H Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvt) celo leto $7.00 n i GLAS g^a 0 T List. slovenskih. delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pos* Office at New York, N. Y., under Act of Congrew of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea S—387S NO. 64. — ŠTEV. 64. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 18, 1931. — SREDA, 18. MARCA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK STODVAJSET OSEB SE JE REŠILO Z LADJE "VIKING" NA HORSE ISLAND SO DOSPELI ŠTIRJE POMOŽNI PARNIKI Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN OBLEKO Poročilo očividca o nenadni katastrofi. — Baje je tako počilo kot da bi sto torpedov naenkrat eksplodiralo. — Nekateri so bili pri priči usmrčeni, ranjenci so pa obupno kričali in prosili pomoč. Dva stowawaya sta se rešila nepoškodovana.— Na parniku "Ungava" je stoosemnajst preživelih. HORSE ISLAND, Nova Fundlandija, 1 7. marca. (Brezžično poročilo). Pozno popoldne je dospelo par parnikov na mesto, kjer se je završila eksplozija na parniku "Viking". Prva parnika, ki sta priplula na pomoč, sta bila "Ungava*' in "Beothic". Seboj sta privedla dosti provianta, zdravil in gorke obleke. Ko sta se parnika zasidrala sta se pojavila na obzorju "Sagona" in "Foundation Franklin". Reševalci so se odpravili iskat preživele, ki se nahajajo na ledenih ploščah med pozor iščem katastrofe in Horse Island. Natančno število preživelih še ni znano, toda ceni se, da znaša 120. Danes popoldne je sporočil kapitan Kean s parnika "Sagona", da so opazili na nekem rešilnem čolnu nadalje tri preživele in jih spravili na krov. Njihov čoln so odnesli valovi petnajst milj jugovzhodno od Horse Islanda. Dva nadaljna preživela sta dospela na otok proti večeru. Ljudje na bregu so ju opazili, kako sta skušali priti po ledenih ploščah na kopno. Sest moških jima je prihitela na pomoč. Ko so ju spravili na breg. sta se zrušila nezavestna na tla. Na Horse Island je mala ribiška vasica, in ljudje se celo v normalnih časih jedva prežive. Na katastrofe, kakoršna je bila včerajšnja, niso pripravljeni, vsled cesar ni bilo mogoče ddbiti za stodvaj-set oseb hrane, obleke in prenočišča. Henry Brown, eden preživelih mornarjev, je o-pisal, kako se je završila katastrofa. — Ko smo se podajali k počitku, — je rekel, — se je parnik naenkrat silno stresel. V prvem hipu smo mislili, da je zadel ob ledeno goro. Nato je pa tako strahovito počilo kot da bi sto torpedov naenkrat eksplodiralo. — Mornarje je pometalo iz postelj, in na tleh je nastala velika gneča. Tedaj smo pa tudi čutili, kako se je začel parnik nagibati. Takrat so ugasnile vse luči. — Mukoma smo se pririnili na krov. S krova smo skočili na led in šele tedaj opazili, kaj se je pravzaprav zgodilo. Zadnji del ladje je bil raztrgan na koščke. Po ledu je bilo vsepolno razbitega lesa. — Številni naši tovariši so bili pri eksploziji takoj usmrčeni, in njihova trupla so bilo vržena na led. Drugi so se skušali izkopati iz razvalin. Dosti jih je bilo ranjenih, ki so obupno kričali in prosili pomoči. Pomagali smo jim, kolikor smo pač mogli. — Pri transportu preko ledenih plošč jih je precej umrlo. — Zaenkrat še nihče ne ve, koliko oseb je izgubilo pri katastrofi življenje. Njihovo število cenimo na 22. Na ladji sta bila tudi dva stowawaya, ki sta pa srečno in nepoškodovana dospela na celino. Amerikanec Frissell, ki je kinematografiral lov na morske pse, se baje nahaja na na neki ledeni plošči. WESTON, Mass., 17. marca. — Neki tukajšnji radio-amater je ujel poročila iz Nove Fundlandi-je, v katerih se je glasilo, da sta rešena Amerikan-ca Henry J. Sargeant in A. E. Penrod, udeleženca filmske ekspedicije na parniku "Viking". O usodi voditelja ekspedicije, Varricku Frissellu, ni ničesar slišal. Nadalje je rekel, da so javljala poročila, da ima ŠTIRI BOMBE EKSPLODIRALE V BEOGRADU Bombe so eksplodirale pred štirimi uradi vojaške uprave. — Major u-smrčen. — Dvajset o-seb aretiranih. BEOGAA±>, Jugoslavija, 17. marca. — Danes so v Beogradu pred štirimi javnimi poslopji eksplodirale bombe. Prva je napravila veliko luknjo v fasadi vojnegu mini-s:rstva, druga je usmrtila nekega majorja v vojaški kazini, tretja je poškodovala poslopje finančnega ministrstva, četrta je pa eksplodirala pred vojaško akademijo, pa ni napravila posebne škode. Vojaštvo je napravilo kordon o-kolu poslopij. Nad telefonom in br-sojavom je bila uvedena stroga cenzura. Dvajset oseb je bilo aretiranih. Oblasi so dognale, da so bsmbe položili ljudje, ki so dospeli z železnico v Beograd in takoj nato zopet odpotovali. Atentatorji so bili najbrž Albanci ali pa bolgarski komitaši. Usmrčeni častnik je major Re-galovič. On je opazil bombo v oficirski kazini ter jo hotel ugasniti, pa mu je v raki eksplodirala. VZROKI UPORA V JETNIŠNICI AK0RDN0 DELO NA RUSKIH __PLANTAŽAH Vsako delo je vredno svoje plače, — se glasi deviza. — Novo pojmovanje. — Je naj tisti, ki ustvarja. MOSKVA, Rusija, 17. maroa. — Kongresu sovjetske unije je bila danes predložena resolucija poljedelskega komisarja Jakoleva, ki u-veljavlja akordno delo na vseh sovjetskih kolektivnih farmah. Plača bo določena v denarju ali pa v surovinah. Dosedaj je bila opozicija proti akordnemu delu ena največjih opor delaVtev nra deželi in v mestu. V utemeljevanju svoje resolucije je izjavil Jakovlev, da je kolektivno farmersko gibanje že sedaj velik uspeh, ker ima to gibanje nekako devet milijonov članov. Uradniki pa priznavajo, da ima gibanje še dosti napak, katere je treba odpraviti. Warden je izsilil odstop pastorja Whitmeyerja v Jolietu. —Čudno ravnanje pastorja v kaznilnici. JOLIET, 111., 17. marca. — Pastor, ki je bil prijatelj jetnikov in kate-temu so vsi zaupali, je bil odstavljen v soboto. Jetniški pastor je bil prisiljen odložiti svoj urad. B:1 je že dolgo vrsto let nastavljen tukaj, in warden mu je zaupal toliko., da je lahko posredoval med zločinci in zununjim svetom. Hill, jetniški warden, je izsilil odstop pastorja Whdtmeyerja, ker je sledi ji baje izzval nemire med jetniki. Zalotili so ga baje, ko je nos:l pisma jetnikom ter od njih. — Jaz imam ta pisma, — je izjavil warden Hill. Zakonodajni komitej državne zakonodaje v Illinoisu je pričel danes s preiskavo glede jetnišnice. Whitmeyer se je pogajal z jetniki glede oproščenja. Zanikal pa je vse te trditve ter rekel, da skušajo jetniški uradniki navaliti nanj vso odgovornst. Warden je bil zelo zgovoren v svoji karaskterizaciji kaplana. Molku pa je zapadel šele tedaj, ko so ga vprašali, kaj misli o pritožbi, katero so naslovili jetniki na Dunin-ga, predsednika pomožne organizacije. V pritožbi se je glasilo: — Jetniki so pogosto trdili, da je 1 bilo goveje meso pokvarjeno in sploh nezavžitno. Tako meso dajejo divjim zverem v zoologičnih vrtovih. Sploh ipa so bile razmere tako slabe, da je bil povsem upravičen strašen srd, ki polnil jetniš-nico. PREDLAGANA NEZAUPNICA ZA CURT1USA Komunisti so predlagali nezaupnico za zunan je-ga ministra, toda njihov predlog ni bil sprejet. BERI .IN, Nemčija, 17. marca. — Zunanji minister dr. Julius Cur-tius je imel danes v državnem zbo-Jru svoj veliki dan. Komunisti so predlagali, naj se mu izreče nezaupnico, toda njihov predlog je bil 1 poražen z veliko večino glasov. Komunisti odločno nas; -o tu je jo (kolcnijulni politiki nemške vlade. | Odobrena je bila trgovinska pogodba z Guatemalo za medsebojno zaščito patentnih pravic, j V plenarni seji je bila odobrena [predloga, naj se uvede v Nemčiji štirideset urni delovni teden. VARŠAVA, Poljaka, 17. marca. — Poljski senat je danes z veliko večino odobril nemško-poljsko trgovinsko pogodbo. SENATORJEVA HČI SE BO POROČILA S KNEZOM PARIZ, Francija, 17. marca. — Gladys Dupuy, hiči pokojnega senatorja Paula Dupuy a. se bo poročila s knezom de Polignacom, izdajateljem najuglednejšega pariškega dnevnika "Le Petit Perisien '. ! Naročite se na "GUs Naroda" — {največji slovenski dnevnik t Združenih državah. parnik "Ungava" na krovu 1 18 preživelih ter da je odplul proti St. Johns, Nova Fundlija. Trije parniki iščejo v bližini pozorišča katastrofe ostale preživele. WASHINGTON, D. C., 17. marca. — Thomas B. Sweeney Jr., ki se je udeležil neke prejšnje ekspedicije na "Vikingu", je mnenja, da so imeli na krovu najbrž dinamit, s katerim so razstrelje-vali ledene plošče. Ta dinamit je baje povzročil katastrofo. HORSE ISLAND, N- Fundlandija, 17. mar. Osemnajstletni telegrafist Otis Bartlett je postlal danes popoldne Associated Press sledeče poročilo: — — V nedeljo zvečer okolu devetih smo slišali mogočen pok. Vsi smo poleteli na breg, toda bilo je pretemno, da bi kaj videli. Sele ob jutranji zori smo opazili v razdalji osmih milj od tukaj razvaline parnika, iz katerih se je kadilo. Pozneje smo izvedeli, da je to parnik "Viking". — Včeraj je bilo spravljenih sem stoosemnajst preživelih. Med njimi je tudi kapitan, ki je težko poškodovan. Sila eksplozije ga je vrgla s poveljniškega mo-štiča dvanajst čevljev daleč. RYK0V ZOPET VEKSEKUTIVI Vseruski sovjetski kongres se je zaključil v polnem soglasju. — Tudi Buharin in Tomski sta bila sprejeta nazaj. MOSKVA, Rusija, 17. marca. — Danes se je*zaključil tukaj v splošnem sogi-asju šesti vseruski sovjetski kongres. Bivši ministrski predsednik Aleksej Rykov je bil rehabilitiran. Ministrskim predsednikom sicer ni bil imenovan, pač je pa postal član važnega centralno izvršilnega odbora. V isti odbor sta bila imenovana tudi Buharin in Tom-sky. Vsi trije so bili pred kratkim padli v veliko nemilost pri Stalinu. Vse kaže, da sta se leva in desna struja v stranki pobotali ter da vlada v stranki zopet popolno soglasje. General Bluecher, ki je bil pred kratkim axe tiran, češ, da je zasnoval upor v rdeči 'armadi, je tudi postal član izvršilnega sveta. Kongres je zaključil predsednik Kalinin z besedami: — Na vseh koncih in krajih opažamo veliko izboljšanje. Kmetje, ki so prej računali z dvema ali tremi a kri zemlje, računajo zdaj z tisoči akrov. Mužik, ki je prej pripadal najnižjemu sloju ruskega naroda, je socijaliziran ter vidi, da je zanj sodjalizacija zelo dobičkanosna. MACDONALD PORAZEN V ZBORNICI LONDON, Anglija, 17. nrarca. — Kabinet MacDcaalda je bil danes preglasen v poslanski zbornici s štirimi glasovi. Poslanska zbornica je sklenila z 246 glasovi .proti 242 glasovom odkloniti klavzulo predloge. Kljub temu porazu pa ne bo kabineta odstopil . Vlada je ugriznila v trd oreh, ko je sklenila odra vi ti predpravice gotovih vseučilišč. Razpoloženje je postalo takoj jasno par ur pred odločim glasovanjem, ko je hotela vlada odpraviti stare "predpra-ftce Queens vseučilišča v Belfast«. MUELLERJEVO ZDRAVSTVENO STANJE HERIH, Nemčija, 17. marca. — Zdravstveno stanje bivšega nemškega državnega kanclerja Muellerja Je aelo kritično. Imel je žolčne ka-.mene ter se je moral podvreči operaciji/ POZIV INDIJ. _PODKRALJA Podkralj želi manj sijaja ter več denarja za dobrodelnost. — Zbornica knezov je odobrila londonske dogovore. NEW DELHI, Indija, 17. marca. Podkralj lord Irwin, je imel danes uvodni govor nra letnem zborovanju indijskih knezov ter je posvaril samostojne vladarje Indije, naj omeje svoje osebne izdatke, da bo več denarja na razpolago za dobrodelnost Poleg varčevanja je priporočil tudi versko strpnost in sprav -ljivost med vladanimi in vladarji ter zakonodajo v večjem interesu via danih. Podkralj je tudi čestital knezom, da so sprejeli pricipe indijske zvezne vlade. Zborovanje knezov se je moralo tudi pečati s stališčem njih zastopnikov na londonski konferenci ter izdelanjem sistema za zvezno vlado. Vseindijska mohamedanska Liga je imela danes zborovanje, na katerem so razpravljali o zahtevi mo-hamedancev, da bi dobili 20 odstotkov zastopstva. Mohamedanci zahtevajo nadalje pretežno večino sedžev v zakonodajni zbornici Pundžaba ter Bengalske in zadostno večino tudi v drugih provincah. BOMBAY, Indija, 17. marca. — Mahatma Gandhi, katerega časte milijoni Indijcev kot svetnika, je bil danes grdo napaden od komunistov, ko je hotel govoriti na zborovanju kcngresne stranke. — Proč ž njim! Proč s kongresom ter angleškim imperijalizmom! — so kričali redčkarji, ko je stopil na govorniški oder. ZBOROVANJE BERLINSKIH KOMUNISTOV Viharni prizori in veliko razburjenje v državnem zboru radi umora Hen-ninga.— Morilci so priznali umor. PO DVEH DNEH SE JE PREBUDILA V KRSTI SANTIAGO, Chile, 16. marca. — Včeraj so imeli pokopati 22-letno Acino Castillo, ki je že dva dni ležala v krsti na mrtvaškem odru. Tri ure pod pogrebom se je pa prebudila, kajti bila je le navidezno mrtva. Njeni sorodniki in prijatelji so klečali okolu mrtvaškega odra in molili, ko se je začela "mrtva" naenkrat premikati in je zašepeta-la: "Dajte mi čašo vode!" Par ur pozneje je že sedela v krogu svoje družine. BERLIN, Nemčija, 17. marca. — Umor Ernesta Henninga, komunističnega člana hamburškega mestnega sveta, je vzbudil veliko pozornost v političnih krogih. V državnem zboru je prišlo nocoj do burnih kravalov. Komunistični poslanci so bili suspendirani tekom debate o omuru Henninga. Policija iz Hamburga javlja, da so se nocoj morilci prijavili na policiji ter priznali dejanje. Zelo viharno razpoloženje je vladalo v državnem zboru. Ko so bili suspendirani komunistični poslanci, so zapustili vsi člani komunistične stranke dvorano s prepevanjem internacijonale, a so se pozneje zopet vrnili. Za petek zvečer je bilo sklicano veliko komunistično zborovanje, da se organizira) boj proti fašizmu. Oblasti Hamburga so prepovedale vsa jama zborovanja, da preprečijo kalitve miru. Umor Henninga bo signal za številne spopade. HAMBURG, Nemčija, 17. marca. Da se osvetijo radi umora Henninga, so napadla danes komunisti neki restavrant v Altoni ter ranili dva fašista. Komunisti so ušli. Trije fašisti, ki so umorili Henninga v omnibusu, so se danes javili policiji. Navedli so svoja imena kot Adalbert Jansen, prejšnji policist, Otto Baumel, uradniški delavec ter Hans Hoeckemayer. Morilci so oddali petnajst strelov. vsega skupaj SPANSKI KRALJ NAVDUŠENO POZDRAVLJEN PARLZ, Francija, 16. marca. — Na poti iz Madrida v London, kjer namerava obiskati svojo taščo Bea-trico, je dospel sem španski kralj Alfonz. Na kolodvoru se je zbrala tisočglava ljudska množica, ki je kralja navdušeno pozdrav j ala. I ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4°/o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bra nmid« časa, km nmdaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene > podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih plu~< čajih tudi na sodni ji v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, i Telephone BArclay 7—0380 all 0381 - "OCXS RIKODP NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 18, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. L "Glas Naroda" frank Owned mnd Published by ILOVSN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. j Iz Jugoslavije. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 11« W. 11th Street, Borough «f Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja list sa Ameriko in Kanado______________.$6.00 Ea pol leta_____________.£3.00 Sa četrt leta __________________________41M Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta ------------------------$350 Za inozemstvo za celo leto__$7.00 Za pol leta ........................4350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. ___"Glas Naroda" izhaja vaaM dan lzvzemšl nedelj in pramlkov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar na] ae bla-■OTOU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea $878 ANGLIJA IN INDIJA Zduj so na razpolago take podrobnosti angleško-in-dijsk«* jiogodbe, da si je mogoče ustvariti precej natančno sjiko, kaj je dosegla Anglija in česar ni Indija dosegla. Anglež je v prvi vrsti trgovec, in tako se je zgodilo, ■da so Angleži obdržali vse, kar so imeli, dočim so se morali Indijci zadovoljiti z malenkostmi. Kot znano, so se dogovorili glede federativne zveze držav. Nova Indija bo imela zakonodajo, obstoječo iz dveh zbornic, v kateri je domačim knezom zajamčeno vse za-stopst vo. "Poslanci" katere bodo izbrali knezi, imajo pravico glasovati glede vseli vprašanj. S tem bo ustvarjen konservativni vpliv, katerega bolj ali manj radikalni indijski nacijonalisti ne bodo mogli premagati. Že vsaj mirnim potom ne. Pravi vladar Indije bo indijski podkralj, katerega imenuje angleški kralj na priporočilo angleškega ministrskega predsednika. Vladal bo s pomočjo ministrov, kateri bodo imenovani iz večinske stranke zakonodaje. Nezaupnica, sprejeta z dvetretinsko večino, zamore izsiliti odstop kabineta. Ti ministri so torej odgovorni za svoje poslovanje zakonodaji. Izvzeti so le vojni in finančni minister ter minister za zunanje zadeve. Ti trije najvažnejši reso rti bodo podrejeni angleški kroni. Tem ministrom ne bo tre'ba nastopati pred zakonodajo, nihče jih ne bo mogel pozvati na odgovor ter bodo izven vsake parlamentarne odgovornosti. Ker bodo knezi v zakonodaji močno zastopani in ker knezi bolj drže z angleško krono kot pa z zastopniki na-cijonalističnili strank in idej, bo imela angleška vlada v indijski zakonodaji iiispešno in mogočno zastopstvo. K temu pa pridejo še zastopniki takozvanih manjšin, ki se tudi ne strinjajo z indijskim nacionalističnim gibali jem. V Indiji je nad dvesto milijonov Indijcev, sedemdeset milijonov mohamedancev, pet milijonov kristijanov ter skoro štirideset milijonov parijev, ki so najnižja indijska kasta. Na londonski konferenci so bili dobro zastopani knezi, mohameanci in .druge indijske manjšine. Angleška vlada je šla tem proti-indijskim elementom zelo na roko ter je skušala ustreči vsaki njihovi zahtevi Potemtakem ni indijsko nacionalistično gi'banje ničesar doseglo. Dominijski status je bil obljubljen v zelo omejeni obliki. Tri najvažnejša ministrstva so odgovorna angleški kroni. A' parlamentu bodo imeli poglavitno besedo knezi in ljudje, ki ne-soglašajo z iiandhijevim stremljenjem. Iiklijski nacijoualizein je že vsaj začasno doživel popoln i>oraK. Tajna groba v gozdu. Učitelj Jovan Kontič iz Savinca pri Gornjem Milanovcu je vnet lovec. Šel je na lov tudi nedavno na, dan vseh mrtvili. V gozdu v neki goščavi je našel nad gomilo prižgano svečico. Ko se je učitelj czrl, je zagledal še znanega mu aeljaka in ga vprašal, kaj počenja ta dan v gozdu. Seljaik je učitelju pojasnil zgodbo o grobu sredi gozda. Povedal je, da so na tem mestu v gozdu, ki je njegova last, pokopali leta 1915 nekega, oficirja poročnika, ki je poginil v borbi. Neki vojni invalid, ki je bil navzoč, ko so na tem mestu oficirja pokopali, je u-jčitelju izjavil, da je sovražnik pred evakuacijo prodiral v te kraje. Pri tem je -bil smrtno zadet na svojem belcu mlad poročnik, za katerega nihče ni vedel, kdo je. Truplo je ležalo 3 dni nepokopano, čuval ga je 3 dni in 3 noči, ne da bi pokusil po-nujane mu krme, njegov belec. Četrti dan so oficirja pokopali. Po vasi so se raznesle celo vesti, da je ubiti oficir sin nekega vašeana starega Čiče Ivana, kar je starca, ko je zvedel o tem, tako prevzelo, da je zblaznel in kmalu nato umrl. Izkazalo se je pa, da je njegov sin še živ in zdrav na fronti. Kdo je pa u-biti offcir, je ostala tajna. Seljaki ; so našli v žepu mrtvega oficirja i fotografijo, na kateri so trije mla-' deniči, ki so si podobni. Mogoče so Ibraitje in je oni v uniformi umrli j cficrr. To fotografijo je pred dne-j vi objavil beograski list in mogoče | bo kdo poznal fotografirane mlade-Iniče in tako razkril tajno groba v gozdu pri Gornjem Milanovcu. Čez noč milijonarka. Že nekaj dni zanima Čurut in o-kolico zadeva o milijonski zapuščini, ki naj bi pripadla neki 70 let stari ženici. To je neka Persia Ka-lenič iz Čuruta. Živela je zadnja leta osamljena od milosti nekih svojih sorodnikov. Mož, ki je umrl, ji ni zapustil premoženja in odšla je po moževi smrti k sinu v Ameriko. Temu pa menda ni šlo predobro v deželi dolarjev in iposlal je mater zopet domov in ji zagotovil mesečno podporo. Sin obljube ni držal in ji je poslal sama nekajkrat po 10 in 20 dolarjev. Kaleničeva je pa imela brata Ko-sto, ki se je pred 40 leti izselil v Srbijo in odprl trgovino v Vran ju. Prekrstil se je tudi v Kosto Krstiča. Kupil je v družbi z nekim tovarišem zemljišče, na katerem je neki holandski inženir slučajno odkril v nižjih piaateh premog in asfalt.. Začeli sa c pridobiva ti premog. Premogovnik se je razvil in donašal lastnikom milijonski dobiček. Po vojni je Kosiiču umrla žena, pred 6 leti je umrl pa tudi on. toda brez dedičev. Solastniki so že upali, da bo Kcot!,5ev delež 20,000.000 Din zapadel, ko so našli pravo dedinjo, Ko-stičevo sestro, ki je živela pozabljena v bedi v Čurutu v Bački. Stara je danes 70 let in nepričakovano je postala čez noč milijonarka. Dopisu Cleveland, Ohio. ambicijo za napredek svojih last- Tr .__... , . .. . nih sinov in hčera, ki se že-ie po- V domačih časopisih se je to zi- i . ,___^ _ „ , , , .. , .. „... staviti v enakost z ostaiimi narodi, mo večkrat citalo o idrijskih zlrko- i . . „ . ' . . . . pri tem pa ne zaničuje svojega iast- frih, kako se jih napravi m sku- ha. O tem se je na dolgo in široko nega. 1 Peter Zgaga „ , . . , ... _ j i Pričakujoč, da pridete polnošte- porocalo, le skuhal jih pa do da-1 „ , _ . * nes ni nihrSe ivilno poslušat glas mlade ameriške 'Slovenke, vam rečem, da vam ne bo nes ni nihče. Radi tega so se domenili neka - TT' "V""' ' ... _ +_. . , .... ___......, zaL V raznih listih lahko posne- teri tukajšnji Idrijcanje, da jih bo- i . _ . _ _ .. . ... . , * . , „ mate, da pevka dobro vrši svoj no- de napravili ter povabili prijatelje ' . .. . „ " . __, • _ klic ter se zeli se *v nasi stari do- m znance na to znamenito jed. ;__. . . . , T , , TJ ... . movini v (njem izpopolniti. Dan sv. Jožefa imajo Idrijcanje ,r . . . ... . „ V teh slabih časih se zeli da navado praznovati "pri Fari' (Sp. I . ^ . ^^ ' aa ^ * j • • , ,da nekaj užitka za nizko ceno. Tudi Idrija). | . , , ______... ... _ v tem slučaju so cene vstopnic zni- Spravili so se z vozovi ali peš tja.1 - . J .. y t . . zane v predprodaji. Vstopnice h Prva postaja je bila na 'na Marafu'.1. m . .. _J . _ , . , , koncertu Miss Perdanove dobite Tu si dobil zlikrofe in dru^e jeda- . . - ^ . , - , - - , ^ - , , „ , fcahko ze sedaj pri vseh direktorijih ce, kar si je kdo poželel. Za mladi- ~ , , \ „ .. J r . Doma, kakor tudi v klubovih nro- no Da le bil tutM "rin^PTKinlPl - o v PISMO ZA GOD. Dragi Jože: Predmo bo dospelo to pismo v daljne Moste, bo Tvoj gad že zdavnaj minil. Ker imajo pa tam izbor-no kapljico, vsakovrstna pljučka, ledičke, jetrca in jwratco, vwn, da boš na sladkosti, ki si jih užil na svojega godu dan, mislil še takrat, no pa je bel tudi "ringenspiel", a za odrasle idrijske zjale (dekleta) pa ^ "T" T^™ je bil zvonec Sv. Antona. Vrv od CovedaIe. j Tu se je prva postaja končala. Glavno pa je bilo v Sp. Idriji ali i Pari. Tu se je šele pričelo prazno-! vati sv. Jožefa. Ženice so šle malo jemo par veselih ur. Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Za želodčne dobrote bo skrbel direktorij Doma. John Kumse. Milwaukee, Wis. V tem tednu se 'finishing touches' dela pri nas za prireditev j v cerkev, moški pa eni k "Herma-nu~' drugi k "Tereziji" ali pa "Trk- Dramskega in Pevskega Zbo7a Slo-manu". Tam je biti ta velika reč; venskega Doma, in za Jugoslovan-jples do ranega jutra. Seveda, idrij- sko Radio uro, kar bo oboje v ne-;skih žlikofov tudi tu ni manjkala, deljo 22. marca I Vračajoč se proti domu, pa kaj j rad vrag .premoti Idrij čana v še eno hišo. "Pri Pavle tir" se je ponavadi končal žegen. Vežbanje in vaje se vrše pasamez-no in skupno. Pravijo pa, da bo "presenečenje. Ni moj namen petom teh vrstic vse kur vnaprej hvaliti, Letošnje leto pride dan sv. Jo-'ampak opozoriti naš narod, da po- žefa na četrtek, kar je pa« ta dan neprikladen, se bo sv. Jožef praz-jnoval v nedeljo 22. marca in sicer na lepi farmi Hartmasnovi v North Koyalton, Ridge Rd., zapadna stran mesta. VSENQ SMRTI SE JE ZREDIL KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE i Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani clobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." ATLANTA, Ga., 16. marca| — V tukajšnji kaznilnici se že Sest let precej spretno izogiba električnemu stola zamorec Tom King, ki je star šestdeset let. Štirikrat je bil že obsojen na smrt, pa mu je vLšje sodišče dovolilo nov proces. Ko so ga prevedli .pred šestimi leti v tukajšnjo kaznilnico, je tehtal 165 ftm-tov. Zdaj jih tehta 210 Dotte ga, da Je pri navalu na tajno distilerijo ustrelil nekega polloLsta. On pravi, da tega ni storil in trdi, da je v času THnadfc tirno spal v svojem stanovanju. Možak fte *est let študira v Jedi ttmnMtti zakonik, ter se pri otearnavaii poslužuje tako w6e-oifa aUufcuwiJh Ismif, da JO& sveti zanimanje in pažnjo temu, in da potem som izreče sodbo in ose no o vsem. Program se bo delil v tri dele. Dopoldne ob 9.30 uri, pod aranž-mom Jugoslovanskega orkestra, od- Na tej farmi bodo onega dne, ob'sek Slov. Doma, se bo izvajalo raz-vsakem vremenu, na razpolago|ne pevske in glasbene točke na ve-pnstnl zlikofri z gulaiem, naprav- hm journal Radio station, WTMJ ljeni od prave Idrijčanke. Tudi do-t(Wave lenght 483, 6 meters. Fre-mača godba bo zaigraii plesaželj-nim idrijske pos koč nice. Za oddih bo tudi okrepčilna pijača. Vsled tega ste vabljeni vsi Idrijcanje iz okolice, kakor tudi prijatelji in znanci iz celega Clevetanda. quency 620 Kilocicles). Poleg drugih bo sodeloval pri Radio uri tudi Dramski in Pevski Zbor Slov. Doma s par pesmimi. Popoldne ob 2.20 uri. se prične v Suth Side Turn dvorani, dobro in Seveda, Pepce in Jožeti se morajo skrtmo ^^ pragram> ^ ^ vr€_ v velikem številu udeležiti. j den pa^m^ Torej ne pozabite na nedeljo 22. | Zvečer ob 7 30 uri velLka ^ pray marca na Hartmanovo farmo, ves zabavna igra "Skopuh". Vpričo dej- dan, ob vsakem vremenu. Nedeljski slovenski radio program se tudi tam sliši. stva, da je že minulo več kot eno leto, odkar ni bilo na našem slovenskem odru nobene nove velike LISTNICA UREDNIŠTVA. Kažipot: Po W. 25. cesti, čez ^ kot ^ »skopuh", in je bilo že Brooklyn Bridge pa Pearl Rd. do opažati veliko poželjenje po njej Ridge Roada. Tu obrni na levo po !med ijubitelji igre, zato se upravi-Ridge Roadu 5 milj južno ter na 6eno pričakuje odziva od vseh stra-vrhu ihnba na levi strani je gozd | in Hurtimnava farma. Glavna cesta ima št. 3. Vas vabi Idrijčan Robert Sternen. Lorain, Ohio. S pomladjo, ko se narava :prebu- _ w . i/ ja, se vračajo ptioe pevke. Tudi k nam hoče prileteti iz C'-sveimdu! dobro znana in izvrstna pevka ter I 23(11111 ^ je' ^ preskrbite re" pianistinja Miss Jeanette Perdan serež" PokU6it€: 12. aprila zvečer v' S. N. Dom, dal1®48 ah 2607"^- Vsem tistim, ki n ar oče rezervira- L. K., Colebrook, N. H. — Poljski učenj-ak Nikolaj Kcpernik, ki je bil rojen leta 1473 je ugotovil, da se zemlja vrti okolu solnca. Dvajseto stoletje traja od leta 1900 do leta 2000. nI. Dopoldanski »programi ne stane nikogar druzega kot nekaj kretenj, da si uredi svoj radio aparat po gori navedeni označbi. Večerni program pa lahko vidite in slišite, oba Skupno za samo 40 centov, če kupite vstopnico v pred-prodaji. Pri vratih pa stane 50 cen- priredi koncert pod avspidjo S. N. j Doma. I Ker je zavedna mlada tu rojena in izšolana Slovenka, ki popolnoma obvlada naš jezik in se ne sramuje pokazati ameriški javnosti kaj je, upamo, da ji pokaže njen lastni narod, da jo pa rojaki z bledimi no-| sovi. i Oh. ti nesovi, kako cvezoči so bili tam ckolu svetega Martina, skozi i ves advent in tja do srede januar-: ja. Tadaj je pa usahnilo v kleti. Bledica n-a nesu razodeva, da je bila p: točena zadnja kaplja, j V izjemnih slučajih ostane nos : še naprej rdečkast, kot naprimer I moj, kar pa ni od božje kaplje, pač pa od vražjih skrbi, j Mogoče Te bo zanimalo, da so podrli remunski restavrant na Essex Stree:-u, kjer sva včasi pila j riesling v obliki ruzinca. Tudi Gio-; vanni na Dvanajsti je zmrznil lan-i sko poletje. 1 Tozadevna domača podjetja so | se pa jako razvila. V neki hiši v D;wntownu, kjer stanuje dosti slovenskih družin, je od basemen ta pa do podstrešja v vsikem floor u ošta-!rija. Iztoči se dosti, teda zaslužek 1 je slab, ker gre večinoma vse le na : kredo. Kadar ima rojak par kvo-drov v žepu, jo pa k Italijanu mah« !ne. Nc, S2'j je bilo že prej tako. To ; je pač naša slabost, takorekoč naš ■narodni greh. | V Brooklynu imajo rojaki svoj ; dom. Lepa stavba in prostorna. Pa j navzlic temu, da je prostorna, vča-jsi prostora zmanjka, in je treba te-; ga li onega postaviti na cesto. Če ga lepo na cesto postavijo, je še dobro. Usmiljenja je tisti vreden, ki g'j. na sidewalk posade. V splošnem je pa slovenskih do-moV dosti, takih in takih. Če znaš pravilno pozvoniti oziroma potrkati, ti še kaka vdova odpre. In ne veš, koliko jih je dandanes — živih vdov in takih iz potrebe. Biznes je pa slab, zelo slab. Vse kaže. da je prišel slamnik na psa. Ponekod je že tak, da ga niti pes noče povohati. Slamnikarji silijo na farme. Dosti jih je že šlo. Parmerjd v gornjem delu države New York jih nekam postrani gledajo, ker hočejo biti prekunštni. Toda to je le prve dni, dokler ne spozn-ajo razlike med senom in slamo. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Društva so se izne-bila brezpotrebnih stroškov Na seje zahajata običajno le tajnik in predsednik. Točno ob osmi zvečer stojita pred dvorano in čakata do pol desetih. Če do pol desetih ni nikogar, se odpravita domov in pri-štedita društvu dva dolarja. Ljudje delajo kvečjem po dva ali tri dni na teden. Ker so pa navdušeni za kulturo in umetnost, niso zdravi, če ni vsak i teden veselice. In Ti ne veš, predragi Jože, kako so umetnosti žejni- Slovenska naselbina ni zdrava, če nima vsako leto najmanj dvakrat člana kraljevske opere v svoji sredi. Program je skoro povsod enak: par odlomkov iz Smetanove ali Puccini jeve opere: prosta sabava, mun-šajn, krofi, klobase, harmonika in ples. To pomlad in poletje bo poletelo dosti naših rojakov v domovino. Nekateri se bodo udeležili lzseljeni-škega kongresa, nekateri so se pa odločili romati na tgrob prebiažene cvetke Terezije na Francoskem. Oboje je zelo privlačno, toda zdi se mi, da je cviček poglaviten magnet. Pa kaj bi TI pravil. V New York pridi. Zdaj po petih letih bi se že spodobilo, da prideš. Če ne v vsajkem, bova pa vsaj v vsakem dragem bloku dobila deforo pijačo, Mrs. Turenšek na Hribu mi je pa že zdavnaj obljubila, da Ti bo »kuhala, ko prideš, Izboien .tržaški rižot. Peter. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 18, 1931 The LARG EST SLOVENE DAILY ij> t MAURUS: DOŽIVLJAJI V ARGENTINI V svojih mladih letih sem bil član "Društvo brezdomcev" v Buenos Aircsu. V klubu Je bilo prav prijet, no. Vsak večer smo igrali hararane l^re, prepevali smo in se smejali do ranega jutra. Prve dni mi je bilo malce nerod; no. ker nisem imel nobenega pri. jatelja, a kmalu sem se seznanil «. tremi odličnimi osebnostmi: s predsednikom, polkovnikom in zna. menitlm profesorjem. Priznati mo. ram, da se še danes rad sporni, n am tega prijateljstva. Takrat ?em bil mlad in neizkušen, a oni so bili zreli možje, ki so bili že mno. ",o dož-veli in se že mnogo ud*j_ stvovall. demu prijatelju. S tem besedami mi fesor in predsednik, a ko sem hotel je stisnil v roko samokres. — Pol dvanajstih. Malo mora. mo počakati. Prvi april se začne šele ob dvanajstih. Točno ob tri če. trt na dvanajst se dobimo v čital. niči. — Kaj nameravate, gospod pol. kovnik? — sem vprašal zvedavo. — To boste 7a časa zvedeli! Zdaj se pomešamo med nič hudega ne sluteče žrtve! Ubogali smo polkovnika in se spravili v igralnico, kjer smo osta_ li do tri četrt na dvanajst. V i_ grainici je bilo zelo živahno. Ban. ko je držal neki trgovec z usnjem z dežele. Pred njim je ležal velik Obžaloval bom ao svoje smrti, da : kup banlcovcv- s** nisem zanimal za imena ter vr. lih mož. V društvu so imenovali pit dseunika ' predsednika ', ccprav ni bi on predsednik našega dru_, .siva , polkovniku so rekli polkov , j ni k, čeprav ga nisem nikoli videl v I uniformi, ker je hodil vedno le v eiv'ilni obleki, in profesorju so re. i kli profesor ,a nihče ni vedel, kje; je profesor in kateri fakulteti pri. pada. Jaz pa sem bil mlad in me v .se to ni prav nič ranimalo. In tu_ Ob tri četrt na dvanajst smo se tudi jaz za njimi, so me — gotovo se je to zgodilo pomotoma — od. rinili in od zunaj zaklenili vrata. Ostalo mi je samo še toliko časa, da sem si strgal masko z obraza, jo vrgel na tla in se postavil s hrbtom proti vratom. Trgovec z usnjem je štel do dve sto. V sobi se je spet zableščala luč in člani društva so besno planili proti hodniku. Tudi v sosednjih igralnicah so gospodje prestali i_ grati. Hiteli so k telefonu in ob. vestili policijo o drzni tatvini. — Zdajci mi je postala vsa stvar sum. ljiva. Stopil sem k vratarju in ga vprašal, ali je videl moje prijate_ lie. Vratar mi je prijazno odvrnil, da jih je videl, kako so smejo se OTROCI, KI SO JIH VZGOJILI VOLKOVI Gotovo so mnisgi čitali krasno knjigo angleškega pisatelja Rud_ yarda Kiplinga "Knjiga džungle" in se spominjajo dogodivščine z Mauglim. Te zgodbe si pisatelj ni izmislil za zabavo čitateljev, tem_ več je porabil za njo avtentične vire. ki jih je dobil deloma pri domačih, deloma pa pri Evropcih, živečih v Indiji. Takih primerov je več in potrjujejo jih ljudje. kate. rim lahko verjamemo. Za resnic, no-t zgodbe, o kateri bomo govo_ rili, jamči škcf H. Pakenham Walsh s škofovskega kolegija v Kaikuti. Prebivalci vasice Godamuri v Bengallji so nehali hoditi po neki stezici v džungli, ker so bili pre. pričani, da na nji straši. Ženske ki so nabirale po gozdu suhi j a :1, so opazile nekega dne dva čudna sivo. ra, ki sta prilezla izpod ogrormie. ga mravljišča. Podobna sta bilr. volkodlakom in ker nista sporni, njala na nobeno znano živa!. 50 bile ženske prepričane, da sta hu_ dobna duhova. Ker je .pa bilo lju.. dem le ža! stenice, zo je zbralo 60 najhrabrt ;š h ztrcž. ki so hcteli pre. duhova iz skrivali. cah nista hoteli spati. Prinesti so jima morali slame, da sta si a. pravili ležišče. Slamo sta nosili v zobeh. Dolgo sta jedli samo suro. vo mesto, kosti sta pa glodali ka. kor psi. Sploh sta se vedli, kakor živali. Vodo ali mleko sta lokali iz posode z jezike m in če sta bili lačni, sta tiulr-i. Njun vonj je bil tako debrc razvit, da sta zavohali meso, čeprav je biio daleč. Morali so ju celo vtakniti v klet. ko. ka!:or divjo zver, kajti bati se vrnil, je napisal podrobno poroči, lo o šestih primerih, ko so volkovi odvleki in "vzgojili" otroke. V vseh primerih se podrobosti ujemajo s tem, kar je povedal misijonar Jal Singh. Enega dečka — volka so u. jeli vojaki polkovnika Sleemanna in imeli so ga zaprtega v kletki 6 let. Nazadnje se mu je vendarle posrečilo pobegniti nazaj v džunglo. V zapisih evropske sirotišnice v Sekandri v Agri so navedeni še nekateri taki primeri. Neki pastir je opazil blim reke volkuljo s tre. mi mladiči in čudim bitjem, po. debnim opici. Očividno je šio za o. troka, ki so ga pozneje res izšle. dili in ujeli. Srdito se je branil, zlasti ko je videl spotoma votline v je bilo. da bi planili na otroke in | ^^ N,č ^ ni i7premenil med ljudmi in kmalu je umrl. iu raztrgali z zobmi. Čez poldrugo 1 dobili v temni čitalnici. V sobi je' odšli skori vrata in stopili v avto. bila tema, samo skozi steklena vra_ 1 mobil, ki jih je čakal že ves večer, ta, ki so vodila na hednik. je ' To me je nekoliko pomirilo. Ko sem ' gnati hudocm prihajala medla luč. Polkovnik je j se vrnil v igralnico, sem videl tr.j šča s koM :n sulicami. Iz skriva dal vsakemu izmed nas nekaj svi_ j govca z usnjem. Slonil je ob mizi j lišča sta skočila dva volkova. Sa_ lenega blaga: —Potegnite si to čez, in glasno jokal. Tarnal je. češ, da mec jo je ubral takoj v pragozd, glave! ; je zdaj po njem .da je izgubil ves i čim so se pojavili ljudje, volkuljo Pokazal nam je, kako naj sto.''1"""- : rvr» ^ndržn* mnt<>rineti rimo; v tistem kosu blaga je bila čepico, ki mi je zakrila del obra. za, vso glavo in lase. Videti je bilo, j _ Gospod, nikar se ne razbur. da je predsednik uganil, kaj na_ijajt9 Nič ^ n{? bojte 7a SVOj de_ lete je mlajša deklica v sirotišnici umrla ne da bi nastala na nji ka. Neka indijska mati ie delala na kršnakeli izpremeba, starejša de. polju in položila je sinčka na travo, klica ki je dobila pri krstu ime Ke. j Otrck je brez sledu izginil in čez lema, je pa stara sedaj 18 let; na . j leto dni so videli vaščani volkuljo učila se je hoditi pokonci in rabiti1 z mladim in čudnim, napol čleve. roke, vedar pa še zdaj raje sedi na škim bitjem. Dotična mati je spo. tleh, kakor na stolu. Njen obra? znala svojega sinčka po znamo, je brez izraza, nikoli se ne smeje, j nju, vžganem na stegnu. Toda o. r.iti ne plaka in sploh ne kaže no. trok je bil tako izpremenje, da bi k enega človeškega instinkta. Nje.! ga sicer ne bila spoznala. F>7ično no največje veselje je stisniti se se je bil neverjetno razvil. Star ie Kam v temni ket in spati. bil komaj 18 mesecev, pa je že ho. Sredi preteklega stoletja je an.1 dil po vseh štirih hitreje, kakor r. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. OMNIBUS POSEKAL HUDIČA Cerkev občine Duffield v angle, ški grofiji Derbyshire leži nekoliko oddaljena od kraja, kar daje ko. modnim Duffieldčanom priliko za izgovore, da jim ni treba posečati službe božje. Cela stoletja so se du. hovi pastirji v tem kraju borili denar In tako dalje. i Je zadržal materinski nagon pr Stopil sem k njemu, mu potož:l vhodu v votlino, kjer je srdito roko na ramo in ga jel tolažiti. i renčala na lovce. Ubili so jo s su_ licami in iskali dalje Nekaj če v. jev pod zemljo v veliki temni ja_ di našem društvu se ni nihče zmenil za to. Glavno pažnja je bl_ ia posvečena igralcem in bankirju, | vse drugo je bilo od muh. Nrkega lepega večera, bilo je marca, nega dne ne bom nikoli p;zabil), sem večerjal s predsed merava polkovnik, zakaj mahoma j nar ne veste, da je od dva. mi 30 našli dva mlada vo'kova in se je zasmejal in potrepljal polkov. naj£te Ure dalje prvi april? nika po rami: — Jaz že vem, kaj i nameravate. To bo imenitna šala! | Nekai gospodov, ki so stali v bli. Zdaj se je tudi profesor zasmejal.' žlni' ie slišalo moje besede. — Kaj ] prvi april? — so veselo vzkliknili. Tudi meni je bila ta maškerada _ seveda! Veliko olajšanje je ob. DOBRO JIH JE POTEGNIL precej In kmalu smo bili vsi si. jajne volje. Člani društva so sede. li v igralnici okoli mize. Ko je polkovnik zapazil, da smo ostali sami na terasi, nam je pomežikal n dejal: — Gospodje, idejo imam. Čez eno uro bo prvi april! Ali ste dovzetni za kako ša_ lo? — Poslušamo vas, go spod pol. kovnik, — je dejal predsednik in se nasmehnil. Polkovnik je nekaj časa premi, šljeval, nato pa je rekel. - Ali imajo gospodje samokre. se pri sebi? Predsednik je odgovoril: "Da! Profescr je pokimal z glavo: — Jaz tudi! Polkovnik se je zasmejal. — Prav. Tedaj je vse v najlepšem redu. Jaz imam pri sebi dva samokresa in lahko enega posodim našemu mla.. dolgem zasledovanju so ju ujeli. n^vadno nimajo posebnega pome-Pri tem sta se srdito branili in n:i' tu seJa P^ Je bila ie imenitna, skušali preganjalce ugrizniti Cu_ \ Na ^J'0 Je namreč prišel tudi cesarski princ iz Abesinije zelo všeč. Prav nič nisem bil pre. šio vsakega posameznika in vsi n kem, poikovnikem in profesor senečen« ko mI j« polkovnik rekel: smo upajj, da prinesejo naši pri., • cm na verandi igralnice Pili sir o ~ Gospodje, točno o polnoči jatelji še tekom večera denar na. dno je pa bil, da se z rokami sploh j « princ iz Abesmije Souleji stopimo v igralnico in zaplenimo ista branili Takoj drugi dan so, Karros. oblečen je bil v aristokrat- sko! naiih ,prijateljev ni bilo niko Vaščani obvestili ° človeških i prikrojeno fl^nelsko obleko, ki V naslednjem trenutku je ura li več. Ko sem čez nekaj časa spet bitjih misijonarja Jal Singha izl^e je prav dobro prilegla njegovi cdbila polnoči! Smuknili smo na prišel v društvo "Brezdomcev" me je predsednik poklical k sebi in mi i ^ TAKA BOLEČINA! UNETO GRLO JE TUDI NEVARNO T T NETO grl« boli in je (udi ^ nevarno znamenje. Ozdra te hitro h Severa'« Antisepsol. Naj se ne razvije kaj nevarnej-šet-a. Že 50 let prinaša pomoč tiMK-erim. (-irjerajte dnevno. ANTISEPSOL je ura smo na hodnik. S samokresi v rokah smo imenitno ženili za polkovnikom, ki je sun. oma odprl vrata igralnice in glas. no zakričal: — Roke kvišku! Predsednik je sktočil k elektrl. čnemu stikalu, da ne bi mogel ni. hče ugasniti luči. Profesor se je postavil ,pred vrata, ki so vodila v sosednjo sebo, jaz pa sem ostal pred vhodom. Nu, in zdaj si lahko predstavite, kakšen prizor se nam ponudil. — Ljudje so bili kakor ob pamet. S prepadenimi očmi so počasi vzdi. gnili roke kvišku in obupno strme, li v svoj denar, ki je ležal na mizi. Polkovnik je stopil k igralni mizi, kjer je sedel trgovec z usnjem, ki je držal banko. Polkovnik je spravil ves denar v žep. Profesor je hodil od člana do člana, jim prelskaval žepe ter pobiral denar, prstane in kravatne igle. Član5 društva "Brez. domcev" so bili videti kakor oka. meneli. Nihče se ni upal črhniti be. sedice in nikogar ni bilo, ki bi se bil spomnil, da je to .le aprilska šala. Ko so moji prijatelji po. spravii plen v svoje žepe, je pol. kovnik utrnil luč in prijazno re. kel: — Gospod, ki je doslej držal banko, bo tako prijazen, da bo štel do štel do dvesto. Potem lahko se. dete na svoje prostore in nada. 1 j ujete igro. S temi besedami je odprl vrata in izginil. Za njim sta planil pro. mindaporske sirotišnice. Misijonar , temni polti. Visokemu gostu in nje-je prispel sam z vozem, da bi ču. Igovemu 3-ngleiikemu tajniku in tol-vljudno velel, naj ne pridem več.|dni deklicl od?e'-jaI- Ko ie prišel, maču so gosp. odborniki :akoj od-To me je takrat globoko užalilo.! Eta v k01tu ^ zakopani: kazali castn-a mesta, za-kar se je vi- Nikoli si ne bi bil mislil, da so Ar I v suho biato- Ena deklica je le. soki princ zahvalil s tem, da je tudi gentnei tako sovražni lj.udje. Alžala na drusL Star€JŠi je bilo pri.,sam prosil zi besedo. Njegov govor še bolj od tega me je žalilo, da ni. bMno osem let- mlajM Pa tri leta J'e bii žisto kra:ek. Rekel je nam- tako, da je bilo jasno, da iu volko. reč le: "Jestanda kura pan pustan- proti tej komodnosti, a šele novi gleška vlada poslala v Indijo pol.; leti otrok po dveh. Toda možgani j župnik je našel pravo sredstvo Ku. kovnika Sleemanna, da bi zanrl Se mu niso nikoli razvili. Sedem ! pil je omnibus, ki ga šofira sam, in razne grde običaje domačinov. — let je bi! prevazan kakor pes. potem I s tem omnibusom se vozi vsako ne. Polkovnik je poselil nad 300 indij. £C mu je pa posrečilo pobegniti v' rieljo pred vrata svojih ovčic in jin skih naselbin v džungli in ko se je pragozd in nihče več ga ni videl. pobira pa prevaža v cerkev. Akci. ------------—------------—---! ja je imela uspeh in tako se je lah. ko pohvalil premeteni pastir v ne. !:em cerkvenem listu pod naslovom "Omnibus je posekal hudiča" na sledeči način: — Že tisoč let so duffieldski verniki baje radi pre. velike oddaljenosti cerkve in hu_ diču v veselje zanemarjali službo božjo, a novi župnik jo je hudiču pokazal. Za dvanajst beličev se lah. ko vo:i vsak vernik v udobnem omnlbusu izpred lastnih hišnih vrat do cerkve in nazaj. Kajti to smo še pozabili omeni, ti, da je nova kemoditeta, ki se po, nuja z omnibusom duffieldskim vernikom, nekoliko dražja od prej_ šnje komodnosti. ki jih ni stala nič. V londonskem predmestju Plai- li sicer niso več, ampak to, kar je ( slow imajo p~leg raznih drugih . povedal princ, je bilo vsaj original-dve deklici, v katerih je bilo zelo j klubov in društev :udi "Društvo pri- ■ ik> in zanimivo. Zato je tudi ves težko spoznati človeška bitja. jateljev Društva narodov". To dru-jzber spoštljivo vstal, ko je princ s Volkova so ubili, deklici sta pa žbvo slcli::al0 te dni svojo sejo za svojim spremstvom zapustil dvo-zbežala po vseh štirih in šele po|mesec februar- S^e takih društev j rano. sem nikoli več videl svojih očetov, skih prijateljev, .predsednika, pro. fesorja in polkovnika, ki so me i. meli vendar tako radi.... Če bi vsaj vedel njihova imena! POSESTVO ŠTEV. 6 NA TRAVI PRI ČABRU prodam za ugodno ceno. — Rudolf Naglich, Box 855 Emporium, Pa. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas jo vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo~ re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank OIWWTOHY THE ITATC OF NEW YORK SS COBTLANDT STREET JHW YORK, N. T. 14 GRUNTA NAPRODAJ, z opeko krita hiša, v kateri je že 50 let trgovina in gostilna ter 4 spalne sobe, spodaj 4 kleti, v kuhinji voda, hlev in svinjak ter dva posebna vodnjaka, vse v najboljšem stanju in se nahaja v St. Lambert, štev. 2, pošta Sava pri Litiji. Cena $2500.00. Frank Mrva, Box 434, Clairton, Pa. <2x 17&18) vfi niso ugrabili ob istem času. Škof Pakenham Wa'sh in mi. sijonar Jal Singh sta sklenila mol. čati o čudni najdbi, misleč, da bi bili deklici .za vse življenje za. 7namovani, če bi se raznesla vest, da sta bili najdeni v jami z mla. dimi volkovi. Pozneje je pa spoznal deklici domači zdravnik in vest se je hitro razširila tako, da je škof spoznal, da bo najbolje pojasniti zadevo v angleško _ indijskem ti. sku, kar se je tudi zgodilo. Miši. jonar Jal Singh je pravil, da je trajalo zelo dolgo, predno sta se deklici naučili stati pokonci. Ko. lena in komolce je pokrivala trda rožena koža, rok sploh nista rabili in najbrž bi bile pozneje sploh o. kraj ene. Dali so jim obleko, pa sta jo z zobmi raztrgali in na žimni. da! Jum kan kustanda!" rust-ande jum dum Tako se je glasil prinčev govor, ki so ga zborovalci kljub njegovi kratkoči navdušeno pozdravili. O-brazi poslušalcev pa so se nekoliko podaljšali, ko je gospod tolmač ta govor prestavil v angleščino. Tedaj se je pokazalo, da je princ zagovarjal sužnost (v Abesiniji namreč še danes .proda'jejo sužnje, Anglija pa to trpi). "Sužnost", tako je namreč rekel princ iz Abesinije", je izvor abesinske moči. Sužnost nikogar ne ovira, da ne postane velik in slaven mož, in samo sužnost je tista sila, ki rešuje Abesinijo, da ne pade v brezkulturno in idiotsko stanje, v kakršnem se nahaja današnja Evropa. Poslušalci so kar strmeli. Ploska- SEDEM KNJIG za DEDEK JE PRAVIL...: MESUA —- .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici._ Knjiga je bogato okrašena s slikami .Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. ■ biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogmto ilustriral Šaša Šantel. STJNEŠKI INVALID -Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. burljivi doživljaji mladega mornarja. MLADIM SRCEM: PARIŠKI ZLATAR. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. BALTCANRirn TTTW&TTA XTf\TUJA181 Strmni debeIa ****** S slikamL V nji je natančno BAlulLAM HJiU-TUR&KA VOJNAomaana vojna, U je bila predhodnica našega osvoboje- SLOVENSKO - AMERIKANSKI Vsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR iiaaT ■ ■■■ ■ - — 3**°» Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Cesarski princ pa ni šel daleč proč, ampak se je ustavil že v prvi gostilni. V goslilni je takoj poiskal kraj, "kamor gre tudi cesar peš", In tam se je začel umivati. Ko pa si je izmil s telesa svojo temno abe-sinsko 'barvo, se je pokazalo, da je "princ" čisto navaden študent londonskega vseučilišča, ki je slavne zbDTOvalce prav imeni: no potegnil. NADOMENSTEK ZA OČI Dunajski arhitekt Jos. Gartlhuber je v tamošnjem zavetišču za slepce napravil več izredno zanimivih poskusov. da bi od rojstva slepim ali kasneje oslepelim povrnil dar vida. Mož pravi, da je človeško oko nekakšen fotografični aparat in se da zato nadomestiti s slično pripravo, vprašanje je le, na kak način bi se dalo zvezati z možgani, kar zaznamuje priprava. Gartlhuber si prizadeva, da reši to vprašanje pri nesrečnikih, ki imajo pokvarjen živec. Sestavil je nekakšno masko, skozi katero je napeljana električna struja. S to masko je Gartlhuber že po nekaj iposkusih dosegel zelo lepe uspehe in slepci so začeli razločevati obrise in barve posameznih predmetov. To se mu je osobi-;o dobro posrečilo pri neki popolnoma slepi ženski, pri ostalih nesrečnežih pa poskusi tudi niso bili brez uspeha. Razločevali so natančno, na kateri strani je svetloba jač-jai in kje je manj jaka. Vse to priča, da je Garthuber v načelu na pravem potu. treba bo samo še izpopolniti njegov izum. nakar bo velikega pomena za ljudi, ki jim je ugasnila luč ooi. ŽENTTOVANJE BREZ ŽENINA IN NEVESTE. Nedavno bi se bila moralo poročili edina herka angleškega general?. H;rdyja, ki službuje v Indiji. Vse je bilo že pripravljeno za poroko. gostje so bili že zbrani in nestrpno so čakali na prihod ženina in neveste. V splošni napetosti pa je nevestina maj t i nenadoma silno zakričala: zagledala je namreč svojo hčer na vrtu, kako se opira nepremično na mizo, pred njo na tleh pa je ležal njen ženin mrtev. Tudi nevesta je bila mrtva. Na vrt se je bila namreč priplazila strupena 'ka- I X ča "kobra" in je ženina in nevesto pičila, da sta v hipu umrla. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 22. marca: Chicago, III. 29. marca: Detroit, Mich. NAPRODAJ DO 9 JOHOV LEPO POSESTVO, z opeko krita hiša, pripravna za gostilno, spodaj fina klet, poleg hlev za 6 goved, šupa, ped in dva štanta, kozolec v vasi Velike Vrhe, štv. 1, fara Krka, pri Stični — Za ceno se obrnite na: — Josef Trunkelj, 722 j East 162. St., Cleveland, Ohio. (3x 17.18&19) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita mno članstvo, pač pa ni Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE 50 ZMfitNE *OCll H A I O D i1 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 18, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY tn U. S. A. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. GOSPOD IN NEMEC 24 (Nadaljevanje.) — Prepričan sem o tem, da popolnoma obvladaš pisalni stroj. A vsega drugega ti ne morem zaupati! — Raditega se ti ponujam, — je rekla smehljaje. 6e vedno je bil neodločen. — TI boš kmalu izgubila veselje, pri tem dolgočasnem delu. — O ne. Zame ni težava! — Latinska imena Ji bodo delala velike preglavice! — Ne verujem, a ti si poleg, da te lahko vprašam. Pusti mi storiti to. V splošnem pa se zanimam za tvoje delo Ali pa se bojiš, da delo ne bo izpadlo v tvojo zadovoljnost? Smeje Je zmajal z glavo. — Ne, ne tega se ne bojim, toda nočem, da bi se mučila. Ona je odkimala. — Ali ne misliš, da me ne veseli biti nekoliko koristno zaposlena? Gledal jo je dolgo časa molče. Nato pa ji je podal roko. — No, dobro. Dama ti dovoljenje. Moraš pa mi reči takoj, da je to delo pretežko zate! — Daj mi del rokopisa. Pričela bom! — To se bo zgodilo. Takoj ga grem iskat. Po teh besedah je odhitel. Par minut pozneje se Je vrnil z obljubljenim delom rokopisa. Smeje ga je vzela iz njegovih rok. On ji je dal navodila, kako mora pisati. Ona ga je vemo poslušala. Nato se Je poslovil od nje. Ko Je bila sama je pritisnila rokpis na svoja prša. — Imam vsaj delež pri njegovem ustvarjanju! — je mrmrala tiho predse. Nato je odšla v delawno sobo. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Prihodnjega jutra se je nahajalo med pošto tudi očetovo pismo za Dagmar. Rekel je, da se je s par tovariši dogovoril in da bo dospel pojutrišnjem na lov. Dva tedna se je hotel muditi v Taxemburgu ter ostati preko božičnih praznikov. Vsled tega je bila Dagmar tudi gospodarski motena in ostalo ji je le še par ur za prepis rokopisa. Ko je, malo pred prihodom svojega očeta, izročila svojemu možu prve pole, je vprašal slednji kot svojo učenko: — Ali si napravila prav? Pregledal je skrbno popisane pole. — Izvrstno, — je rekel. — Ti si bila zelo pridna ter me boš kmalu dohitela! Ona se je nasmehnila. — To je prva vnema. Hotela sem ti pokazati, da mislim resno s stvarjo. PoljubU ji je roko. — Zalo sem ti hvaležen. Vedno me je skrbelo dati rokopis iz hiše! Komercijski svetnik je točno dospel. Dal si je reservirati več sob za svoj nameravani obisk v gradu Taxemiburg. Te sobe so ležale v srednjem delu najbolj oddaljenega krila. Trije stranski dozidki so bili določeni za goste in eden teh je bil reserviran za komercijskega svetnika. če bi mladi par ostal sam v svojem delu palače bi se mogoče razvilo med njima tesneje razmerje Dugmar je izgubila že nekaj svojega ošabnega obnašanja. Navzočnost goatov pa je pomagala zopet najti to duševno lastnost. Sedaj je bila komaj sama s svojim možem, kajti vse obede sta za-užlvala s svojimi gosti. Kljub temu pa sta občevala z mirno prijaznostjo, in vsak neprizadeti bi moral verovati v srečen zakon. Komercijski svetnik in njegovi projatelji so se zelo dobro počutili na Taxemburgu. Kuhinja je bila izvrstna, vina najboljša in služabaiištvo je bilo dobro izšolano. Klaus Ruthardt je imel svoj očetovski ponos ko je videl korakati tvojo lepo hčerko po obširnih prostorih. Prav izvrstno se je prilegala v Okvir tega gradu. Očetovski ponos je ležal v njegovem obrazu, kadar so prijatelji peli vso slavo pjegovi hčerki ter občudovali ponosno postavo njenovega zeta. Informiral se je zelo nujno, če ima Dagmar še kake posebne želje glede Božiča, da jih izpolni. Dagmar je zmajala z glavo. — Nikakiih želja papa! — Torej si zadovoljna s svojo usodo? Pogledala ga je z velikimi resnimi očmi. — Da, papa, zadovoljna sem! Zadovoljen jo je objel. — No, sedaj vidiš da sem dobro izbral zate! — O tem sem bila vedno prepričana! Motreče se je ozrl vanjo. Nekaj tujega le ležalo v nji, česar si ni znal pojasniti. On pa sploh ni bil vajen pečati se z ženskami. Ženske so bile vedno zanj le igračke ali pa sredstvo za dosego cilja. Sedaj pa je prišel k temu še očetovski ponos. Ker je bila Dagmar lepa in ponosna ter se sedaj pisala grofica Taxemburg jo je fcreba Skrbno čuvati ter ji streči. Tudi Z možem svoje hčerke je bil Klas Rutiiardt zelo zadovoljen. Njegova aristokratična postava, njegovo odlično obnašanje je vzbujalo takoj zaupanje. Dagmar je stregla svojim gostom na odličen način. Starim gospodom je bila vedno prijazna. Pustila si je tudi dvoriti in to ji je izvrstno prlstojalo. V splošnem je bila zelo zadovoljna, in ko je komercijski svetnik dva dni po Božiču odpotoval, je zagotovil, da je preživel na gradu krasne dneve. Klaus Ruthardt si je privoščil, da praznuje s svojima otroma prijetne praznike. Vsi so bili obdarjeni in za posebno obdarenje je povabil celo otroke \i vasi. \ Grof Gun ter je bil navzoč ier videl z začudenjem, kako se je znala Dagmar priljubiti. Poslušal Je njih petje ter se jim smehljal. Govorila Je z otroci v njih lastnem Jeziku In val so jo razumeli. Kmalu so otroci zahtevali vse mogoče stvari od grofice. Matere so stale ponižno v oeadju ter se veselile »vjih otrok. Grof Gunter Je bil čudovito mehke, nežne narave, ko Je videl, kako ae njegova žena zabava z otroci. Zdelo se mu Je, da obhaja sedaj svoje prve bodttčne praznike. Kako je mogel vrjeti, da j« njegova žena svetovna dama brez dude? Govoriti na tak način z otroci ni kazalo, da bi bila brez duše. V (Dalje prihodnjič.) Nemci vživajo kljub vsemu v sve_ tu sloves pametnega in treznega naroda. Njih voditeljem sicer svet ne more priznati teh lepih lastno, sti, ker so v letih 1914 do 1918 po. kazali svojo popolno brezumnost in politično nezrelost. Znano je, da je Bethmann _ Hollweg, predsednik nemške vlade, označii svetovno voj_ no kot končni obračun med slo_ vanstvom in nemštvom, pozablja, joč, da je v nemški armadi na ti. soče in tisoče Poljakov in da je vojska avstrijskega zaveznika po večini slovanska. Isti kancelar je fzustil tudi znano krilatico,- da je mednarodna pogodba, ki jo je pod. pisala tudi Nemčija, le krpa pa_ pirja. Doživeli smo celo Čase, ko so Nemci imenovali gospoda Boga za svojega policijskega eksekutorja in trdno pričakovali, da bo zdrobil v prah vse nemške sovražnike. Re_ cimo, da je to bila vojna psihoza, ki ji je podlegel čudno enodušnost. jo ves nemški narod. Hitlerjevci pa skrbe, da ta psihoza ne poneha ni_ ti po dvanajstih letih po vojni. S tega stališča lahko ocenimo blazno hvalisanje germanskega duha, ki ga proslavljajo nemški narodni so_ cialci v nebroj knjigah, časopisih in publikacijah. V Lipskem izhaja "Nemškjo.narodni katekizem", ki priobčuje naslednjo zahtevo nem. škega učitelj stva za reformo nem. škega šolstva: — Pred vsem je po. trebno, — pravijo nemški učitelji, — razdeliti učence po njih ple. menskih vrednostnih. V šolo naj se sprejmejo le svetlopolti in pla. volasi otroci, zastopniki azijsko, junaške rase. Pouk naj se začenja z molitvijo, ki jo je priporočil tu_ rinški minister Frick in ki pove. ličuje nemškega človeka. Zgodo. vinski pouk naj se začne z Germa. ni, ki so bili naj plemenitejši in i najodličnejši narod na svetu. Nem. ci kot njihovi potomci smejo zato in morajo zahtevati zase prvo me. sto v svetu. Pri verouku naj se sv. pismo stare zaveze odstrani popol. noma. Kris tov nauk pa se naj oči. sti vsega židovskega. V zvezi s tem je treba dokazati mladini, da je bil Jezus German in da je sam gospod Bog pravi pravcati Nemec po ob. čevalnem in materinem jeziku. Naj se jih tedaj usmili, saj je njihov rojak. Potrebni so ravno božjega usmiljenja, človeško bi bi. lo premajhno. iiiiuiiaisiiiiiM i * POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in vcasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: • "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. » Uprava. NAJNEVARNEJŠA ŽENSKA EVROPE Pred porotnim sodiščem v Ver. saillesu pri Parizu se je pretekli teden vršila razprava, ki je razbu. rila ves Pariz, kakor ga je bila razburil apred osmimi meseci, ko se je dogodil sedaj o obravnavani zločin. Poskušenega umora je ob. tožena lady Owenova, milijonarka iz najvišje pariške družbe. Owenova je danes stara 39 let in je hči ma~_ lega uradnika iz Le Havrea. S svojimi 22 leti se je bila poročila z Angležem Owenom, ki je za svo. je vojne dobave dobil plemiški pri. de vek sir; ž njim je tudi njegova žena dobila naziv lady, kar značl plemiško gospo. Po štirih letih za. kona pa je šestdesetletni sir Owen umrl ter zapustil svoji mladi ženi 4 milijone funtov šterlingov (več kot 19 milijonov dolarjev). Boga. ta in mlada vdova si je takoj omi. lila nekega Argentinca za ljubim, ca ter je ž njim odpotovala v Pa. riz. Tu se je seznanila z zdravili, kom dr. Gastaudom, ki jo je lečll proti debelosti. Owenova se je za. ljubila v zdravnika in mu je skoro vsilila 100,000r frankov, da je raz. širil svoj sanatorij. Kasneje pa je postala nasilna in je zavoljo poso. jila zahtevala, naj se dr. Gastaud loči od svoje žene in se poroči ž njo. Zdravnik pa s tem ni bil ra. dovoljen, marveč je Owenovi raje vrnil posojenih 100,000 frankov in se popolnoma razšel ž njo. To pa je besno žensko tako razjarilo, da je pridrvela v zdravnikovo stano. vanje ter oddala na zdravnikovo ženo pet strelov. Že ko se je ne. srečna Gastaudova zgrudila na tla. je Owenova oddala na ležečo še par strelov. Rane na srečo niso bile smrtne. Owenovo so zaprli in pre. sedela je v ječi osem mesecev. Svo. jega dejanja pa ni smatrala za preveč tragično In je v preiskoval, nem zaporu stalno obdržala okoli sebe svojega frizerja, šiviljo in ma_ serko. Na razpravi je hotela nasto. piti kot izredna krasotica. Pred razpravo je poslala uredništvom listov, znancem in prijateljem na. slednje cinično povabilo: — Lady Owenovi je čast vabiti Vas na raz. pravo, kjer bo sojena zaradi po. skušenega umora. Razprava je bila po svoji drama, tičnosti pr^va senzacija, osobito dramatično je bilo soočenje Owe. nove z dr. Gastaudom. Owenova je bila obsojena na pet let težke je. če. 44 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMAKI: (Nadaljevanje.) Zvesti dn, paren ...............JS5 Zlatokopi.........................JM Ženini naie Koprnele .....................45 Zmote in konec cdt Pavle.............45 Zlata tu .......................M Zbirka narodnih pripovedk: L del ...i.................. KretanjeParnikov i— Shipping Newt — .4« Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO m se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Zbirka narodnih pripovedk: II* del Znamenje štirih (Doyle) 77..... -50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem In mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1__ Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60 Zgodbe zdravnika Mninika.......70 Zlati pantar .................... .90 Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L ev. Vojnomlr ali poganstvo .... .35 t. sv. Hudo brezdno .....................35 3. iv. Vesele povesti .........................35 4. v«. Povesti In slike .....................35 5. sv. Študent naj bo. Na« vsakdanji kruh............................................iS SPISI ZA MLADINO:' («ANGL) 2. sv trdo Tesano. Pripovedke ln pesmi ........................ JM 3. sv. trdo vessno. Vsebuje 12 povesti ........................ JU 4. sv. trdo vesano. Vsebuje 8. povesti ........................ .50 Is. sv. trdo vezanr. Vinski brat .. it 'o. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... M IGRE: Beneški trgovec. Igrokas v 0. dejanj .<0 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vesano ..........................L70 Edcia, drama v 4. dej........... M Marta, Semenj v Bichmondu, 4 dejanja ...................... 30 Ob vojski. Igrokas v Štirih slikah JO Tončkove saj ne na Miklavtav voter .Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .................. .44 R. C .R. drams v 3 dejanjih s predigro, ( Cm pek >. ves............45 Reviser, ti. dejani, trd« vezana .. .18 Veronika Deseniška. trda ves ....L50 Za križ in svobodo, Igrokai v 5. dejanjih...................... 45 Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec. 5. dejanj .... .60 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .80 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod semljo. Sv. . .Neža. Sanje ...................00 13. snopič. Ves talka. Smrt Marije device. Marijin otrok ........ .30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov .... .30 15. tmopi* Turki pred Dunajem. Fabjola In Neia ............ JM 20. snopič. Sv.