihove družinske člane starejše od 65 let. Vsi v zagotovljeni obseg zdravstvenega varstva vključeni uporabniki zdravstvenih storitev pa so. po zakonu o zdravstvenem varstvu oproščeni plačevanja prispevka k stroškom zdravstvenih storitev (participacija). - Poraba združenih sredstev za zdravstveno varstvo Obseg zdravstvenih storitev v letu 1981 je napram letu 1980 porastel v vseh dejavnostih zdravstvenega varstva, razen v bolnišnični dejavnosti, kjer je število bolniško oskrbnih dni napram letu 1980 in programu za leto 1981 nižje za 1,8 %. V ostalih dejavnostih zdravstvenega varstva pa je fizični obseg napram letu 1980 naraščal kot sledi: Zdravstvene storitve opravljene Zdravstvene storitve oprav- v TOZD zneskih 1980 Pom. zdrav, centra v vljene-izven TOZD Pom. zdrav, i 1980 centra (odliv) v znes. Rast 1981 Rast v % 1981 v % Splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje 50.999.531 64.265.182 26,0. 2.304.902 4.703.431 104,1 Zobozdravstvo 16.272.449 23.351.756 43,5 386.850 612.948 58,4 Prevozi z reševalnimi vozili 5.299.998 7.201.860 35,9 949.906 1.293.841 36,2 Spec, ambulantno zdravljenje 28.474.185 53.069.889 86,4 6.711.579 11.922.773 77,6 Bolnišnično zdrav. 84.667.743 101.185.969 19,5 40.553.352 58.662.316 44,7 Poraba zdravil 34.480.994 49.166.110 46,6 672.921 1.231.152 83,0 220.194.900 298.240.766 35,4 51.579.510 78.426.461 52,0 Odhodki splošnega ambulantnega ih dispanzerskega zdravljenja znašajo skupno 68.968.618,— dinarjev in so v primerjavi z letom 1980 višji za 29,4 %. Od tega odpade na zdravstvene storitve opravljene v Pomurskem zdravstvenem centru 64.265.182.— dinarjev ali 93,2 % na odliv pa 4.703.431.—> dinarjev ali 6,8 %. Odhodki za zobozdravstvene storitve znašajo 23.964.705.— dinarjev in so za 44 % višji kot v letu 1980. Od tega odpade na zdravstvene storitve opravljene v Pomurskem zdravstvenem centru 23.351.756.— dinarjev ali 97.4 % in na odliv 612.948.— dinarjev ali 2,6 %. Odhodki za prevoze z reševalnimi vozili znašajo 8.495.701.— dinarjev in so za 35,9 % višji kot v letu 1980. Od tega odpade na storitve opravljene z vozili Pomurskega zdravstvenega centra 7.201.860.— dinarjev ali 84,8 % in na odliv 1.295.841.— dinarjev ali 15,2 %. Odhodki za specialistično ambulantno zdravljenje znašajo 64.992.662.— dinarjev in so za 50,8 % višji kot v letu 1980. Od tega odpade na storitve opravljene v Pomurskem zdravstvenem centru 53.069.889.— dinarjev ali 77,5 % in na odliv 11.922.773.— dinarjev ali 22,5 %. Odhodki za bolnišnično zdravljenje znašajo 159.848.285.— dinarjev in so za 27,6 % višji kot v letu 1980. Od tega odpade na storitve opravljene v Pomurskem zdravstvenem centru 101.185.969.— dinarjev ali 63,3 % in na odliv 58.662.316.»— dinarjev ali 36,7 %. Število bolniško oskrbnih dni se je v bolnišnici Murska Sobota sicer znižalo za 4,7 %, zvišalo pase je v odlivu oziroma v bolnišnicah izven Murske Sobote in sicer za 5,3 %. Temu ustrezen je tudi porast izdatkov za bolnišnično zdravljenje izven bolnice Murska Sobota, ki je v letu 1980 znašal 40.553.352,65 dinarjev, v letu 1981 pa že 58.662.316,80 dinarjev, kar pomeni povečanje za 44,7 % napram letu 1980. Odhodki za zdravila znašajo 50.397.262,— dinarjev in so za 43,4 % višji kot v letu 1980. Od tega odpade na lekarniške storitve Pomurskega zdravstvenega centra 49.166.110.— dinarjev ali 97,6 % in na odliv 1.231.152.— dinarjev ali 2,4 %. Občutno pa je porastel odhodek tudi za zdraviliško zdravljenje. Ta odhodek je v letu 1980 znašal 3.476.891.— dinarjev v letu 1981 pa 4.974.624.— dinarjev oziroma 48,1 % več kot v letu 1980. Zelo visoka je tudi rast odhodka za proteze in ortopedske pripomočke. Tovrstni odhodek je v letu 1980 znašal 1.068.895.— dinarjev za 1514orto-pedskih pripomočkov v letu 1981 pa 2.189.448.— dinarjev ali 104,8 % več kot v letu 1980 s tem, da je bilo v letu 1981 izdanih 2.272 ortopedskih pripomočkov. Ali je takšna rast zdravstvenih storitev po obsegu in finančno resnično potrebna in utemeljena. Odgovoriti bodo morali tako izvajalci zdravstvenih storitev kot tudi uporabniki teh storitev. Naraščanje te porabe bo poleg ostalega preseglo materialne možnosti združenega dela in napotuje k resnemu razmišljanju o krčenju pravic iz zdravstvenega varstva. Vprašanje pa je tudi ali je ves odliv, ki iz leta v leto vztrajno in rapidno narašča v vseh dejavnostih in znaša 78.426.461.— dinarjev v celoti utemeljen. Na to vprašanje lahko odgovorijo le izvajalci zdravstvenih storitev, ker je napotovanje v njihovi pristojnosti. Nujno je potrebno že sedaj jasno odgovoriti, zakaj se ne izvajajo s planskimi dokumenti zastavljene prednostne naloge in uresničujejo dogovorjeni cilji in usmeritve. Planski dokumenti so samoupravno dogovorjeni in zavezujoči. Socialna varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom je pomembna postavka v odhodku Občinske zdravstvene skupnosti za zdravstveno varstvo. Obsega nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela vsled bolezni, nesreče pri delu in izven dela, zaradi nege družinskega člana in spremstva. Nadalje obsega potne in prevozne stroške vseh delovnih ljudi in občanov v zvezi z zdravljenjem. Končno obsega še pogrebnine in posmrtnine. Zadržanost oziroma odsotnost z dela iz razlogov naštetih v prejšnjem odstavku pa je negativna postavka tudi za temeljne in druge organizacije združenega dela saj jim povzroča tudi izpad v dohodku. Kot je že uvodoma navedeno, se dogovorjena obveza podpisnikov v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985, da bo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela posebna skrb varstva pri delu in odsotnosti z dela, ne uresničuje oziroma se prepočasi uresničuje in število dni odsotnosti trdovratno narašča. Odsotnost z dela do 30 dni leta 1980 1981 Rast v % Odsotnost z dela leta 1980 1981 nad 30 dni Rast v % 121.547 dni 134.346 10,6 % 107.928 dni 122.058 Pri odsotnosti z dela nad 30 dni odpade: — na odsotnost z dela zaradi nesreč 13,1 % pri delu in izven dela — na odsotnost z dela zaradi poklicnih 11.154 dni 9,14 % obolenj 132 dni 0,10 % — na odsotnost z dela zaradi bolezni — na odsotnost z dela zaradi nege 98.735 dni 80,90 % družinskega člana 11.080 dni 9,07 % ------------------------ DELEGAT SK\\/ESTONK - 3 STRAN 18 VESTNIK, 13. MAJA 1982 SKUPAJ 122.058 dni 100,00 % Močno izstopa odsotnost z dela zaradi bolezni, ki v skupni odsotnosti znaša 80,90 %. Ni pa zanemarljiva tudi odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu in izven dela ter odsotnost zaradi nege družinskega člana. S temi postavkami bi se poleg temeljnih in drugih organizacij združenega dela morali ukvarjati tudi konziliji v osnovni zdravstveni dejavnosti. S sprotnim ugotavljanjem vzrokov nesreč pri delu in tudi obolenj in nanje opozarjati. Za 107.928 dni odsotnosti z dela v letu 1980 je bilo izplačano nadomestilo osebnega dohodka v skupnem .znesku 20.997.644,70 dinarjev, za 122.058 dni odsotnosti z dela'v letu 1981 pa 30.506.374,15 dinarjev kar pomeni povečanje napram letu 1980 za 45,3 %. Porasli pa so tudi odhodki za pogrebnine od 1.060.223.— dinarjev v letu 1980 na 1.226.250.— dinarjev ali za 15,6 %, v letu 1981 za posmrtnine od 348.730.— dinarjev v letu 1980 na 428.400.— dinarjev ali za 22,8 % in za potne ter prevozne stroške v zvezi z zdravljenjem od 2.322.338,— dinarjev v letu 1980 na 3.797.537.— dinarjev ali za 63,5 % v letu 1981. Naraščali pa so tudi vsi ostali odhodki občinske zdravstvene skupnosti in znašajo: — prenešena sredstva 7.678.000,00 rast napram 1980 za 34,9 % — drugi odhodki 10.628.728,10 rast napram 1980 za 33,3 % — sredstva za investicije 16.724.000,00, ki so v celoti namenjena za gradnjo kirurškega bloka Splošne bolnišnice v Murski Soboti. - Sanacija nekritih odhodkov v letu 1981 in pričakovanja v letu 1982 Vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter delovnim skupnostim v občini je Občinska zdravstvena skupnost predložila v razpravljanje in sklepanje program saniranja nekritih odhodkov v letu 1981 v znesku 35.051.031;— dinarjev obenem s stališči Izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota. Za, pokritje nekritih odhodkov v letu 1981 se predlaga: — poraba presežnih sredstev v 1981 drugih samo- ' upravnih interesnih skupnostih v občini, ki znašajo 3.986.896,80 din — poraba sredstev iz republiške solidarnosti v znesku 8.135.000,00 din — zvišanje prispevne stopnje za 0,90 % iz do- hodka od osnove bruto osebnega dohodka z veljavnost- • jo od 1. 5. 1982 dalje in po tej stopnji združena sredstva v višini 22.929.134,85 din SKUPNO 35.051.031,65 din • Ce bo program saniranja v združenem delu sprejet, se bo pretežni del sredstev za pokrivanje nekritih odhodkov v letu 1981 združeval do konca leta 1982. Glede na to in ob upoštevanju dejstva, da dogovorjena sredstva za zdravstveno varstvo ne pritekajo po načrtu, bo Občinsko zdravstveno skupnost skozi vse leto spremljala težava v nelikvidnosti. S predlaganim dodatnim združevanjem sredstev in povečano prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo se rast dovoljene porabe povečuje od 16,9 % na 19,6 % v primerjavi s porabo v lanskem letu in se glede na planirano rast dohodka v gospodarstvu občine za 18,6 % ter določila resolucije o družbenoekonomski politiki občine za leto 1982 stopnja dovoljene rasti skupne porabe prekoračuje za 2,7 %. Toda tudi to povečanje in prekoračitev rasti skupne porabe ne zadošča za potrebe zdravstvenega varstva v občini v letu 1982. Periodični obračun Občinske zdravstvene skupnosti za prvo tromesečje tega leta izkazuje nadaljnje nekrite odhodke v znesku 11.457.856,25 dinarjev. Finančno ovrednoteni delovni programi temeljnih organizacij združenega dela Pomurskega zdravstvenega centra so za 26.000.000,— dinarjev višji od sredstev s katerimi razpolaga Občinska zdravstvena skupnost v letu 1982. V okviru teh sredstev pa ni mogoče skleniti aneksa k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi za obdobje 1981—1985 za leto 1982, ker izvajalske organizacije t. j. temeljne organizacije združenega dela Pomurskega zdravstvenega centra na sklenitev aneksov v okviru razpoložljivih sredstev ža leto 1982 zaenkrat ne pristanejo. Toda oglede na vse navedeno, bo potrebno nastale razmere na področju zdravstvenega varstva spremeniti. Za zdravstveno varstvo bo z bilanco skupne porabe v občini predvideti sredstva v višini, ki bo ustrezala obsegu pravic iz zdravstvenega varstva. Ce to ne bo mogoče, bo potrebno realno načrtovanje porabe sredstev prenehati s prakso, da se v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela za zdravstveno skupnost prevzemajo obveznosti, ki presegajo razpoložljiva sredstva. Ni uresničljiv dogovor o plačevanju prekoračenja zdravstvenih storitev po tem ko so vsa sredstva, ki se bodo združila v občinski zdravstveni skupnosti v določenem obdobju že s planom in sporazumom o svobodni menjavi dela razdeljena. Svobodna menjava dela ne pomeni svobodne oziroma neomejene porabe sredstev temveč dogovor za obseg in ceno storitev v okviru razpoložljivih sredstev Občinske zdravstvene skupnosti. - Prikaz poslovanja TOZD Pomurskega zdravstvenega centra v letu 1981 > Odhodke zdravstvene skupnosti predstavljajo odhodki: — zdravstvenega varstva, — srčdstev za posebne namene, — sredstev za določene namene, — denarnih dajatev, — prenešenih sredstev in drugi odhodki. Odhodki zdravstvenega varstva so v skupnosti v letu 1981 predstavljali 84,6 % skupnih odhodkov. Zdravstveno varstvo — storitve koristimo uporabniki v domači zdravstveni službi — Pomurskem zdravstvenem centru in v vseh ustanovah širom Slovenije in Jugoslavije. Z domačimi zdravstvenimi organizacijami sklepamo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela oz. smo v letu 1981 sklenili sporazume za obdobje petih let, vsako leto pa naj bi v skladu z resolucijskimi predvidevanji sprejemali anekse, S sporazumi o svobodni menjavi dela oz. zneski se skupnosti dogovorijo za obseg dela zdravstvenih delovnih organizacij in za kalkula-tivne elemente, cene. Skupnost tako lahko vpliva s sporazumi o svobodni menjavi na del zdravstvenega varstva, ki se izvaja doma (predvsem na kal-kulativne elemente, kajti obseg dela narekujemo uporabniki sami in je iz leta v leto večji), na ostali del pa skupnost nima nobenega direktnega vpliva. Ker so problemi poslovanja skupnosti že opisani, bi prikazali še v kratkih primerjalnih podatkih poslovanje TOZD — Pomurskega zdravstvenega centra v primerjavi s povprečji SRS. Povprečje v SR Sloveniji so vzeta iz informacije zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije, za TOZD PZC pa iz zaključnih računov za leto 1981. Celotni prihodek se je v primerjavi z letom 1980 povečal v PZC za 25 % — v zdravstvu SRS za 35 % ali v — Splošni bolnici M. Sobota za 24 % — v bolnicah SRS 35 % — ZSMH za 22 % — v Zavodih SRS 32 % — Zdravstveni dom M. Sobota za 25 % — v zdravstvenih domovih SRS 36 %. Porabljena sredstva (materialni stroški + amortizacija po minimalnih stopnjah) so se v primerjavi z letom 1980 povečala v PZC 29 % — v zdravstvu SRS za 39 % ali v — Splošni bolnici M. Sobota za 28 % — v bolnicah Slovenije 37 % — ZSMH za 34 % — v zavodih Slovenije 46 % . — Zdrav, dom M. Sobota za 35 % — v zdrav, domovih Slovenije 49%. Doseženi dohodek se je v primerjavi z letom 1980 povečal v PZC za 23 % — v zdravstvu SRS za 33 % ali v — splošni bolnici M. Sobota za 22 % — v bolnicah Slovenije za 33 % — ZSMH za 19 % — v zavodih Slovenije za 27 % — Zdrav, dom M. Sobota za 23 % — v zdrav, domovih Slovenije za 32%. Precej manj kot dohodek zdravstvenih organizacij se je povečal čisti dohodek, saj znaša indeks rasti čistega dohodka le 109 % (v SRS 119). Za osebne dohodke je bilo razporejeno 16,1 več sredstev kot leta 1980 (v zdravstvu SRS 23 %). Ce pa upoštevamo korekcijski faktor zaradi manjših prispevkov iz bruto osebnega dohodka v letu 1981 pa znaša porast 26,3 % (v zdravstvu SRS 30 %). Glede na to, da so se cene na drobno povečale za 45,1 % pomeni to močan padec realnih osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev. V strukturi razporejenih sredstev za osebne dohodke se je v primerjavi z letom 1980 delež vseh oblik dopolnilnega dela (dežurstvo, nadure) v PZC zmanjšal od 13 % na 11 %. Po posameznih TOZD — PZC pa je bila izplačana naslednja višina sredstev: Splošna bolnica Murska Sobota 18,481.625.— din Pomurske lekarne 1,350.745.— din Zavod za socialno medicino in higieno 588.680.— din Zdravstveni dom Murska Sobota 2,445,941.— din Povprečno razporejeni bruto osebni dohodki na delavca so se v PZC v primerjavi z letom 1980 povečali za 24 %, medtem ko so se čisti osebni do hodki na delavca v PZC v primerjavi z letom 1980 povečali za 22,5 % (v negospodarstvu občine 21,9 %, v gospodarstvu občine 28,1 % v negospodarstvu SRS 25,7 %, v negospodarstvu SRS 31 %). Zdravstveni delavci so imeli v letu 1981 v rednem delovnem razmerju naslednje višine osebnih dohodkov (brez nadurnega dela in dežurstva): v din od do — zdravnik splošne medicine 15.717 18.470 — zdravnik specialist 20.455 21.510 — farmacevt 17.744 — stomatolog 16.750 — višja medicinska sestra 12.798 13.478 — medicinski tehnik 10.740 12.600 — laborant 8.300 15.509 4 - DELEGATSKI VESTNIK Večje razlike so le pri laborantih, kjer je osebni dohodek odvisen od vrste dela oz. strokovne usposobljenosti, ki se na posameznih delovnih mestih zahteva. V sklad skupne porabe za stanovanjske potrebe je bilo razporejenih za 3.6,7 % manj sredstev čistega dohodka kot leta 1980 (v zdravstvu SRS 10 % manj). V sklad skupne porabe za druge namene je bilo razporejenih 3,3 % manj sredstev kot v letu. 1980. Za rezervni sklad je bilo razporejenih 21,9% več sredstev kot leta 1980 (v zdravstvu Slovenije 32 %). V skladu s spremenjenimi računovodskimi predpisi so TOZD PZC formirale 1.511.000 din poslovnega sklada ali 0,5 % sredstev čistega dohodka. ' Število zaposlenih se je v letu 1981 v PZC povečalo povprečno po stopnji konec meseca za 2,1 % (27 delavcev), po številu opravljenih delovnih ur pa za 1,8 %. ~ Zaključek Na podlagi razprave v delegacijah in zborih skupščine Občinske zdravstvene skupnosti in v zborih Skupščine občine bodo oblikovana stališča za razreševanje nakazanih problemov zdravstvenega varstva. Stališča in predlogi izvršnega sveta v zvezi s problematiko zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je obravnaval informacijo občinske zdravstvene skupnosti o problematiki zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota na svoji 3. seji, dne 6. 5. 1982. Na seji so sodelovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, občinske zdravstvene skupnosti in Pomurskega zdravstvenega centra. ' Na podlagi predloženega gradiva iz razprave so bila sprejeta naslednja STALIŠČA: 1. Izvršni svet ugotavlja, da se je občinska zdravstvena skupnost tudi v letošnjem letu znašla v finančnih težavah, saj izkazuje po periodičnem obračunu za I. trimesečje nekrite odhodke v znesku 11.457.856,24 din. Iz informacije izhaja ugotovitev, da so finančno ovrednoteni programi izvajalskih zdravstvenih organizacij v okviru delovne organizacije Pomurski zdravstveni center za 26.000.000 din višji .od sredstev, s katerimi letos razpolaga občinska zdravstvena skupnost. 2. Doslej so bila v zvezi s problematiko zdravstvenega varstva že večkrat sprejeta konstruktivna stališča v različnih delegatskih in družbenopolitičnih sredinah, vendar se niso dosledno izvajala niti v izvajalskih zdravstvenih organizacijah, niti prj uporabnikih in ne v občinski zdravstveni skupnosti. Kljub taki ugotovitvi pa primerjalni podatki med našo regijo in republiko kažejo na določena stabilizacijska prizadevanja v zdravstvenih organizacijah pri trošenju družbenih sredstev. 3. Izvršni svet meni, da so še vedno odprte realne in objektivne možnosti, da bi z ustreznimi ukrepi vskladili porabo sredstev v zdravstvu z zmogljivostmi našega gospodarstva, saj že s predlagano dodatno prispevno stopnjo (0,90) ki jo namenjamo za sanacijo nekritih odhodkov v letu 1981, prekoračujemo resolucijska izhodišča glede višine sredstev za'potrebe družbenih dejavnosti. Namesto alternative — povečati sredstva ali pa krčiti obseg pravic do zdravstvenega varstva — Izvršni svet 'predlaga predvsem racionalnejše trošenje sredstev oziroma koriščenje pravic iz zdravstvenega varstva in daje za reševanje neugodne finančne situacije sledeče PREDLOGE; 1. Občinska zdravstvena skupnost naj zagotovi: — sprotno spremljanje porabe sredstev za zdravstveno varstvo in o tem obvešča vse odgovorne in zainteresirane dejavnike; — nadzor nad pogoji in načinom uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti iz obsega zdravstvenega varstva; — strokovni nadzor in kriterije za izvajanje pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, posebno glede strokovno neopravičenega odliva naših bolnikov znotraj vseh zdravstvenih dejavnosti, v zvezi z začasno nesposobnostjo za delo, z usklajenostjo evidence in obračuna zdravstvenih storitev; — pripravo in sprejem samoupravnega sporazuma o predpisovanju ortopedskih pripomočkov, reševalnih prevozov ter o indikacijah za stacionarno in ambulantno zdraviliško zdravljenje; — nadzor nad predpisovanjem zdravil, ki niso registrirana v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji; — skupno z Zavodom za socialno medicino in higieno uskladitev evidence o začasni nezmožnosti za delo (do 30 dni, nad 3Q dni); — nadzor nad izvajanjem določila o izbranem zdravniku; — sprejem letnega in srednjeročnega plana Občinske zdravstvene skupnosti; 2. Pomurski zdravstveni center (izvajalci)naj zagotovi: — vestno in dosledno izvajanje določil samoupravnega sporazuma o delitvi dela, doktrinarna načela stopnjevite diagnostike ter samoupravna sporazuma o postopkih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — izvajanje prioritetnih nalog, še posebno preventivnih oblik v osnovni zdravstveni dejavnosti; — čim hitrejše in uspešnejše prestrukturiranje znotraj zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na zdravljenju in negi na domu ob zmanjševanju obsega in skrajševanju bolnišničnega zdravljenja; — usmerjanje posebne pozornosti vsebini dela, še zlasti storitvam in zagotovljenega obsega pravic iz zdravstvenega varstva; — delovanje strokovnih kolegijev, usmerjeno zlasti v razreševanje strokovnih problemov prioritetnih nalog ter v izdelavo delovnih programov; — samoupravno organiziranost, ki zagotavlja uporabnikom strokovno pravilno, pravočasno, celovito in racionalno zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah. 3. Uporabniki (Organizacije združenega dela, Krajevne skupnosti) naj zagotovijo: — upoštevanje določil samoupravnega sporazuma o postopkih za uresničevanje pravic, Zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnega sporazumevanja v občinski in medobčinski zdravstveni skupnosti, zdravniških pregledih, reševalnih prevozih, obiskih na. domu, zlasti glede potreb po zdravilih in podobno; — povečanje odgovornosti in skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih; — ustrezno stopnjo solidarnosti delavcev v združenem delu do poškodb izven dela, in ustrezen odnos do neopravičenih izostankov z dela itd.; — dosledno laično kontrolo nad delavci, začasno nesposobnimi za delo, zlasti preko samoupravne delavske kontrole; Za uresničevanje navedenih ciljev bi bilo potrebno preko SZDL in sindikata organizirati široke in temeljite razprave v vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih o zdravstveni problematiki in o odgovornosti slehernega posameznika za racionalno trošenje družbenih sredstev v zvezi z uresničevanjem pravic iz zdravstvenega varstva. 4. Izvršni svet — bo vztrajal na gibanju sredstev skupne porabe v skladu z resolucijskimi določili ter v zvezi s tem po vsakem trimesečnem obračunskem obdobju ugotavljal gibanje sredstev za skupno porabo in o tem obveščal zbore skupščine, samoupravne interesne skupnosti in izvajalske organizacije. URADNE OBJAVE Leto XVI Murska Sobota, dne 13. maja 1982 Št.: 15 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 135. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1981 136. Sklep o izvolitvi podpredsednika Skupščine občine Ljutomer 137. Sklep o izvolitvi predsednika Skupščine občine Ljutomer 138. Sklep o izvolityi predsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Ljutomer 139. Sklep o izvolitvi podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Ljutomer 140. Sklep o izvolitvi predsednika Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer 141. Sklep o izvolitvi podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer 142. Sklep o izvolitvi predsednika Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljutomer 143. Sklep o izvolitvi podpredsednika Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljutomer 144. Imenovanje sekretarja skupščine občine Ljutomer 145. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 146. Dogovor o spremembi in dopolnitvi dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom v občini M. Sobota 147. Popravek sklepa o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za usmerjeno gradnjo v mestu M. Sobota. 148. Popravek sklepa o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (bldkovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota 135 Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276, člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na 42. seji zbora krajevnih skupnosti, 43. seji zbora združenega dela in na 42. seji družbenopolitičnega zbora dne 30 marca 1982 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1981 1. člen Sprejeme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1981, ki obsega: — skupne odhodke posebne partije žiro računa proračuna 5.401.868 — presežek prihodkov nad odhodki posebne partije žiro računa proračuna 4.446.380 2. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 717.177 din se prenese’kot prihodek proračuna za leto 1982. Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije žiro računa proračuna v višini 4.446.380 din se prenese kot prihodek posebne partije žiro računa za leto 1982. 3. člen Bilanca izvršitve proračuna za leto 1981 je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 400-2/82-3 Lendava, dne 30/3-1982 Predsednik Skupščine občine Lendava Stanko LEBAR, 1. r. BILANCA IZVRŠITVE PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO' 1981 4 A. PRIHODKI 'S c Zap. Vrsta prihodkov Realizacija Plan Realizacija Indeks Indeks § c št. 1980 1981 1981 5 : 3 5 : 4 1 2 3 4 5 6 7 Z 1. Vrsta 1 Davek iz dohodka in davek 119 102 iz osebnega dohodka 14.306.713 16.702.000 17.077.569 2. Vrsta 2 Prometni davki, davki na 5 j premoženje in na dohodek od premoženja 18.295.494 26.587.000 27.913.660 153 105 * 3. Vrsta 3 Takse 3.994.117 4.465.000 4.573.534 115 102 4. Vrsta 5 Prihodki po posebnih predpisih 2.426.417 3.507.000 3.018.992 124 86 5. Vrsta 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1.646.024 2.548.957 3.117.239 189 122 s 6. Vrsta 7 Dopolnilna sredstva 15.300.706 14.243.747 12.609.747 82 89 t 7. Vrsta 9 Prenesena sredstva 5.127.904 4/0.296 470.296 9 100 5 VSEGA PRIHODKI 61.097.375 68.524.000 68.781.037 113 10C B. ODHODKI 1 2 3 4 5 6 7 1. Gl. nam. 01 Dejavnost organov DPS 40.642.336 51.648.868 51.556.135 127 100 2. Gl. nam. 02 Ljudska obramba 2.379.670 3.018.000 3.018.000 127 100 3. Gl. nam. 03 Dejavnost družbenopolitičnih . organizacij 2.458.870 3.407.632 3.407.632 139 100 4. Gl. nam. 04 Negospodarske investicije 4.868.792 1.287.750 989.553 20 77 5. Gl. nam. 08 Socialno skrbstvo 999.836 1.314.000 1.311.808 131 100 6. Gl. nam. 09 Zdravstveno varstvo 50.531 50.000 50.000 99 100 7. Gl. nam. 10 Komunalna .dejavnost 1.179.723 1.682.055 1.681.963 143 100 8. Gl, nam. 11 Dejavnost krajevne skupnosti 1.297.200 z 1.532.000 1.532.000 118 100 9. Gl. nam. 16 Intervencije v gospodar. 4.622.964 2.228.164 2.143.228 46 96 10. Gl. nam. 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 97.404 700.000 700.000 719 100 11. Gl. nam. 18 Rezervni sklad 362.909 538.000 557.010 153 104 12. Gl. nam. 19 Nerazporejena sredstva 2.137.140 1.116.531 1.833.708 86 164 J VSEGA ODHODKI 61.097.375 68.524.000 68.781.037 113 100 Predsednik Skupščine občine Lendava Stanko LEBAR, I. r. 136 Skupščina občine Ljutomer je na podlagi 197. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave. občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) na predlog OK SZDL Ljutomer na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14.4, 1982 IZVOLILA PRELOG1 Marijo, roj. 10. 5. 1937, ortopedagog iz Ljutomera, ulica Bratov Pihlar 2, za podpredsednico skupščine občine Ljutomer za dobo dveh let. Številka: 117-1/79-1 Datum: 14/4-1982 Predsednik ZZD: . Milan ROŽMAN. 1. r. Predsednik zbora KS: Alojz JUREŠ. 1. r. Predsednik DPZ Alojz. VRŠIČ. 1. r. Predsednik skupščine občine Franc ŠTRAKL. L r. ' 138 Skupščina občine Ljutomer je na podlagi 198. člena statuta občine Ljutomer. (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) na predlog OK SZDL Ljutomer na seji Zbora združenega dela dne 14. 4. 1982 IZVOLILA ROŽMAN Milana, roj.- L 4. 1940 leta, lesarskega tehnika iz Ljutomera. Cvetka Golarja 3 za predsednika Zbora združenega dela skupščine občine Ljutomer za dobo dveh let. Številka: 117-1/79-1 Datum: 14/4-1982 Podpredsednica ZZD: Albina SENČAR. 1. r. STRAN 20 VESTNIK. 13. MAJA 1QR9 441 Skupščina občine Ljutomer je na podlagi 198. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) na predlog OK SZDL Ljutomer na seji Zbora krajevnih skupnosti.dne 14. 4. 1982 IZVOLILA MARKOVIČ Franca, roj. 1946. leta. ing. kemije iz Ljutomera. Kajuhova u.l. 2 za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer za dobo dveh let. Številka: 117/1-79/1 . Datum: 14/4-1982 Predsednik ZKS: Alojz MAKOTER. 1. r. 145 Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS. št. 35/79) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 je Skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota na L seji dne 18.4. 1982 sprejela SKLEP O VIŠINI DENARNIH POMOČI IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1982 L Pravico do denarne pomoči imajo otroci v znesku: 1) — 1.200 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana, 2) — 850 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana, 3) — 450 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva dejanski socialni položaj družine, kjer sc zajemajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima. Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske, dejavnosti se upošteva v 8 kratnem znesku katasterskega dohodka. . II. Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravice do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno. L Pravico do denarne pomoči imajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek od kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katasterski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katasterskega dohodka letno na družinskega člana. 2 . Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katasterskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki oziroma dejanski socialni položaj družine. IIL Težje telesno in duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči. Povečana denarna pomoč znaša: , — 400 din mesečno za otroke, ki so težje telesno in duševno prizadeti. — 200 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. IV. Za člane občanove družine se štejejo še starši, kijih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 2.050 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 4,9 kratnem znesku katasterskega dohodka. V. Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico zakonitega dedovanja,sešteje, da imadohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikornedokaže nasprotno. Znesek dohodka iz kmetijske dejavnosti iž prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občana, če ne dokaže, da tega dohodka nima. VI. Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine,.v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otroka. Odbor za uveljavljanje denarnih, in materialnih pravic pri Skupnosti otroškega varstva otrokom lahko prizna višjo ali nižjo denarno pomoč ali denarno pomoč ne prizna, ne glede na dohodkovne pogoje, če je ugotovljeno, da je družina v bistveno težjem ali ugodnejšem socialnem položaju. . VII. . Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje v roku 15 dni po objavi v Uradnih objavah, sicer se j;m po preteku tega roka ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. vin. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Uradne objave št. 18 z dne 10. april 1981) in sklep o povečanju višine denarnih pomoči v občini M. Sobota (Uradne objave št. 35 z dne 22. 10. 1981). 3. člen Črta se besedilo drugega odstavka 18. člena in se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Denarna pomoč se lahko izplačuje drugemu roditelju ali drugi . fizični ali pravni osebi, ki otroka preživlja, če organ Skupnosti socialnega skrbstva ugotovi, da roditelj, ki uveljavlja denarno pomoč to ne uporabi v namen za katerega je dana, kakor tudi v primerih, ko to ugotovi občinska skupnost otroškega varstva ali od nje pooblaščena strokovna služba,« 4. člen Črta se tretja in četrta alineja 21. člena in se nadomesti £ novim besedilom, ki glasi: - PREGLEDA PRAVILNOST ZAHTEVKA ZA POVRAČILO SREDSTEV ZA IZPLAČANE DENARNE POMOČI. POVRAČILO SREDSTEV ODOBRI ALI ZAVRNE, ČE UGOTOVI NEPRAVILNOST. - VODI USTREZNE EVIDENCE O POVRAČILIH ZA DE NARNE POMOČI. 5. člen Sprememba in dopolnitev tega dogovora začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Številka: 2/1-18/1982 Datum: 16. 4. 1982 Predsednik skupščine SOV: KOVAČ JANEZ Kovač Janez, 1. r. 147 POPRAVEK V Uradnih objavah pomurskih občin št. 11 z dne 8. apriia 1982 objavljen SKLEP o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota se PRAVILNO glasi SKLEP O VALORIZACIJI stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč določenih s sklepom o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota. 148 POPRAVEK V Uradnih objavah pomurskih občin št. 11 z dne 8. apriia 1982 objavljen SKLEP o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov, družbenega standarda na območjih'določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota se PRAVILNO glasi SKLEP O VALORIZACIJI stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov družbenega standarda določenih s sklepom o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov družbenega standarda.