Knjige so Se za tri dni romale v kot, otroci pa na sanke in na sneg. — Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 10
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soci
Kranj, petek, 6. 2. 197( Cena: 1,50 dinarja
List i/.haja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ne   zveze   delovnega   ljudstva   za gorenjsko
slikar Miha
Razpored prireditev
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku * 8. februarju 1976 — obletnici smrti našega največjega pesnika doktorja Franceta Prešerna
JESENICE
7. februarja:
popoldne bo v Prešernovi rojstni hiši proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika (sodelujejo jeseniški kulturni delavci in oktet iz Žirovnice), zvečer pa bo v dvorani na Breznici koroški večer (sodelovali bodo zamejski Slovenci in domači žirovniški pevci)
KRANJ
6. februarja ob 18. uri:
slavnostni koncert v dvorani Glasbene šole Kranj.
6. februarja ob 18. uri:
razstava ilustracij ob Prešernovih pesnitvah  — akad. Maleš in drugi (galerija v Prešernovi hiši).
6. februarja ob 18.30:
razstava osnutkov Tihčevih velikih plastik (galerija v stari Mestni hiši).
6. februarja ob 19. uri:
koncert solospevov slovenskih skladateljev (sodelujejo: sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan, basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva). Renesančna dvorana v stari Mestni hiši.
7. februarja ob 17. uri:
komemoracija pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju.
7. februarja ob 19. uri:
podelitev Prešernovih plaket zaslužnim ljudsko-prosvetnim delavcem B področja občine Kranj (dvorana Prešernovega gledališča).
7. do 14. februarja:
Teden slovenske drame — s predstavami sodelujejo: Slovensko narodno gledališče Maribor, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Stalno slovensko gledališče Trst, Mladinsko gledališče Ljubljana, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana, Narodno pozorište Leskovac, Eksperimentalni gledališči Pekarna in Glej ter Prešernovo gledališče Kranj.
7. do 14. februarja:
razstava v avli Osrednje knjižnice Kranj — Prešeren v prevodih.
KAMNIK
6. februarja:
skupna proslava v kinu Dom; v programu sodelujejo recitatorji kamniške gimnazije in simfonični orkester Domžale Kamnik pod vodstvom prof. Tomaža Habeta.
Enaka proslava bo 10. februarja v Mengšu in 13. februarja v Domžalah.
RADOVLJICA
7. februarja ob 18. uri:
koncert v dvorani radovljiške graščine in otvoritev razstave likovne amaterske skupine LIKOR (sodelujejo: komorni zbor A. T. Linhart, Ženski oktet Svoboda Žirovnica in recitatorska skupina osnovne organizacije ZSMS Radovljica).
7. februarja ob 19. uri:
Ornetniška razstava 11 članov DSLUS iz radovljiške občine v Sivčevi "Si (sodeluje solist na flavti Andrej Amol ob spremljavi prof. Egija Gašperšiča).
ŠKOFJA LOKA
6. februarja:
°a škofjeloški gimnaziji ter na osnovnih šolah v Zireh in Železnikih bodo proslave po razredih. V Zireh in v Železnikih pripravljajo tudi krajevne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.
8. februarja ob 17. uri:
v galeriji na gradu bodo odprli razstavo slikarskih del Tomaža Gostin-CarJa iz Ljubljane.
TRŽIČ
6. februarja ob 18. uri:
otvoritev razstave del slikarja Jožeta Meglica v paviljonu NOB. (Na tvoritvi bo nastopil koncertni trio Pro musica rara)
7. februarja ob 18. uri:
Paviljonu NOB bodo podelili Kurnikove nagrade (podeljuje jih občin-*Ka kulturna skupnost).
Rudnik urana odprt 1980
Redkokatera gradnja na širšem področju Gorenjske je spodbudila tako živo zanimanje, kot ga povzroča izgradnja rudnika urana Žirov-ski vrh. Ta rudnik namreč prinaša na rudarsko nedotaknjeno področje povsem nove zahteve, nove navade in seveda tudi nove težave. O njih pa je dosti govora tako med ljudmi v Poljanski dolini kot med odgovornimi na škofjeloški občini ter seveda med tistimi, ki morajo po sklepu republiškega izvršnega sveta poskrbeti za pravočasno odprtje našega prvega rudnika urana.
V širšo javnost je doslej prodrlo izredno veliko informacij, med katerimi je bilo na žalost precej tudi neobjektivnih in seveda tudi nepreverjenih ter zato enostranskih. Z namenom informirati javnost o vseh delih za odprtje rudnika je bila v Ljubljani novinarska konferenca, ki jo je vodil predsednik medresorske strokovne komisije za spremljanje poteka izgradnje elektroenergetskih objektov v Sloveniji inž. Šulin, prisostvovala pa sta ji tudi predstavnika investitorjev: in sicer iz Savskih elektrarn inž. Kune in z Geološkega zavoda inž. Pap-ler.
VARNO OKOLJE
Kot je znano, naj bi rudnik uradno odprli aprila 1979. To je takrat, ko naj bi Slovenija in Hrvatska dobili prve kilovate iz atomske elektrarne v Krškem. Vendar je že sedaj, to je dve leti pred tem, jasno, da bo rudnik kasnil najmanj eno leto in bo torej odprt šele leta 1980. Številni so vzroki, ki so pripeljali do tega, poglejmo pa samo nekatere najbolj zanimive.
Na prvem mestu je povsem nova zahteva o varstvu okolja, ki mu morajo tudi investitorji rudnika urana Žirovski vrh posvetiti posebno pozornost. Predvsem se '^e zataknilo pri izbiri lokacije za odlaganje odpadkov — jalovine. Prvotna študija je namreč predvidela za odlagališče dolino v smeri Gorenje vasi, vendar pa so zaradi poostrenih ukrepov morali odlagališče poiskati na drugem mestu. Po vsej verjetnosti bo to sedaj v dolini, ki leži nekoliko niže in desno od rudnika (Potoška grapa). Tu bo predvidoma stal jez visok do 70 metrov in širok nekaj več kot 400 m. Za jez (zadostoval bi za hidroelektrarno) bodo potem odlagali jalovino iz rudnika. Posebnost tega odlagališča bo v tem, da bo jalovina pokrita z okrog 10 metrov visokim slojem vode, tako da bi bilo preprečeno sleherno izžarevanje »radona«, ki bo v jalovini.
Za čisto okolje, predvsem vodo, pa je moral naročiti investitor v Združenih državah Amerike še posebno študijo o čim večjem izkoriščanju vode, ki jo bodo potrebovali za eksploatacijo v rudniku. Predvidoma naj bi šlo naprej v Soro kar najmanj vode, zagotovo pa več kot 60 odstotkov vode nikdar ne bo odteklo iz kroga predelave v rudniku. Dela za postavitev jezu in zagotovitev čiste vode bodo predvidoma tra-
i  mm   'ftti. £ *L   -mm. «3»
jala tri leta in bodo stala 90 starih milijard dinarjev.
DRUGO LETO ZAČETEK GRADNJE CESTE
Čeprav prebivalci Poljanske doline že dalj časa ugotavljajo, da se bo gradnja ceste začela že letos, se to ne bo zgodilo. Po dolini so opravljene doslej le meritve in idejni projekt še vedno pa ni izbrana trasa nove ceste, ki bo morala biti izgrajena do otvoritve rudnika od Jeperce do Gorenje vasi. Ta cesta bo povsem nova, in sicer bo letos končan le odsek v Retečah, šele drugo leto pa bi postopoma začeli s triletno izgradnjo ceste v Poljansko dolino. Seveda ne bo lahko, saj je teren precej težak, izogniti pa se bo morala tudi nekaterim večjim krajem (Skofji Loki, Poljanam, Gorenji vasi). Večkrat bo cesta sekala tudi Soro. Denar zanjo
bosta zagotovila Republiški sklad z* ceste (ta sklep mora potrditi š< samoupravna interesna skupnost) ir pa investitor rudnika urana, to je h energetskih virov. Oba bi predvido-ma prispevala po polovico potrebnega denarja. Tega pa ne bo malo Kar 30 starih milijard dinarjev. Tud ta cesta naj bi prispevala k varstvu okolja, saj naj bi bili vsi prevozi kai se da varni. To pa zato, ker se bod< po tej cesti za potrebe rudnik, prevažali tudi težji, predvsem pa ne varni tovori. Za primer naj samo na vedem, da bo rudnik potrebova letno okrog 20.000 ton žveplene kisline, kar je okrog 50 ton na dan.
TUDI ELEKTRIKE PREMALO
Področje Gorenje vasi in sploh zahodni del Poljanske vasi je trenutno izredno slabo preskrbljen 2 električno energijo. Ta nikakor ne h zadostovala za potrebe rudnika in zato bo potrebno izgraditi nov daljnovod,  ki  naj  bi napajal potrebe
Nadaljevanje na 4. stran,
0
Za 8. marec z Glasom in Alpetourom
v Benetke, Padovo, Gardo in Verono
Naročnik:
Burja ga je dala, jug ga bo vzel. (Posnetek je s Titovega trga v Kranju. — Foto: F. Perdan
Drevi slovesna podelitev nagrad
V festivalni dvorani na Bledu bo drevi ob 18. uri slovesna podelitev Prešernovih nagrad gorenjskih občin najzaslužnejšim kulturnim delavcem in skupinam za njihove dosežke v kulturi. Nagrade bodo tokrat prejeli Likovna skupina DOLIK z Jesenic, Tone Marčan iz Kranja, slikar in mentor likovne skupine LIKOR iz Radovljice Franc Boltar, profesor Franc Planina iz Škofje Loke in Anton Jobst iz Žirov ter Cene Ribnikar iz Tržiča.
Po podelitvi nagrad bo kulturni program, v katerem bodo nastopili združeni pevski zbori iz Podnarta, Radovljice in Zasipa, Zlata in Dragiša Ognjanovič ob klavirski spremljavi Dane Huba-dove, članica Mladinskega gledališča Ljubljana Milena Grm in solist saksofonist RTV Ljubljana Andrej Amol. A. Z.
Predsednik Tito o obveščanju in delu novinarjev
Sredstva za zaščito okolja
V sredo so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli prvo mednarodno razstavo sredstev za zaščito okolja, strojev in opreme za zbiranje, sortiranje in vračanje odpadnih surovin v proizvodnjo — Tehnika za okolje 76. Na razstavi sodeluje 62 razstavljavcev iz Avstrije, Belgije, Švice, ZRN, ZDA in Jugoslavije. Razstava bo odprta do 10. februarja.
Zamisel o organizaciji razstave je nastala že v začetku lanskega leta, dokončno pa je dozorela, ko so slovenski izvršni svet, gospodarska zbornica in razvojna skupnost Slovenije odločili, da v Ljubljani organizirajo posvetovanje o odpadnih surovinah. Posvetovanje in razstava se tako dopolnjujeta.
Predlogi za
boljše sodelovanje
Konferenca ministrov držav v razvoju v Manili prihaja v sklepno fazo. Delovne skupine opravljajo zadnje popravke besedil zaključnega dokumenta, obenem pa poteka splošna razprava, v kateri sodelujejo voditelji delegacij posameznih držav. V sredo je govoril tudi vodja naše delegacije Janko Smole. V daljšem izvajanju je podrobno analiziral gospodarski položaj v svetu, nato pa nanizal vrsto predlogov za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju, ter za krepitev njihove pogajalske moči tako na četrti konferenci UNCTAD kot na drugih pogajanjih, katerih cilj je doseči vzpostavitev novih, pravičnejših gospodarskih odnosov v svetu.
Več za kadre
Predsednik CK ZKS France Popit in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič sta se tri dni mudila na obisku v koroških občinah^ Med drugim sta obiskala tudi Slovenj Gradec. Ob tej priložnosti je France Popit govoril tudi o kadrovski politiki in pri tem poudaril, da ob sprejemanju številnih ambicioznih načrtov pozabljamo na kadre, tudi na tiste, ki bodo čez čas delali v družbenopolitičnih organizacijah. OZD in osnovne organizacije ZK v OZD in drugih sredinah bi morale imeti natančen pregled nad kadri. Zato bi še bolj kazalo zastaviti usmerjeno kadrovanje in mladino šolati za tiste poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje.
Seja predsedstva SRS
Na torkovi seji predsedstva SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher, so med drugim obravnavali nekatere osnovne probleme vzgoje in izobraževanja ter kulture v združenem delu. Predsedstvo se je seznanilo s stališči in predlogi izvršnega sveta SR Slovenije za reševanje teh vprašanj. V razpravi je tudi ocenilo možnosti za izvajanje nekaterih prednostnih nalog vzgoje in izboraževanja ter kulture, ki so opredeljene v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1976.
Posojilo za ceste
Problem našega cestnega omrežja naj bi pomagali reševati tudi z ljudskim posojilom. Občani naj bi zbrali 900 milijonov dinarjev. Kako? Pri izvršnem odboru skupnosti za ceste so predlagali, da bi po občinah kazalo ustanoviti posebne štabe za prodajo obveznic. Vsaka občina naj bi z ljudskim posojilom oziroma s prodajo obveznic zbrala po 1500 dinarjev na zaposlenega. Seveda pa tistega, ki ne bo želel prispevati za ceste, k temu ne bo mogoče prisiliti in mu tudi ne bo mogoče »pobirati denarja iz plačilne vrečke«. Omenjeno vsoto bodo kupci obveznic lahko poravnali v 24 mesecih.,  ,,.«,., i .,
4 w
V petek, 30. januarja, je bil v festivalni dvorani na Bledu (kot smo že pisali) zbor komunistov radovljiške občine, na katerem je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Na svečanosti so 176 komunistom, ki so člani že 30 let in več, podelili posebna priznanja. V organizacijo zveze komunistov pa so sprejeli tudi 78 novih članov. Tako so v radovljiški občini v zadnjem letu in pol sprejeli v organizacijo ZK okrog 440 novih članov. Na sliki: s svečanega sprejema v organizacijo zveze komunistov. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Jesenice
Pri občinskem svetu Zveze sindikatov pripravljajo dvodnevni seminar za člane samoupravnih delavskih kontrol. Seminar organizirajo na osnovi ankete,ki so jo izvedli med člani samoupravnih delavskih kontrol v organizacijah združenega dela v jeseniški občini. Vsebina seminarja bo vsebovala najaktualnejše naloge, ki so pomembne za aktivnost in boljše delovanje delavskih kontrol. D. S.
Za danes, 6. februarja, je na Jesenicah sklicana seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bpdo med drugim razpravljali o sprejemu akcijskega programa uresničevanja sklepov 3. seje občinske konference ZKS prejšnjega mandata, 44. seje izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS ter drugih sej, na katerih so obravnavali področje kulture. Obenem bodo spregovorili tudi o pripravah na 10. sejo občinske konference ZKS Jesenice. £) S
Kranj
Na 84. redni seji se je v sredo popoldne sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Obravnaval je poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju in poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja. Poročili pa so včeraj popoldne obravnavali tudi vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Razen tega je izvršni svet v sredo razpravljal o stališčih glede dogovora o splošni porabi za letos, o pogodbi o vzpostavitvi urbanistične službe v občini in o lokaciji trgovsko-poslovnega objekta podjetja Merkur Kranj ter o manjši korekturi zazidalnega načrta za Klanec (S-4).
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je v torek razpravljal o predlogu vprašalnika za obisk krajevnih konferenc socialistične zveze v občini. Sklenil je, da bodo člani izvršnega odbora po končanih javnih razpravah v kranjski občini o predlogu družbenega načrta občine za letos (razprave bodo trajale od 8. do 22. februarja) obiskali vse krajevne konference socialistične zveze in se z vodstvi pogovorili o vsebinskih, organizacijskih in drugih vprašanjih delovanja. Obiski po krajevnih konferencah SZDL se bodo začeli predvidoma v začetku marca. A. Z.
Blažo Jovanović
V sredo je v Igalu v Črni gori umrl v starosti 69 let revolucionar jugoslovanskega delavskega gibanja, narodni heroj, dolgoletni sekretar ZK Črne gore in član najožjega vodstva KPJ in ZKJ, prvi predsednik vlade LR Črne gore, predsednik ustavnega sodišča in eden najbližjih sodelavcev predsednika Tita Blažo Jovanović.
Rojen je bil 28. marca 1907. leta v vasi Velje Brdo pri Tito-gradu. Osnovno šolo je končal v Spušu, gimnazijo v Titogradu, pravo je študiral v Beogradu in diplomiral v Zagrebu leta 1931.
Blažo Jovanović je že leta 1924 postal član KPJ in se je s tem izpostavil nenehnim preganjanjem, skrivanju in bezanju v ilegalo. Vendar ni nikdar miroval. Organiziral je štrajke, se udeleževal demonstracij in nekatere celo vodil. Na decembrskih volitvah leta 1938 je kandidiral za narodnega poslanca za podrogiški srez na listi Združene opozicije kot predstavnik delavsko-kmečke stranke in dobil največje število glasov, s čimer je znatno pripomogel k ugledu KP Črne gore.
Od leta 1924 pa do leta 1931 je opravljal različne partijske funkcije in dolžnosti. Bil je sekretar mestnega in član okrožnega komiteja partije. Od leta 1931 do 'leta'^1934 je hit' sekretar "ogrom-
nega komiteja KPJ v Varaždinu, od leta 1934 pa do leta 1936 pa sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ in član biroja pokrajinskega komiteja KPJ za Črno goro, Boko, Sandžak in Kosmet. Pred vojno je sodeloval tudi v časopisih Zeta in Svobodna misel in je bil urednik politične rubrike v Glasu Črne gore.
Kot organizacijski sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Črno goro je bil eden izmed organizatorjev in voditeljev vstaje v Črni gori, Boki in Sandžaku. Tudi med vojno je opravljal različne dolžnosti: bil je član Glavnega štaba NOB in PO Črne gore in Boke in komandant Zetskega odreda, politični komisar in namestnik političnega komisarja Glavnega štaba Črne gore, namestnik političnega komisarja pete črnogorske proletarske brigade, član Črnogorske antifašistične skupščine narodne osvoboditve in član AVNOJ. Leta 1942 so ga kot delegata C K KPJ poslali h K P Albanije z nalogo, da razloži partijske in vojne izkušnje iz NOB narodov Jugoslavije.
Tudi po osvoboditvi je opravljal številne pomembne funkcije: od leta 1945 do leta 1953 je predsednik vlade LR Črne gore, od leta 1954 pa do leta 1962 pa predsednik ljudske skupščine Črne gore.
Na V. kongresu KPJ je bil izvoljen za člana CK KPJ, na tretjem plenumu C K ZKJ leta 1954 za člana izvršnega komiteja CK ZKJ. Na prvem kongresu KP Črne gore so ga izvolili za sekretarja CK K P Črne gore.
Leta 1971 je bil kot prvi predsednik ustavnega sodišča SFRJ imenovan za člana 10 svetovne konference pravnikov.
Blažo Jovanović je bil nosilec številnih odlikovanj. Bil je odlikovan z redom narodnega heroja, redom osvoboditve, redom zaslug za narod prve stopnje, redom bratstva in enotnosti prve stopnje, partizanske zvezde I. stopnje, redom za hrabrost in je bil nosilec partizanske spomenice iz leta 1941. Maja lani ga je predsednik Tito odlikoval z redom jugoslovanske velike zvezde za 50-letnico njegovega revolucionarnega boja.'
Razgovor predsednika republike iz Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita z urednico zagrebškega Vjesnika Daro Janeković je zbudil tako doma kot v tujini veliko pozornost. Predsednik je vsestransko, jasno in kritično ocenil položaj v Zvezi komunistov po 21. seji predsedstva ZKJ, pismu izvršnega biroja in 10. kongresu ZKJ ter razmere v državi po sprejetju nove ustave.
Predsednik republike in ZKJ je odgovarjal tudi na vprašanja o pomenu sredstev obveščanja in delu ter delovnih pogojih novinarjev. Dejal je, da družba brez obveščanja ne more uveljavljati boja za napredek, razvoj in krepitev samoupravnih odnosov. Sredstva obveščanja (tisk, radio, televizija) nimajo le informativne vloge, temveč tudi vzgojno. Zato se mora družbeni odnos do njih spremeniti. Je potrebno, pravi Tito, da o teh stvareh govorimo leta in leta, in dodaja, da bi republiška vodstva in pristojni organi to lahko hitro uredili. Kako je mogoče, se je vprašal predsednik Tito, da na primer trgovina plačuje manjši davek na dohodek kot časopisna in založniška dejavnost. Njej bi kazalo zmanjšati družbene obveznosti, kar velja še posebej za in- j formativnopolitične liste. To je delo, koristno za vso družbo in kot takšnega ga moramo tudi ocenjevati! Ne bo dobrega delovanja delegatskega sistema in razvoja ter krepitve samoupravljanja brez močnih in dobrih sredstev javnega obveščanja. Vsem, glavnim, tovarniškim, lokalnim in regionalnim moramo posvetiti vso pozornost. Občila bodo nemočna brez kadrovske in denarne pomoči in podpore Zveze komunistov ter socialistične zveze. Za sredstva javnega obveščanja in delovne pogoje novinarjev se mora brigati vsa družbena skupnost, saj so ji le-ti opora pri razvoju samoupravljanja, pri ohranjanju etike nove samoupravne družbe, krepitvi patriotizma in ohranjevanju revolucionarnih tradicij. Pomembna je Titova ugotovitev o nujnosti vključevanja sredstev javnega obveščanja v srednjeročne razvojne programe države, vsake republike posebej itd. Seveda pa kaže te plane snovati skupaj z delovnimi organizacijami sredstev obveščanja na vseh ravneh.
Ostra je bila predsednikova ocena dela novinarjev. Včasih ne morem razumeti, je dejal, zakaj se objavljajo stvari, škodljive za odnose z drugimi državami. Treba se je držati stališč naše vlade do posameznih držav. Vendar se moramo z novinarji pogosteje pogovarjati. Še posebej, če gre za pomembnejšo stvar. To velja za notranjo in zunanjo politiko. Včasih to storimo, vendar v prepičli meri. Pomembna je izbira novinarskih kadrov. Le-ti se morajo veliko in nenehno učiti, čemur bo treba posvetiti večjo pozornost. Sem sodi tudi marksistično izobraževanje.
Potem je predsednik poudaril, da smo začeli s peščico novinarjev. Izkopali smo se iz težav. Danes je ljudi tega poklica cela plejada. To so večinoma mladi. Imamo pa tudi starejše, izkušene novinarje, vendar je pri vseh nujna selekcija. Ni vseeno, kdo o čem piše in koga poslati na razne občutljive kraje doma in v svetu, od koder je treba vešče poročati v prid seznanjanja z resničnim položajem. Pravilno ocenjevanje je po mnenju Tita precejšnja hiba novinarjev in raznih drugih atašejev in odposlancev, odgovornih za spremljanje ekonomskih gibanj in problemov. Nimamo službe, ki bi ekonomsko podobo sveta nenehno spremljala. Seznanjamo se sicer z njo, vendar »po koscih« in premalo strokovno. Nujno potrebno je poznati interese držav in njihov trenutni ter dolgoročni pomen. Brez tega se Jugoslavija in neuvrščene države rtf morejo učinkovito uveljavljati niti v Združenih narodih. Uveljavljanj« in odpor je treba podkrepiti z dejstvi in argumenti...
Vjesnikova urednica je nato predsednika Tita opozorila na prime* komercializacije novinarskega poklica, na neurejeno izobraževanje novinarjev (pogosto so tisti, ki se izobražujejo, v slabšem gmotnem položaju), na premajhno podporo družbe in ZK in na pomanjkljiv sistem delitve dohodka v organizacijah združenega dela sredstev javnega obveščanja. Urednica Dara Janeković je Titu omenila, da novinarji nimamo svojega sindikata in da se od delavcev v sredstvih javnega obveščanja veliko zahteva, kar je pravilno, družbena pomoč in razumevanje novinarskih problemov pa sta preskopa. Predsednik )e soglašal z ugotovitvami novinarke Vjesnika.
»Treba je urediti probleme, o katerih ste govorili,« je dejal. »To s« vprašanje davkov, problem šolanja novinarjev in skrb za boljše delovn« pogoje in možnosti. Vaše domove vam morajo vrniti (primer nacionali; ziranega doma novinarjev v Zagrebu — op. p.), morate se sestajati vendar ne po kavarnah in gostilnah. Ta vprašanja bi morali pretresat' na izvršnih komitejih Zveze komunistov. Soglašam z vami in zavzel f bom, da bi to uredili, da bi teh nekaj glavnih problemov pretehtali i" da bi vam pomagali.« J. Košnjek
Radovljica
Na 22. skupni seji komiteja občinske konference zveze komunistov in predsedstva občinskega odbora ZZB NOV 27. januarja so razpravljali o uresničevanju stališč ZK in o nalogah komunistov pri urejanju odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Ugodno so ocenili delo koordi' nacijskega odbora za urejanje tovrstnih odnosov in opozorili na nekateri pojave kršenja zakonitosti. Ta koordinacijski odbor deluje pri občinsk1 konferenci socialistične zveze. Sklenili so tudi, da je treba organizirati raZ' lične oblike izobraževanja, kjer se bodo člani ZK in drugih družbenopolitični!1 organizacij seznanili s političnimi stališči zveze komunistov in s problematik^ teh odnosov v občini. Ustrezne koordinacijske odbore pa bo treba ustanovit) tudi pri krajevnih konferencah SZDL. V vseh osnovnih organizacijah Z# pa bodo v prihodnje tudi poglobili idejnopolitično delo s posebnim poudarkofl1 na pravilno razlaganje in razumevanje odnosov in stališč komunistov d" cerkve in religije na marksistični osnovi. JR
Škofja Loka
Včerajšnji dan je bil zelo delaven. .Ob 10. uri se je sestala komisija z* šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Obravnavala je predlog organizacije delavskih športnih iger v občini in razpis občinskega sindikalne^ prvenstva v smučanju za letos. .
Pripravljalni odbor za ustanovitev kluba samoupravljavcev se je sestal dv* uri kasneje. Člani odbora so se dogovorili o dokončnem oblikovanju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev Predlog je bil v javni razpravi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Pripravljalni odbor je obravnaval tudi predlog programa in organizacij* dela kluba samoupravljavcev. -1°
Tržič
V torek je bila na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja koordina' cijskega odbora za proslave. Koordinacijski odbor je razpravljal o predlog programa proslavljanja 10. obletnice pobratenja med Tržičem in alzaški/1; mestom Ste Marie aux Mineš. Slavje bo med 25. in 28. junijem in se ga ■ udeležilo okrog 110 meščanov pobratenega mesta. Na seji koordinacijske^ odbora so predlog programa dopolnili in sklenili, da bo proslavljanje pobr* tenja združeno tudi s proslavitvijo 35. obletnice vstaje, 10. obletnice folklorn skupine Karavanke in 20. obletnico TVD Partizan Križe. Zasnova program' je bila ugodno ocenjena tudi na komiteju za pobratenje in sestanku pred sednikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter njeni organov. Na torkovi seji so razpravljali tudi o programu letošnjih praznoval v tržiški občini ter pripravah na sprejem vlaka Bratstva in enotnosti. ^ sprejem vlaka bodo v Tržiču oblikovali poseben odbor.
V sredo je bilo v Tržiču posvetovanje sekretarjev osnovnih organizad in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Sekretarji so se seznanili s pripravah na 12. zasedanje občinske konference ZKS in razpravljali o uresničevanj1 sklepov 5. seje CK ZKS.
Včeraj' se je .v Tržiču sešel občinski sye$ Zvezet sindikatov. Zasedanje f bilo izredno' pomembno, saj so, člani sveta razpravljali o dejavnosti tržiške^ sindikata v letu 1975 in nahogah, ki Čakajo sindikalno organizacijo letos,   -jk [
Predšolsko varstvo v jeseniški
občini
Jeseničani se bodo februarja prvič odločali za samoprispevek za gradnjo šole in vrtca naPlavžu. Lepa, sodobna šola bo sprejela 1100 otrok, v njej pa bodo tudi prostori za predšolsko varstvo, prostori, ki jih zdaj na Jesenicah zelo primanjkuje.
dit. Orientacijska cena izgradnje vrtca na Koroški Beli je 6 milij. 800.000 dinarjev.
Najbolj kritične razmere glede zmogljivosti in družbenega varstva otrok- so sedaj na Plavžu, kjer je 640 predšolskih otrok. Z vseljevanjem družin v novo zgrajene stolpnice se to število hitro in zelo povečuje. Sedanje zmogljivosti vrtca na Plavžu so za 144 otrok, v varstvu pa je 173 otrok. Za sedaj je vpisanih 190 novih prosilcev za sprejem v varstvo, mnogi starši pa ne glede na to, da ni realnih možnosti za sprejem otrok, le-teh še niso vpisali in zaprosili za sprejem.
Pričakujemo, da bo v letu 1976 uspel odkup etaže — pritličja v stolpnici S-3 nasproti sedanjega vrtca in ureditev šestih novih oddelkov za 140 otrok. Poteka akcija za solidarnostno zbiranje in združevanje sredstev od TOZD, OZD in drugih. Če bomo realizirali ta del programa, bodo za naslednjih pet let dane možnosti za sprejem vsaj polovico otrok s tega terena v varstvo. Za drugo polovico in za prirastek z
novimi priselitvami na Plavž pa bo potrebno v okviru novega šolskega centra Plavž zgraditi varstveno vzgojno enoto za najmanj 144 predšolskih otrok in za 42 dojenčkov.
Skupnost otroškega varstva ima svoje redne dohodke iz prispevkov od izplačanih osebnih dohodkov. Ta sredstva pa ne zadoščajo za vse potrebe. Skupnost otroškega varstva bo ob koncu petletnega obdobja lahko iz svojih sredstev prispevala za izgradnjo vzgojno-varstvene enote v okviru šolskega centra Plavž znesek 5 milijonov dinarjev, drugi del sredstev za predvideno gradnjo pa bi morali dobiti s sredstvi, zbranimi s samoprispevkom.
Starši otrok dobro vedo, kako velik in vsestranski pomen ima organizirano družbeno varstvo otrok. Skupnost otroškega varstva pričakuje, da bodo prav vsi občani in delovni ljudje glasovali za samoprispevek, saj le po tej poti lahko našim predšolskim otrokom zagotovimo primerno varstvo.« D. S.
Albin Kobentar, predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Jesenice: »Družbeno varstvo predšolskih otrok je v jeseniški občini organizirano v devetih od enajstih krajevnih skupnosti. Samo v Ratečah in v Planini pod Golico nimamo organiziranega varstva. V samostojni varstveni vzgojni organizaciji na Jesenicah z enotami in oddelki na Plavžu, na Hrušici, na Savi in Pod Mežaklo in v vzgojno-var-»tvenih enotah pri šolah v Kranjski gori, v Mojstrani, na Koroški Beli, v Žirovnici in na Blejski Dobravi je skupaj 30 oddelkov za predšolske otroke in dva oddelka za dojenčke. Zmogljivosti so za 603 otroke, to je le za 21 odstotkov vseh predšolskih otrok. Le-teh je v naši občini 2.820. V varstvu pa je stvarno 775 otrok ali 27,5 odstotka vseh otrok.
Skupnost   otroškega varstva Jesenice je v zadnjih petih letih namenila od 60 do 70 odstotkov vseh   razpoložljivih   sredstev v novogradnje in s tem zagotovila v občini za 364 otrok mesta v vrtcih. Najeti so bili tudi krediti v znesku 2,438.000 dinarjev, za katere zdaj skupnost otroškega varstva odplačuje anuitete. Tudi v letu 1976 je od predvidenih dohodkov skupnosti otroškega varstva 4,100.000 dinarjev za novogradnjo    namenjenih 2,900.000 dinarejv (70 odstotkov), za anuitete pa 337.000 dinarjev. Na    podlagi srednjeročnega - programa sedaj začenjamo graditi vrtec na Koroški Beli za 140 °trok. Za to gradnjo — Marlesov Montažni tip vrtca — so name-njena sredstva skupnosti otroškega varstva iz leta 1975 in 1976 in v naslednjih letih še odplačila anuitet za delni Marlesov kre-
V Kovorju o delu SZDL in razvoju krajevne skupnosti
Kovor — V sredo, 4. februarja, je D|| v Kovorju sestanek izvršnega odbora krajevne organizacije SZDL, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Krajevne skupnosti in družbenopo-htičnih organizacij ter sekretar izvršnega odbora občinske konference b^DL Tržič Jože Klofutar. Na sestanku so razpravljali o delovnem P^gramu krajevne organizacije ^DL in sklenili oblikovati krajevno konferenco SZDL. Udeleženci seje lzvršnega odbora so v sredo potrdili Predlog srednjeročnega načrta razvoja kovorske krajevne skupnosti. O njem bodo odločali na zboru delov-mh ljudi in občanov. -jk
Bilten za občane
Pri   krajevni   konferenci SZDL Medvode je bila formirana komisija a lr»formiranje. Po sprejetem pro-Sramu bo komisija skušala zagoto-temeljito informiranje oziroma oveščanje delovnih ljudi in obča-j yna področju krajevne skupnosti ial   -e Javnosti- V začetku bo izda-informativni bilten, ki naj bi , asorna prerasel v glasilo krajevne LUPn°sti oziroma krajevne konference SZDL. -fr
Posvet o štipendiranju
Škofja Loka — Klub škofjeloških študentov je pripravil posvet o štipendiranju in štipendijski politiki v škofjeloški občini. V sejni dvorani občinske skupščine se je zbralo nad 40 študentov. Predsednik izvršnega odbora podpisnic sporazuma o štipendiranju Vinko Demšar je pojasnil razmere v občini. Čeprav škofjeloška občina spada med razvite v Sloveniji, je po številu štipendistov med zadnjimi, ker ji primanjkuje sredstev in zaradi tega prihaja tudi do zastojev pri izplačevanju štipendij. Predstavniki Zavoda za zaposlovanje pa so pojasnili poslovanje štipendijskega sklada in razmere v republiki na področju štipendiranja.
V razpravi, ki je sledila in je bila zelo živahna, so študenti izrazili svoja stališča v zvezi s štipendira-
njem. Predlagali so, da naj bi študenti v prihodnje predlagali potrdila o opravljenih izpitih, ki jih zahtevajo štipenditorji, šele oktobra, ko potečejo zadnji roki za izpite. Prav tako so predlagali, da bi se štipendije za kmečke otroke obračunavale po katastrskem dohodku in na podlagi proučitve dejanskega socialnega stanja vsakega študenta ali učenca kmečkega porekla.
Na koncu so sprejeli tudi sklep, da bodo v prihodnje imeli študenti v izvršnem odboru za štipendiranje tri delegate namesto enega kot sedaj. Knega delegata bi volili študenti iz Poljanske doline, drugega študenti iz Selške doline in tretjega študenti iz Škofje Loke in okolice.
J. M.
Pomanjkljiva samoupravna zakonodaja v OZD
Kranj, 4. februarja — »Delavci pogosto ne poznajo vseh svojih pravic,« je bila ugotovitev Marka Prez-lja, predsednika sodišča združenega dela v Kranju, ko je o delu sodišča danes poročal na 84. redni seji Izvršnega sveta skupščine občine Kranj. In če v tem slogu nadaljujemo poročilo s seje, lahko zapišemo, da tudi organizacije združenega dela vse premalo posvečajo skrbi tako lastni samoupravni zakonodaji kot tudi izpolnjevanju sprejetih in zapisanih določil iz samoupravnih aktov: sporazumov, statutov, pravilnikov, poslovnikov . . . Zato ima komaj dobro ustanovljeno sodišče združenega dela »polne roke« dela pri reševanju sporov in pri dajanju nasvetov samoupravljalcem zaradi razreševanja zapletene problematike iz samoupravne zakonodaje.
»Sodišče je dolžno začeti s preverjanjem takoj, ko samoupravlja-lec izrazi dvom o zakonitosti nekega postopka. Sodišče mora zbrati gradivo in tudi pokreniti postopek za odpravo nepravilnosti. Tako sodišče združenega dela lahko razveljavi ali pa celo odpravi neki sklep samoupravnega organa ali določilo nekega samoupravnega akta, če je ta v nasprotju ali z določili temeljnega akta ali z ustavo,« je nadaljeval Marko Prezelj ter končal z ugotovitvijo, da so v mnogih delovnih organizacijah, pa četudi imajo v svojih strokovnih službah  tudi pravnike,
1. maj bomo spet praznovali na Joštu
V tovarni Sara so v sredo popoldne sprejeli v zvezo komunistov 55 novih članov. V 18 osnovnih organizacijah Zaveze komunistov v Savi je zdaj okrog 400 članov zveze komunistov. - Foto: F. Perdan
V tovarni Sava 400 komunistov
Kranj — V sredo, 4. februarja, popoldne so se zbrali vsi komunisti tovarne Sava in razpravljali o uresničevanju sklepov pete seje centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. O sklepih in stališčih te seje je govoril tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kej žar. Pred to razpravo pa so svečano sprejeli v zvezo komunistov 55 novih članov, od tega je več kot polovica mladih in 30 neposrednih proizvajalcev. Od 18 osnovnih organizacij zveze komunistov v tovarni Sava, so jih tokrat največ sprejeli v osnovni organizaciji vul-kanizacija in v osnovni organizaciji ZK strokovnih služb.
pri sestavljanju samoupravnih aktov precej površni, in še za stopnjo bolj površni pa takrat, ko je sprejeta določila treba tudi izpolnjevati!
Kot bi bila dogovorjena, je vse te izjave predsednika sodišča združenega dela, dvakrat podčrtal še družbeni pravobranilec samoupravljanja Franci Rakovec, ki je bil še kritič-nejši. Povedal je pogostne primere neurejenosti samoupravnih aktov v delovnih organizacijah (tudi v največjih!), medsebojne neusklajenosti in povedal primere, ko v nekih OZD nimajo niti najosnovnejših samoupravnih aktov.
Te skupne ugotovitve, ki so rezultat komaj nekajmesečnega dela na novo osnovanih samoupravnih institucij še kako govorijo v prid potrebnosti njihovega obstoja in zahtevajo še večjo družbeno in politično podporo.
Izvršni svet se je strinjal s predlogom, da zaradi zavarovanja ustavnih pravic vsem našim samoupravljalcem vzpostavijo tesno sodelovanje tako družbeno samobranil-stvo, sodišče združenega dela, občinski sindikalni svet, SDK in upravne službe občine; posebno kar zadeva izobraževanja samoupravljavcev, predvsem pa članov delavske kontrole, pa je nemalo upov bilo namenjenih »klubu samoupravljavcev«, ki bo v Kranju ustanovljen v naslednjih dneh. L S.
Poznano je, da je Jošt nad Kranjem pred vojno veljal za priljubljeno shajališče vseh naprednih delavcev Kranja in okolice in da je bilo njihovo praznovanje 1. maja tu gori že tradicionalno. Da bi Jošt postal spet nekakšen simbol kranjskih delavcev, kraj, kjer se bomo spet množično shajali, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na svoji zadnji seji imenovalo iniciativni odbor za organiziranje praznovanja letošnjega 1. maja na Joštu. Glede na širino začrtane akcije se je odločil za 9-članski odbor, kateremu bo predsedoval član predsedstva Silvester Novak iz Podjetja za PTT Kranj.
Komisija za organizacijo in kadre pri  Občinskem .sindikalnem svetu
Na svečanosti je govoril o vlogi in pomenu zveze komunistov ter o nalogah članov namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZK Kranj Zvone Filipovič, ki je vsem novosprejetim hkrati tudi čestital. Članske izkaznice pa je izročil novosprejetim članom sekretar sveta zveze komunistov Save Franc Prislan.
S sedanjim sprejemom se je število članov v osnovnih organizacijah \ Savi povečalo na okrog 400. Zadnj takšen sprejem je bil v Savi 1974 leta. Takrat so prav tako sprejeli okrog 50 novih članov zveze komunistov.
A. Z.
Priznanja sekretariatu aktiva komunistov delavcem
Radovljica — Na seji starega in novoizvoljenega sekretariata aktiva komunistov delavcev iz neposredne proizvodnje v radovljiški občini 28. januarja, ki je bila hkrati sklepna seja starega in prva seja novega 7-članskega sekretariata, so gledali sklepe devete seje akti razpravljali o letošnjem delovnem programu. Dogovorili so se, da bodo sklepe devete seje aktiva poslali vsem članom aktiva, vsem sekretariatom osnovnih organizacij ZK v občini, predsednikom odborov za delavsko kontrolo, vsem vodstvom družbenopolitičnih organizacij, komiteju občinske konference ZK in
medobčinskemu svetu ZK za Go renjsko.
Za novega sekretarja aktiva so potem izvolili Vojka Fikfaka, delavca iz tovarne vijakov Plamen Kropa, ki je lani končal enoletno partijsko politično šolo pri CK ZKS. Izrekli so tudi posebno priznanje in podelili knjižno nagrado dosedanjemu sekre tarju aktiva komunistov delavce' Jožetu  Pavlinu  iz tovarne Verig. Lesce. Priznanja pa so razen teg izrekli tudi članom starega sekre tariata Jožetu Cvetkoviču iz podjetja Žito — TOZD Čokolada Lesce in Mihi Rejcu iz Obrtnega gradbenega podjetja Grad Bled. JR
r
predlaga tudi, da bi bili srebrni znaki Zveze sindikata Slovenije podeljeni najbolj zaslužnim osnovnim organizacijam sindikata in posameznikom prav tu.
Odločeno je bilo tudi, da bo do takrat na Joštu zgrajeno plesišče — pomagala naj bi tudi mladinska organizacija — in da bo praznovanje bolj veselo in praznično, bodo povabili tudi eno od folklornih skupin, pihalno godbo in neki zabavni ansambel. Tudi značkarji naj bi prišli na svoj račun; izdana bo posebna spominska značka tega prvomajskega shoda, ki naj bi bil kar najbolj množičen in popestren z ma-» nifestativnim i športnim i tekmovanjem. D. D.
Posvet humanitarnih organizacij v Kranju
Dotacije ne zadoščajo
Na zadnjem posvetu, ki ga je občinska skupnost socialnega skrbstva Kranj priredila s1 predstavniki društev in humanitarnih organizacij občine Kranj, so pregledali letna poročila za preteklo leto, obenem pa pregledali tudi programe dela in finančne načrte za letošnje leto. Medtem ko se da iz poročil ugotoviti, da so društva in organizacije bolj ali manj uspešno izpolnila svoje programe v preteklem obdobju, pa je hkrati za vse značilno to, da nimajo dovolj finančnih sredstev za izpeljavo svojih programov, da pa pri tem ne omenjamo niti že dolgo časa perečega vprašanja prostorov.
Tudi letošnja dotacija petim društvom in organizacijam v občim bistveno stanje ne bo spremenila. Skupnost socialnega skrbstva Kranj namreč po finančnem načrtu, ki še ni potrjen, lahko nameni kot dotacijo humanitarnim organizacijam v letošnjem letu 180.000 din ali za 11,1 odstotka več kot lani. Tolikšna vsota seveda še zdaleč ni dovolj velika in na srečo to ni edini vir dotoka denarja za nekatere organi/; cije. Res pa je, da nekateri drugi viri sredstev teh organizacij niso stalni in so v mnogočem odvisni od dobre volje in pripravljenosti najrazličnejših institucij in tudi delovnih organizacij. Dotacija skupnosti za socialno skrbstvo pa zadostuje le za funkcionalno dejavnost in višina, ki je dodeljena nekaterim organizacijam, ne zadošča niti za plačilo letne najemnine društvenih prostorov. Letos namenjena sredstva za humanitarne organizacije bo razdeljevala' sicer posebna komisija, sestavljena na predlog izvršilnega odbora skupnosti za socialno skrbstvo, ki bo pri dodeljevanju morala upoštevati tako dosedanjo delavnost kot tudi potrebe posameznih društev in organizacij. Seveda pa s tem še ne bo rešeno vprašanje, kako najti večja sredstva za te organizacije, ki v občini združujejo okoli 5000 invalidov v širšem pomenu besede. Skrb humanitarnih organizacij za svoje člane je družbeno seveda priznana, vendar bolj moralno kot finančno. Vsekakor pa ni primerljiva koristna dejavnost teh društev, če jo pogledamo tudi skozi finančna očala, s tanko rezino družbene pogače, ki jo odmerjamo za te namene. Humanitarna društva in organizacije pa se bodo otepala s finančnimi problemi vsekakor vse dotlej, dokler ta vprašanja ne bodo sistemsko rešena. L. M.
Konec nedelavnosti
Na konferenci koordinacijskega sveta ZSMS organizacije združenega dela Donit Medvode so kritično ocenili delo v preteklem letu ter ugotovili, da je delo mladdi le počasi steklo po nekajletnem mrtvilu., V sedmih aktivih so bili najbolj delavni na športmern im rekreativnem področju. Podelili so priznanja
trem najboljšim mladim delavcem-samoupravljalcem ter trem inovatorjem. V nadaljevanju je stekla beseda o programu razvoja, izobraževanju, varstvu okolja, inovacijah ter družbenem standardu v podjetju, s poudarkom na vse večji vlogi mladih pri urejanju teh vprašanj. >
-fr
Rudnik urana odprt 1980
Nadaljevanje s 1. strani
rudnika in tega dela doline. Po študiji Elektroinstituta »Milan Vidmar« naj bi se napajalo področje iz smeri Cerkno — Žiri. Sedanji daljnovod, ki gre po Poljanski dolini, bo namreč verjetno odpadel, saj je zgrajen s starimi vodniki (bakrenimi), ki jih nikjer ni več dobiti, pa tudi traso tega daljnovoda bo potrebno prestaviti zaradi nove ceste. Napeljava elektrike za potrebe rudnika in vasi bo stala dodatnih 40 milijonov (4 milijarde) dinarjev.
DELAVCI SE BODO VOZILI
Za obratovanje rudnika bo potrebno nekaj manj kot 500 delavcev. Ti pa ne bodo nastanjeni le v Gorenji vasi, temveč po vsej Poljanski dolini, Škofji Loki, Medvodah in Kranju. V Gorenji vasi bodo predvsem tisti delavci, ki morajo biti vedno prisotni, da bo delo v rudniku lahko nemoteno potekalo. To so vzdrževalci strojev in tehnično osebje. To pomeni, da bi bilo v Gorenji vasi za potrebe rudnika največ 50
Nezadovoljiva preskrba
Občani Medvod so nezadovoljni 8 preskrbo v trgovskih lokalih, predvsem zaradi gneče v pretesnih prostorih. Število prebivalstva nenehno narašča, prodajni prostori pa ostajajo nespremenjeni, zato se občani vse pogosteje odločajo za nakupe v Ljubljani.
Trgovsko podjetje ABC »Loka« iz Škofje Loke, ki edino oskrbuje Med-vodčane, je odstopilo od graditve veleblagovnice v centru zaradi pomanjkanja denarja in neposrečeno izbrane lokacije, zato pa bo še letos preuredilo trgovino »Sloga« v moderno samopostrežnico, obenem pa načrtujejo graditev večje samopo-strežnice v novem stanovanjskem naselju v Preski. -fr
Onemogočeno urbanistično planiranje
Zaradi nejasne trase bodoče regionalne ceste je urbanistično planiranje v Medvodah povsem zastalo. Tako ostaja center Medvod neurejen že dolgo vrsto let, v zdravstvenem domu se prostorska stiska nadaljuje, ker razširitev ni možna, vse bolj pereče pa je tudi vprašanje lokacij banke, trgovine in drugih objektov.
Povsem drugače je s področjem industrijske cone, kjer so se delovne organizacije dogovorile o uporabi zemljišča za njihove potrebe. V izdelavi je zazidalni načrt, ki bo podrobno urejal zemljišče med železniško progo in naseljem Vaše. -fr
stanovanj. Tako skoraj ni nobene bojazni, da bi se preveč spremenila sestava prebivalstva na posameznih področjih. Sedež rudnika pa bo sploh v Škofji Loki. Z odkupom stanovanj bodo predvidoma začeli že letos, tako da bi postopoma zagotovili dovolj prostora <:a vse delavce.
RUDNIK SE ODPIRA 20 LET
V svetu je običaj, da se nov rudnik odpira 10, 15 ali tudi 20 let. In to v pogojih, da je le-ta na mestu, kjer ni večjih naselij. Če pa se odpira v takem kraju kot se ta rudnik urana na Zirovskem vrhu, pa se ta rok še podaljša, saj je zahtev še precej več. To se je seveda pokazalo tudi pri nas, kar bo imelo za posledico predvsem v povečanju stroškov za izgradnjo. Kolikšni bodo, je seveda še preuranjeno govoriti, verjetno pa bodo precej večji, kot je bilo prvotno predvideno. To pove tudi podatek, da bo samo za varstvo okolja potrošeno več kot 40 odstotkov vsega denarja. Tako je skoraj zagotovo, da se okolje v Poljanski dolini ne bi smelo
spremeniti. Prav ta zahteva pa bo povzročila še druge težave. Kasnejša otvoritev rudnika bo namreč povzročila še dodatne stroške. Za atomsko elektrarno v Krškem je namreč ameriški dobavitelj zagotovil le eno polnjenje, torej gorivo za eno dobo obratovanja. Za drugo polnjenje pa bi moralo gorivo že pi iti iz rudnika urana Žirovski vrh (seveda potem, ko bo predelano v ZDA). Vendar bo rudnik lahko zagotovil šele četrto polnjenje, to je nekje v začetku leta 1983. Kolikšen strošek pa bo pomenil nakup dveh dodatnih polnjenj, je seveda težko vedeti, verjetno pa bo cena visoka, saj je uran iz dneva v dan dražji.
To je kratka problematika izgradnje našega prvega rudnika urana. Prav gotovo so vsi ti napori investitorjev na mestu, saj bo modernejša tehnologija nedvomno zagotovila večjo varnost tako ljudem kot samemu področju Poljanske doline. To pa je verjetno bil največji strah za občane tega predela.
J. Čadež
Združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine je v ponedeljek dopoldne v prostorih Visoke šole za organizacijo dela v Kranju odprlo svoje poslovne prostore. — Foto: F. Perdan
Poslovni prostori Združenja samostojnih obrtnikov
Odločnejši stabilizacijski ukrepi
Radovljica - V četrtek, 22. januarja, je bila v Radovljici deveta seja aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, na kateri so dobršen del razprave posvetili stabilizaciji, povezovanju gospo-daistva in družbenemu planiranju. Pregledali so predvsem izvajanje lanskih načrtov stabilizacijskih ukrepov v združenem delu. Sklenili so, da je treba preučiti in pojasniti vzroke za neizpolnjevanje sprejetih sklepov. Poudarili pa so, da je treba prav tako skrbno obravnavati tudi zaključne račune.
Čeprav je bilo v lanski akciji za stabilizacijo gospodarstva veliko govora o varčevanju, rezultati niso najboljši. Pri 1,4 milijarde dinarjev stroškov, bi že veliko prihranili, če bi jih zmanjšali samo za en odstotek. Pri milijardi dinarjev družbenega proizvoda, kolikor ga je bilo lani ustvarjenega v radovljiški občini, pa bi z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti lahko prihranili še nekaj milijonov. Omenili so tudi boleznine in sklenili, da bodo o tem več razpravljali na eni prihodnjih sej. Opozorili pa so še na zmanjšanje zalog. Predvsem bi v prihodnje morali biti pozorni na to komunisti v komercialnih službah. Skratka, grobi račun je pokazal, da bi z vsemi omenjenimi varčevalnimi ukrepi brez posebnih težav v občini lahko prihranili 140 milijonov novih dinarjev. To bi se potem ugodno pokazalo tudi v skupni porabi, ki je bila zdaj v določenem zaostajanju.
Ko so govorili o družbenem planiranju, so ugotovili, da je kljub opozorilom v občini še vedno 18 TOZD in OZD, ki še nimajo osnut-
Stališča republiškega odbora za mednarodno leto žensk ob 8. marcu
8 marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato ne smemo zmanjševati njegovega pomena na način, ko proslavljanje pade na raven malomeščanske manifestacije ali celo razvrednotenja ženske kot osebnosti.
Zamisel o mednarodnem dnevu žensk je vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja v pogojih zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda. Zato pripada 8. marcu v zgodovini naprednega delavskega gibanja pomembna vloga v krepitvi akcijske in borbene enotnosti delavskega razreda. V duhu tega revolucionarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, v toku narodnoosvobodilnega boja, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi v graditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije ženske.
Tudi dades; kljub temu/ da sb žeir-ske dosegle politično enakopravnost
in da so vidni premiki v izboljšanju družbenega položaja ženske, ta praznik nima samo zgodovinskega pomena, temveč je njegova vsebina še vedno živa in aktualna.
Ta dan se bomo vsak v svojem življenjskem in delovnem okolju vprašali, zakaj zaostajamo pri uveljavljanju družbenega položaja ženske? Ta dan je tudi priložnost, da opozorimo na probleme in vprašanja, ki so pred našo družbo, ter da predlagamo tudi poti in sredstva za njihovo reševanje, da spodbudimo aktivnost skozi vse leto, ker le tako ne bomo ostali pri frazah in geslih.
8. marec je pa tudi dan mednarodne solidarnosti, boja za uveljavitev novega ekonomskega in socialnega sistema v svetu, pa tudi dan, ko pokažemo na rezultate in izkušnje našega boja, ki so najboljši prispevek v zakladnico revolucionarnih pridobitev mednarodnega delavskega gibanja in človeškega napredka sploh.
8. marec naj bo kot praznik lep, naj bodo tudi šopki in prireditve s kulturnim sporedom, naj bo prisotna večja pozornost ženski, toda nikjer ne smejo ženske dovoliti, da se ta dan spremeni v svoje nasprotje, v malomeščanske in potrošniške manifestacije, ka jemljejo dostojan stvo ženski oziroma človeku sploh.
kov programov srednjeročnega razvoja. Te organizacije morajo zato takšne programe izdelati čimprej, ker so prav tovrstni programi delovnih organizacij sestavni del srednjeročnega načrta občine. Odločno pa so na seji tudi zahtevali uresničitev že lani začetih dogovorov o združevanju v občini.
Nadalje so ugotovili, da se bo marca začela mladinska politična šola v Radovljici in na Bledu in po potrebi tudi v drugih krajih v občini. Sicer pa bo za mlade v občini treba organizirati tudi druge oblike usposabljanja, predvsem pa nadaljevati s programom uvajalnih seminarjev za kandidate in novosprejete člane ZK ter s problemskimi konferencami. Zavzeli so se še za tesnejše povezovanje delavcev iz industrije s kmetijstvom in podprli letošnji program kulturne akcije za delovne aktive. JR
Kranj — Junija lani je bilo v Kranju ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov iz kranjske občine. Vanj je danes včlanjenih že več kot polovica vseh obrtnikov iz občine. Sicer pa je bilo združenje ustanovljeno zato, da bi posameznim obrtnikom pomagalo pri njihovem vsakodnevnem poslovanju, pri davčnih odnosih, nadalje pri uprav-nopravnem postopku, vodenju poslovnih knjig in pri drugih drobnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo vsak dan.
Za dobro in uspešno delovanje združenja so bili seveda najprej potrebni ustrezni poslovni prostori. In te so v ponedeljek, 2. februarja, odprli v Tomšičevi ulici v Kranju, v stavbi nekdanje Ekonomske srednje šole oziroma Visoke šole za organizacijo dela. Otvoritve prostorov (odprl jih je predsednik združenja Franc Grašič) sta se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij kranjske občine in obrtnikov oziroma združenj iz drugih gorenjskih občin udeležila tudi predsednik zveze samostojnih obrtnikov Slovenije Stane Špindler in direktor Visoke šole za organizacijo dela Kranj inž. Bogdan Kavčič.
Omenimo še, da si je združenje že po ustanovitvi zadalo razen ome-
njenih še dve pomembni nalogi: kreditiranje zasebne obrti in organizacija prvega letošnjega sejma obrti v Kranju. Pogoje kreditiranja so že začeli reševati in komunalna banka Koper že nudi ugodne pogoje za kratkoročne in tudi dolgoročne kredite. Kot rečeno pa je druga večja akcija, ki jo namerava organizirati letos kranjsko združenje, organizacija prvega sejma obrti. Letošnji prvi tovrstni sejem oziroma v drugačni obliki, naj bi dejansko prikazal razvoj obrti in malega gospodarstva na Gorenjskem, hkrati pa pokazal tudi na različna nerešena oziroma odprta vprašanja s tega področja in dejavnosti našega gospodarstva.
V novih prostorih bo društvo organiziralo vsakodnevno pomoč obrtnikom z nasveti ter servis za vodenje poslovnih knjig. V prihodnje pa nameravajo razen tega organizirati tudi različna klubska srečanja z obrtniki posameznih panog, različna športna tekmovanja, kulturne in druge dejavnosti ter predavanja.
Pisarna združenja je že odprta vsak dan od 7. do 14. ure, knjigovodski servis pa ob torkih, četrtkih in petkih od 14. do 16. ure.     A. Žalar
Večji davek za počitniške hišice
Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so v sredo, 4. februarja, na 16. skupni seji med drugim razpravljali tudi o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov. Na začetku je kazalo, da bo morda največ razprave in različnih mnenj o predlogu izvršnega sveta občinske skupščine, da bi se davek za počitniške hišice, ki je bil predpisan marca lani, povečal od 0,30 odstotka od ugotovljene točkovne vrednosti počitniške hišice na 1,20 odstotka. Vendar so se vsi delegati, ki so razpravljali o predlogu, strinjali s takšnim stališčem. Zataknilo pa se je pri tistem delu odloka, ki govori o olajšavi davka za lastnike turističnih sob, ki jih oddajajo prek ustreznih organizacij (agencij, turističnih društev in podobno).
Kot rečeno, delegati na večji davek za počitniške hišice niso imeli pripomb in so takšen predlog sprejeli. Proti je bil le en delegat. Ko je izvršni svet občinske skupščine na zadnji seji 20. januarja razpravljal o tem vprašanju, je ugotovil, da imajo zdaj vse gorenjske občine predpisano stopnjo 0,30 odstotka od točkovne vrednosti počitniške hišice. V obalnih občinah znaša ta stopnja 0,50 odstotka, v mariborski občini pa je stopnja 1 odstotek. Za večjo stopnjo oziroma za štirikratno povečanje od dosedanje se je izvršni svet odločil, ker so nekatera območja radovljiške občine še posebej zanimiva za gradnjo počitniških hišic. Tako je že zdaj v občini 494 točkovanih vikendov.
V primerjavi s prejšnjo bo sedanja obdavčitev precej večja. Tako je tisti, katerega vrednost počitniške hišice je bila 15.000 doslej plačal 45 dinarjev davka na leto, pri 250.000 dinarjih vrednosti pa 750 dinarjev. Zdaj pa bo za najnižje ovrednotene počitniške hišice treba plačati 180 dinarjev, za takšne, ki so vredne 250.000 dinarjev, pa 3000 dinarjev davka. Omenimo še, da je v občini kar precej počitniških hišic, ki pravzaprav zaslužijo že ime stanovanjski objekti. In če bo čez čas prišlo do razprave in morebitne uresničitve predloga, ki je bil takrat omenjen na izvršnem svetu, da bi denar od tega davka morale dobiti krajevne skupnosti, potem ta sredstva ne bodo ravno majhna.
Omenili smo, da se je pri razpravi o predlogu odloka zataknilo pri olajšavi davka za lastnike turističnih sob. Na skupščini so menili, da je to vprašanje pred sprejetjem odloka treba še temeljito preučiti skupaj s turističnimi organizacijami predvsem na območju Bleda in Bohinja.
Zato delegati vseh treh zborov predloženega odloka na zadnji seji še niso sprejeli (sprejeli so le tisti člen, ki govori o povečanem davku za počitniške hišice). Dokončno bodo sklepali o odloku na seji vseh zborov, ki bo 28. februarja letos.
A. Zalar
Predsedniki komisij poročali
Tržič — Pomembna točka dnevnega reda zadnjega zasedanja komiteja občinske konference ZKS v Tržiču je bila razprava o delu komisije za mednarodne in mednacionalne odnose, komisije za družbenoekonomske odnose in komisije za obveščanje.
Delo komisije za mednarodne in mednacionalne odnose je slonelo predvsem na mednacionalnih odnosih, pri čemer je še posebno pomembna anketa med delavci iz drugih krajev, pokrajin in republik o vključevanju v tržiško družbenopolitično življenje. Anketa ni lahka naloga, pa bo vendarle kljub nekaterim kadrovskim težavam komisije do konca marca končana. Razen tega bo pomembna naloga komisije sprotno seznanjanje članov ZK iz tržiške občine z zunanjepolitičnim in notranjepolitičnih položajem.
Komisija za družbenoekonomske odnose je imela pomembne naloge, vendar njeno delo ni bilo vedno
usklajeno z enakimi organi predvsem pri občinski konferenci SZDL in občinskem svetu Zveze sindikatov. Komite je sodil, da bodo nekatere lanske naloge pomembne tudi letos in da kaže prej omenjene pomanjkljivosti čim prej odstraniti. Komisijo bo treba kadrovsko okrepiti in zagotoviti pogostejše sestajanje.
Komite je ugodno ocenil delo komisije za obveščanje in njeno poročilo, ki obravnava predvsem pomanjkljivosti in težave obveščanja v delegatskem sistemu. Komisija opozarja predvsem na oblikovanje INDOK centrov, na kadrovske in materialne težave sredstev obveščanja s posebnim poudarkom na tržiškem radiu, na slabosti obveščanja v delovnih kolektivih in na nujnost, da se glasila kolektivov še bolj odpro za problematiko občinske in ne le tovarniške skupnosti. Pomembna naloga komisije bo ocena idejne ravni sredstev obveščanja v tržiški občini. -jk
Dogovor o minimalnih standardih podpisan
Ljubljana - Predstavniki Zveze sindikatov, Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS, gospodarske zbornice SRS in izvršnega sveta skupščine SRS so podpisali družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev.
Namen tega družbenega dogovora je splošno opredeliti temelje za samoupravno sporazumevanje o minimalnih pogojih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Z njim se bodo podpisniki obvezali zagotoviti novo zaposlenim delavcem urejene življenjske in delovne pogoje. To se pravi, da bodo poleg novih delovnih mest morali poskrbeti tudi za stanovanja novih delavcev, za šolanje njihovih otrok, za otroško varstvo najmlajših in pogoje za kulturno življenje. S tem pa si bodo zagotovili tudi večjo produktivnost, boljše izkoriščanje delovnih zmogljivosti, racionalnejšo izrabo delovnega časa. Skratka, ob urejenih življenjskih razmerah bo delavec lahko bolje in več delal.
Uspehi gorenjskih otrok na mednarodnih razstavah otroških
likovnih del
Renata Ribnikar
Saša Preisinger
Igor Zalokar
Danes likovne vzgoje ni mogoče jemati le ozko vezano na šolsko vzgojno in izobraževalno delo. V utrip kulturnih dejavnosti mnogih dežel sveta se vedno pogosteje vključuje otroška likovna ustvarjalnost. Muzeji, galerije, posamezniki in velika podjetja ter organizacije skrbijo za razstave otroških likovnih del, za otroška tekmovanja v upodabljanju in za razne natečaje. Ponekod otroška likovna dela tudi prodajajo. Vrednost in mik otroške stvaritve je v njeni sveži, neposredni in mnogokrat domiselni izpovednosti o sebi in o svojem okolju.
Razvitost in poglobljenost likovne Pedagogike v gorenjskih osnovnih šolah se kaže s sodelovanjem in Uspehi, ki jih naši učenci dosezajo na takih prireditvah v ožji in širši domovini ter v tujini. Na ta način, brez vsakršnih stroškov družbe, širijo ugled svoje šole, svojega kraja in svoje države.
Ker likovni pedagogi nimamo svojega društva, težko pridemo do mednarodnih razpisov za otroške likovne stvaritve. Še največ podatkov imamo o Shankarjevem mednarodnem tekmovanju otroških likovnih in literarnih del, ki je vsako leto v Indiji. To je eno izmed znamenj za živahne prijateljske stike med Jugoslavijo in Indijo. Zato na tem tekmovanju najpogosteje sodelujemo. Običajno sodeluje na tem tekmovanju blizu sto držav s približno 150.000 otroškimi literarnimi in likovnimi deli.
Te dni so prispela priznanja iz Indije za otroška likovna dela, narejena v letu 1974. Tri diplome so podeljene učencem osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. To so: Renata Ribnikar za grafiko Mati, Saša Preisinger za grafiko Mati in Igor Zalokar za tempero Prijatelji.
Učenci osnovne šole Simon Jenko iz Kranja so se na ta način v letošnjem šolskem letu že drugič predsta-
Za kulturni praznik: Jože Meglic
V počastitev kulturnega praznika t>o zavod za kulturo in izobraže-anje - Galerija Tržič priredil razstavo shk akademskega slikarja Jožeta Meglica. Razstava bo odprta drevi ob 18. uri s koncertom tria »Pro musica rara«, ki ga sestavljajo Franc Eržen, klarinet; Edvard Adamič, violončelo in Leon Engelman, klavir.
Dela akademskega slikarja Jožeta Meglica zajemajo snov s treh področij. Njegovo likovno sporočilo nam namreč včasih prikazuje idiličen svet gozdov in travnikov okoli gradu Bogenšperka, drugič človeka in njegove travme, včasih pa industrijsko okolje, v katerem je človek komaj opazen.
Naša razstava prikazuje le to zadnje področje Megličevega ustvarjanja, kjer se avtor ukvarja z upodabljanjem tovarniških objektov, hladnih betonskih zidov, strojnih elementov, visokih dimnikov, skratka 2 industrijskim pejsažem, v katerem se prepletajo cevi in križajo tiri, človek pa je v njem le drobno, izgub-
ljeno bitje. S to temo tovarn se Meglic peča že od leta 1969, ko je v Trbovljah upodabljal industrijsko pokrajino še precej realistično. Kasneje se je vedno bolj odmikal od upodabljanja realnih industrijskih predmetov in vedno bolj s simboli ponazarjal tovarniško vzdušje. Od kraja gre bolj za rokopis v toplih barvah, kasneje za tehnično risbo, ki v hladnih, namenoma strupenih barvnih tonih izraža avtorjevo likovno izpoved. Visoki, predimenzionirani betonski zidovi vsekakor kažejo na neko dehumanizacijo, ki se pojavlja v naših dneh. Človeška figura se sicer pojavlja še tu in tam, a nikakor ne kot pomemben element. Hladne, zamolkle sive in zelene barve s svojimi umazanimi odtenki izražajo boleča občutja, ki nam jih vsiljuje industrializacija, čeprav so te tovarne tudi mogočne, občudovanja vredne in vzvišene. Celotna zgradba slike je močno ekspresivna, v zadnjih delih pa je očitna močna avtorjeva težnja k simboliki. S. R.
Izvršni odbor
občinske konference SZDL Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
administratorke
Pogoj: dokončana 4-letna ali 2-letna administrativna šola z 2 leti prakse
Poleg strokovne usposobljenosti se od kandidatov zahteva še moralno-politične kvalitete, potrdilo o nekaznovanju in kratek življenjepis. Nastop dela takoj za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na izvršni odbor ObK SZDL Kranj, Poštni predal 118.
Vodnogospodarsko podjetje Kranj,
Cesta Staneta Žagarja 30
Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. 2 kvalificiranih tesarjev
2. 2 kvalificiranih zidarjev
pogoje za pridobitev je enomesečno
Kandidati  morajo  izpolnjevati splošne lastnosti delavca v združenem delu. Poseben pogoj za delovna mesta pod 1 poskusno delo.
Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o stro kovnosti sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi.
vili v mednarodni areni. V jeseni so s posredovanjem Centra za likovno vzgojo otrok in mladine Vojvodine iz Novega Sada sodelovali na razstavi otroških likovnih del v Inter-nationales Haus Sonnenberg v Zahodni Nemčiji. Razstava je imela lep uspeh.
Pred leti so se pojavljala na mednarodnih tekmovanjih le dela učencev osnovne šole Lucijan Seljak iz Kranja. Likovna pedagoga sva bila tedaj Vinko Tušek in Jolanda Piber-nik. Prejeli smo eno priznanje iz Egipta, šest priznanj iz Brazilije, sodelovali smo tudi na razstavi pobratenih mest v Leningradu.
Po zaslugi živahnega delovanja aktiva likovnih pedagogov Gorenjske se je zanimanje za sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih otroških likovnih stvaritev razširilo tudi na druge šole s prav lepimi rezultati.
Posebna osnovna šola Kranj, likovni pedagog je Marjan Kukec, je že sedemkrat sodelovala na tekmovanjih pri National societv for men-tally handiscapped children v Londonu in prejela enaindvajset nagrad, med temi je več prvih nagrad. Odkupili so jim prek deset likovnih del.
Posebna osnovna šola Jesenice, likovni pedagog je Roman Savinšek, je enkrat sodelovala na tekmovanju pri National societv for mentallv handiscapped children v Londonu in prejela tri nagrade. Odkupili so jim štiri dela.
Osnovna šola Komenda — Moste, likovni pedagog je Stana Pibernik, je na Shankarjevem tekmovanju v Indiji za leto 1971 prejela eno priznanje. Učenci te šole so sodelovali tudi na razstavi v Sonnenbergu.
Osnovna šola Heroja Grajzerja iz Tržiča, likovni pedagog je Vinko Ribnikar, je na Shankarjevem tekmovanju v Indiji za leto 1972 prejela dve priznanji.
Osnovna šole Heroja Bračiča iz Tržiča, likovni pedagog je Kamilo Legat, je na Shankarjevem tekmovanju v Indiji za leto 1973 prejela tri priznanja.
Osnovna šola Simon Jenko iz Kranja, likovni pedagog Jolanda Pibernik, je na Shankarjevem tekmovanju za leto 1972 prejela dve priznanji, za leto 1974 pa tri priznanja. Učenci te šole so sodelovali tudi na razstavi v Sonnenbergu. Jolanda
Program kulturnih dejavnosti
Jesenice — Izvršni odbor kulturne skupnosti Jesenice je na svoji zadnji seji že tretjič obravnaval predlog programa kulturnih dejavnosti za letošnje leto. Programske naloge so razdeljene tako, da nastopajo kot prioritetne tiste naloge in obveznosti, ki so določene z zakonom o kulturnih skupnostih. Program v drugem delu vsebuje nove akcije in obveznosti, v tretjem delu pa so akcije, pri katerih pričakujejo solidarnostno pomoč in združevanje sredstev iz sklada skupne porabe.
Čeprav letošnja resolucija o družbenoekonomski politiki določa povečanje sredstev za družbene dejavnosti največ za 11 odstotkov, to ne velja za skupne naloge kulturne skupnosti Slovenije, za program solidarnosti in vzajemnosti. Po zadnjih podatkih te skupne naloge zahtevajo 3 milijone 364.000 dinarjev ali 0,39 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov. Ne upoštevaje lanske stopnje za vzajemnost 0,20 odstotka, je to povečanje v stopnji za 0,22 odstotka. Samo 0,1 odstotka pa v masi kosmatih osebnih dohodkov, ki so načrtovani v jeseniški občini, pomeni okoli 80.000 dinarjev.
Občinska stopnja po tem predlogu letos ostane enaka kot lani, to je 0,42 odstotka. Ker pa se sredstva lahko povečajo le za 11 odstotkov, bodo resnične stopnje nekoliko nižje. Potrebe so torej večje od možnosti. Ocenjeni predlagani programi izvajalcev zahtevajo kar 960.000 dinarjev več sredstev kot jih predvideva program. Zato bo potrebno programe skrčiti, predvsem pa povečati lastni dohodek.
O predlogu izvršnega odbora bosta ločeno razpravljala oba zbora skupščine kulturne skupnosti Jesenice še v tem mesecu. Ob vsem tem namreč izvršni odbor ugotavlja, da je onemogočeno kakršnokoli občinsko usklajevanje med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Največ odprtih vprašanj je še vedno na področju kulture. Zadnji čas je, da se potrebe tako občinske kot republiške skupnosti uskladijo z realnimi možnostmi. D. S.'
Praznik Prešernove šole
Kranj - Danes dopoldne bo na Prešernovi šoli proslava v počastitev dneva šole, ki ga praznujejo ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna in v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pripravili jo bodo učenci vseh razredov.
Po proslavi bodo podelili Prešernove bralne značke učencem, ki so sodelovali v tekmovanju za bralno značko in so premagali vse zastavljene naloge. Podelitve se bo udeležil tudi pisatelj Ivo Zorman, ki bo prebral tudi nekaj odlomkov iz svojih najnovejših del in bo odgovarjal na vprašanja učencev.
Zatem bodo učenci obiskali grob dr. Franceta Prešerna in ga okrasili. -lb
Premiera v Mavčičah
V dvorani zadružnega doma v Mavčičah bo v nedeljo, 8. februarja, ob 15. uri premiera socialne drame Miška Kranjca Pot do zločina. Zahtevno delo so naštudirali člani domače dramske sekcije KUD Simon Jenko pod vodstvom režiserja Rudija Zevnika. Z igro bodo kasneje nastopili še na številnih gorenjskih odrih. -fr
Tomaž Gostinčar v Loškem muzeju
V galeriji Loškega muzeja (na gradu) bo v rtedeljo, 8. februarja, ob 17. uri otvoritev razstave slikarja Tomaža Gostinčarja iz Ljubljane. Razstavljenih bo 26 del zadnjih dveh let, skupaj s krajšim kulturnim programom, pa bo prikaz, ki bo trajal do 10. marca, prispevek k slovenskemu kulturnemu prazniku.
Na voljo bodo tudi katalogi s štirimi barvnimi reprodukcijami ter z uvodom Andreja Pavlovca, kjer s simpatijo, a vendar tudi kritično razmišlja o razstavljenih delih. Katalog je izdal in založil slikar.
J. P.
Gorenjski muzej v Kranju
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava osnutkov spomenikov Slavka Tihca. V 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je v počastitev 127. obletnice smrti dr. Franceta Prešerna odprta razstava Prešernove pesmi v delih likovnih umetnikov.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935, ki jo je pripravil Oddelek za delavsko gibanje Tehniškega muzeja Železarne na Jesenicah.
Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Tržiška tovarna kos in srpov Tržič p.o.
razglaša prosto delovno mesto
trgovskega potnika — predstavnika podjetja
za območje SAP Vojvodine in Beograda
Kandidati za razpisano prosto delovno mesto morajo imeti ustrezno izobrazbo in prakso za prodajo izdelkov, poljedeljskega in ročnega orodja ter delov za kmetijsko mehanizacijo. Imeti morajo moralno-politične vrline, pravilen odnos in nastop do strank, svoj avtomobil, telefon in stalno bivališče na področju SAP Vojvodine ali Beograda.
Prijave pošljite na naslov: Tržiška tovarna kos in srpov Tržič p. o. - tajništvo v 15 dneh po objavi v časopisu. Vsi prijavlj eni bodo v 15 dneh po poteku razpisa pismeno obveščeni o izidu razpisa.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o.
objavlja naslednja prosta delovna mesta
v TOZD Gradnje
sektorski vodja
v PE operativa
Pogoj: gradbeni tehnik in najmanj dve leti delovnih izkušenj
v TOZD Obrt
obračunski tehnik
v PE parketarstvo
Pogoj: ekonomski tehnik in najmanj dve leti delovnih izkušenj
v TOZD Komunala
čistilka
v DE pogrebne storitve Pogoj: najmanj 6 raz. osn. šole
Delo se združuje za nedoločen čas in polni delovni čas, razen /a delovno mesto čistilke z nepolnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe na Odbor za medsebojna razmerja ustrezne TOZD v 15 dneh po objavi na naslov KOGP Kranj, Primskovo-komunalna cona.
OZD Športmetal Jesenice
vabi k sodelovanju
2 kovinostrugarja
Pogoj: dokončana poklicna šola in nekaj let prakse
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o medsebojni dehiv
sredstev za osebne dohodke.
Kandidati naj svoje prošnje pošljejo na naslov: Športmetal Jese-niče, Ledarska 4. Rok za oddajo prošenj je 20.» februar 1976.'
Slabi obeti za kulturo in telesno kulturo
Almirin »arabski stil«
Radovljica — Koordinacijski odbor za skupno in splošno porabo v radovljiški občini je ugotovil, da bi se po dosedanjih dogovorih skupna prispevna stopnja od bruto osebnih dohodkov v letošnjem letu povečala lahko od lanske 29,60 odstotka na 30,866 odstotka letos. To pa bi pomenilo novo obremenitev in zato je malo verjeti, da bo do takšnega dogovora tudi prišlo. Ne glede na morebitno takšno povečanje pa še vedno ostaja odprto vprašanje, kako uresničiti programe vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Kot kaže bosta spet najbolj prizadeti kulturna in telesnokulturna skupnost. Podobno pa je stanje tudi v ostalih skupnostih.
Samoupravni sporazum o gradnji vzgojno-varstvenih zavodov namreč določa da mora otroško varstvo prispevati kar 75 odstotkov dohodka za investicije. To pa bi bilo mogoče le na škodo redne dejavnosti. Zato koordinacijski odbor priporoča, da se sredstva za investicije sorazmerno zmanjšajo, skupnost otroškega varstva pa bi morala izdelati novo lestvico plačevanja prispevka za otroke v vzgojno-varstvenih zavodih.
S podobnimi težavami se spopada tudi skupnost socialnega skrbstva. Koordinacijski odbor je moral prvotni predlog zmanjšati za dober poldrug milijon novih dinarjev. Tako bi po novem predlogu koordinacijskega odbora za otroško varstvo letos lahko porabili nekaj nad 3,2 milijona dinarjev (0,389 odstotka prispevne stopnje), za izobraževanje 39,4 milijona (4,785 odstotka), za kulturo 3,2 milijona (0,388 odstotka) in za telesno kulturo 3 milijone dinarjev (0,363 odstotka od prispevne stopnje). Pri prvotnem predlogu je ostala le stopnja za socialno skrbstvo, za kar bi lahko porabili dobre 4 milijone dinarjev ali 0,49 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Prav tako je predlog, da se povečajo zneski in stopnje za anuitete, ki so prenesene iz dosedanje splošne porabe (proračuni) na skupno porabo. Za izobraževanje znaša to povečanje na leto 485.000 (0,059) in za
kulturo 1 /U.UUU dinarjev (0,02 odstotka).
Ob takšni razporeditvi sredstev in stopenj bosta nedvomno krajši konec potegnili kulturna in telesnokulturna skupnost; kar pa ni nič novega, saj tudi lani ni bilo bolje. Oglejmo si za primerjavo nekaj podatkov. Medtem ko v poprečju vsak Slovenec prispeva za kulturo 169 dinarjev, Škofjeločan 128, Kranjčan 150, Jeseničan 158 in Tržičan 169, je lani občan radovljiške občine prispeval le 127 dinarjev. Pri tem pa ni treba posebej poudarjati, da je radovljiška občina po teritorialni obsežnosti s tremi večjimi centri in večjimi industrijskimi naselji vse prej kot dovolj preskrbljena z ustreznimi prostori. V občini namreč deluje okrog 25 amaterskih kulturnih skupin, ki se nenehno širijo, medtem ko se denar za to delo sorazmerno manjša.
Če bi bila sprejeta predlagana stopnja koordinacijskega odbora (čemur pa je predstavnik kulturne skupnosti oporekal), bi bila letos poraba za kulturo le za 5 odstotkov večja od lanske, kar pa je za 6 odstotkov manj od tiste, ki je predvidena v republiški resoluciji.
Nekaj podobnega se obeta tudi telesni kulturi. V Sloveniji prispeva poprečno vsak prebivalec za to dejavnost 94 dinarjev, v Škofji Loki 99, v Tržiču 116, v Kranju 126, na Jesenicah 185 in v Radovljici je lani prispeval 86 dinarjev. Po predlogu koordinacijskega odbora bi bila letos radovljiška telesna kultura glede stopnje na predzadnjem mestu na Gorenjskem; na zadnjem mestu bi bila tokrat Škofja Loka. Lanska stopnja naj bi se sicer povečala od 0,30 odstotka na 0,364 odstotka, kar bi pomenilo 3 milijone dinarjev, vendar to ne bi bilo dovolj za uresničitev začrtanega programa. Predvsem bi zmanjkalo denarja za množični šport, za rekreacijo in za pospeševanje kvalitetnega športa.
Kljub prizadevanjem koordinacijskega odbora, da bi ta vprašanja ugodneje rešili, pa ti dve skupnosti najbrž nimata možnosti, da bi dobili več denarja. JR
zmaja.
V kratkem smo že zadnjič zapi- Ker je ta tako imenovana T-li-sali, da je radovljiška ALMIRA na nija spet nekaj novega v svetu sejmu mode v Ljubljani požela še mode, smo pri ALMIRINI kre-eno priznanje za svoje modne kre- atorki Vesni Gabrščik-Ilgo, ki je acije — diplomo ljubljanskega ustvarjala nagrajene modele, povprašali o tej novi modi in o Almiri-nih kolekcijah za letošnjo pomlad in poletje. Pa smo izvedeli marsikaj zanimivega o njihovih modnih zankah za pomlad in poletje, pa še za naprej. Njihovi letošnji materiali pomladi in poletja bodo lan, konoplja, naravne preje in razne mešanice le-teh in sintetike. V vseh kolekcijah bo prevladovala surova, naravna barva materialov.
Zanimiva je linija: ravna tuba-sta je, kroj v obliki črke T, poživljajo jo pa črte. Vse skupaj, ohlapne linije, široki rokavi, kapuce, zapenjanje s podolgovatimi gumbi in surovi materiali, pa deluje prav zares povsem arabsko.
Pri teh ozkih oblačilih je nujen razporek na krilu, žep pa je V stranskem šivu ali le nakazan. Tunike so dolge tako da jih bomo lahko nosile tudi kot obleko ali pa dodatek k hlačam.
Vse te modne novosti bodo vnesene v letošnjo Almirino redno kolekcijo, najbolj ekstravagantne pa bodo izdelovali za butike.
Poletne barve so svetle, poživljajo pa jih z dodatkom temnih rjavih in rdečih barv, prisotna pa bo tudi mornarsko modra in črna barva.
Tudi zimska sezona 1976-1977 predvideva še vedno to linijo; puloverji bodo daljši in bodo videti kot tunika. Puliji bodo spet debeli, iz mehkih, voluminoznih materialov — prevladovala bo alpaka. Pri debelih puloverjih z ovratnikom pa bomo še vedno oblekle spodaj tanek puli. Medtem ko letos veljajo zamolkli, zamazani toni, že zdaj napovedujejo za drugo zimo močne čiste barve: temno modro, rdečo, zeleno, črno in vijoličasto.
Hlač v letošnji kolekciji skoraj ni, ker pač prevljadujejo hlače iz blaga, če pa so, so ozke in ravne. Imeli pa bodo veliko izbiro kril in puloverjev v T-stilu, z ravnim izrezom na ramo.
Za vse, ki pa jim arabski stil ne bo čisto povšeči, naj povemo, da bodo še vedno izdelovali močne kolekcije iz njihove standardne proizvodnje iz shetlanda, klasične in z novimi športnimi šivi. Os-
dimna
Priporočila tržiškega komiteja
Pred 12. zasedanjem občinske konference ZKS Tržič, ki bo 17. februarja, se je v četrtek, 29. januarja, sestal komite občinske konference in razpravljal o predlogih sklepov konference.
Člani komiteja so predlogom sklepov marsikaj dodali. Predvsem so opozarjali na nekatere pomanjkljivosti družbenopolitičnega dela in njegove organiziranosti v tržiški občini. Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo bolj kot doslej postajati osnova partijskega delovanja, kar je še posebej poudarila nedavna 5. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in terjala tvornejše vključevanje komunistov v razreševanju problemov tam, kjer osnovne organizacije pa tudi stalni aktivi ZK delujejo. Poostriti kaže disciplino in odgovor-
nost komunistov, kar velja še posebej za področja, kjer se položaj ne premika na boljše in kjer ostajajo priporočila in sklepi neuresničeni.
Komite se je odločil sprotno ocenjevati položaj v družbenopolitičnih organizacijah in organih občinske skupščine, pri čemer ima in bo še imel pomembno vlogo aktiv komunistov v upravnih organih. Se posebej kaže biti po mnenju komiteja pozoren na sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino ter njenimi organi in na odpravljanje tako imenovanega »forumskega« dela. Z njim delegatski sistem in naša družbenopolitična praksa nimata nič skupnega. Precejšnjo težo sta imeli tudi vprašanji, kako je z oblikovanjem kadrovske službe in dopolnjevanjem izvršnega sveta občinske skupščine z
nepoklicnimi člani, za kar je bil že sprejet ustrezen odlok in začet postopek evidentiranja članov.
Razprava o položaju in delu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in delegatskega sistema nasploh za tržiški komite ni nova. Nekajkrat je že obravnaval to področje družbenega in političnega življenja, vendar je na zadnji seji ugotovil, da položaj le še ni takšen, kakršen bi moral biti. Družbenopolitični zbor pogosto išče pota k večji učinkovitosti in boljši povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami, ki so njegove delegate izvolile. Tudi pri drugih skupščinskih zborih povezava delegatov z volivci in občani še ni dovolj utečena. Bližnja konferenca SZDL o delegatskem sistemu bo imela zato obilo dela. Premalo organizirano je tudi delo delegatov za republiško skupščino.      J. Košnjek
Škornji za alpiniste
Čevljar Ivan Eržen nadaljuje tradicijo Erženove čevljarske družine v Mojstrani — Izdelal planinske čevlje za štiri naše alpinistične odprave
Priprave na mladinske delovne akcije stekle
Gorenjska mladina se bo letos poleg lokalnih akcij udeležila tudi republiških delovnih akcij v Suhi krajini in Brkinih in zveznih na Kozjanskem in Moravi — povečanje obsega delovnih akcij v počastitev 30-letnice delovnih akcij .— k sodelovanju pritegniti brigadirje — veterane
Kranj, 30. januar — Na prvi seji se je sestal štab za mladinske delovne akcije za gorenjsko regijo in sprejel program dela za letošnje leto.
Predstavniki gorenjskih občin so se dogovorili tudi za čas sodelovanja posameznih brigad na letošnjih zveznih in republiških akcijah. Gorenjski mladinci bodo skupaj z mladinci iz pobratenih in prijateljskih mest iz drugih republik sodelovali na zvezni akciji Kozjansko 76. V akciji Suha krajina 76 bo Gorenjska sodelovala z eno brigado, na akciji Brkini l^jbrigado, v kater bodo gorenjski ih»Uinci, in z brigado, v kateri bodo tudi mladinci s Koroške. Letos bo gorenjska mladina po več letih sodelovala tudi na zvezni akciji Morava 76.
Za sodelovanje na omenjenih akcijah se bodo lahko prijavili mladinci pri svojih osnovnih organizacijah. Družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah vsem udeležencem akcij zagotavlja izreden :io;>ust v času akcije in dijakom ter Študentom priznanje dela na akciji kot obvezno počitniško prakso.
Pokroviteljice gorenjskih »mla-<^iryskih vdeloyhUi bi^gfjd ,bodo_ orga-
nizacije združenega dela med njimi Sava iz Kranja, SGP Sava z Jesenice in Bombažna predilnica Tržič.
Ob letošnji 30-letnici prvih mladinskih delovnih akcij štab za mladinske delovne brigade pripravlja tudi več lokalnih delovnih akcij. Med njimi so najbolj pomembne: izgradnja   športnih   objektov ob
osnovni šoli Josip Broz-Tito v Pre-dosljah, popravilo ceste Tržič-Lom, popravilo mladinskega doma v Bohinju in pomoč pri elektrifikaciji vasi na Tolminskem. Najboljši brigadirji iz teh akcij se bodo lahko udeležili republiških in zveznih.
Novost letošnjih priprav je tudi vključevanje brigadirjev veteranov v pripravo za posamezne akcije. Njihove bogate izkušnje bodo prav gotovo prispevale k uspešnosti. Obenem teče tudi akcija za zbiranje in urejevanje dokumentacije o mladinskih akcijah, ki so se jih udeležili gorenjski mladinci. V načrtu je tudi razstava dokumentov fotografij o mladinskih akcijah na Gorenjskem. J. Poglajen
Ivan Eržen iz Mojstrane je čevljar že dobrih petdeset let. Čevljarska obrt je bila posel najprej njegovega očeta in vse družine, a ostal ji je zvest le Ivan, najstarejši otrok. Njegovi bratje in sestre, ki so v mladih letih pomagali očetu, so se zaposlili drugod in še tisti pomočniki, .ki so pomagali pri Erženovih, so si raje poiskali donosnejše in lažje delo po tovarnah. Ostal je le Ivan, ki je zdaj v pokoju, vendar je obdržal obrt Erženovih.
Potem, ko je Ivan Eržen prevzel delavnico sredi Mojstrane, ni več le popravljal čevljev, temveč se je lotil tudi njihove izdelave. Postal je pravi mojster pri izdelavi čevljev za hojo v gorah, za plezanje. V zibelki alpinizma, v Mojstrani, so bili dobri in zanesljivi čevlji za hojo in vzpone po gorah še kako iskani in zaželeni, zato so se alpinisti vedno obračali nanj. Mojster Eržen, kakor ga domačini tudi kličejo, je bil vedno pripravljen izdelati kar najbolj trdne in varne čevlje, škornje, »gojzarje« in postopoma je prejemal vedno več novih naročil od vsepovsod.
Nanj so se pred leti obrnili tudi člani prve odprave na Makalu, pozneje so ga zaprosili člani odprave na KangbaČen, izdelal je primerno obutev za mednarodno himalajsko odpravo, poskrbel pa je za varno hojo članov zadnje naše odprave na Makalu.
»Vedno sem izdeloval obutev za naše alpiniste,« pravi mojster Eržen, »za alpinistične odprave in za druge planince, ki bi radi zanesljive čevlje za v hribe. Dosti časa sem porabil za izdelavo posebnih škornjev za naše ,makalujevce', lani so jih naročili 12 parov, prejšnja leta pa sem jih izdelal več. To so visoki škornji iz jelenove kože, ki je gosta in gladka, tako, da je preprosto ni moč premočiti. Škornji, visoki do kolen, so morali biti dobro izolirani, biti so morali udobni (za tri številke večji od normalne velikosti noge), nepremočljivi in trdni. Noga se v njih ne sme preveč gibati, obenem pa se mora podplat izdelati tako, da je skoraj neupogljiv. V notranjosti je v škornju mehka koža in spet in spev mora biti kar najbolje izolirana.
Vse sem izdelal sam, poleg reo-
dobim kar najboljši material. Dela pa je bilo precej, saj so bili takšni škornji debeli in jih je bilo težko šivati.«
Ivan Eržen, sicer aktiven tudi pri pevskem zboru Jeklar in pri gasilskem društvu ter pri krajevni organizaciji ZZB NOV Mojstrana, je prijeten, tih in skromen, ter izredno dosleden pri svojem delu. Alpinisti, nadvse zadovoljni z obutvijo, ga vedno radi omenjajo in pohvalijo, saj jim je z veščo čevljarsko roko in s svojim znanjem izdelal izvrstno obutev. In tudi vsi tisti, ki se zavedajo tega, kaj pomeni primerna obutev v gorah, ročno izdelana in zato izredno kvalitetna, radi potrkajo na vrata čevljarske delavnice v Mojstrani. D. S.
Pa končanem delu'—•'Foto: J. Poglajen'
•t <-» s
v it t o "t i
nega^aj le material so jpres^r,- A dflal o^ei\ zf štii\ qlp nen   sami.v Z^elp ^ težko, namreč, J>dprfiHe.- foto-^P^an
Mojster Eržen iz Mojstrane je iz-qlpinisti£nf
50^37650^310^68873731637^937644^80^93^^^67^^885^18^^0108710572866930^^^06415457597110614467376^1656750^10^737^867^2638562^^^28^^2773278967^01615^2186271801^12288327732^364634^426^516
VSAK PETEK
NA 4 STRANEH
Podaljšane počitnice so šolarji izkoristili za razvedrilo na snegu. — Foto: F. Perdan
Za 8. marec z Glasom in Alpeturom v Benetke, Padovo, Gardo in Verono
Drage bralke!
8. marec je že tak praznik, ki je samo naš in tudi letos bi ga rade kar najlepše praznovale.
Pri GLASU smo tokrat prišli na idejo, da bi vam organizirali za ta praznik lep izlet. ALPETOUR nam je ponudil dvodnevni izlet v Italijo z ogledom nekaj biserov severnih italijanskih mest: Benetke, Padova, Garda in Verona. Će bi torej rade za letošnji 8. marec res nekaj lepega doživele, vas vabimo z nami.
Program je naslednji:
L dan, 6. marca: odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj izpred hotela CREINA. Vožnja skozi Ljubljano, po avto cesti mimo Postojne. Prestop jugoslovansko-italijanske meje v Gorici. Dalje po avto cesti do Mester in v Benetke. Predviden prihod okoli 10. ure. Postanek za ogled mesta (trg sv. Marka, bazilika sv. Marka, doževa palača, most vzdihljajev). Po ogledu nadaljevanje potovanja do Padove, kjer bo postanek za ogled glavnih znamenitosti (cerkev sv. Antona Padovanskega itd.). Pozno popoldne nadaljevanje potovanja po avto cesti v znano letovišče Garda ob največjem italijanskem jezeru Lago di Garda in naprej ob jezeru do Bardolina, kjer se bomo nastanili v hotelu IDANIA. Tu bo tudi večerja in prenočišče.
2. dan, 7. marca: po zajtrku vožnja z avtobusom ob jezeru na polotok Sirmione, kjer bo prosto za sprehode in ogled Catullovih jam. Opoldne povratek v hotel, kjer bo kosilo. Popoldne vožnja do Verone, kjer bo postanek in ogled znamenitosti. Pozno popoldne povratek proti domovini. Prestop meje v Gorici. Prihod v Kranj do 22. ure.
Cena izleta je: 700 din
V ceno je vračunan prevoz z udobnim turističnim avtobusom na navedeni relaciji, prevoz s hi-drobusom po beneških kanalih, polni penzion v Bardolinu, vstopnina za Catullove jame, vodstvo in organizacija izleta.
Ob prijavi je obvezna akontacija 300,00 din po osebi, ki se vračuna v stroške potovanja in ki v primeru odpovedi po zaključnem roku prijav (10 dni pred potovanjem) zapade v korist agencije.
Vsak izletnik mora seveda imeti svoj veljavni potni list. Vsak lahko vzame s seboj 1000 dinarjev v bankovcih po 50 in 100 din ter katerokoli tujo valuto z bančnim potrdilom.
IN ŠE PRESENEČENJE ZA NAŠE    NAROČNICE: dve
naši stari naročnici in ena nova naročnica, ki bo naročila GLAS do žrebanja, to je do 25. februarja, bodo šle z nami zastonj!
Torej, drage bralke, tiste, ki že dalj časa mislite naročiti GLAS, pohitite, morda boste prav vi naša srečna sopotnica po severni Italiji. Izleta se bo udeležila tudi naša novinarka (da bo vse po žensko) in bomo o izletu tudi pisali. Prijave sprejemajo v ALPE-TOUROVI turistični agenciji v hotelu CREINA v Kranju (informacije na tel.: 23883, 60960 in 75189).
Dober obisk v Zbiljah
Zbiljsko jezero je bilo lani dobro °biskano, saj so člani domačega turističnega društva z uspešnimi pripravami turistično sezono podaljšali na skoraj šest mesecev. S prostovoljnim delom so uredili sprehajalne poti ob
jezeru, skozi vse leto so čistili obalo, pripravili so tudi dovolj parkirišč. Številnim obiskovalcem so bili na voljo številni čolni za vožnje po jezeru, plesni večeri pa so privabljali predvsem mlajše obiskovalce. -fr
Kdo je vodilni
V britanskem biltenu DUNCHURCH INDUSTRIAL STAFF COLLEGE so prijatelji našli zanimivo »novo definicijo managerja, katero sem nekoliko »ponašil« in napravil definicijo »vodilnega«:
Vodilni delavec je človek, ki mora
— odločiti, katere naloge je treba opraviti in zadolžiti mora ustrezno število podrejenih za njihovo izvedbo. Pri tem mora
— poslušati ugovore in spreminjevalnepredloge:
• naj se stvari ne lotijo
• naj se je loti kdo drug
• naj se je lotijo drugače. Nadalje mora
— spremljati potek izvedbe in ugotoviti
• ali je naloga opravljena, in
• če ni opravljena, poslušati opravičila tistega, ki bi moral nalogo opraviti; nato mora
— ponovno spremljati potek izvedbe naloge in ugotoviti, ali je sedaj naloga opravljena. In če je, lahko ugotovi, da je sicer naloga opravljena, vendar nezadovoljivo, torej mora pokazati, kako bi jo morali opraviti. Ker pa je naloga že opravljena, mora skleniti, da vse ostane kot je, saj se spremeniti pač nič več ne da. Seveda pa mora
— razmisliti, če ne bi morda kazalo zamenjati tistega, ki nalog ne more v redu izpolnjevati, vendar mora pri tem upoštevati možnost, da bi bil po vsej verjetnosti naslednik lahko enako slab, če ne še slabši...
In končno
— pretehtati mora, koliko enostavneje in bolje bi nalogo opravil sam, če bi se je lotil. Končno z žalostjo ugotavlja, da bi jo on opravil v 20 minutah, tako pa je, kot se je izkazalo, potreboval dva dni, da je približno ugotovil, zakaj je nekdo potreboval tri tedne, da jo je opravil nezadovoljivo. rc
Olimpijske igre v zavesti nastopajočih
Tekmovalni duh starodavne helenske omike ponovno oživlja. V teh dneh je najbolj očiten na Tirolskem, na snežnih strminah, pobočjih in ledu na dvanajsti beli olimpiadi najboljših športnikov zimskih panog. Pogled sveta je usmerjen na tekmovanje. Bolj ali manj popolno se že uresničujejo napovedi, kateri športniki bodo v sedemintridesetih panogah dosegli najboljše uvrstitve in dopolnili zgodovino iger.
Predolimpijske priprave so sklenjene, tekmovalna mrzlica se stopnjuje, obremenitev zavesti tekmovalcev pa se veča. Med njimi ni slabih športnikov. Vsi so se na tekmovanje v okviru možnosti dobro pripravili. Tekmovanje se spreminja v zagrizen boj tehničnega znanja, kondicije, taktike — v boj volje, pameti, živcev in značajev športnikov. Vsak bo skušal potrditi pričakovani uspeh. Notranje besede — moram, hočem, morem bodo postajale vse bolj glasne. A željo po uspehu bo spremljala odgovornost do domovine, do samega sebe, do kritično razpoloženega občinstva in uspešnega poslanstva na igrah.
Koliko je bilo prevoženih, presmučanih ali predrsanih kilometrov, koliko napora je terjalo urjenje tehnike — pa majhen spodrsljaj, trenutki neopreznosti, zmedenosti ali omahljivosti zavesti in splahnela so olimpijska upanja.
Tekmovanje v vsaki olimpijski panogi zahteva posebne napore zavesti in njenih dejavnikov. V alpskih panogah je več živčnega napora. Že na samem startu se je potrebno umiriti, se znebiti neprijetnih ! misli, čustev in počutij, zagotoviti natančno in pravilno gibanje. Smučar mora obvladati smuči, strmino, vratca, hitrost, a znati mora pogasiti notranji nemir, posebno v kritičnih trenutkih.
Skoki ali poleti zahtevajo odločnost, prisebnost, pogum-nost, dovolj zbranosti in popolno tehniko. Že na vrhu zaletišča se zasuje polet. Po odločnem startu skakalec drsi po zaletišču, se učinkovito odrine, leti po zraku in pri tem kar najbolj izkoristi aerodinamične zakonitosti, da bi poletel čim dlje in pristal dovolj zanesljivo. Vendar so pri tem težave. To so gneča na startu, dolgotrajno živčno utrujajoče čakanje, neugodne vremenske razmere, trenutki negotovosti ipd.
Smučarski teki terjajo vztrajnost, trdoživost in ne-uklonjenost. Dejavniki uspeha so v uresničevanju taktičnih nalog, premagovanju utrujenosti ali celo bolečin, dobra kondicija in volitivna priprava.
Hokej je bojevita, hitra, napeta, napadalna in včasih celo preveč agresivna igra. V njej se včasih uveljavljajo še prvine borilnih športov. V treningu nekaterih poklicnih moštev so celo sestavine boksa, da bi bili morebitni udarci bolj šolani, a manj pretepaški in da bi se igralci obogateni z boksarskim znanjem počutili bolj močni, samozavestni in gotovi. Uspeh igre je v trdnosti posameznikov, povezanosti moštva, v borbenosti, strpnosti, v izredni kondiciji in v mojstrski tehniki. Igralci, ki znajo krotiti sebe, lahko bolj pomirjevalno vplivajo na soigralce, razvijajo udarno moč vsega moštva in stopnjujejo voljo do uspeha.
Danes je v vrhunskem športu vse manj prepuščenega muhastemu naključju, sreči ali upanju na uspeh. Znanstveniki nenehno prodirajo v zakonitosti športa. Njihova spoznanja, uresničena v praksi, večkrat postajajo ponovna potrditev znanstvene stopnje.
Nastop na olimpijskih igrah ni lahek. Na njih celo klonejo že uveljavljeni športniki. Olimpijski zgledi in vzori so zmeraj učinkoviti pobudniki razvoja športa, v katerem ne gre zaostajati, saj šport povezuje narode, je učitelj pravičnosti, glasnik miru, čistega, častnega in plemenitega tekmovanja, ki naj bi se kazalo na vseh tvornih področjih človeškega življenja.
Jože Ažman
kino
Kranj CENTER
6. februarja amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 16., 18. in 20. uri
7. februarja amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. SPOMINJAM SE ob 22. uri
8. februarja domači barv. dok. in risani film MALI ClJDEZl VELIKE NARAVE ob K), uri, amer. barv. pust. KRALJlClNA OGRLICA ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital,-amer. barv. akcij, drame KRVAVA BRATA ob 21. uri
9. februarja ital. barv. SPOMINJAM SE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZlC
6. februarja amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 16., 18. in 20. uri
7. februarja amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 16. uri
8. februarja amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 14. in 18. uri, amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 16. uri, premiera ital. barv. komed. PUNTARSKI PROFESOR ob 20. uri
9. februarja ital. barv. komed. PUNTARSKI PROFESOR OB 16. in 18. uri, amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA - ZADNJIC! ob 20. uri
Tržič
6. februarja amer. barv. vestem BIVŠI PRIJATELJ KID ob 18. in 20. uri
7. februarja amer. barv. vestem BIVSl PRIJATELJ KID ob 18. in 20. uri
8. februarja amer. barv. pust. ŽRTVOVANI ob 15., 17. in 19. uri
9. februarja amer. barv. pust. ŽRTVOVANI ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
7. februarja amer. barv. fant. DELFINOV DAN ob 16., 18. in 20. uri
8. februarja amer. barv. vestem BIVŠI PRIJATELJ KID ob 15., 17. in 19. uri
9. februarja franc. barv. krim. VOZOVNICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
8. februarja nem. barv. vestem A PAŠI ob 16. uri
Škofja Loka SOKA
6. februarja amer. barv. komed. LOPOVI SO MED NAMI ob 18. in 20. uri
7. februarja franc. barv. pust. ZORRO ob 17.30 in 20. uri
8. februarja franc. barv. pust. ZORRO ob 17.30 in 20. uri
Železniki OBZORJE
6. februarja franc. barv. pust. ZORRO ob 20. uri
7. februarja amer. barv. drama LJUBEZENSKA PESEM ob 20. uri
8. februarja amer. barv. komed. LOPOVI SO MED NAMI ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
6. februarja franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 17. in 19. uri
7. februarja amer. barv. krim. ZELO ob 17. in 19. uri
8. februarja amer. barv. krim. ZELO ob 17. in
19. uri
9. februarja amer. barv. vestem ZLATO IN WHISKYobl7. in 19. uri
Jesenice PLAV2
6. februarja špan. barv. CS vestem SAM PROTI BANDI ob 18. in 20. uri
7. februarja amer. barv. vestem ZLATO IN WHISKYobl8. in 20. uri
8. februarja amer. barv. vestem ZLATO IN WHISKYob 18. in 20. uri
9. februarja amer. barv. krim. ZELO ob 18. in
20. uri
Kraljičina ogrlica
Michael York, Olivver Reed, Raquel Welch, Charlton Heston, Fay Dunaway itd., sama znana imena v še bolj znanem delu Trije mušketirji, ki se je zaradi režiserjeve predelave preimenovalo v Kraljičino ogrlico. Pa saj tako ali tako, v knjigi kakor na filmskem platnu, ne gre za kaj bolj nepomembnega, kakor je kraljičina stiska, ko bi morala nositi ogrlico, soprogovo darilo, a jo je bila poklonila oboževalcu (ganljiva gesta), mušketirji pa, obesek, modni obesek tistega časa, so bili pripravljeni žrtvovati življenje za srečni zaključek galantne afere svojih rednikov. In osovraženi Richelieu, sicer ustanovitelj Akademije nesmrtnikov (1635. leta), je seveda povsem nemočen pred mentalno plitvino, zato ga tudi naredijo soudeleženca pri dvornih zakulisnicah.
Kraljičina ogrlica pa bi sploh ne bila zanimiva, če bi bila le slikovna ponazoritev, ilustracija ali celo prepis romantičnega romana dvomljive kakovosti, in zato tudi toliko bolj znanega ter priljubljenega; režiser Lester je z galerijo igralcev, pa s smešenjem, skorajda s karikiranjem »velikih« dogodivščin literarno predlogo pravzaprav požlahtnil: s kritičnim komentarjem nam je pokazal dokument obravnavane dobe, pogled sodobnika na neresnično privzdignjeni »čas«, s čimer pa je še mimogrede opozoril na stereotipnost romantičnih junakov ter obračunal z neokusnostjo. Film torej ni le smešenje mušketirstva, ampak tudi našega preveč resnega gledanja roman-siranega preteklega časa, ko nam kaže »resnično« sliko okolja, kakršnega nežna romantika ne bi bila mogla zapisati. Nasproti dvornim in sploh elegantnim ceremonialom vidimo pariške ulice, kamor z oken mečejo fekalije, uboštvo in gnus.
J. Poštrak
Dovje Mojstrana
7. februarja amer. barv. ljub. drama POLETJE 42 ob 18. in 20. uri
8. februarja amer. barv. CS akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 18. in 20. uri
Kranjska gora
7. februarja amer. barv. CS akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 18. in 20. uri
8. februarja franc. barv. komed. DVE DE K LETI V ENI PIŽAMI ob 18. in 20. uri
Radovljica
6. februarja amer. barv. ENCOKI CHARLIE ob 20. uri
7. februarja ital. barv KRUH IN ČOKOLADA ob 18. uri, amer. barv. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri
8. februarja amer. pust. TARZAN IN ZENA LEOPARD ob 10. uri, slov. barv. MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 16. uri, tal. barv. NOČNI PORTIR ob 18. uri, amer. barv. ENO-OKI CHARLIE ob 20. uri
9. februarja ital.-amer. barv. LOV ZA PLENOM ob 20. uri
Bled
6. februarja amer. barv. KRVAVI JASTREBI NAD ALJASKO ob 20. uri
7. februarja amer. pust. TARZAN IN ZENj* LEOPARD ob 18. uri, ital. barv. NOČNI PORTIR ob 20. uri
8. februarja amer. pust. TARZAN IN .J'NA LEOPARD ob  14.  uri,  amer. NAJDALJŠI DAN ob 17. uri, ital. barv. KRUH IN ČOK LADA ob 20. uri
9. februarja amer. barv. ENOOKI CHARLIE ob 20. uri
Iskra poje
Komisija za kulturo pri KS OO ZSMS v delovni organizaciji Iskra Elektromehanika v Kranju bo v začetku marca na Laborah pripravila zabavno glasbeno prireditev ISKRA POJE. To bo tekmovanje pevcev-amaterjev, ki so zaposleni v delovni organizaciji Iskra Elektromehanika Sodelovali bodo lahko pevci vseh starosti. Vsak bo zapel po eno popevko, lahko pa tudi narodno pesem ali opereto. Ocenjevala jih bo žirija občinstva in posebna izbrana žirija, ki jo bodo sestavljali trije glasbeniki.
Glavni pobudnik in organizator prireditve je Miro Erzin, ki je dejal: »Zabavno glasbena prireditev Iskra poje je ena redkih kulturno-zabavnih   prireditev v naših delovnih organizacijah. Naša prireditev bo sestavljena iz dveh delov, in sicer bo v drugem delu zabavni program s skupine Dar in  njenimi  gosti.  Skupina • Dar pa bo spremljala pevce tudi v ■ prvem tekmovalnem delu. Upam, | da bo prireditev uspela in želim, , da bi kaj podobnega organizirali -tudi v drugih delovnih organiza- I cijah.« F. Erzin
Želi si sodelovanja z brniškim letališčem
TD Šenčur bo letošnje leto začelo z razvojem poslovnega turizma v Šenčurju. Za začetek bodo pripravili nekaj sob za prenočišča, po katerih ljudje, ki prihajajo službeno na let lišče, že veliko sprašujejo. Šenčur-jani pa jim do danes niso mogli ponuditi niti najbolj skromne sob'^ Zato si TD Šenčur prizadeva in čimboljšega sodelovanja z brnišk* letališčem. Vzporedno s poslovnim turizmom se bo razvijal tudi kmečki in športno-rekreacijski turizem.
F. Erzin
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
PETEK, 6. februarja, ob 16. uri otvoritev RAZSTAVE GLEDALIŠKE FOTOGRAFIJ' v stebriščni' dvorani Gorenjskega muzeJw. Kranj;
SOBOTA, 7. februarja, ob 19. uri OTVOR TEV  TEDNA   SLOVENSKE DRAME ob   19.30   -   I.   Cankar:   HIŠA MARIJ. POMOČNICE; uprizori PG Kranj;
NEDELJA, 8. februarja, ob 19.30 - M. . n helič: SVET BREZ SOVRAŠTVA; uprizor Slovensko narodno gledališče Maribor;
PONEDELJEK, 9. februarja, ob 16. uri zaključena predstava za EAŠC Kranj, in ob 19.31
- A. Leskovec: DVA BREGOVA; uprizori Stalno slovensko gledališče Trst;
ob 18. uri v Delavskem domu Kranj, vhod 6
- R Šeligo: ŠARADA ALI DARJA; uprizori Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana.
8. stran — Glas
družinski pomenki
Petek, 6. februarja 1976
Prepečeni skutini cmoki
Potrebujemo: 20 g kvasa, pol kg moke, 2 jajci, 6 dkg masla, četrt kg skute, 2 del mleka, sol.
Kvas umešamo s pol skodelice mlačne vode. Moko, jajca, kvas, stopljeno maslo, pretlačeno skuto, mleko in sol ugnetemo v testo. Pokritega pustimo 10 minut vzhajati. Nato iz testa oblikujemo osem cmokov in jih denemo v poma-ščeno posodo ali pekač ter pustimo še kakih 10 minut, da narastejo. Potem jih potisnemo v segreto pečico in pečemo okoli 40 minut, da lepo porjavijo. Pečene ponudimo s kompotom.
Nega nog
Poleti že še poskrbimo za lep videz svojih nog, pozimi pa, ko noge skrivamo v zaprtih čevljih, le redko nanese priložnost, da naše bolj ali manj urejene noge vidi še kak par oči razen naših. Verjemite, če bi vsi tako skrbeli za noge kot skrbimo za svoje roke, bi pedikerji imeli zelo malo dela.
Ena najpogostejših nadlog, ki se pojavlja na nogah, je zadebeljena koža na petah in prstih. Nadloge se lotimo z veliko tople vode, malo mila in kopalne soli, s kamnom plovcem, ki ga kupimo v drogeriji ali pa s kovinskim strgalcem, ki pa je nekoliko manj dober kot plovec. Noge namakamo v topli vodi kakih 20 minut, da se koža res dobro omehča. Nato se previdno lotimo drgnenja zadebeljene kože. Če z drgnjenjem ne gre vsa proč, je nikar ne režimo, pač pa postopek ponovimo čez nekaj dni, v najhušjih primerih pa poiščimo pe-dikerja. Noge nato z brisačo temeljito osušimo, posebno še med prsti in pod blazinicami prstov: v kožnih pregibih ne sme biti vlage, saj se tam kaj hitro naselijo razne glivice, ki kožo razjedajo in povzročajo dodatne težave. Nogam nato privoščimo masaže s kremo.
K"tO so na vrsti nohti. Prirežemo jin na kratko in ravno, sicer se rado zgodi, da pride do vnetij in obnoht-nih ognojkov. Nohte lahko ob koncu tudi lakiramo. Če se nam noge močno potijo tudi pozimi, uporabljajmo kako posebno sredstvo proti potenju, ki nam ga priporočijo v lekarni. Vsake nekaj časa pa čevlje obrišemo s kosmom vate, ki smo ga namočili v navaden alkohol.
s šolskih klopi
Otrok in spanje
Majhen otrok potrebuje spanje, to je staršem dokaj jasno pa tudi otroku, saj mora, da preživi dvanajsturni dan, nekaj ur v tem času tudi počivati. Navadno se otrok veseli popoldanskega spanja, ker je po tekanju, posebno če je to zunaj na svežem zraku, in igfanju z vrstniki počitka in spanja pošteno potreben. Če pa mu igro in naravno potrebo po gibanju kakorkoli zaviramo in ne pustimo, da se otrok pri tem dokaj utrudi, se bodo seveda pojavile težave takrat, ko bomo dajali otroka k popoldanskemu počitku. Starši pa se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da tudi mali otrok dorašča in morda ni več potreben popoldanskega spanja.
Dojenček potrebuje od 16 do 20 ur spanja na dan, otroci od drugega do
Letošnja smučarska moda se ni kaj prida spremenila v krojih: nove so morda le barve, prevladujejo pa enobarvni kompleti.
Ob oraču portret učenca
»Vzpenjal sem se po strmem pobočju in kmalu prilezel na vrh hriba.
Pred očmi se mi je razprostrla ozka dolina in v njej majhna njiva.
Enakomerno nagnjen naprej je težko, ko da se mu zemlja oprijemlje nog in jih vleče vase, stopal za plugom.
Krmaril ga je s krepko roko, ga potiskal v zemljo tako, da je svetlo železo ranilo celino kot oster nož zareže hleb kruha.
Injekcije
»No, sedaj bomo poslušali koncert za dve violini in orkester!« je dejal tovariš in položil ploščo na gramofon. Začuli so se cvileči glasovi, ki so vsem šli na živce. »Koliko lepše bi bilo, če bi sredi razreda položili na tla mačko in ji stopili na rep!« sem pripomnila in podprla glavo. Tudi ostali so si podpirali buče, v katerih je nekaj slame, a še ta začenja počasi razpadati. Nobeden ni zadremal kot pri ostalih predmetih, ker so bili glasovi, ki so prihajali iz gramofona, zelo hrupni. Tedaj pa je nekdo potrkal in odprla so se vrata. Med njimi je stala tovarišica tajnica, ki je zaklicala: »Cepljenje!« Nemo smo se zazrli vanjo in čez nekaj Časa butnili iz klopi. Že ko smo stopili na hodnik, nam je,v'nos udaril neprijeten vonj. Stopali smo po stopnicah in se približevali usodnemu kraju kakor obtoženci, ki gredo na vislice. Približali smo se zdravnici in sestri in ena od njih, ki nam je pošiljala bolečine v roke, je bila prava reklama za aero barvice. Pobarvana je bila kakor pravi lepak: nad očmi, pod očmi, po ustnicah, licih. Skoraj se ni videla iz svojih kozmetičnih preparatov. Stala je kot Napoleon pred svojo vojsko in v roki držala iglo, ki se nam je zdela še trikrat večja, kot je bila v resnici. Zavihali smo si rokave in stopali po »prijetne občutke«. S kislimi obrazi smo se vračali v razred, a kmalu so se razjasnili, zakaj bilo je prepozno, da bi pisali šolsko nalogo.
Toda drugi dan so nam nosovi stali levo, desno, noben pa naravnost, zakaj bolečine v roki so se stopnjevale.
Vanda Križnar, 8. b r. osn. šole j, Jvana Tavčarja, Gorenja vas
Kot mrtve so padale stran mogočne brazde, hotele so ubežati temu nenadnemu napadu.
Iz zoranega dela njive se je kadilo, kakor bi med rjavimi grudami nekaj tlelo.
Obrnil sem se in se začel vračati proti domu.
Kdaj bo ta orač prenehal z delom. Mogoče šele takrat, ko bo ves zrak dišal po pravkar ranjeni, topli domači prsti?«
Tako je Zoran Jelovčan, učenec 7. razreda iz Gorenje vasi v Poljanski dolini videl in opisal orača. Droben, za vas in vaščane popolnoma vsakdanji dogodek. Tako vsakdanji, da ga večina ljudi najbrž niti opazila ne bi in mune bi posvetila nobene pozornosti. Prav taksni drobni in vsakdanji dogodki pa pritegnejo Zorana, da vzame papir in napiše, kar je videl in občutil.
Z njim sem se prvič pogovarjala pred dobrimi tremi leti. Takrat, ko je kot učenec četrtega razreda zmagal na tekmovanju Vesela šola, ki ga je razpisalo glasilo Pionirski list. Kasneje je v Veseli šoli — učenci iz vse Slovenije se pomerijo v različnih splošnih znanjih in znanjih iz šolskega učnega programa — zasedel enkrat drugo in enkrat tretje mesto.
Pred nekaj dnevi sem se z njim ponovno srečala. V našem uredništvu smo mu podelili nagrado za najboljši prispevek v rubriki iz šolskih klopi — GEHA pero. To pot je nagrado za najboljši prispevek dobil že drugič. Prvič pred dvema letoma.
Za svoja leta je skoraj preresen fant. Enako rad ima matematiko kot slovenščino, enako rad računa, kot zapisuje, kar je videl in občutil. Zna prisluhniti trepetu narave, dogodkom v okolici in se poglobiti v matematične probleme. Le za šport ni preveč navdušen. Rad ga ima, a ne toliko, da bi opustil matematiko ali pisanje. Za žogo ali tek mu enostavno zmanjka časa.
Zaradi enake ljubezni do pisanja in matematike se tudi še ni odločil za poklic. Pravi, da bo nadaljeval na gimnaziji in v štirih letih bo že spoznal, za katero smer se bo odločil.
L. Bogataj
četrtega leta pa 12 do 15 ur, od tega uro do dve čez dan. Otroci od četrtega leta do devetega leta naj spijo od 10 do 13 ur, otroci od 14. leta starosti pa še vedno do 10 ur na dan.
Če otrok nikakor noče več spati popoldne, ga seveda ni treba več siliti. Otrok pa bo kar najdlje obdržal navado popoldanskega spanja, Če mu bomo omogočili veliko bivanja na svežem zraku. V posteljo naj otrok leže pomirjen, poklepetajmo z njim, ne jezimo se nad njim tik pred spanjem, ne strašimo ga z nemogočimi bavbavi, ki ga bodo »vzeli«, če ne bo hotel spati. Z materjo ali osebo, ki zanj skrbi, naj se otrok tik pred spanjem poslovi prijateljsko in ne v pretečem tonu, kaj se bo zgodilo, če ne bo zaspal. Nikoli ne sme imeti otrok strahu pred tem, da bo sam. Če se bo otrok v postelji le igral, lezel na tla in počenjal druge reči, je pač napočil čas, ko spanja čez dan ne potrebuje več.
Če še ne veste
Zelo stara metoda čiščenja preprog je letošnjo zimo možna šele sedaj, ko je zapadlo poštenih nekaj centimetrov snega. Če hočemo torej na sveže zapadlem snegu iztepsti prašno preprogo, moramo vedeti, da preprogo razgrnemo s kosmato stranjo na sneg, tolčemo pa po hrbtni strani. Na koncu preprogo očistimo še z metlico.
Kdor visoko leta, nizko pade
Bilo je pred šolskim tekmovanjem v atletiki. Tekmovali so šesti, sedmi in osmi razredi. Neki učenec Uroš iz osmega razreda se je hvalil, kako bo njihov razred premagal vse ostale razrede. Govoril je, da bodo gotovo prvi na tem šolskem tekmovanju, da jim bo on prinesel zmago v teku na tisoč petsto metrov. Kazal jim je svoje mišice in se bahal z vso svojo neumnostjo.
Čez nekaj dni je prišel tudi dan šolskega tekmovanja v atletiki. Sprva so tekmovali v skokih v daljino in višino in po teh veščinah je bil osmi razred, v katerem je bil Uroš, prvi na lestvici. Čez nekaj trenutkov so gledalci zagledali tekače na tisoč petsto metrov. Med njimi je stal tudi bahavi Uroš. Starter je dal znak in tekači so se pognali v dir. Uroš je skoraj ves tek vodil. Gledalci so navdušeno navijali. Toda sto metrov pred ciljem je Uroš omagal. Zgubil je vso moč. Prehitel ga je najslabši učenec in potem še vsi drugi. Uroš je pritekel na cilj zadnji.
Bahavi Uroš si sedaj niti govoriti ni upal. Svojemu razredu je prinesel poraz. Učenci drugih razredov pa so govorili: »Kdor visoko leta, nizko pade!« in se zraven smejali.
Milena Ješe, 6. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Slika v stanovanju
Zelo malo je prostorov v stanovanju, kamor ne bi sodila slika. Človek že od nekdaj krasi stene svojega bivališča z najrazličnejšimi podobami in prav težko bi našli stanovanje, kjer so na slike popolnoma pozabili.
Če pogledamo najprej predsobo, kaj sodi vanjo. Primerne so tako fotografije, lahko povečane, grafike, bakrorezi, koledarski listi. Za spalnico smo navadno v zadregi, kaj naj obesimo po stenah. Izogibajmo se standardne povečane poročne fotografije tik nad zakonskima posteljama. Seveda so lahko tudi v spalnici fotografije nam najbližjih. Bolje je če slik ne obešamo v sredino nad posteljama; pritrdimo jih asimetrično na levo ali desno stran. Slike so primerne tudi na levi ali desni strani ogledala v spalnici.
V kuhinji navadno slik ne obešamo, pač pa stene prepustimo raznim dekorativnim predmetom kot so poslikani krožniki, izdelki iz slame in podobno. V dnevno sobo sodi slika večjega formata: raje pa se odpovej-mo pristnemu kiču in obesimo dobro reprodukcijo. Zadostna je le ena večja slika, če pa imamo recimo ciklus grafik, ki sodi po tematiki skupaj, bomo seveda slike obesili v skupini. Če imamo več slik, jih od časa do časa zamenjajmo.
Slike, kot vemo, obešamo v višini oči. Če gre za lepše in umetniške slike, zaslužijo, da jih dodatno osvetlimo, saj bodo le tako prišle do veljave, nam pa bodo v veselje in zadovoljstvo.
marta odgovarja
Lončki s cvetjem in zelenjem v stanovanju bodo vse kaj drugega, če jih bomo postavili v ličen pleten za-bojček, ki smo ga morda napravili sami iz tankih upogljivih deščic.
Vile
Vile so se vam hvalile, da jim hvalo vsi poj o, pa so čisto pozabile, da so vile .— za seno.
Jolanda Bavec, 4. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
Kaj mi pomeni knjiga
Pri nas doma imamo mnogo lepih knjig. Morda sem knjige prav zato vzljubila. Veliko mi pomerujo in so mi kakor dobre prijateljice, ki mi pripovedujejo čudovite zgodbe. Posebno rada imam pravljice in partizanske zgodbe.
Ko sem bila majhna, mi je očka velikokrat bral. Zelo rada sem ga poslušala. Danes berem sama in sem zato redni gost knjižnice. Veliko knjig sem že prebrala in zvedela toliko novega, da bi težko o tem vsem pisala. Zanimive so tudi knjige s slikami o raznih dogodkih, prirodnih zanimivostih, o živalstvu, rastlinah, mestih, o ljudeh in še o marsičem.
Knjige me veliko naučijo, zato jih bom imela rada. Spremljale me bodo povsod in ko bom imela svojo sobo, si bom ustvarila lastno knjižnico.
Tanja Polajnar, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka, novinarski krožek
Zaželela sem si V deželo domišljije
Mama me je pokrila z odejo, ugasnila luč, voščila lahko noč in zaželela sem si, da bi bila v čudežni deželi.
Kar naenkrat sem se znašla pred dolgimi stopnicami. Stopila sem nanje in kar same so me odpeljale pred velikanska vrata. Prijela sem za kljuko, ki je strašno zaškripala in stopila sem v majhen park s košatimi smrekami. Igrala sem se z razigranimi, cveticami in poslušala žvrgolenje ptic. Veseli otroci so sedeli pri srebrnem vodnjaku in lizali čokoladni sladoled. Punčka z rumenimi kitkami je sedela ob jeze-
ru in strmela v bele galebe. Znašla sem se pred napisom: dežela igrač. Zagledala sem vlake, železnice, letala in sploh igrače vseh vrst. Usedla sem se v letalo in zletela pod nebo. Kar naenkrat sem začutila, da padam. In res sem padla. Znašla sem se na tleh v sobi. Zraven mene je stala mama.
Mami sem povedala vso zgodbo, a se mi je le smejala.
Tatjana Sušnik, 5. a r. osn. šole ; j Stanka Mlakarja, Šenčur
Janja iz Kranja — Iz temno modrega blaga bi rada imela zimsko jakno. Košček blaga prilagam. Jakno bi kombinirala s kožo ovčke. Prosim za model. Stara sem 19 let, visoka sem 169 cm, tehtam pa 61 kg.
Marta — Jakna za vas je daljša, poloprijeta s krznenim ovratnikom in obrobo spodaj. Zapenja se z grobo zadrgo. Zadrge so tudi na rokavih in žepih.
Sneg me je razveselil
V ponedeljek zjutraj sem se zbudila. Čudno se mi je zdelo, zakaj je moja soba tako svetla. Pogledam proti oknu in vidim sneg. Tako sem bila vesela, da sem kar skočila iz postelje in zavpila: »Hura, sneg je zunaj!« 2e sem mami govorila, da bomo morda šli v Martuljek, ker je padal sneg. Ko sva šli s prijateljico Darko v šolo, sva se kepali. V šoli sem kar naprej pogledovala skozi okno, če še pada sneg. Bala sem se, da ne bi prenehal. Ko sem prišla iz šole, nisem imela toliko časa, da bi kaj pojedla. Hitro sem se preoblek-la, poiskala sanke in že sem bila na snegu.
Mojca Sokalič, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
Kdo je to napisal?
Rešitev prejšnje uganke je bila — Dragotin Kette: Sultan in kužek. Izžrebali smo Danico Trček iz osnovne šole padlih prvoborcev Ziri. OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ ji za nagrado podarja knjigo SLOVENCI 'NA KOROŠKEM, ki ji jo bomo poslali po pošti.
Tokrat pa zastavljamo težje vprašanje in bomo posegli v klasiko naše ustvarjalnosti. Pesnika pa vsi prav dobro poznate. Vprašujemo po naslovu pesmi in avtorju. Pravilne rešitve pošljite do torka, 17. februarja, na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1.
Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar, Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo
jamo,
pozabljeno od vnukov, veter brije.
Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužno ramo, od tod samo krvavi puntpoznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.
Minuli sreče so in slave časi, ker vredne dela niso jih budile, obmolknili so pesmi sladki glasi.
Kar niso jih zatrle časov sile, kar raste rož na mladem nam
Parndsi, izdihljaji, solze so jih redile.
1	2	3	4		5	6		7	8		9	10	11	12
13				14			■			16				
17							■							
	19		■	20			21			j	■	22		
23			24	■						■	26			27
28				29	■	30		■		r				
32	1		33		r	■						;y«6		
		37				38	■	39				40		
41	42			■	i		44			■	45		46	47
48			■	49						50	■			
52			53					54			55			
56								57						
Rešitev nagradne križanke z dne 30. januarja: 1. kolos, 6. psiha, 11. maketa, 12. altana, 14. napa, 15. etapa, 17. mera, 19. Aja, 20. klinika, 22. til, 23. ro, 24. ulo-ragija, 26. SK, 27. troha, 29. Asa, 30. Greta, 32. Ivana, 34. Ciano, 35. Ot, 36. neresnost, 40. KB, 42. bes, 44. Colbert, 45. Ira, 46. Ital, 48. Milko, 49. elan, 50. Alamut, 52. Anamit, 54. Atena, 55. jamar Izžrebani reševalci: prejeli smo 79 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Špelca Sok-lič, 64000 Kranj, Sorlijeva 8; 2. nagrado (40 din) Ivanka Hafner, 64209 Žabnica, Sr. Bitnje 75; 3. nagrado (30 din) Anica Štrukelj, 64290 Tržič, Retnje 30. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 10. februarja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
izbrali smo za vas
Zelo ugodno prodajajo v Zarjini otroški trgovini na Jesenicah (pri carinarnici) otrofike hlače iz modrega jerseya, mešanice sintetike in bombaža. Velikosti: od 2 do 8 let.
Cena: 101,25 do 106,25 din
Zelo iskane so že dalj časa ponve s teflonsko oblogo. Trenutno se dobe v Murkinem ELGU v Lescah. Oranžne so zunaj, znotraj pa sive. Uvoz iz Zah. Nemčije.
Cena: 198,55 din
Toplo srajco zanj, ki jo bo rad nosil tudi spomladi samo, s pulijem ali z ruto za vratom, so pri radovljiški ALMIRI spletli v rjavi, sivi, drap in zeleno-rjavi barvi. Iz mehkega shetlanda je, dobi se pa v velikostih od 48 do 52. Vprašajte za model VASO.
Cena:397 din
Vse za našega dojenčka; od slinčka, preko igrač, steklenic za mleko, sok in sadno kašo do ropotuljice dobite na Kokrinem otroškem oddelku v GLOBUSU. Gre za poznane artikle KINI)Y (uvoz iz Italije).
Cena: od 29,50 do 149,20 din
Vodoravno: 1. velika planinska ujeda, 5. mesto v severni Italiji z 800 let staro katedralo, 9. bela starorimska halja, 13. kratko vojaško povelje, ukaz, tudi poveljstvo, 15. kar se pridobi z izobraževanjem, 17. oporni steber ali zid, 18. ženska, ki kaj riše, 19. Alfred Nobel, 20. lirsko-epska pesem žalnega, otožnega značaja, 22. oznaka za vrsto sovjetskih avionov Iljušin, 23. inkovski vladar, 25. hribovita grška pokrajina z glavnim mestom Atene, 26. ime igralke Kisićeve, znane »Pepine« iz »Malega mista«, 28. Aia, otok lepe čarovnice Kir-ke v Homerjevi Odiseji, 30. avstrijska poročevalska agencija, 31. francoska književnica, ki jo je Napoleon izgnal, Germaine, imenovana Madame de . . ., 32. nikalnica, 33. bolečina, 35. pastir iz »Sneguročke« ruskega skladatelja Rimskega Korsakova, 36. Zaro Tušar, 37. naša denarna enota, 39. glavna reka v Tajski, Mae Nam, 41. velikomestni potepuh, razbojnik, 43. kraj pri Šenčurju, 45. japonska narodna pijača iz prevretega riža, 48. oglašanje, parjenje jelenov, 49. rjavo črna človečnjaška opica tropenske Afrike, 51. slovenski zgodovinar, Josip, 52. vrsta robidnice, katere sok predelajo v sirup, vino in marmelado, 54. poljski pevec, lirski tenor, Jan, 56. ženska obleka ruske ljudske noše, 57. pomočnik, namestnik.
Navpično: 1. organ vida, 2. nasilno odvzemanje tuje lastnine, roparska kraja 3. prebivalka Emone, 4. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 5 mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo, 6. predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz prikazanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu 7. liričnost, čustvenost, 8. največja zemljina sveta, vzhodni kontinent, 9 grobo domače sukno na bližnjem vzhodu, 10. grško mesto s tekstilno indu strijo v Tesaliji, 11. kdor se ukvarja z brkljanjem, z drobnimi deli, 12. enak samoglasniki, 14. kratica za severoseverovzhod, North-North-East, 16. vitka čebeli podobna nadležna žuželka, 21. mavec, 23. ime pisatelja »Bonda«, Fle minga, 24. zdravilna rastlina, navadni slez, 26. vrsta zemljevidov v oblik knjige, 27. ženski pevski glas, 29. Beotijec, prebivalec Aonije, 31. sanje, 34 snežni plaz, 35. ime sovjetskega politika Brežnjeva, 37. glavno mesto afriške države Senegal, 38. večje literarno delo v prozi, 39. plitvejša kotanja s stoječo vodo, 40. izumrli slon iz ledene dobe, 41. vrsta preproge, imenovane po starem francoskem mestu Arras, 42. ameriški gorski lev, velika mačka s svetlo sivim kožuhom, 44. kratica za Komunistično partijo, 46. kitajsko mesto od Brah-maputri v Južnem Tibetu, 47. kratica za grško OF, Ethnikos Laikos Apelev-therotikps Stratos, 49. predstojnik, vodja, 50. zelena rastlina, zelišče, 53. znak za kemično prvino radij, 55. avtomobilska oznaka za Pančevo.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Usmerjanje nasprotnikovih figur
Pri rušenju nasprotnikove postojanke in pri iskanju možnosti uplenitve nasprotnikovih figur se razmeroma pogosto poslužimo prijemov, s katerimi prisilimo nasprotnikove figure, da se umaknejo s polja trenutnega delovanja oziroma da se pomaknejo na določeno polje. Na ta način tudi prekinemo njihovo delovanje na izhodiščnem položaju. Takšno usmerjanje ali dirigiranje opravimo najpogosteje z napadi na posamezne figure ali pa z žrtvenimi kombinacijami. Na sliki vidimo položaj po 15. potezi v partiji Planine — Ćirić (Čačak 1970).
Zares nazoren in poučen prikaz dirigiranja nasprotnikovih figur! Na 9. ... f7 Xe6 bi sledilo 10. Dh6 x g6 + Kg8 - h« 11. Dg6 - h6+ Kh8 - g8 12. Dh6 x e6 + in črni je brez moči.
dr. S. Bavdek
*B.i.B.š
#	
	
k m	&
	t
	
	........ I
m	
Beli je v otvoritvi dosegel prednost, saj je vpeljal v igro trdnjavo in njegove figure obvladujejo večji prostor, predvsem v središču. Njegov namen je povečati pritisk po diagonali belopoljnega lovca in hkrati izkoristiti občutljivo fB-polje za svojega skakača.
1. c3 - c4!     Sd5 - e7
2. Lcl x h6!!   Lg7 x h«
Obe potezi belega imata usmerjevalni pomen; cilj je bil odvrniti črni figuri od pokrivanja ffi- polja in še posebej Lg7 z velike diagonale.
3. Se4 - fB +
Tudi ta poteza ima usmerjevalni pomen, kajti na ta način beli s tempom pripelje svojo damo v spopad!
Včeraj sem pri vas kupila izvrsten svinjski jezik. Ali bi lahko dobila danes še enega od iste živali?
3. ...
4. Ddl - d4
5. Ddl - hI
6. SfB x g8
7. Sd6 - b5!
Kg8 - hH c6 - c5 Se7 - g8 Kh8 x g8
Vmesna poteza, po kateri je črni v precepa. Trenutno ima napadene tri figure, ne glede na to pa beli popolnoma obvladuje položaj.
■—   t  i  ♦  ♦ '
7. ... I)c7 - d8
8. Dh4 x h6     Sb8 - d7
9. Tel X e6!     črni seje vdal:
pu
# i
NA SORSKEM POLJU
(Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
(5. zapis) DUHOVNE VREDNOTE
Sem že tako naravnan, da mi bogataštvo in samopašnost prav nič ne pomenita — bolj cenim duhovne vrednote nekega kraja, pokrajine, dežele. V mislih imam prispevek, ki ga je ožja ali širša soseska dala v zakladnico naše slovenske kulture in zgodovine. — Sicer pa nisem sam tak: le kdo od rojakov nima rad uboge, revne Muljave (zaradi Jurčiča), drobne, podgorske Vrbe (zaradi Prešerna), Vrhnike (zaradi Cankarja), daljne Vinice (zaradi Zupančiča), kraškega Tomaja (zaradi Kosovela) in planinskega Vrsna (zaradi Gregorčiča)? Malo bogastva je v teh krajih •*» a dali so dragocene bisere v našo kulturno zakladnico.
Potem so tu kar cela območja, ki so posebno »rodovitna«, če smemo velmože, ki so se tam rodili, imenovati sad njihovih tal.
Taka deželica je na primer Moravska (s Črnim grabnom): dala je Kersnika, Podlimbarskega, Vego, Koseškega, Jakoba Zupana, Detelo, Podmilščaka in še druge velmože. Imenujmo še dolenjski kot tam okrog Stične in Velikih Lašč: tu je bil doma Jurčič, Stritar, Trubar, Levstik, Adamič in še kdo, ki ga ceni naša zgodovina.
In naposled deželica pod Stolom, pod gorami, od koder so izšli: Prešeren, Cop, bratje Janša, Finžgar, Ja-len, Knafelj, Tomo Zupan idr.
Za velika mesta se ve, da rode dosti pomembnih veljakov, toda na vasi moraš biti res nekaj posebnega, da se povzpneš nad sredino, ki te obliva. (Sicer ne sodi v ta zapis, a povem le: v mestih večina otrok do-študira, s podeželja pa le najbolj nadarjeni. In tako imamo na primer množice Ljubljančanov — ali pa Beograjčanov — ki se izuče zdravniškega poklica, a bognedaj, da bi šli v neko vas kot zdravniki splošne prakse. Raje brez službe v mestu kot služiti na deželi. Malo jih je mestnih, ki si žele na vas, žal pa je le preveč tudi podeželskih, ki si žele v mesto, po novem: v smod . . .). Tako si pulimo korenine iz zemlje, izgubljamo trdna tla pod nogami. Kam plovemo ...
No, kaj sem že hotel reči? Da je tudi Žabnica med onimi kraji, ki jih imam rad prav zaradi njihovega daru v skrinjo naše kulture.
Mimo pravdača Jernača Šifrerja, nemirnega duha Martina Kuralta, pravičnega rokovnjača Franca Zi-herla-Dimeža in revolucionarja Toneta Šifrerja, velja v pomenku o Zabničanih opozoriti na mecena, donatorja Josipa Antona Schiffrer-ja, s plemiškim naslovom Schiffer-stein. Potem je tu še pravnik, dunajski univerzitetni profesor Tomaž Dolinar (1760-1839) iz bližnje vasi Dorfarjev, statistik dr. Zivko Šifrer, slavist prof. Jože Šifrer in drugi. Teh izrecno ne omenjam — sami so v svoji skromnosti to želeli — a so vendar, četudi le nešolani ljubitelji, samouki in samorastniki še kako pomembni kot ljudsko-prosvetni delavci za krajevno kulturno rast in za živost krajevne zgodovinske kronike.
PUNTARSKI DUH
Zavedam se, da ne odkrivam (znova!) Amerike, toda misel na neko rdečo uporniško nit, ki povezuje Zabničane iz roda v rod, mi ne gre in ne gre iz zavesti.
Od sredine 17. stoletja, ko je nadvse ponosno in pogumno nastopal Jernač Schiffrer, pravdarski vojvod loških podložnikov, sicer pa po rodu Zabničan, prek slovstveno učenega Martina Kuralta (1757-1845), ki se je uprl tedanjim cerkvenim postavam in bil pozneje kot Napoleonov pristaš celo interniran (umrl je v izgnanstvu na Moravskem) in vse do rokovnjaškega poglavarja Franca Ziherla-Dimeža, ki je bogatim jemal, revnim dajal, žandarjem pa se v brk smejal. Lahko rečem: bili so vsi ti žabniški rojaki pokonci možje, nosilci upornega, drznega duha. In če tem puntarjem, ki jih pozna stara zgodovina, dodam še ime iz novejše, polpretekle dobe, ime pesnika, pisatelja in revolucionarja Toneta Šifrerja (1911-1942), ki je bil ustreljen kot talec v daljnem nemškem Maut-hausnu, potem sem dovolj opravičil naslov tega poglavja. ^
SLABO SPRIČEVALO
Res, v prav grdi luči se je pokazal starološki fajmošter Kra-mer — o katerem je že tekla beseda — leta 1848. Ni se razveselil zemljiške odveze, ni se razveselil dejstva, da so bile njegove ovčice rešene tlačanskega jarma — nasprotno, jokal je nad usodo graščakov, in tudi nad svojo . . .
Kar poslušajmo tarnanje tega duhovnika, ki je zares izgubil stik s svojim ljudstvom:
»V Beču (t.j. na Dunaju) se 14. sušca 1848 vname upor in se hipoma razširi po vsi Avstriji do najvišje bajte v hribih in raztrga vse stare vezi; gosposka izgubi vso moč in veljavo, grajščine svoje pravice, desetino in druge dobrote; s tem vred pa splavajo tudi vsi župniški prihodki po vodi. In v trenutku sem bil na beraški palici.«
»To oproščenje, brez odškodovanja, desetine in starih grajščinskih davkov je bilo ljudstvu neizrekljivo všeč; ni pomislilo, da upornik je slepar, laž njegov dar, kdor mu verjame, ta se ujame, kdor se za njega poteguje, kmalu zmoto obžaluje, zakaj po gosteh pride post, po veselju žalost. Tisti čas so se kmetje radovali, mi pa žalovali. — Kmetje so mogočno hodili po krčmah pijan-čevat, smejali so se nam in krohotali, češ, sedaj smo kmetje gospodje in bomo lahko bolje živeli. A pozabili so, da krivica ni pravica, za pustom pride post, po lepem vremenu nastopi grdo.«
Najbrž ni potrebna kaka posebna bistroumnost za primerjanje Kra-merjeve miselnosti s poznejšo miselnostjo nemškega okupatorja in njegovih hlapcev. Saj so po sto letih govorili skoro natanko iste besede: »Upornik (t.j. partizan) je slepar, laž njegov dar, kdor mu verjame, ta se ujame, kdor se za njega poteguje, kmalu zmoto obžaluje.« (Seveda, ker ga zapro in izselijo, če že ne ubijejo; vsekakor pa mu vzamejo vso posest...)
Kaj prida bogaboječi pa stari Zab-ničani res niso bili. Vsaj po pripovedi hudega fajmoštra Kramerja se da to zlahka trditi. Prednik njegov, župnik Jereb, »je pri izpraševanju (spovedi) žabniških fantov očital malopridnim njih hudobije; namesto kesanje so njegovo grajo le zasmehovali in zaničevali, kar ga je tako v srce zbodlo, da se je pred njimi od mrtvouda zadet zgrudil in že drugi dan v nezavednosti umrl.«
Č. Z.
Domači olimpijski trening
Dekret za stekleničke
Ko so pred petnajstimi leti v Franciji standardizirali stekleničke za dojenčke, so morali ta dekret podpisati: minister za socialne zadeve, minister za poljedelstvo, minister za delo, minister za obrambo in minister za zadeve nekdanjih vojnih udeležencev. Ali je posredi birokracija ali natančnost, niti takrat niti do sedaj še nihče ni pojasnil.
Hraber pa je
V družabni kroniki angleškega časopisa Daily Mirror je bilo mogoče prebrati obvestilo: »John Wendel Herdenson se je včeraj četrtič poročil. Ženin je nosilec odlikovanja za hrabrost iz druge svetovne vojne.« Zlobnež, kije pisal sestavek, pa je pripisal: »Resnično je v življenju dokazal, da je hraber.«
Poštarji niso samo poštarji
Švedski poštarji ne raznašajo samo pošte. Poleg tega obiskujejo tudi stare ljudi, nakupujejo zanje hrano, po potrebi jim preskrbijo tudi zdravnika, gasilce ali rešilni voz. Za ta postranska opravila dobivajo dodatek k plači, ki bi v našem denarju znašal približno 700 dinarjev.
Vrabci iz Evrope
V Ameriki prvotno ni bilo vrabcev. Tja so jih prinesli iz Evrope, da bi uničevali mrčes. Danes pa so vrabci nadloga številnih mest. Prav tako so Evropejci prinesli v Avstralijo zajce, ki so pa nadloga farmar-
Najdaljša klobasa
Najdaljšo klobaso so pred nedavnim naredili v Angliji za neko tekmovanje mesarjev. Zanjo so porabili 325 kg svinjskega mesa, 75 kg kaše in raznih dišav. Klobasa je bila dolga 95£5 metra.
radio
sobota
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Kaj vam glasba
pripoveduje 10.15 Kdaj, kam, kako in
po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob bistrem potoku 13.30 Priporočajo vam 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.20 Gremo v kino 18.05 Pogovor s poslušalci 18.15 Sobotni glasbeni
omnibus 19.40 Minute z ansamblom
Boruta Lesjaka 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Radijski radar 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako
pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Portret orkestra
Quincy Jones 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 Svet in mi T8.00 Vročih sto kilovatov |1#.4() Zabavni zvoki za vse i
.Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske tradicije — skladbe Slavka Osterca
19.25 Glasba za harmonij
20.00 Iz oper in glasbenih dram
21.40 Deseta muza
22.00 Sobotni nočni koncert
23.55 Iz slovenske poezije
8
nedelja
6.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za
otroke — S. Sitar:
Zares srečen
fiisarski dan kladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Glasbena medigra
10.05 Koncert iz naših krajev
11.10 Nedeljska reportaža 11.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra —
I. Mandy: I'redmeti 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT
— studio Skopje 23.05 Literarni nokturno 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.03 Zvoki za nedeljsko
jutro 9.35 Petpedi
10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.33 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.17 Film, opereta,
musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja
15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste
izbrali, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Ansambel Slavko
Osterc igra skladbe
hrvaških in srbskih
avtorjev 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
4.30 8.10 9.05
9.20
9.40 10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
13.30 14.10
14.30
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05
18.20
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Slovenske ljudske v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri
Kmetijski nasveti Pihalne godbe ha kon cert nem-'odru Priporočajo vam Poj o amaterski zbori — Slava Klavora iz Maribora Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Zvočni signali
19.40 Minute z ansamblom
Gorenjci 19.50 Lahko noč, otroci 2(ux> Ti in opera 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih
študijev 23a06 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi
9.00
13.00
13.33
14.00
14.20 14.33 15.40
16.00 16.05
16.40 17.40 17.50
18.00 18.40
Tretji
19.05
19.30
19.50
20.35
21.00 21.15
23.00
23.55
10l
4.30 8.10 9.05
9.30
10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20
program
Ponedeljek na valu 202
Melodije in ritmi iz studia 14 Z majhnimi zabavnimi ansambli Ponedeljkov križemkraž Godala v ritmu Pop integral Obisk pri orkestru Kdmundo Ros Kulturni mozaik Panorama slovenskih popevk Ti in jaz in glasba Besede in dejanja Sprehodi instrumentov Glasbeni cocktail Jazz na II. programu
program
Sprehodi po tuji zborovski literaturi Dve simfoniji Jiržija Antonina Bende
Literarni večer Max Reger igra la-tna orgelska dela Ekou <mska politika Večeri pi I slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko
Iz slovenske poezije
torek
18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol
— Piran
Kdaj, kam, kako in po čem
Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Svet tehnike Obiski naših solistov
— Samo Vremšak, bariton
V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Silva Stingla Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20.30 Radijska igra -E. Flisar: Vojaki ob koncu vojne 21.36 Zvočne kaskade 22.20 Glasba za pihala 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in
ansambli JRT 13.33 Lahka glasba
na našem valu 14.00 Glasbena ustvarjalnost jugoslovanskih
narodov in
narodnosti 14.25 Zabaval vas bo
ansambel Bojana
Adamiča 14.33 Znana imena,
znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester
RTV Ljubljana
igra za ples 16.40 Zvočni portreti 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Jankom
Ropretom 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretj
19.05 19.15
20.35 21.50
22.30 23.55
11!
4.30 8.10 9.05
9.25 9.40
10.15
11.03 12.10
12.30 12.40 13.30 14.10
14.30
15.30 15.45 16.45 17.20
i program
Mejniki v zgodovini Richard VVagner in primer Bavreuth — 3. oddaja Festival v Luzernu 1975 Dvakrat sedem orkesterskih miniatur Tonska poezija slikarskih doživetij Iz slovenske poezije
sreda
Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem
Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti — Java
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Karavana melodij Naš podlistek Iz repertoarja Komornega zbora
RTV Ljubljana 18.05 Po poteh odločanja 18.:i.r> Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom
Atija Sossa 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske
Amerike 14.(x) Radijska šola za
srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in
drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu inamba
z orkestrom
Pereza Prada 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi
pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Predklasične
zborovske tradicije 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare glasbe
20.35 Krešimir Baranovič: Simfonietta za godala
21.00 Sodobni literarni portret — G. Celay
21.20 Zoltan Kodaly: Pri szekel.vskih predicah, odlomki
22.15 Razgledi po sodobni glasbi
23.35 Hans Otte: Dotiki
za orgle 23.55 Iz slovenske poezije
12
četrtek
4.30 8.10 9.05
9.35
10.15
11.03
12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05 18.20
18.35 19.40
19.50 20.00
21.00
21.40 22.20
23.05 23.15
Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost
Iz kasetne produk-6 cije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Večer umet niškc besede
Lepe melodije Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do
melodije 13.33 Zvoki orkestra
Tutti Camarata 14.00 Samoupravljanje s
temelji marksizma 14.20 Otroci meti seboj
in med nami 14.33 Mozaik glasov in
instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z zabavnim
orkestrom RTV
Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-5stop ples z
orkestrom Cliff
Carpenter
Tretji program
19.05 Vprašanja telesne
kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski
zvok
20.35 Mednarodna
radijska univerza
20.45 Salzburške
slavnostne igre 1975
21.50 Dva Chopinova nokturna zaigra Artur Rubinstein
22.00 Claudio Monteverdi: Vespro della beata Vergine za soliste, zbor in orkester
23.55 Iz slovenske poezije
13
petek
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
9.30
10.05 10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
13.30 14.10 14.30
16.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20
18.05 18.15 19.40
19.50 20.00 21.15
22.20
Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Glasbena medigra Človek in zdravje I/, koncertov in simfonij
Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom Lojzeta Slaka Lahko noč, otroci Stop-3pops 20 Oddaja o morju in
gomorščakih esede in zvoki iz logov domačih
23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in
glasbenih revij 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi
orkestri 16.40 Glasbeni casipo 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke
glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra —
P. Lužan: Trkanje
na steno 20.05 Miniature Lucijana
Marije Skerjanca 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske
operne literature 23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 12 do 13 din, špinača 18 din, cvetača 13 din, korenček 6 din, česen 21,50 din, čebula 10,13 din, fižol 14,75 do 20,70 din, pesa 6,20 din, slive 23 din, jabolka 9,60 din, hruške 14 din, grozdje 16,50 din, pomaranče 8,60 din, limone 12,40 din, ajdova moka 18,56 din, koruzna moka 4,63 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa
6 din, orehi 90 din, jajčka 1,87 din, krompir 6,15 din
I KRANJ
Solata 15 din, špinača 28 din, cvetača 14 din, korenček 10 din, česen 30 din, čebula 15 din, fižol 16 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka
8 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, žganje 50 din, radič 40 din, kokoši 35 din, med 50 din, pomaranče 11 din, limone 12 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 10 din, klobase 20 din, orehi 80 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 6 din
TRŽI C
Solata 15 din, špinača 20 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 25 din, čebula 12 din, fižol-16 do 17 din, pesa 8 do 10 din, paradižnik 30 din, paprika 45 din, jabolka 9 do 12 din, hruške 15 din, grozdje 17 do 18 din, pomaranče
9 do 10 din, limone 14 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din I, surovo maslo 56 din, smetana 6 din mer., sladko zelje
7 do 8 din, kislo zelje 8 do 10 din, kisla repa
8 din, krvavice 25 do 26 din, orehi 10 do 15 din 1, jajčka 1,80 din, krompir 5 do 6 din, banane
10 do 12 din
televizija
10.00
12.55
16.15
16.20
16.50
17.20 17.30 18.05 18.20
19.15 19.30 19.50
20.00 21.30
23.00 23.30
sobota
TV v šoli: Kocka, kocka, Uganda, Zapojete z nami, Mladinski film (Bg) Innsbruck: smučarski skoki — prenos, B(EVR-Lj) Innsbruck: dvosedežni bob — prenos (EVR-Lj) Filmski pregled z OI
— posnetek, B Po belih in črnih tipkah — ponovitev Risanka, B Pisani svet Obzornik
David Copperfield
— serijski film, B Risanka, B
TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Kako uspeti v ljubezni — francoski film Innsbruck: umetnostno drsanje dvojic, posnetek in prenos, B Innsbruck: filmski pregled — prenos, B (EVR-Lj) Poročila
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
15.00 Tenis Jugoslavija :
Italija — prenos 18.30 T V novice 18.45 Sedem dni 19.00 Filmska burleska 20.00 TV znanci: Norveška 23.50 24 ur 00.10 Kronika Festa
Oddajnik Sljeme
12.55 Innsbruck: skoki 15.15 Innsbruck: bob 16.15 Kapelski kresovi 17.30 Poročila 17.35 TV koledar
17.45 18.45
19.30 20.00 20.35
21.45
23.00
23.30
8
Otroška oddaja Teversenove pravljice TV dnevnik Zapiski iz NOB Karneval Festa — prenos iz Cavtata Innsbruck: umetnostno drsanje Innsbruck: filmski pregled Poročila
nedelja
7.50 Poročila
7.55 Za nedeljsko dobro jutro: pevski zbor Vinko Vodopivec, B
8.25 Nekoč je bila hiša, B
9.55 625
10.35 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Ema, B
11.25 Ljudje in zemlja
12.25 Innsbruck:
smuk za ženske — prenos (EVR-Lj)
14.00 Filmski pregled zOI, B
14.30 Innsbruck;
tek na 15 km, hitrostno drsanje
— posnetki, B 15.25 Pravljica
iz lutkarjevega
vozička: O lončarju
in carju, B 15.50 Pisani s vet 16.25 Okrogli svet 16.40 Košarka
Željezničar : Bosna
— prenos (Sa) 18.15 Risanka 18.25 Hišica v preriji
— serijski film, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
gospodarski
Komentar 20.00 V. Kovačevič:
Kapelski kresovi, B 21.15 Zakijev vrt, B 21.50 TV dnevnik 22.05 Billy Paul and
The Staple singers
poročili so se
V KRANJU
Libič Husein in Muheljič Bajrama, Bohinc Marijan in Gorjanc Ivanka
umrli so
V KRANJU Marčun Cecilija, roj. 1897, Cankar Ivana, roj. 1888, Hafner Ivan, roj. 1909, Fegic Viktorija, roj. 1903, Jenko Jože, roj. 1900, Knific Franc, roj. 1944, Brudar Anton, roj. 1902, Kuhar Ivan, roj. 1910
VTRŽICU
Štumfel Maks, roj. 1921, Mallv Marija, roj. 1907, Koder Marija, roj. 1903, Tišler Janez, roj. 1898
22.30 Innsbruck: filmski pregled — prenos, B (EVR-Lj)
23.00 Innsbruck: hokej CSSR : ZDA — posnetek, B
Oddajniki II. TV mreže
14.30 Nedeljsko popoldne 18.30 Janošik 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasba divjega
zahoda 21.00 24 ur 21.10 Pokolenje -
celovečerni film 22.35 Kronika Festa
TV Zagreb, I. program
9.50 Poročila
10.00 Otroški spored
11.00 Folklora
11.30 Kmetijska oddaja
12.25 Innsbruck: smuk
14.00 Gledalci in TV
14.30 Nedeljsko popoldne
18.30 Janošik
19.30 TV dnevnik
20.05 Kapelski kresovi
21.25 Innsbruck:
hokej CSSR : ZDA
22.30 Innsbruck: filmski
pregled
23.00 TV dnevnik
8.10
10.00
12.25
15.40 16.15 17.15
17.45
18.00 18.15
18.&5 18.45
19.15 19.30 20.00
21.05 21.35 21.40
23.00
ponedeljek
T V v šoli: Uganke, Muzej, Velebit, Angleščina, Amerika (Zg) TVvšoli: Jezik in književnost, Dolina južne Morave (Bg) Innsbruck: veleslalom - prenos B (EVR-Lj) Filmski pregled
— posnetek z 01, B Veleslalom —
Posnetek z OI, B tavliica iz lutkarjevega vozička:
O kozlovskem biku in o slamnati brezi, B Mala čudesa velike prirode, B Obzornik
Marksizem v teoriji in praksi: Marksizem in religija Odločamo Mladi za mlade
— oddaja TVTitograd(Bg) Risanka, B
TV dnevnik J. Mvrdal: Vrli, častivredni Olsen
— T V drama Kulturne diagonale Poročila Innsbruck: umetnostno drsanje plesnih parov — prenos in posnetek, B (EVR-Lj) Innsbruck: filmski pregled (EVR-Lj)
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar
17.45 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30
20.55 21.15
22.50
Lutke TV vrtec Knjige in misli Mladi za mlade TV dnevnik Športna oddaja Ženska — umetnica: Mirjana Maric Tedenski pregled Vsi ostali se imenujejo Ali — celovečerni film Kronika Festa
TV Zagreb, I. program
14.10 TVvšoli
od 17.15 do 19.30 isto kot
odd. druge TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 T V drama 21.00 Innsbruck:
umetnostno drsanje 23.00 Innsbruck: filmski
pregled 23.30 Poročila
101
torek
8.10
10.00
11.10 12.25
14.30 15.00
15.40
16.37
17.20
17.35
18.00 18.15
18.45
19.15 19.30 20.00
21.00
21.45 22.00
22.30
TVvšoli: Pravopis, Zemlja, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Literatura (Zg) TVvšoli: Otok Flamingov, Glasbeni pouk (Bg) TVvšoli (Sa) Innsbruck: veleslalom — prenos B (EVR-LJ) Filmski pregled
— posnetek z OI, B Sankanje,
tek na 10 km, hitrostno drsanje
— posnetki z OI, B Hokej ZDA : Finska, posnetek z 01, B Veleslalom — posnetek z OI, B Zapojte z nami: Robert Schumann Mihec iz Lonneberga
— serijski film, B Obzornik
Ne prezrite: Monografija o Prešernu Narodna glasba (N. Sad) Risanka, B TV dnevnik Zadnji grob v Dim bas i, B H. de Balzac: Teta Liza
— nadaljevanka, B TV dnevnik
Ike in Tina Turner ter Michael Stanley, B Innsbruck: filmski pregled, B (EVR-Lj)
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Potovanja - film 18.15 Izobraževalna
oddaja 18.40 Ali ste vedeli 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik
20.00 R. Marinkovič:
Maestrova smrt
- TV drama 21.00 24 ur 21.20 Ansambel
Resonansa 21.50 Obzorje:
Nova Zelandija 22.35 Kronika Festa
TV Zagreb, I. program
14.10 TVvšoli - Zg 16.00 TV v šoli - Sa 16.55 Izbrana tema od 17.15 do 19.30 isto kot
odd. druge TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz oči v oči 20.45 Kmetje, oblastniki,
bombe 22.15 TV dnevnik 22.30 Innsbruck:
filmski pregled
sreda
8.10 TVvšoli: Rečni rak,
Velebit,
Od Sutjeske
do Gatskega morja,
Organske spojine,
TV vrtec, Sonce (Zg) 10.00 TVvšoli: Kocka,
kocka, Skrivnosti
morja (Bg) 11.25 Innsbruck: slalom
za ženske — prenos,
B (EVR-Lj) 14.55 Filmski pregled
— posnetki z OI, B 15.25 Štafeta 4 x 10 km
hitrostno drsanje
— posnetek z OI, B 16.25 Slalom za ženske
— posnetek z 01, B 17.20 T. Pavček: Cenčarija
— 2. del. B 17.30 Mojstri stare
japonske obrti, B 17.55 Obzornik 18.10 Od zore do mraka:
Oklepni
transporter, B 18.45 Glasbeni amaterji
(N. Sad) 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna:
Obljubljena dežela,
poljski — 1. del, B 21.25 TV dnevnik 21.35 Innsbruck:
umetnostno drsanje,
moški — prenos iny
posnetek, B 23.00 Innsbruck:
filmski pregled, B
(EVR-Lj)
Oddajniki it. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med šolo in domom 18.15 Znanstveni studio 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino Oko ... Kronika Festa
TV Zagreb, I. program
14.30 Posnetki z OI od 17.15 naprej isto kot na odd. druge TV mreže
12!
8.10
četrtek
10.00
15.25 16.00
17.15
17.30
18.00 18.20
19.15 19.30 20.00
20.55
21.05
21.35
22.02 22.12
22.30 23.00
TVvšoli: Od Sutjeske do Gatskega morja, Iz del. A. G. Matoša, Obramba in zaščita, Angleščina, TV seminar (Zg) TV v šoli: Francoščina, Portreti (Bg) Filmski pregled z OI, B
Štafeta 4x5 km, hitrostno drsanje
- posnetek z OI, B H. C. Andersen: Popotni tovariš
- »•del: B Svinčeni vojak
- cikel Tako so živeli, B Obzornik
Nesrečni Avstralci
- film, B Risanka, B TV dnevnik Balzacova velika ljubezen — nadaljevanka, B Kam in kako
na oddih
Četrtkovi razgledi: Breginjski kot Po belih in črnih tipkah TV dnevnik Miniature: Ornamentalna stekla, B
Innsbruck: filmski pregled, B (EVR-Lj) Hokej Finska : SZ posnetek z OI, B
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Otroška oddaja
18.15 Samoupravljanje
18.45 Popularna glasba
19.30 TV dnevnik
20.00 Pustolovščine velikega severa — TV nadaljevanka
20.55 24 ur
21.15 Krog
22.00 Poezija
22.15 Kronika Festa
TV Zagreb, I. program
14.10 TVvšoli - Zg od 17.15 do 19.30 isto kot
na  odd.   druge TV
TV Zagreb, I. program
14.10 TVvšoli - Zg od 17.15 do 19.30 isto kot
na odd. druge
TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.45 Tujec je stopil
z vlaka —
celovečerni film 22.15 TV dnevnik 22.30 Innsbruck:
filmski pregled
10.00
12.25
15.45 16.20
17.10 17.20
17.55 18.10
18.45 18.50
19.15 19.30 19.55
20.05 20.35
Ali ste vedeli?,
Organske spojine,
Evolucija življenja,
TV vrtec, Sonce (Zg)
T V v šoli:
Angleščina, Kocka,
kocka (Bg)
Innsbruck:
veleslalom
za ženske — prenos,
B (EVR-Lj)
Filmski pregled
— posnetek z OI, B
Veleslalom
za ženske —
posnetek z OI, B
Križem kražem
Morda vas zanima:
Prešernovi
nagrajenci •■
Obzornik
Ansambel
Borisa Kovačiča, B
Cesta in mi
Bolnišnica
prihodnosti — serija
Kako bomo živeli
jutri, B
Risanka, B
TV dnevnik
Tedenski
notranjepolitični
komentar
Teversenove
pravljice, B
Mehanične
kovinske tehnike
Rado Časi vam
priporoča
— serija Grafične
tehnike, B 21.05 Innsbruck:
umetnostno drsanje
žensk — prenos in
posnetek, B 23.00 Innsbruck: filmski
pregled, B (EVR-Lj) 23.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tepček in tulipan 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik:
Fadil Hadžič 21.20 24 ur 21.35 Koncert Pavice
Gvozdič 22.45 Kronika Festa
TV Zagreb, I. program
14.10 TVvšoli - Zg od 17.15 do 19.30 isto kot
na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem pasti 21.10 Innsbruck:
umetnostno drsanje 23.00 Innsbruck: filmski
pregled 23.30 Poročila
13
petek
8.10 TVvšoli:
Računstvo, Gozd,
Sobota
Naj začnem kar s sobotnim televizijskim sporedom. Zvečer si boste lahko ogledali lahkotno francosko komedijo KAKO USPETI V LJUBEZNI režiserja Miche-la Boisronda. Z značilno francosko lahkotnostjo predstavlja zgodbo mladega para, ki se po začetni zadregi, zabljubeljenosti poroči in živi povprečno meščansko življenje. Film se odlikuje po duhovitih dialogih in smešnih situacijskih zapletih.
Sreda
Rad bi opozoril še na enkratnega mojstra svojega poklica poljskega režiserja Andrzeja Wajdo in njegov film tedna OBLJUBLJENA DEŽELA, ki bo predvajan v dveh delih. V obsežnem opusu petnajstih režiserjevih filmov zavzema posebno mesto. Čeprav je tudi v njem opaziti nekatere njegove specifične režijske prijeme v oblikovanju likov in same zgodbe, predvsem v nekaterih nedorečenih in zato nejasnih dialogih ter v naravnost odbijajočem naturalizmu posameznih prizorov, ostale kvalitete dvigajo film v sam vrh lanskoletne svetovne filmske proizvodnje. Film, posnet po znanem romanu W. Reymonta, predstavlja Poljsko konec prejšnjega stoletja. To je čas, ko je bila Poljska politično in upravno razcepljena med Rusijo, Avstro-Ogrsko in Pru-sijo. Za glavne junake je VVajda izbral tri tipične predstavnike vseh treh nacionalnosti, na katerih je predstavil uničujočo rnoč denarja. Vsi trije so njegovi sužnji, trdno odločeni, da bodo uspeli in obogateli.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Za 8. marec najlepše darilo naši vezeni robci
Ivan Cankar: I Martin KaČUr
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
UNIVERZUM
Ljubljana, Parmova 39
Vpisuje do 5. marca 1976
v šolo za splošno izobraževanje ob delu (osemletko) za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred). Seminar je enkrat tedensko. Za večjo skupino organiziramo seminar v delovni organizaciji.
Vpisujemo tudi v tečaje:
— za skladiščnike (pogoj: osemletka)
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
— strojepisni tečaj
— tečaj za stavce na IBM stavnih strojih (pogoj: osemletka)
— za tehniško risanje
— začetni in nadaljevalni tečaj za nemški in italijanski jezik
— za družbeno izobraževanje (v organizacijah združenega dela)
— tečaj poslovne korespondence.
Vpisovanje je na DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI* »Univerzum«, Ljubljana, Parmova 39; vsak dan (tudi prvo soboto v mesecu), dopoldan od 7. do 14. ure in v torek popoldan do 18. ure. Zahtevajte prospekt: svoj naslov napišite s tiskanimi črkami!
Podaljšano veselje na snegu
Večina osnovih šol na Gorenjskem se je odločila z& podaljšane počitnice — organizirano razvedrilo le en dan — drugo leto počitnice takrat,
ko bo sneg?
f*roti koncu minulega tedna so se začele kazati prve snežinke in v nedeljo je bilo po vsej Sloveniji belo
Zal prepozno. Prepozno za šolarje, ki so bili tako, kot že več let doslej, ob zimsko veselje na snegu. Pa vendar je letos nekoliko drugače. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je namreč osnovnim in srednjim šolam Predlagal, da za štiri dni podaljšajo zimske počitnice. Začele naj bi se v torek, 3. februarja, in sklenile danes, 6. februarja. V priporočilu republiškega komiteja je tudi zapisano, da je to izreden ukrep in da bodo morale šole, ki se bodo odločile zanj, zamujeno nadoknaditi ob koncu Šolskega leta; osnovne šole bodo Pouk podaljšale do 30. junija, srednje pa do 24. junija.
Vse to je lepo in prav, vendar irnajo šole možnost, da same odločajo o času zimskih počitnic. Zato bi najbrž šlo tudi brez izrednih ukre-Pov in brez podaljšanega šolskega teta. Za mnenje o tem smo povprašali na enoti Zavoda za šolstvo SRS v Kranju. Odgovarjal je vršilec dolžnosti predstojnika enote Vladimir Tehovnik.
»Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole določa, da so zimske počitnice praviloma od 25. do 31. januarja. Vendar dopušča, da *ole same presodijo, kateri rok v januarju ali februarju je zanje najbolj ugoden. Ali drugače povedano, šole lahko same odločajo, kdaj bodo zimske počitnice. Ker pa te pravice do sedaj ni nobena šola izkoristila, se je komite odločil, da predlaga, naj se Počitnice in s tem šolsko leto podaljša. To je izreden ukrep in naj ^e ga prihodnje leto ne bi več posluževali.«
»Kdaj pa se konča polletje, če 8e počitnice prestavijo?«
»Praviloma je 24. januarja zadnji šolski dan, vendar se lahko šole odloČijo tudi drugače. Lahko polletje nekoliko skrajšajo ali ga podaljšajo.«
»So se vse šole odločile za podaljšane počitnice?«
»V začetku je bilo precej pomislekov, in to predvsem zaradi varstva otrok med počitnicami in organiziranega razvedrila. Komite za ^2gojo in izobraževanje je namreč tudi priporočil, da šolski kolektivi ^ganizirajo med počitnicami smutnje, drsanje, sankanje in druge °olike razvedrila otrok na snegu.
Več ina šol na Gorenjskem je imela v torek še pouk. Za podaljšane počitnice pa so se odločile vse osnovne in
obe
oraj
in:
vse srednje šole v jeseniški vse tržiške osnovne šole, vse
krarfjsfc-e ' ođhdvrie 'šole ni posebriaJ
šola. Srednje šole v Kranju imajo pouk. V radovljiški občini se je za podaljšane počitnice odločila le osnovna šola na Bledu, v škofjeloški občini pa žirovska osnovna šola. Morda se je v teh dveh občinah naknadno odločil za počitnice še kateri od šolskih kolektivov, vendar podatkov o tem še nimamo.«
»Pa je razvedrilo na snegu res organizirano?«
»Ponekod je, na večini šol pa so se odločili za en športni dan s sankanjem in smučanjem, druga dva dneva pa imajo učenci prosto in so doma. Na Prešernovi šoli v Kranju pa imajo danes proslavo dneva šole in slovenskega kulturnega praznika.«
»Menite, da bo prihodnje leto drugače in bodo počitnice takrat, ko bo sneg?«
»Najbrž bo več šol izkoristilo to možnost, vendar menim, da bi se šolniki vseeno morali med seboj dogovarjati za čas počitnic. Najbrž bi povzročili precej težav staršem, če bi imela vsaka šola počitnice v drugačnem roku oziroma, če ne bi bilo vsaj približno določeno, kdaj bodo otroci prosti.« L.Bogataj
Oblakova
iz Strazisca zlatoporočenca
V gostilni Jureč v Brekovicah pri Zireh so včasih veliko plesali. Veseli druščini sta se pogosto pridružila tudi Katarina Kavčič, rojena 29. novembra leta 1906 v Ravnah pri Zireh, in Ivan Oblak, rojen 23. junija leta 1903 v Novi vasi pri Zireh. Katarina in Ivan sta postajala iskrena prijatelja. Kmalu je njuno znan-stvo preraslo v ljubezen. Na jutrišnji dan, 7. februarja, pred petdesetimi leti sta mlada dekle in fant postala žena in mož. Ohcet je bila pri Jureču, poroka pa v Zireh. Nevesta in ženin sta se tjakaj odpeljala s konjem in zapravljičkom. Sneg je sicer to leto bil, vendar ga za vožnjo s sanmi ni bilo dovolj. Katarino in Ivana na ta srečen dogodek še vedno spominjajo fotografije, posnete drugi dan po poroki, ko so veseli svatje že odhajali na domove.
Tako sta o začetkih skupne poti pripovedovala Katarina Oblak in Ivan Oblak iz Stražišča, ki bosta '-'jdtri-' v   družinskem "krogli 'slavila
PRVI DEL
I
Rosen in blaten je prišel Martin Kačur v poštno gostilnico.
»Ali pojde kmalu pošta v Zapolje?«
»Kmalu! Čez pol ure!« je odgovoril zaspani krčmar.
Kačur je sedel za mizo in si je naročil žganja in kruha. 'Veliko culo, ki jo je nosil na krepki gorjači preko rame, je vrgel na klop.
Ves njegov rdeči, zdravi obraz je bil še poln svežega jesenskega jutra, polne so ga bile njegove rosne, vesele oči. Dolgo romanje je imel za seboj, dve trdi uri; lic in obleke se je še držala rezka megla in temna zora.
Z velikim hrupom je stopil v gostilnico debel, postaren človek; že v septembru je bil oblečen v dolg, težak kožuh in črno kučmo je imel na glavi. Tol-stoličen je bil in neobrit; gledal je osorno izpod košatih, osivelih obrvi. Krčmar ga je pozdravil s posebno spoštljivostjo in mu je prinesel žganja, gnjati in kruha.
»Kaj še ne bo Jerneja?«
»Bil je že tukaj, pa je šel na pošto.«
Debeli gospod je popil in pojedel in se je ozrl na Kačurja. Razmotril mu je obraz, premeril mu je obleko in je spoznal, da je človek boljše sorte.
»Kam pa vi?«
»V Zapolje.«
»Kaj pa boste tam?«
»Učitelj.«
»Hm!«
Pogledal je Kačurja še bolj natanko, in če bi Kačur ne bil imel rosnih oči, bi bil spoznal v pogledu debelega gospoda sočutje in škodoželjnost.
»Tudi jaz sem iz Zapolja!« je pripovedoval debeli gospod in si je trebil zobe. »Zdravnik sem tam. Prekleto gnezdo je to, ni hujšega na svetu! Ne rečem nič: kraj je lep; da bi le ljudi ne bilo!«
Kačur se je nasmehnil.
»Vsi govore tako! Tudi jaz, če govorim o svojem rojstnem kraju, pravim: lep je, da bi le ljudi ne bilo! In vendar so tisti ljudje blagi in spoštovanja vredni in vsi ljudje so blagi!«
Zdravnik je zalučal zobotrebec na tla, oprl je komolca ob mizo in se je ozrl zelo osoren na Kačurja.
»In tak prihajate k nam?«
»Kakšen?« se je prestrašil Kačur.
»Tak tepec, ne zamerite! — Vsi ljudje so blagi! Boste kmalu videli, kako so blagi. — Noben človek na svetu ni blag, tudi vi ne in tudi ne jaz! Pa kaj bi tisto! — Naravnost vam rečem, zato ker ste mlad in spodoben človek: bodite oprezni, oprezni, stokrat oprezni, in hinavski, hinavski, stokrat hinavski, ko pridete v Zapolje! Nič drugega vam ne rečem!«
»Bog vedi, kaj je tam doživel!« si je mislil Kačur in zanimal ga je debeli zdravnik.
»Zdaj ste me pogledali, prijatelj, na tak način, kakor gledajo dandanašnji mladi ljudje nas starce: ne pozna več ljudi, ne pozna več časa! Ampak, fant, stvar je drugačna! — Zganja, Jurij! — Drugačna je stvar! Ali si morete misliti, da sem bil še pred desetimi leti velik govornik na taborih? Da sem se boril za naše narodne pravice? Da sem bil zapisan v črnih bukvah politične policije? Ne? Seveda ne! Debel sem! Jaz pa vam rečem: videli boste tam ljudi, še bolj komodne, še bolj lene ljudi, ki so še veliko bolj debeli kakor jaz in ki niso bili zapisani nikoli v črnih bukvah, ki jih noben cesarsko-kraljevi postrani ne gleda in ki so vendar, Bogu se usmili, zaslužni in imenitni rodoljubi! Niso bili na taborih, bili so v kanclijah, in vendar bi se jim moral odkrivati dandanašnji, če bi hotel!«
Zdravnik je pljunil debelo na sredo izbe. Kačur pa se je smehljal veselo v svojem srcu: glej, staro rodo-ljubje, taboraško, naivno, nesebično!
»Pa vendar ste ostali tam, gospod!«
Zdravnik je pogledal jezno.
»Kje pa bi ostal? Kaj mislite, da je kje drugod kaj drugače? Će je potrebno, da živi človek v gnoju, je najbolje, da živi zmerom v istem gnoju. Zakaj vsak gnoj smrdi, najbolj pa od začetka; pozneje se ga človek privadi!«
»Veliko je izkusil!« je pomislil Kačur in -skoraj zasmilil se mu je zdravnik.
»Mladi ste še, v službo se napravljate — ali je v Zapolju vaša prva služba?«
»Druga je. V Kotlini sem bil prej, pa sem se nekaj spri z županom in izjedel me je stran. Nič mi ni žal, prava kotlina je bila!«
»Tako! Z županom ste se sprli! — No, glejte, mladi ste še in naukov potrebni. Zato vam rečem in zapomnite si dobro, če hočete živeti v miru z Zapoljci in z vsem svetom: ne sprite se nikoli z nikomer, in če kdo poreče, da ima osel zeleno dlako, mu odgovorite: Pa še kako zeleno! — Nadalje: ne vtikajte se v stvari, k: vas nič ne brigajo! Ali ste tam, v tisti Kotlini ljv "stvo izobraževali?«
»Poizkusil sem!« je zardel Kačur. »Zato sva se bila sprla z županom. In z župnikom tudi.«
»Veste že torej iz izkušnje, da poučevanje ljudstva ni dobro in koristno opravilo. Ogibajte se ga torej, v Zapolju se ga še celo ogibajte, zakaj tam je ljudstvo pouka potrebno kakor nikjer drugod in lahko bi vas izkušnjavec zapeljal. Nevarno je, če se zameri č' >vek županu, še bolj je nevarno, če se zameri žup iku. Razžalite Boga in vam bo .odpustil, razžalite župnika in prestavili vas bodo. Pustite torej ljudstvo na miru. Ali se ženite?«
»Ne!« se je začudil Kačur. Poslušal je zdravnika in bilo mu je, kakor da stoji v plohi.
»Ne ženite se nikoli in sploh se ogibajte žensk kolikor najbolj mogoče; zakaj učitelj ste. Še navaden človek, kakor sem jaz, ima z ženskami bridke izkušnje — jaz sem namreč oženjen — učitelju, ki se ženi, pa bi bilo bolje, da bi si obesil mlinski kamen okoli vratu ter se potopil v globočino morja. Zatorej: ne ženite se! — Ali ste pevec?«
»Sem.«
»Ne prepevajte nikoli, razen v cerkvi, in še tam ne preveč naglas, ker bi Zapoljci rekli, da ste bahač. Ne prepevajte v krčmi, ker poreko, da ste pijanec; ne v društvu, ker poreko, da ščujete ljudstvo; tudi ne v svoji izbi, ker poreko, da ste norec. Ne zahajajte preveč v družbo; rekli bi, da ste veseljak in lahkomisel-než: tudi se je preveč ne ogibajte; rekli bi, da ste po-tuhnjenec. — Ali imate kakšno politično prepričanje?«
»Imam ga.«
»Skrijte ga v najbolj skriti kot svojega srca! — Zakaj laž je greh samo takrat, kadar nič ne koristi. Će vam je izbirati med lažjo in med resnico, zakaj toliko laže se boste ob potrebi zlagali. Ne bodite svojeglavi, posebno ne v svojem političnem prepričanju! Kadar se vam zdi koristno, da izpremenite to prepričanje, citirajte Tugomera: Trd bodi in tako dalje — in nobeden ne bo zapazil izpremembe. V slučaju, da kdo zapazi vaše drugo lice, recite, da se razvijate z duhom časa. In če vam zaradi tega kdo očita, da ste omahljivec, koristolovec in slepar, odgovorite: Zabavljati je lahko, delovati je teže. In zapomnite si dobro: Noben človek ne deluje zase, temveč vsakdo za ljudstvo. Spoštujte prepričanje svoje bližnjega, zakaj lahko bi vam kdaj koristil. Ali ste pesnik?«
»Tudi pesmi sem že zlagal,« je odgovoril Kačur in je pogledal na mizo.
»Ne zlagajte pesmi, izgubili boste kredit. In ker govoriva o pesmih, je še potreba, da govoriva o pijači. Ne mislite, da morate piti, če ste rodoljub; tudi trezni ljudje so že postali poslanci. Ali ste si zapomnili vse te nauke?«
»Zapomnil!« seje zasmejal Kačur.
»In če ste si vse zapomnili in če se boste ravnali po njih, vam bo vendar še težko na svetu. Prišel bi lahko sam Bog med ljudi, posebno med Zapoljce, in bi ne mogel izhajati; če ne drugega, bi mu oponašali njegovo božanstvo.«
zlato poroko. Kar velika svatba bo, saj sta Oblakova mama in ata spravila h kruhu 6 otrok. Tudi vnučkov zato ni malo. Zlatoporočenca sta se v petdesetih letih pogosto selila iz kraja v kraj. Najpogosteje zaradi očetove zaposlitve. Leta 1937 se je družina naselila v Stražišču, pred desetimi leti pa vselila v «novo hišo.
Mama Katarina je ostala pri petih letih brez staršev. Služila je pri kmetih in se izučila šivanja v Zireh. Z devetnajstimi leti se je poročila. Ker še ni bila polnoletna, je morala skupaj z varuhom po dovoljenje na logaški okraj. Tudi oče Ivan je ostal kmalu brez staršev. Izučil se je za mizarja in opravljal ta poklic po različnih krajih. Pred petnajstimi leti je bil upokojen.
»Toliko težav sva premagala v teh petdesetih letih, pa je vseeno zlati* jubilej Mjko hitro,. prišeL« , pripovedujeta   Katarina   in   Ivan '
Oblak. »Najhujši sta bili vojska in brezposelnost. Oboje smo občutili na svoji koži,« dodaja oče.
Obiskovalca Oblakova zlatoporočenca presenetita z dobrimi novicami o zdravju, medsebojnem razumevanju in veseljem do dela, čeprav sta oba v visoki starosti. Mamino vsakdanje opravilo so skrb za vnuke, kuha in negovanje vrta. Ata pa je navdušen gornik. Vseh dosedanjih zimskih vzponov na Stol se je udeležil. Letošnji bo prvič minil brez njega. Zato je trdno odločen stopiti na vrh poleti. Vse gorenjske gore je obredel. Višje mu povzročajo iz leta v leto več preglavic. Zato se odloča za nižje, med katerimi so mu najljubše KališČe, Lubnik, Ratitovec in bližnji Jošt. Skoraj ne mine teden, da se ne bi razgledal z njega ...
Zlatoporočencema čestita tudi Uredništvo Gjas»a!D i , . *-"4, I J. Kpšnjek
Cankarjevo leto
Letos bo. minilo 100 let, kar se je rodil največji slovenski dramatik, pisatelj, veliki modernist, kritik in borec proti nasilju in za svobodo delovnega ljudstva Vrh-ničan Ivan Cankar. Za to kulturno obletnico ' odbor za proslavo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja pripravil tri osrednje slovenske proslave. Prva bo 8. maja v ljubljanski hali Tivoli, kjer bo govoril Edvard Kardelj, druga bo 10. maja na Vrhniki in tretja v Zasavju. Spomin na Cankarja bodo počastile tudi založbe, na pobudo predsedstva SRS naj bi ob obletnici več investirali za kulturne dejavnosti. Po romanu Martin Kačur bodo posneli film Idealist. — Tudi v našem uredništvu smo se odločili, da v Cankarjevem letu začnemo v nadaljevanjih objavljati Cankarjev roman Martin Kačur.
Roman Martin Kačur je izšel leta 1907. Ivan Cankar mu je dal pomenljiv podnaslov »žiljenjepis idealista«. Smisel tega dela je Cankarjevo spoznanje, da družbe ni mogoče preobraziti niti s človekoljubnimi, etičnimi in verskimi željami in mislimi niti z najbolj odkritimi in četudi s srčno krvjo napisanimi pesnitva mi. Takemu cilju se je mogoče bližati samo z dejanjem, za katero je treba zastaviti življenje, čeprav ne moremo zato pričakovati nič drugega, kako- da bomo ob zadnji uri spoznali, da jejte marsikdo šel po naši poti in padel kakor mi. (A. S.)
5459999999999999999999999999999999999994
Pisma bralcev
Zelo sem vam hvaležen zaradi redne dostave časopisa. Nekaj me pa moti. Sem namreč Kamni-čan in mislim, da tudi Kamnik spada pod Gorenjsko. Ali ni nobenega novinarja, ki bi vam poročal s kamniškega področja? Drugače sem pa zelo zadovoljen s časopisom in vam želim, da bi dobili še kaj naročnikov iz mojega kraja.
P. Kladnik, Kamnik
Nekateri kritizirajo, da je Glas nekako dolgočasen in neprivlačen. Je že dobro, da so v njem bolj domače novice. Nepotrebno pa je, da so nekateri prispevki in reklame tako obširni. Pomembno pa je tudi, da ljudje zvedo, kaj se dogaja v zunanjem svetu. Tega je premalo, kot da bi bili Gorenjci vase zaprti.
Naročnik
BELEHARJEVA CESTA
Pred nekaj leti, ko je zapadel velik sneg, se je prvič zgodilo, da Beleharjeva cesta v Šenčurju ni bila splužena. Prebivalci te ulice so se začeli pritoževati, krajevna skupnost Šenčur in Komunalno podjetje Kranj pa sta se začela izgovarjati drug na drugega, da te ulice pač nista dolžna plužiti.
Toda časi v Šenčurju se ponavljajo. V soboto in nedeljo je precej snega zapadlo tudi v okolici Kranja, tako da je bilo potrebno pluženje tudi po stranskih manj pomembnih ulicah. Vse ulice so v nedeljo v Šenčurju tudi bile splužene, razen Bele-harjeve ceste, s katere so sneg odstranili le do polovice, druga polovica pa je ostala nedotak-njena. F Erzin>
Šenčur GOSTIŠČE SAMEVA
Številni domačini in tujci vprašujejo, zakaj je nekdaj zelo priljubljena gostilna Na klancu v Medvodah že nekaj let zaprta. Občinska skupščina Ljublja-na-Šiška je na licitaciji oddala gostilno v najem POZD »Kanu« iz Smlednika, kjer že načrtujejo preureditev, tako, da bi bila odprta še pred koncem letošnjega leta. -fr
Letos asfaltirana tudi Velesovska cesta
Decembra lani je Cestno podjetje iz Kranja položilo asfalt na skoraj vse stranske ulice v Šenčurju. Neasfaltirana pa je ostala ena pomembnejših cest v Šenčurju, ki povezuje naselje Šenčur z Velesovim in Cerkljami. To je Velesovska cesta, ob kateri stoji približno trideset do štirideset hiš.
Zato so se prebivalci Velesovske ceste na zboru občanov odločili za samoprispevek, ki naj bi bil namenjen za asfaltiranje te ceste v letošnjem letu. Zbrali bodo približno 40 % vseh potrebnih denarnih sredstev, to je 90.000 din.
KS Šenčur je občinsko skupščino v Kranju že prosila, da naj v svoj program za letošnje leto vključi tudi I asfaltiranje   Velesovske ceste.
F. Erzin
Regulacija Prešnice
S pričetkom graditve novega stanovanjskega naselja v Preski je vse bolj pereče vprašanje zavarovanja potoka Prešnice, ki ob nalivih zelo naraste. Strokovnjaki predlagajo združitev potoka z vašenskim potokom ter speljavo po novi strugi ob gasilskem domu v reko Soro. Za izvedbo tega projekta bo potrebnih . 3 milijona dinarjev, katere naj bi s samoupravnim sporazumom zbrale medvoške delovne organizacije in vodna skupnost. -fr
Asfalt na Slavkov dom?
Krajevna skupnost Medvode si prizadeva za nadaljevanje del pri ureditvi ceste na Slavkov dom. Ob deževju meteorne vode na več mestih poškodujejo cesto, zato je vzdrževanje vse težje in dražje, cesta pa je kljub temu vse bolj luknjasta.
|j Tod se vozijo številni občani v službo, Slavkov dom pa beleži tudi vse večji obisk motoriziranih gostov. Krajevna skupnost bo skušala s pomočjo delovnih organizacij zbrati potrebni denar, tako da bi vsako leto uredili določen odsek ceste, katero bi v doglednem času tudi asfaltirali.
► >• V v.fip *
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v OZD
Oblačila — Novost Tržič
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
računovodje komercialista vodje krojilnice
Pogoji: poleg splošnih pogojev se za vodilno delovno mesto računovodje zahteva šolska izobrazba ekonomskega tehnika in 5 let prakse na delovnem mestu računovodje.
Za delovno mesto komercialista se zahteva srednja komercialna šola in 5 let prakse v komercialnih poslih konfekcijske smeri.
Za delovno mesto vodje krojilnice se zahteva VKV krojač-šivilja in 2 leti prakse na delovnem mestu v krojilnici.
Razpis delovnih mest velja do zasedbe.
Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela sprejema OZD Oblačila Novost Tržič.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V
na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma
razpisuje prosto delovno mesto
vodje splošnega oddelka
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj;
— da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti ter družbenopolitične in moralno etične kvalitete za opravljanje tega dela;
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o zahtevani strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi prostega delovnega mesta na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Kandidati bodo v 10 dneh po objavljeni izbiri pismeno obveščeni o uspehu objave.
SGP Projekt Kranj
TOZD Strojno kovinski obrati
Kokrica *
na pdlagi sklepa pristojnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: za nedoločen čas:
1. vodje centralnega skladišča
Pogoj: ekonomska srednja šola z nad 4 leta delovnimi izkušnjami ali KV trgovski delavec z nad 7 let delovnimi izkušnjami;
2. KV električarja - y vzdrževalca
Pogoj: poklicna šola elektro stroke z nad 2 leti delovnih izkušenj in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica;
3. KV avtomehanika — serviserja
Pogoj: poklicna šola avtomehanske stroke z nad 2 leti delovnimi izkušnjami in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica;
za čas od 10. februarja do 31. avgusta 1976
delovodje mehanične delavnice
Pogoj: delovodska šola avtomehanske stroke z nad 3 leta delovnih izkušenj ali VK avtomehanik z nad 5 let delovnih izkušenj.
Razpis velja 8 dni po objavi. Pismene prošnje sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1.
ALPETOUR
DoECREinfl
TOZD Servis osebnih avtomobilov Kranj, Ljubljanska 22
Obveščamo lastnike motornih vozil, da bomo 9. februarja 1976 od 15. do 18. ure merili koncentracijo CO v izpušnih plinih. Zaradi nevšečnosti ob morebitni kontroli prometne milice in v skladu z vsesplošno akcijo zmanjševanja onesnaženosti zraka vabimo vse, ki te meritve niso opravili, v naš servis.
Merjenje bo brezplačno
SKLADIŠČE KRANJ
Tavčarjeva 31 telefon: 22-053
KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI'
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo.
Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure.
Delovna organizacija tovarne obutve
Tržič n. sol. o.
samoupravna skupnost skupnih služb razglaša prosto delovno mesto
tehnologa II
Pogoji za sprejem:
— kemijski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj ali
— kemijski laborant in 5 let delovnih izkušenj.
Prijavi naj kandidati priložijo dokazila o strokovni izobrazbi in zahtevani praksi. Nastop dela, ki se združuje za nedoločen čas, je možen takoj s pogojem poskusnega dela 2 meseca.
Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije tovarne obutve Peko Tržič do vključno 13. februarja 1976.
Razpisna komisija
Obrtnega podjetja Kroj, p. o. Jesenice,
razpisuje prosto delovno mesto — reelekcija
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo organizacije dela, konfekcijsko ali ekonomsko šolo ali njim podobno;
— imeti mora 6 let prakse na vodilnem delovnem mestu, ,
— biti moralno in politično neoporečen,
— priložiti mora program razvoja OZD.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili in navedbo prakse pošljite na gornji naslov do 20. februarja 1976.
OD po pravilniku.
AVTOMOBILI
CENE FRANKO LJUBLJANA BREZ PROMETNEGA DAVKA
430 K/kombi 430 K / kombi L 430 F/furgon 430 K /kombi L 4 vr. 430 T/kamionet
48.610,10 1300 TK/kombibus 66.930,10
51.332,10 1300 TK/kombibus turist 72.981,10
44.702,10 1300TF/furgon 57.202,10
52.471,10 1300TR/kamionet 56,876,10
50.147,10 OM 621 normal kamion 190.558,75
OM 635 normal kamion OM 635 dolgi kamion OM 640 normal kamion OM 640 dolgi kamion ZASTAVA 616 Diesel
194.210,75 198.503,75 204.276,75 210.050,75 108.967,75
Za vozila 430 devizni popust
Tova mi šk i kredit za gospodarske organizacije, obrtnike, uslužbence, invalide, upokojence in kmetijske proizvajalce
INFORMACIJE IN PRODAJA
Slovenija $ flavto
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam 120-basno HARMONIKO (klavirsko). Ogled vsak dan popoldan od 15. do 16. ure. Pangos Marjan, Vrečkova 2, Planina, Kranj
618
Prodam GUMI ČOLN z novim Tomosovim motorjem, 4 KS. Telefon 064-60-090 657
Prodam električni NAVIJALNI STROJ za volno. Markič, Zlato polje 6, Kranj 737
Prodam barvni TELEVIZOR znamke SABA s televizijsko mizico. Sunkar, Domžale, Vojkova 6 738
Prodam rabljene POSTELJE in kombinirano PEČ za kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 739
Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR. Arh, Benedikova 24 a, Kranj 740
Prodam suhe smrekove DESKE, 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 741
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pod-reča 54 742
Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR GRAND RIZ, letnik 1969. šifrer, Šutna 2, Žabnica 743
Prodam PRAŠIČA, 170 kg težkega, in polovico KRAVE. Porenta Prane, Sp. Bitnje 19 744
Prodam PRAŠIČA, 160 kg težkega. Trboje 72 745
Prodam TELICO, ki bo marca telila. Podljubelj 90, Tržič 746
Prodam delovnega VOLA, težkega 500 kg. Zg. Lipnica 11, 64246 Kamna gorica. 747
Prodam enobrazdni PLUG, OBRAČALNIK, KULTIVATOR za Pasquali, gnojno ČRPALKO. Vele-sovo 44, Cerklje 748
Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Oglasite se popoldan. Naklo 116 749 Ugodno prodam KAVČ. Ogled vsak Popoldan. Melinec Miha, Kebetova 3, Kranj 750
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Bitnje 4 751
Prodam vrtalni STROJČEK AEG 600 elektronik in avtoradio BLAU-PUNKT. Hribar, Hlebce n. h. 752
Prodam skoraj nov kasetni TRANZISTOR GRUNDIG C-6000. Informacije dobite po telefonu številka 21-762, vsak dan od 12. do 14 ure. 753
Prodam dva PRAŠIČKA, stara PO 6 tednov. Sp. Brnik 19, Cerklje
754
Prodam semenski KROMPIR de-sire — lanska elita in kupim »šPEH« od prašiča. Naslov-v oglasnem oddelku. 755
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Prodam otroški ŠPORTNI (avto) VOZIČEK. Oman Angela, Frankovo naselje 124, Škofja Loka, telefon 064-61-792 773 , Ugodno prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA. Oman Angela, Škofja Loka, Frankovo naselje 124, telefon °64-61-792 774
Prodam PSIČKE, 6 tednov stare z Rodovnikom, velike črne novoiund-landske pasme. Silvo Demšar, Soška c- 30, Škofja Loka 775
Prodam dobro ohranjeno motorno
ZAGO po ugodni ceni. Telefon °64-6l-608 776 . Prodam PRAŠIČA za zakol. Ka-lan, Zg. Senica 17, Medvode 777
Prodam ZAJCE, čistokrvne pa-^nie. Samci: modri dunajčan, beli °-Unajčan, rumeni novozelandec, francoski beli ovnač, holandec. Sa-
I«daja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja L — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 1>50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
mice: modra dunajčanka, rumena novozelandka, siva ovnačinja, nekaj brejih in mladičev. Koncilia Franc, Vrhpolje 76, Kamnik 778
Prodam večjo količino suhih bukovih DRV in motorno SLAMO-REZNICO (ježek). Podhom 11. Zg. Gorje 779
Prodam PANCARJE št. 42-43. Praprotnik, Ljubno 11, Podnart 780
Prodam PRAŠIČA, težkega 140 kg. Resman, Zgoša 22, Begunje na Gorenjskem. 781
Prodam novo HARMONIKO, 120-basno, 7 registrov, »Melodija« in MAGNETOFON »Grunding« s trakom ZK 120. Miler Jože, Stošičeva 4, Kranj. Ogled od 9. do 12. ure. 782
Poceni prodam suhe smrekove PLOHE, 8, 5, in 2,5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 783
Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 784
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 38, Cerklje 785
Prodam delovnega VOLA in sedem tednov stare PUJSKE. Apno 1, Cerklje 786
Prodam črno semensko DETELJO, PSA, dobrega ovčjaka in betonske STEBRE za kozolec. Glinje 10, Cerklje 787
Prodam PRAŠIČA za zakol. Ko-mendska Dobrava 12, Komenda 788
Prodam 1000 kg betonskega ŽELEZA 12 mm. Pesjak Janez, Lanco-vo 29, Radovljica        - 789
SPALNICO prodam zelo poceni. Dolžan, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 18 790
Ugodno prodam električno stikalno URO Iskra in stikalno PLOŠČO za števec. Čeme Matija, Partizanska 10, Kranj 791
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Okorn Albin, Šenčur, Pipa-nova 37 792
Prodam voz ZAPRAVLJIVČEK in lahek GUMI VOZ. Visoko 90, Šenčur 793
Prodam OZVOČENJE FBT, pevsko, 100 W in. TIGER ORGLE z vgrajenimi bobni, skoraj nove. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 794
. Prodam čistokrvne škotske OVČARJE z rodovnikom, 5 tednov stare. Lukan Gregor, Trata 31, Škofja Loka 795
Prodam ZIBKO, STOLČEK CHICCO in MIZICO za kopanje za dojenčka. Vprašajte na tel. 26-607 vsak dan od 19. ure dalje. 796
Prodam delovnega VOLA ali zamenjam za kravo in nov gnojnični SOD. Senično 15, Tržič 797
Prodam večjo količino SENA. Naslov v oglasnem oddelku. 798
Prodam dve novi vezani OKNI 120 X 140 cm, zastekleni, nepleskani in s plastično roleto. Izdelava KLI Logatec. Pernuš Franc, Rupa 20, Kranj 664
Prodam KOBILO, staro 4 leta in dobrega KONJA. Visoko 5, Šenčur
799
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 800
vozila
Kupim AUDI 100, karamboliran ali nekompleten. Telefon 064-60-819
687
Prodam avto ZASTAVA 750. Zg. Bela 18, Preddvor 727
Kupim dve JEŽEVKI z obroči za zastavo 101. Oglasite se na telefon št. 60-801 756
Prodam TRAKTOR STAYER 30 s kosilnico. Naslov v oglasnem oddelku 757
FIAT 1100 KARAVAN, starejši letnik, prodam samo za 5000 din. Telefon 23-252, Kranj 758
Prodam osebni avto ŠKODA, 1967 in kasetni avtoradio BLAUPUNKT. Suha 30 759
Prodam VAUXHALL VIVA, letnik 1972. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 801
Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1973. Informacije vsako popoldne: France Stane, telefon 50-061 802
Prodam motorne sanke ROTAX, primerne za hribovsko vožnjo. Telefon 42-034 803
Prodam NSU 110 SC in ZASTAVO 101, dobro ohranjena. Čirčiče 29, Kranj 804
Prodam FORD CAPRI, letnik 1975. Smledniška 17, Kranj 805
Poceni prodam ZASTAVO 750. Poizve se na telefon 064-75-590 od 17. do 19. ure. 806
Prodam ALFA SUD MOD 74, registriran do februarja 1977, dobro ohranjen in dodatno opremljen. Šifra »Avto« na Glas, Škofja Loka
807
Prodam avto FIAT 850, letnik 1970 in skoraj nov dodatno opremljen PONY EXPRESS. Nerat, Lesce, Finžgarjeva 8, telefon 74-224, od 15. ure dalje, v soboto in nedeljo ves dan. 808
Prodam avto BMW 1602, letnik 1968, dobro ohranjen in dobro ohranjena stara' dvo'krllna vezna vhodna VRATA. Spodnje Bitnje 24, Žabnica
Kupim VW, lahko brez motorja. Naslov v oglasnem oddelku.    . 810
AMI 8, letnik 70, z novim motorjem, prodam za gotovino — posojilo — mesečni obroki po dogovoru. Tržek, Kamna gorica 55, tel. 75-358
811
Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1967 in STROJ od zastave 750 po generalni. Pavlin, Vrečkova 3, Planina, Kranj 812
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Mavčiče 67, Kranj 813
Prodam VW 1200, letnik 1965. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Pičulin, Pševska c. 13 a, Stražišče, Kranj 814
NSU 1000, letnik 1967, dobro ohranjen, poceni prodam. Jensterle, Ulica 1. avgusta 9, Kranj 815
kupim
Kupim LAJNO, dobro ohranjeno. Zdravko Debeljak, Trnje 4, Železniki
816
Kupim staro STRUŽNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 817
Kupim sedečo pločevinasto KOPALNO KAD za odraslega. Ponudbe pod »Kopalna kad« 731
Kupim KONJA, starega od 10-15 let, vajenega vseh del. Pogačnik Jože, Prezrenje 9, Podnart
Kupim MACESEN 50 mm in HRAST 30 mm. Ponudbe pod »Macesen« na oglasni oddelek. 730
Kupim VRATA za peč, nerjaveče. Voglje 67, Šenčur 760
Kupim rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380-litrsko. Markič Ivan, Bašelj 16, Preddvor 761
Kupim otroški AVTOSEDEŽ in POSTELJICO. Ponudbe pod »Februar« ali telefon 26-188 762
Kupim mesnatega PRAŠIČA, 180 do 220 kg, za zakol. Visoko 70 763
stanovanja
Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO kupim v Škofji Loki v starejšem bloku. Ponudbe pod »Gotovina« 764
GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom, opremljeno in ogrevano, potrebuje programer, zaposlen v Iskri, študent ob delu, miren, reden plačnik. Cenjene ponudbe pod šifro »1. 3. 76« 765
Ugodno prodam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Novi svet«
818
Oddam takoj v najem manjšo SOBO v Zalem Logu št. 50. Informacije v Stari Loki 146, Škofja Loka
819
Moški srednjih let, zdrav, išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod »Čimprej« 820
posesti
V najem vzamem manjše POSESTVO v bližini železniške postaje. Naslov v oglasnem oddelku.
821
Razprodaja zapuščine, Tomšičeva 14, Kranj, enonadstropne HIŠE, raznih gospodinjskih pripomočkov. Cena 40 milijonov starih dinarjev. Ogled v soboto, 7. 2. 1976 od 9. do 12. ure 822
Oddam GARAŽO v najem. Informacije: Ul. Vide Šinkovčeve 3, Kranj 766
AVTOPRIKOLICE sprejmem v garažiranje. Naslov v oglasnem oddelku. 767
Prodam polovico HIŠE z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku. 768
zaposlitve
INTERESENTOM SE NUDI UGODNA PRILIKA ZA OSKRB-NIŠTVO CELOLETNO ODPRTEGA PLANINSKEGA DOMA. Uprava planinskega društva »OBRTNIK« Ljubljana, Celovška 43, oddaja v oskrbovanje svoj dom na Go-vejku pri Medvodah z manjšo ekonomijo po pogodbi. Prednost ima mlajši upokojeni zakonski par, ki je vešč takih del, posebno pa vzdrževanja dobre kuhinje. Ponudbe pošljite z vsemi osebnimi podatki na gornji naslov, kjer prejmete potrebna pojasnila. 823
Sprejmem vsakršno delo na dom. Lahko vzamem tudi obrt. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Škofja Loka« 824
Zaradi bolezni potrebujem pomoč pri pospravljanju malega stanovanja. Nudim SOBO samski Slovenki. Naslov v oglasnem oddelku. «2o
HIŠNI SVET, Dražgoška 6, Kranj, išče SNAŽILKO. Informacije pri tov. Manes, stanovanje 8/1. 826
V dopoldansko VARSTVO sprejmem dva otroka od 2 let dalje v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku.
827
KUNSTELJ   ROZALIJA, Kranj ' - "Frizerski 1 saioh, ' Prešernova 4? sprejme VAJEN KO. 698
Sprejmem delo na domu ali pridem na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 769
prireditve
OO ZSMS MAVČIČE priredi vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Za staro in mlado igra ansambel EROS. 705
DOM JLA prireja vsak petek in soboto PLES. Igra ansambel JEV-ŠEK: 770
V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEV-ŠEK: Dvorana ogrevana. 771
V soboto, 7. 2., bo ob 18. uri v zadružnem domu na Primskovem MLADINSKI PLES. Igra ansambel HORIZONT iz Ljubljane.
OO ZSMS CERKLJE prireja vsako soboto ob 19. uri PLES v zadružnem domu. Igra ansambel SIJAJ.
828
MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI. 829
MLADINSKI AKTIV UTIK prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI. 830
obvestila
OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1.
170
mk
Mladinska knjiga
Kranj, Maistrov trg nudi podjetjem in ustanovam po  veleprodajnih cenah:
— pisarniške potrebščine in papir
— pisalne stroje Oh/mpia
— Olivetti kopirne stroje
— ter vse potrebne pripomočke, ki se uporabljajo za delo na teh strojih
SO
ljubljanska banka
podružnica Kranj v Kranju Prešernova 6
ima poseben
oddelek za mladinsko varčevanje
Mladina in otroci obiščite nas.
posluje
za občane vsak dan od 6.30 do 1 8. ure,
ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure prav tako tudi
Oddelek za
stanovanjsko
varčevanje
/O ljubljanska banka
loterija
ROLETE: lesene, plastične z zimskim popustom in žaluzije LIV Postojna, vam nudi zastopnik Špiler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon št. 064-75-610 ali pišite, pridem na dom. 235
Solidno in hitro POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 772
najdeno
V Prašah na postaji se je našel DENAR. Jama 7, Kranj 831
ostalo
Oseba, ki je odnesla v petek, 30. 1. 1976, ob 17.30 otroške SMUČI 1,30, iz veže v Kajuhovi 2, Kranj, je bila opazovana. V izogib nevšečnosti naj jih vrne na isto mesto. 832
o
20060 19550 ().r)18() 198040
461 49781 72031 32151 660151
62 32 5252 8.r.692
75882 69292 675132
63 83 87338 88848 238703 540263 58299;! 416813 445133
84 (KM 3331 7944 46824 38274 80404
7
o. Ž
C o t/) "O
tO 600 800 1.000
r>.(M)o
80 600 800 800
6.000
20 40 200 800 800 1.000 5.000
20 50 1.000
1.000 .vooo
5.000 10.000 10.000
150.000
40 100
300 500
600 800 800
32841 197594
06
585 3185 92375 47065 35085
86 46 10126 10846 299956 ( 35476 444316
47 87 5177 13647 56587 65367 87737
8
13168 18938 15598 54368 161248
19 309 929 208939 109759
4< Z
■o S
1.000 5.(KM)
30 60 300 600 6<K) 800
20 30 800 l.(KK) ...000 K).(KK) 10.(KK)
20 30 2(K) 600 600 600 800
10 600 600 l.(KK) l.(KK)
5.OO0
30 60 80
5.000 K).(KK)
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Volčjaka
iz Tupalič
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali do poslednjega doma, mu poklonili toliko vencev in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi delovnemu kolektivu Jelovica — obrat Preddvor, PE Petrol Ljubljana, delovnemu kolektivu Bencinskega servisa Primskovo I, pevcem iz Šenčurja, gospodu župniku, dr. Zgajnarju in dr. Prašnikarju za lajšanje bolečin.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi žalujoči!
Tupaliče, 5. februarja 1976
ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Ivana Hafnerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, ustno in pismeno ter sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala RK Šenčur, DU Šenčur, AMD Šenčur, TD Šenčur, PGD Šenčur, kolektivom Sava Kranj, Petrol Ljubljana, Iskra Kranj, Murka Lesce, Aerodrom Ljubljana-Pula, TOZD gostinstvo letališče in starešinam VP 5870-12 Ljubljana in govornikom za ganljive poslovilne besede. Zahvala tudi g. župniku za poslovilne besede in g. kaplanu za pogrebni obred.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Roza, sin Janez z ženo, hčerka Rozi z družino, sestra in brata z družinami in ostalo sorodstvo.
x * ■ Šenčur, 1. februarja 1976
Hitra in usklajena akcija naše in avstrijske policije
Oropala hranilnico v Borovljah
19 : * * g i M
Rop, ki seje zgodil sredi belega dne v Borovljah, v četrtek, 29. januarja, je bil ob tesnem sodelovanju avstrijske žandarmerije in Uprave javne varnosti Kranj v nekaj dneh razjasnjen in storilca aretirana že v torek, 3. februarja.
Po prvih podatkih naj bi v četrtek, 29. januarja, ob 11.45 dva ali trije napadalci oropali Dar-lehenskasse, Slovensko hranilnico, v Borovljah in pri tem hudo poškodovali 19-letnega bančnega uslužbenca Johana Uschniga, iz banke pa naj bi odnesli 26.000 šilingov.
Prva sled je bila bela škoda kranjske registracije, ki so jo opazili na parkirnem prostoru v bližini hranilnice in ki bi po preverjanju prišla v poštev kot vozilo udeležencev ropa. Republiški sekretariat za notranje zadeve je zato posredoval podatke za okoli 500 avtomobilov znamke škoda bele barve, ki so na območju Gorenjske: miličniki so zato opravili veliko delo, saj so za vsak avtomobil oziroma lastnika morali preveriti, če so bili na dan ropa in še dan prej kot se je kasneje izkazalo, v Avstriji. Res so v Kranju našli lastnika škode, ki pa je v četrtek in dan prej, to je v sredo, posodil avtomobil znancu Stanetu Ledererju, strojnemu ključavičarju, staremu 42 let z Golnika.
Lederer je pred meseci doživel prometno nesrečo nekje v Av-
nesreče
Nezgoda na prehodu za pešce
V sredo, 4. februarja, ob 15.35 se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah na prehodu za pešce pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Jekovec (roj. 1948) iz Ljubljane je peljal od Plavža proti centru. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti pred prehodom za pešce, po katerem je prečkala'cesto Ida Arh (roj. 1926), tako da jo je z odbijačem zadel in zbil. V nesreči je bila Arhova ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Umrl po nesreči
V torek, 3. februarja, je v ljubljanski bolnišnici umrl Janez Rogelj (roj. 1933) iz Milj za poškodbami, ki jih je dobil v prometni nesreči 22. januarja letos v Kokri.
striji in je menda hotel urediti zadeve z zavarovalnico in zdravniškimi spričevali, vsaj tako je razložil lastniku škode. Ker pa prvi dan to je v sredo, 28. januarja, vsega ni mogel opraviti, je prišel po avto še naslednji dan. Lastniku se je čudno zdelo, da je v avtomobilu neka kapa s ščitnikom, pa gumijaste rokavice, opazil pa je tudi, da ja zavitek prve pomoči načet. Klobčič se je naglo odvijal. Medtem je avstrijska stran sporočila, da je bil eden od sodelavcev rdečelas in da bi ga priče lahko prepoznale. Res so kranjski kriminalisti napravili nekaj slik z osebami, ki bi lahko sodelovale z Ledererjem in so imele rdeče lase, ter so slike poslali avstrijskim kolegom; ti so sporočili, da je napadeni bančni uslužbenec prepoznal kot napadalca Dušana Ajdiča, 25-let-nega svobodnega umetnika doma z Golnika.
Medtem ko je Lederer dolgo časa tajil in si je izmišljal različne izgovore, da ni bil v četrtek, na dan ropa, v Avstriji, pa je Ajdič kmalu povedal, kaj se je v četrtek zgodilo.
Oba Lederer in Ajdič stanujeta v istem bloku in se torej poznata. Že večkrat sta se menila, da bi napravila kak »posel«. Določneje sta se o tem začela pogovarjati konec lanskega leta; Lederer je izbral slovensko hranilnico, ker je Borovlje poznal, saj je tam nekaj časa delal. Ajdič ni bil sicer najbolj navdušen in se je takšnemu podvigu skušal izmikati, vendar ga je Lederer vsaj tako kaže, le nagovoril. Dan poprej sta si teren ogledala, vendar pa je bila v hranilnici stranka zato sta se odpeljala nazaj čez mejo. Naslednji dan sta ponovno s sposojenim avtomobilom prestopila mejo in v Borovljah parkirala v bližini hranilnice.
Vanjo sta vstopila nekaj prej preden jo zapirajo. Lederer je zamenjal okoli 30 šilingov in nato odšel ven, Ajdič pa je bančnega uradnika spraševal, če lahko kupi forinte. Ta je zato telefoniral, to pa je Ajdič izkoristil, skočil okoli pulta in ga s kladivom brez ročaja, ki ga je stiskal v roki, začel udarjati po glavi. Zdravniki so našteli več kot 20 udarcev po glavi, na srečo ne najhujših, zlomljene prste, ker se je ščitil z rokami, in zlomljeno čeljust. Kladivo pa je ranilo tudi Ajdiča po prstih. Vtem je pritekel v hranilnico tudi Lederer, segel v predal in pograbil 26.961,06 šilingov. Tedaj je vstopila tudi čistilka in napadalca sta pobegnila. Ob Vrbskem jezeru se je
ZAHVALA
Ob težki in nepričakovani izgubi mojega dragega moža, ljubega očeta, starega očeta, brata in strica
Antona Brudarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence. Iskrena zahvala kolektivu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj za nesebično pomoč, sosedom, kolektivu Cestnega podjetja, častiti duhovščini, pevcem.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Neutolažljivi: žena Anica, sin Tone z družino, hčerka Milena z družino in Darinka z Diano ter ostalo sorodstvo.
Kranj, Jesenice, Novo mesto, Metlika, Karlovac, Jastrebarsko, Zagreb, 6. februarja 1976
ZAHVALA Ob smrti naše drage tete in sestre
Viktorije Fegic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje. Hvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala tudi dr. Bajtu in vsemu strežnemu osebju interne klinike Golnik. Hvala lepa g. kaplanu za lepo opravljeni obred, pevcem, ki so ji zapeli v slovo.
Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: družine Žmavc, Zvokelj, Petrovčič in Ogrin
Kranj, Ljubljana, Boh. Bistrica, 4. februarja 1976
Ajdič znebil okrvavljene obleke in se z vlakom vrnil domov, Lederer pa s plenom v avtu čez Korensko sedlo. Lederer je Ajdi-ču, potem ko je zamenjal del šilingov, naštel na roko 2800 din, ostali denar pa kot sam trdi, je zažgal, ker se je ustrašil posledic dejanja. Lederer in Ajdič sta v preiskovalnem zaporu, preiskava pa je v teku. L. M.
s sodišča
Nevestno poslovanje
Okrožno sodišče v Kranju je pred kratkim obsodilo na dve leti in pol strogega zapora Ivanko Lelja, 33-letno nekdanjo referentko za mehanografijo na obračunu osebnih dohodkov in blagajničarko sindikalne podružnice LTH Škofja Loka. Obtožnica ji je očitala, da si je v času od leta 1971 pa do junija 1974 prilastila v več ugrabiti h od denarja, ki ji je bil zaupan kot blagajničarki, 58.356,85 din.
Čeprav se je bivša blagajni-čarka zagovarjala, da je začela denar jemati, ker je bila zaradi domačih razmer v stiski in je hotela potem denar vrniti, sodišče takšnemu zagovoru ni moglo verjeti. Če bi si namreč hotela denar le izposoditi, bi potem vedela tudi, koliko ga je vzela. Ko je osnovna organizacija sindikata v LTH zahtevala finančno poročilo, je blagajni-čarka povedala, da dokumentacija ni v redu in da bo verjetno tudi nekaj primanjkljaja. Zato je nadzorni odbor sindikalne organizacije s pomočjo glavnega računovodje pregledal blagajniške knjige: ugotovili so primanjkljaj, enako pa je kasneje ugotovila tudi služba družbenega knjigovodstva.
Blagajniška knjiga je bila tako vodena, da je prikrivala primanjkljaj; blagajničarka je vpisovala neresnične podatke. Ko je vzela denar, je vpis prilagodila, prikazovala manjša nakazila in večje stroške. Občasno je izravnala saldo z izmišljenimi pologi, tako da so se dohodki in izdatki navidezno vedno ujemali. Če pa bi kdo primerjal blagajniško knjigo s prilogami, bi takoj ugotovil razliko, vendar pa je nadzorni odbor vedno pregledal le blagajniško knjigo. Nekaj listov je blagajničarka celo iztrgala in uničila, potem pa vpisala druge podatke. Tako je blagajničarka ne samo vpisovala lažne podatke v blagajniško knjigo, pač pa je torej poleg ponarejanja uničila tudi uradno listino.
Sodišče je menilo, da bi blagajničarka v treh letih, ko je jemala denar, lahko tudi vrnila denar sindikalni podružnici, če si ga je hotela le izposoditi. Tudi stiska z denarjem v družini ni bila tako huda, saj denar, ki ga je vzela, ni porabila za preživljanje, pač pa za dvig osebnega standarda: med drugim je kupila novo kuhinjsko opravo in pa avtomobil zastava 101. To pa so vsekakor nakupi, ki lahko malo počakajo.
Sodišče je med olajševalnimi okoliščinami upoštevalo, da je Ivanka Lelja vseskozi sodelovala pri razčiščevanju dejanskega stanja in da je povzročeno škodo že povrnila, razen tega pa je sodišče upoštevalo tudi njene domače razmere, da ima dva otroka in da je kaznivo dejanje grabeža storila deloma iz stiske. Ni pa moglo pri oceni dejanja mimo tega, da je denar jemala dlje časa. L. M.
Notranjost borovebjske Slovenske hranilnice, kjer se je odigral rop.
V Tržiču ustanovili Zvezo za telesno kulturo
Glavna naloga organizacija tekmovanj
Novoustanovljena občinska Zveza za telesno kulturo, katere skupščino in izvršni odbor bo vodil Milan Česen, si bo prizadevala tudi za gradnjo novih športnih naprav v tržiški občini — Nujno sodelovanje s telesnokulturno skupnostjo
Leta 1973, ko smo v Sloveniji ustanavljali telesnokulturne interesne skupnosti, je bila tržiška med tistimi občinami, kjer so se odločili za ukinitev občinske Zveze za telesno kulturo. Menili so, da bo nova skupnost lahko kos vsem nalogam, ki jih je pred tem imela Zveza za telesno kulturo. Ker so v številnih slovenskih občinah Zveze na novo oblikovali, je ostalo brez njih le še 19 občin, med katerimi je bila tudi tržiška.
Lansko jesen so pri občinski konferenci SZDL v Tržiču ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev občinske Zveze za telesno kulturo. Odbor je pripravil predlog sporazuma o združitvi 16 telesnokulturnih organizacij v Zvezo in predlog statuta, ki ju je večina telesnokulturnih organizacij tržiške občine potrdila in s tem soglašala z ustanovitvijo Zveze.
V nedeljo san-kaški spust z Možjance
Preddvor - TVD Partizan Preddvor — Bela bo organiziral v nedeljo, 8. februarja, dopoldne tradicionalni sankaški spust z Možjance. Začetek spusta po 1600 metrov dolgi progi z višinsko razliko 300 metrov, bo ob desetih dopoldne. Na tekmovanju bodo sodelovali pionirji, mladinci, člani in veterani, stari nad 40 let. Najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal TVD Partizan Preddvor — Bela, najhitrejši posameznik pa pokal Možjance. -jk
Uspešni
V petek, 30. januarja, so se sešli na ustanovno skupščino občinske Zveze za telesno kulturo delegati tržiških telesnokulturnih in športnih organizacij. Potrdili so samoupravni sporazum in statut nove Zveze in izvolili 11-članski izvršni odbor, ki ga bo vodil Milan Česen in bo obenem tudi predsednik skupščine. Naloge občinske Zveze za telesno kulturo bo predvsem organizacija tekmovanj občinskega in regionalnega pomena. Razen tega bodo pri Zvezi delovale tudi komisije za šolska športna društva, za rekreacijo in tekmovalni šport. Komisiji za kadre in investicije pa bosta še naprej pri teles-nokulturni skupnosti, s katero namerava Zveza za telesno kulturo sodelovati. Občinska Zveza za telesno kulturo se vključuje tudi v razprave o prednostni razvrstitvi športov in prizadevanja, da bi v tržiški občini gradili več telesnokulturnih objektov, katerih pomanjkanje že hromi razvoj telesne kulture in športa. J. Košnjek
strelci
Strelska družina »Color« Medvode deluje sedmo leto in ima v svojih vrstah 55 članov, od katerih jih šest goji streljanje na glinaste golobe. Udeležujejo se vseh pomembnejših tekmovanj ter so dosegli že več pomembnih uspehov. V osnovni šoli Franca Bukovca v Preski so pripravili tekmovanje z zračno puško, ki je zbudilo veliko zanimanje, vendar mladih strelcev ne morejo vključiti v svoje vrste, ker nimajo strelišča. Uspešno delovanje in sodelovanje na tekmovanjih jim omogočata sindikalna organizacija Color z denarno podporo ter občinska strelska zveza Ljubljana-Šiška s potrebno opremo.
-fr
Čebulnice
za spomladansko sajenje v vseh večjih prodajalnah
Veletrgovine
2IVIL.A
Kranj - TOZD Maloprodaja Priporočamo se za nakup
Proglasitev najboljših slovenskih športnikov v Komendi
Letos bodo proglasili najboljše slovenske športnike v Komendi. V petek, 20. februarja, ob 20. uri se bodo v kulturni dvorani doma v Komendi zbrali najboljši slovenski športniki in prejeli Ziher-love nagrade. Prireditev »bo spremljal tudi zabavno-glasbeni program in vse kaže, da bodo na podelitev prišli tudi nekdanji znani slovenski športniki kot Daneu, Cerar in drugi. Za organizacijo prireditve so komend-ski športniki imenovali poseben organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da se bodo slovenski športniki kar najbolje počutili v prijetni gorenjski vasi.
Izbira Komende za organizatorja osrednje slovenske prireditve ni zgolj naključje, saj so športniki v tej krajevni skupnosti v zadnjih letih izredno aktivni v številnih športnih panogah. Ta mala krajevna skupnost se prav gotovo lahko pohvali s prizadevnim konjeniškim klubom in konjskimi dirkami. Samo lani so na dirkah sodelovali vsi najboljši slovenski kasači in prek 12.000 gledalcev so našteli. Toda tudi košarka, rokomet, smučanje, nogomet, drsanje in še druge športe bi lahko naštevali, s katerimi se organizirano ukvarjajo komendski mladinci. Njihova osnovna usmeritev pri športnem udejstvovanju je množičnost, s katero se krajani lahko pohvalijo. Zato je letošnja osrednja prireditev slovenskih športnikov upravičeno v Komendi in jim je hkrati priznanje za njihovo uspešno delo.        ■ .  - >  t   .. *  .. -t
Bojan Burja (Kamnik) je državni prvak v streljanju s strandardno puško za leto 1976. - Foto: B. Malovrh
Pred startom I. moške republiške lige
Jeseničani v Kr. gori
Jutri zvečer in v nedeljo se v telovadnicah in športnih dvoranah po Sloveniji začne košarkarski »ples« v prvi slovenski moški ligi. Za naslov najboljšega v Sloveniji se bo tako začelo potegovati dvanajst košarkarskih vrst, in sicer mariborski Branik, novomeški Novoteks, ljubljanski Bežigrad 74, Trnovo, Jezica, ajdovski Fructal, trboveljski Rudar, celjska Kovinotehna, Vrhnika, metliška Beti ter Jesenice in kranjski Triglav.
Po štirih letih Jeseničani, ki imajo bogato košarkarsko tradicijo, spet stopajo v družbo najboljših košarkarskih vrst v Sloveniji. Trener Marko Božič, pomaga mu Boris Campa, ima na voljo trinajst igralcev. Vauhnik, Dušan in Pavel Pirih, Vujačič, Šmid, Noč, Lazar, Bizjak, Mišic, Pivac, Smolej in Jančič so igralci, ki jih veže iskreno prijateljstvo. To je prava »klapa«, ki bo marsikateremu favoriziranemu moštvu s svojo hitrostjo in borbenostjo prekrižala račune. Res je, da so s pripravami začeli dokaj pozno — komaj mesec dni pred startom in še to samo enkrat tedensko v telovadnici US v Kranjski gori — vendar so pripravljeni za ponovni krst v elitni družbi. Problem, ki jih najbolj tare, je prav v pomanjkanju vadbenih prostorov, saj na Jesenicah zaradi prezasedenosti telovadnic zanje ni prostora.
Trener Marko Božič je o izgledih svojega moštva dejal: »Po višini je naša pomlajena ekipa izredno eksplozivna. Naš cilj je, da se obdržimo v ligi, čeprav nam ne bo lahko. Na Jesenicah ni primerne telovadnice, temveč smo gostoljubje poiskali v Kranjski gori. Tu bomo namreč gostili vsa moštva. Prav zaradi tega smo izgubili precejšen krog jeseniških ljubiteljev košarke, ki so nam v
kritičnih trenutkih stali ob strani (po navadi se je srečanj pod Me-žaklo ogledalo do 600 gledalcev, op. p.) in nam pomagali, da smo dobili že prenekatero izgubljeno tekmo. Favorite za prvaka lahko iščemo med Bežigradom 74, Kovino tehno in Branikom.«
KRANJČANI V TELOVADNICI OŠ F. PREŠERNA
Triglavani letos v tekmovanje spet stopajo z željo, da si z najvišjim republiškim naslovom prislužijo vizo za vstop v drugo zvezno ligo. Z resnim delom je člansko moštvo — Skubic, Štefe, Zupan, Košir, Fartek, Kalan, Hribernik, Lipovac, Urlep, Šiler, Piršič, Prosenjak, Benčan, Nagy, Stopar, Slokan, Bremec — pod vodstvom trenerskega para Marjana Rusa in Braneta Dežmana vadilo štirikrat tedensko. S prijateljskimi srečanji in turnirji je ekipa precej pridobila, tako da so dobro pripravljeni za obračun pod koši.
Trener Branko Dežman: »Po višini imamo tako ekipo kot še nikoli doslej. Vendar je za slovenske košarkarske razmere še vedno prenizka. Manjka nam predvsem izkušenega igralca, ki bi ekipo v kritičnih trenutkih znal umiriti in jo popeljati k zmagi. Vsi igralci so bili na treningih prizadevni, a še vedno smo imeli premalo časa za uigravanje. Med favoriti za vrh so Branik, Kovinotehna in Rudar, vendar so tudi ostale ekipe dokaj izenačene in pripravljene za borbo.«
V prvem kolu triglavani v telovadnici OŠ F. Prešeren jutri ob 18. uri gostijo mariborski Branik, Jeseničani pa v nedeljo ob 10. uri v OŠ Kranjska gora Novoteks.
D. Humer
Triglav morda polfinalist
Centralni zimski bazen v Tivoliju bo od petka do nedelje prizorišče četrtfinalnih srečanj za jugoslovanski vaterpolski pokal. Vaterpolski klub Triglav iz Kranja bo namreč v Ljubljani pod pokroviteljstvom Žitoprometa Senia in tovarne Sava Kranj gostitelj tretje skupine, ki se bodo borile za štiri polfinalna mesta.
Za polfinale se bodo potegovala vaterpolska moštva splitskega Mornarja in POŠK, Kotor, šibeniški Solaris, GOČ iz Vr-njačke banje in organizator kranjski Triglav. Največ možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje imajo prav gotovo Kotor, Mornar, POŠK, Solaris in Triglav, medtem ko je GOČ slabši od peterice favoritov.
Trener triglavanov Franci Na-dižar — na voljo ima Caliča, Sveglja, Leskovarja, Kodeka, Zmaga in Mira Malavašiča, Rudija Planinska, Vidica, Veli-kanje, Svarca, Kuharja in Toma Baldermana — meni, da so zadnje tekme za pokal Solaris pokazale, da so fantje solidno pripravljeni za ljubljanski četrtfi-nalni turnir. Po njegovem mnenju ima Triglav lepe možnosti za Uvrstitev v polfinale.
SPORED SREČANJA: PETEK OB 10. URI Kotor : POŠK, GOC : Solaris, Mornar : Triglav, OB 18.30 pa POŠK : Solaris, Kotor : Mornar, GOČ : Triglav;
SOBOTA OB 7.30: Mornar : **OŠK, GOC : Kotor, Solaris : Triglav, ob 18. URI Kotor : Solaris, Mornar : GOČ, POŠK : Triglav;
„ NEDELJA OB 7.30: Solaris,: I Mornar, GOČ : POŠK, Triglav : Kjatar.. .» . .    .« i. „» «*
Srečanja bodo vodili Didić (vrhovni), Pičulin in Chvatal (vsi Kranj) ter Bešlič (Split). Delegat VZ Jugoslavije je Ko-privnikar (Reka), delegat zbora sodnikov Krekovic (Split), medtem ko bo vršilec disciplinskih prekrškov Zagrebčan Horga.
-dh
Prvič zimska rokometna liga
Gorenjska rokometna zveza Kranj bo v telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda v Križah v soboto organizatorica gorenjske zimske rokometne lige.
Za nasploh prvi gorenjski zimski naslov se bo potegovalo osem moštev. Svojo udeležbo so namreč prijavile ekipe Križev, Besnice, Dupelj, kranjski Veterani, stražiška Sava, Žabnica, Radovljica in golniški Stor-žič.
Pari prvega in drugega kola:
Križe : Besnica (ob 9. uri), Duplje : Veterani (ob 9.45), Sava : Žabnica (ob 10.30), Radovljica : Storžič (ob 11.15); Besnica : Duplje (ob 12. uri), Veterani Radovljica (ob 12.45), Storžič : Sava (ob 13.30), Žabnica : Križe (ob 14.15), Sava : Radovljica (ob 15. uri) in Križe : Storžič (ob 15.45). -dh
Start v gorenjski ligi
Z derbijem 1. kola na Godešiču med Kondorjem in Triglavom II se je pričel drugi del tekmovanja v gorenjski .namiznoteniški ligi. Rezultati: Jesemce llJ: Lesce v:3? Murova : < Trboje 5:1, Sava : Mošnje 5:0, Kondor : Triglav 115:2. J.Starman
Burja državni prvak
Grosupeljski strelci so bili preteklo soboto in nedeljo gostitelji najboljših jugoslovanskih strelcev s standardno zračno puško in pištolo. Nastopilo je okoli 400 tekmovalcev. Na tem tekmovanju se je odlično izkazal mladinec Bojan Burja iz Kamnika, ki je z novim slovenskim rekordom 374 krogov od 400 možnih osvojil naslov državnega prvaka in si tako verjetno priboril mesto v mladinski vrsti Jugoslavije za nastop v letošnjem evropskem prvenstvu.
Rezultati — člani: puška, ekipno: 1. SD Cika Mata (Kragujevac) 1497, 2. SD Kamnik 1472, 10. SD Kranj 1446, posamezno: 1. Jevremo-vič (Kragujevac) 380, 6. Burja (Kamnik) 374, 12. Peternel st. (Kranj) 371, 31. Repič (Kamnik) 367, 32. Gradišar (Kamnik) 366, 53. Rozman (Kranj) 359, 57. J. Frelih (Kranj) 359; mladinci: puška, ekipno: 1. SD Krim Ljubljana 1097, 6. SD Kamnik 1077, posamezno: 1. Burja (Kamnik) 374, 36. Repič (Kamnik) 353; člani: pištola, ekipno: 1. SD Zagreb 1491, 8. SD Kranj 1447, posamezno: 1. Ilič (Priština) 381; gorenjski strelci pa so dosegli naslednje rezultate: Peternel st. 366, Peternel ml. 364, Frelih st. 360, Prestor (vsi Kranj) 357; mladinci: pištola, ekipno: 1. SD Zagreb 1091, posamezno: 1. Pečatnik (Zagreb) 373, 7. Peternel ml. (Kranj) 357.
B. Malovrh
Par Udir-Šmid drugi
Kegljišče v Cerknici je tri dni gostilo 106 najboljših slovenskih moških kegljaških dvojic, ki so se borile na spominskem Gromovem tekmovanju.
Prehodni pokal je osvojila dvojica Gradisa Česen in Belcijan. Lep uspeh pa so dosegli gorenjski pari, saj so med prvimi desetimi kar trije, Najbolje sta uvrščena Jeseničana Udir-Šmid, ki sta na odličnem drugem mestu, na preostalih dveh pa so Kranjčani in Kranjskogorci.
Rezultati: 1. Česen-Belcijan (Gradiš) 1822, 2. Udir-Šmid (Jesenice) 1819 3. Jereb-Turk (Triglav) 1800, 4. Zerjav-Pečar (Kranjska gora) 1798, 5. Mlakar-Kalan (Konstruktor) 1788. -dh
Slovenska moška kegljaška liga
Spet lepa
Kranjski alpinisti tudi lani
v •
uspešni
zmaga
Kegljači kranjskega Triglava so v šestem nastopu v moški republiški ligi doma gostili moštvo ljubljanskih Slovenija cest. Ponovno so dokazali, da lahko računajo na dobro uvrstitev, saj so goste premagali s 307 keg-lji razlike. Pri triglavanih je blestel Milan Jereb, ki je z odlično igro na vseh štirih stezah podrl kar 1091 kegljev.
Triglav 8229 - Karun 1007, Zvršen 1048, Vehovec 1003, Pavlin 1069, Turk 1008, Marinšek 1019, Pri-jon 984, Jereb 1091.
Slovenija ceste 7922 — Matko 1046, Veršič 997, Zupančič 1017, Dre-melj 897, Krlin 996, Birsa 963, Škrjanc 961, Hribar 1045. -dh
Jutri in v nedeljo
Prvenstvo SFRJ v tekih v Kranju
V organizaciji smučarskega kluba Triglav bo jutri in v nedeljo v Kranju državno prvenstvo v smučarskih tekih za ponirje in pionirke in v klasični kombinaciji za pionirje. Danes ob 17. uri bo v osnovni šoli France Prešeren slovesna otvoritev. V soboto ob 10. uri bo na stadionu Stanka Mlakarja start solo tekov, ob 15. uri pa bodo na 25-metrski skakalnici v Besnici skoki za kombinacijo. V nedeljo ob 10. uri bodo na stadionu štafetni teki, ob 14. uri pa v avli skupščine občine Kranj svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Na prvenstvu bo sodelovalo več kot 250 mladih tekačic in tekačev. J. J.
Zmaga Robleka
Na končanem Šahovskem prvenstvu Lesc je zmagal Roblek pred Matjašičem in Deželakom. Roblek je v zadnjem kolu remiziral z Uršičem, Matjašič je premagal Debeljaka, Deželak pa Krebsa. Točko je zabeležil tudi Sterle s Savi-čem, Mencinger pa, ki je v zadnjem kolu remiziral s Harinskim, je s tem izpolnil normo za prvo kategorijo, tretjo kategorijo pa je na pfvenstovu.osvjpji^Zupanc. ,
Končni vrstni red: 1. Roblek 9,5, 2. Matjašič 9, 3. Deželak 8, 4. Sterle 7,5, 5. Mencinger 7 itd. L M.
Kranj — Člani alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj, ki ga je vodil Tone Perčič, so imeli pretekli teden redni letni občni zbor, na katerem so ugotovili nadvse uspešno delo. Odsek se je okrepil, saj združuje okrog 60 članov in pripravnikov, kar ga uvršča med najmočnejše odseke v republiki. Temu primerna je tudi kvalitetna raven Članov. Lani so opravili 716 najrazličnejših vzponov, od katerih jih je bilo 13 prvenstvenih in 260 zimskih. Kranjske alpiniste je bilo srečati tudi na Makaluju, kamor sta odšla
Alpinistične novice
NA MT. EVEREST S KITAJSKE STRANI?
Odpravi na Everest, ki naj bi bila izvedena ob koncu tega desetletja, posvečajo pristojni organi PZS že sedaj veliko pozornost. Na vrh najvišje gore na svetu se je že povzpelo večje Število odprav. Lani pa so Angleži s precejšnjimi žrtvami preplezali tudi mogočno južno steno. S kitajske strani zapira pot proti vrhu mogočna, še ne preplezana stena. Preplezati steno, katero reže mogočen, strm kuloar, bi bil znova enkraten podvig v svetovnem merilu. Vendar pa je izredno težko dobiti od Kitajcev dovoljenje za vzpon. Pred kratkim se je v Beogradu mudila kitajska športna delegacija. Razgovorov z njo o vzponu na Everest sta se udeležila tudi načelnik KOTG Aleš Kunaver in vodja V. JAHO Tone Skarja. Zadeva glede vzpona s kitajske strani ni brezupna, vendar pa bo potrebno še precej potrpežljivosti in vztrajnosti. Ker so druge gore na ozemlju LR Kitajske prepovedane, pa bo morala odprava imeti tudi rezervni cilj na nepalski strani. Petletni program odprav, med katerimi je tudi odprava na Mt. Everest, je KOTG že predložila ZTKJ s prošnjo, naj odprave uvrsti v program športnega sodelovanja s socialističnimi deželami.
RAZMERE V GORAH
Izredno nizke temperature ob začetku počitnic so ob ugodnem vremenu alpinistom omogočile le večje število pristopov in lažjih grebenskih prečenj. Čeprav je snega malo, pa le-ta ni najbolj ugoden za hojo. Ponekod je sneg kložast in se skorja redi-ra, drugod je sneg zopet spihan in trd. Nenadno poslabšanje vremena v petek pa je nekatere alpiniste tudi odvrnilo od predvidenih načrtov. Tudi zadnji pršič, ki je zapadel preko nedelje, verjetno ne bo bistveno vplival na pogoje za smučanje in hojo v visokih gorah.
SREČANJE KOROŠKIH IN ŠTAJERSKIH ALPINISTOV
V sobota 24. januarja, je bilo v hotelu Planika v Crni na Koroškem tradicionalno srečanje koroških in štajerskih alpinistov, ki ga je vodil znani alpinist iz Šoštanja Dušan Kukovec, v imenu KA pa ga je pozdravil njen načelnik Tone Sazonov. Lepo pripravljenemu programu, ki ga je popestril pevski zbor iz Crne, je sledil pregled dela pretekle sezone in načrti za bodoče delo, ter čim boljše medsebojno sodelovanje. Med najvidnejše uspehe alpinistov tega področja nedvomno sodi 1. jugoslovanska ponovitev poljske smeri v Eigerju, ki sta jo opravila koroška alpinista Rajko Robnik in Kdi Dro-fenik. AO Kozjak iz Maribora namerava v letošnjem letu ob sodelovanju alpinistov iz Slovenj Gradca in Celja izvesti odpravo v Kavkaz — skupina Bezengi. Pogovorom o predlogu za kategorizacijo je sledil še program z zanimivimi filmskimi zapisi. Morda bi veljalo nekaj podobnega organizirati tudi za gorenjsko področje. P< Ster
Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik, na Kavkazu, saj je kranjsko PD organiziralo odpravo v to gorstvo, in v Dolomitih. Zanimiva dejavnost kranjskega odseka so smučarski spusti prek sten. Lani jih je bilo pet. Kljub zahtevni alpinistični dejavnosti je bilo člane odseka srečati tudi pri drugih društvenih akcijah kot so nadelava poti, prenašanje težjih bremen, izobraževanje članov planinske organizacije itd.
Odsek, v prihodnje ga bo vodil Robert Gaberšček, bo tudi naprej posvečal veliko pozornost novim članom in njihovemu usposabljanju. Plezalna šola je najpomembnejša. Planinci, ki jo končajo, so dobrodošli tudi v enotah JLA in partizanskih enotah. Za bogatejšo dejavnost alpinističnega odseka bo potrebnih več sredstev. Lani so bila pičla kljub razumevanju Planinskega društva, še posebno predsednika Francija Ekarja in tajnika Emila Herleca. Nakup nove tehnične in zaščitne opreme terja precejšnje denarje.
-jk
Konec dober — vse dobro
210 smučarjev vseh starostnih kategorij Iskre Elektromehanika iz Kranja, Ljubljane, Otoč, Lipnice in Blejske Dobrave, se je v soboto, 31. januarja, na Soriški planini pomerilo za naslove najboljših.
Vreme niti tekmovalcem niti organizatorjem ni bilo naklonjeno. Tudi »prevoz« tekmovalcev ni bil ravno na visini, saj avtobusi niso bili opremljeni za zimo, in so tekmovalci morali kar peš na Soriško planino, pokvarila se je tudi »vlačuga«, pa vendarle iskraši niso izgubili niti dobre volje, kaj šele borbenosti med koli na snežnem pobočju. Organizacija tekmovanja je bila v preizkušenih rokah znanega sindikalnega in športnega delavca Janka Košnika, ki je s svojimi marljivimi sodelavci dobro opravil zaupano nalogo.
Tekmovalo se je na krajši (ženske vseh kategorij in nekoliko »starejši« moški) in daljši progi. I*ri tem moramo poudariti, da je bila vsekakor krajša proga za nekatere mnogo težav-nejše od sicer daljSe proge. To samo mimogrede.
In sedaj zmagovalci:
Ženske: do 25 let (A)
1. Pretnar Jožica, Instrumenti 48,44 do 35 let (B)
1. Prelovšek Relja, KOP 48,3« nad 45 let (C)
1. Finžgar Anica, Mehanizmi 56,32
Maski: krajša proga nad 50 let (F)
1. Šarabon Vinko, ATC 46,97 nad 45 let (E)
1. Juvančič Jule, Elektrooptika 43,93 nad 40 let (D)
1. Jamnik Tomaž, Stikala 39,98
daljša proga nad 35 let (C)
1. Dolenc Božo, Komerciala 57,40 nad 25 let (B)
1. Logonder Silvo, KOP 52,93 do 25 let (A)
1. Kalan Jan, Vzdrževanje 50,78
Absolutni rekord zadrževanja na tekmovalni progi je dosegel Mežnar Franc, Vzdrževanje; čas: 7.01.31. I. S.
V Tržiču za atletiko, košarko, rokomet in smučanje
Razprava o razvrstitvi športov v prioritete je tudi v tržiški občini dosegla precejšnjo živahnost. Začela se je sredi lanskega leta, ko je izšel osnovni material za razvrstitev športov v SRS v prioritete, in bo trajala do konca februarja, ko bomo
»TTT«
Športna redakcija televizije Ljubljana pripravlja novo rekreacijsko oddajo »TTT« ali televizijski trim test, k sodelovanju vabi vse, ki bi se radi ukvarjali z rekreacijo in dvignili svoje telesne sposobnosti. Edini pogoj je, da bodo letos stari najmanj 35 let. Prijavijo se lahko moški in ženske, in sicer na naslov: Športna redakcija televizije Ljubljana, Ljubljana 61000, Tavčarjeva 17 — za oddajo »TTT«. Vsem pri-javljencem bo športna redakcija sporočila dan in uro oddaje, da bi lahko pravočasno prišli na snemanje. Sodelujoči bodo prejeli nagrade.
Šah
Prvenstvo Gorenjske za ženske
Šahovska zveza Gorenjske in ŠK Šenčur bosta organizirala v nedeljo, 8. februarja, ob 9. uri v domu kulture v Šenčurju brzopotezno šahovsko prvenstvo Gorenjske za ženske. Na to t u/>tyiM,u> riUivUa, i>sg.«mV.aJorja činv aV- i>wd-. stavnic. B. R.
v Sloveniji pogovore o prednostni razvrstitvi športov sklenili.
Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti občine Tržič je v prvo prioriteto predlagal uvrstiti le atletiko, ki je za sedaj šele v povojih, vendar se utegne z večjo družbeno podporo in primernimi objekti v nekaj letih uveljaviti. Drugo prioriteto pa so Tržičani namenili košarki, rokometu in smučanju v celoti. Tudi stališča ostalih gorenjskih občin niso bila dosti drugačna.
Javna razprava v paviljonu NOB predloga izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti bistveno ni spremenila. Le zagovorniki motokrosa so menili, da kaže to športno zvrst^ uvrstiti v drugo prioriteto. Tak predlog je telesnokulturna skupnost posredovala republiškim organom, vendar je za »prodor« motokrosa malo možnost, saj mora panogo podpreti najmanj 20 slovenskih občin. Motokrosu se po mnenju telf-snokulturne skupnosti ponujajo precejšnje možnosti v tretji prioritet^, ki zagovarja podporo posameznim vrhunskim športnikom tudi iz panog, ki v prvo in drugo prioritet§) niso razvrščene. Tržič take mot<Jr-krosiste ima in jih bo treba v primeru, če bo motokros iz druge prioritete izpadel, upoštevati v tretji.
Tržičani podpirajo prednostno razvrščanje športov, ki bo terjalo tudi precejšnje spremembe v tekmovalnih sistemih in vzgoji mladine od osnovnih šol dalje. Tudi zagotovila, da bosta nekatere športe kot motokros, padalstvo, jadranje, podvodne dejavnosti itd. v večji meri podpirala JLA r in ljudski odpor, so našLi popolno* podporo.' jk
Bo Tržič dobil nove športne in kulturne
Osnutek predvideva izgradnjo večnamenske kul-turnošportne dvorane in umetnega drsališča v Tržiču, rekreacijskega centra z atletsko stezo in nogometnim igriščem v Bistrici ter pokritje sedanjega kopališča
Skromne in pogosto zastarele športne naprave hromijo razvoj telesne kulture in športa v tržiški občini, ki je po ugotovitvah statistike med najbolj »športnimi« slovenskimi občinami. Vsak četrti Tržičan se namreč ukvarja s športom, vendar vrhunskih dosežkov razen redkih izjem ni videti. Temu brez dvoma v veliki meri botruje pomanjkanje objektov in naprav za vadbo. Telovadnice pri novih šolah in zunanja igrišča so sicer precejšnja pridobitev, vendar položaja ne morejo reševati. Zasedena so od jutra do večera, bodisi s šolsko mladino ali člani drugih športnih kolektivov.
Bogato »zgodovino« imajo prizadevanja in pogovori, da kaže temu v tržiški občini le narediti konec. Ob kopici drugih problemov in želja po gradnjah objektov družbenega pomena sta morala šport in kultura, ki prostorsko ni dosti na boljšem, obstajati v senci. Vrzel je bila zapolnjena z najnujšemi popravili zastarelih objektov. Pogosto pa je zmagalo spoznanje, da določenih športov zaradi prostorske stiske ne kaže razvijati na višjo ravan
Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti je imenoval odbor za pripravo in gradnjo telesnokulturnih in športnih objektov v tržiški občini, ki ne bodo le za telesnokulturno dejavnost, temveč tudi za kulturo. Tudi primernega prostora za večje kulturne prireditve namreč Tržič nima. Osnutek programa, katerega uresničitev ne bo poceni, predvideva gradnjo večnamenske športne in kulturne dvorane v Tržiču, poleg nje pa v prvi fazi še odprtega umetnega drsališča, ki bi ga v poletnih mesecih uporabljali tudi za druge športe rekreacijskega pomena. V skladu s finančnimi možnostmi bi kazalo v kleti kulturnošportnega središča urediti tudi zimski bazen. Del gradnje pa odbor predvideva v Bistrici. Na za šport in rekreacijo namenjenem zemljišču bi bila najprimernejša ureditev atletskega stadiona z nogometnim igriščem in, odvisno od denarja, tudi pokritje sedanjega letnega kopališča.
Pobudniki akcije pripravljajo načrte in razpravljajo o načinu, kako Tržičane čim bolje seznaniti z njimi ter omogočiti najširšo javno razpra-
Vlak bratstva in prijateljstva tudi na Gorenjskem
INIMSBRUCK'76
it Al iS T HI A 4 ?   v. .-
Slovesna otvoritev
INNSBRUCK, 5. FEBRUARJA — Včeraj so bile v glavnem mestu Tirolske na olimpijskem skakalnem stadionu svečano odprte XII. zimske olimpijske igre. Otvoritvena svečanost je bila preprosta, vendar prijetna in domiselna, kot jo znajo izvesti Avstrijci. Belo olimpiado, ki je po vrsti že osma v Evropi, je odprl avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirschlager. Vse udeležence je pozdravil tudi predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja lord Killanin.
V programu je imela poseben poudarek zamenjava olimpijske zastave prejšnjih organizatorjev zimske olimpiade japonskega mesta Sap-pora z innsbruškimi organizatorji. Zastavo je iz Sappora prinesel olimpijski zmagovalec Sappora v skokih Juho Kasaja. Vrhunec otvoritve je bil, ko sta zmagovalec smuka Cristel Kass in zmagoviti sankač Josef Feistmandel prižgala oba olimpijska ognja. Prvič v zgodovini so na otvoritvi zimskih iger prižgali dva ognja. Innsbruck je namreč že drugič organizator bele olimpiade. V trenutku prižiga olimpijskega ognja so tudi zazvonili vsi zvonovi olimpijskega mesta kot simbol prijateljstva in miru med narodi. Zanimiv je bil tudi folklorni nastop Tirolcev, skratka številne vmesne točke innsbruške slovesnosti na Bergislu so bile paša za oči okoli 50.000 gledalcev in milijonov ljudi pred televizijskimi zasloni.
Na letošnji olimpiadi sodeluje blizu 1600 udeležencev iz 36 držav. Med njmi tudi 18 jugoslovanskih hokejistov in 10 smučarjev. Na otvoritveni slovesnosti je nosil našo zastavo Tržičan Bojan Križaj.
Ob otvoritvi iger v Innsbru-cku upajmo, da igre ne bodo le boj tehnike, ampak tudi ljudi. Znano je namreč, da so se posamezne reprezentance za to srečanje mladine sveta tehnično presenetljivo odlično opremile. Tu v olimpijskem mestu je namreč v teh dneh mnogo več besedi napisanih in izgovorjenih o tehničnih novostih in nenavadnih prijemih kot pa o tekmovalcih samih. J. Javornik
Od petka do ponedeljka na OI
Prva tekmovanja, ki so bila na sporedu v okviru dvanajstih zimskih olimpijskih iger, so se Že začela takoj po otvoritvi. Najprej so se pomerili drsalci v plesnih parih — obvezni liki. Zvečer pa je bilo na sporedu sankanje enose-dov v moški in ženski konkurenci. Spored prireditev od petka do ponedeljka pa je naslednji:
PETEK, 6. FEBRUAR:
8.30 do 11. ure biatlon, moški posamezno,
9. do 11. ure sankanje enosedi, moški in ženske, 3. vožnja,
10.30 do 11.30 hitrostno drsanje, 500 m ženske,
13. do 16.20 hokej na ledu skupina A,
14.30 do 16.45 bob dvosedi,
SOBOTA, 7. FEBRUAR:
9. do 11. ure sankanje enosedi, moški in ženske, 4. vožnja,
10. do 11. ure teki 5 km ženske (nastop Milene Kordež),
10.30 do 12. ure hitrostno drsanje 1000 m ženske,
13. do 15.15 skoki na srednji skakalnici (Dolhar, Norčič, Demšar, Zupan),
14.30 do 16.45 bob dvosedi,
14. do 17.20 hokej na ledu skupina B, 19.30 do 23. ure umetnostno drsanje
pari — prosti program,
*
NEDELJA, 8. FEBRUAR:
8. do 14. ure umetnostno drsanje moški — obvezni liki,
9. do 10.45 teki 15 km moški (Maks Jelene),
9.45 do 11.45 hitrostno drsanje 3000 m ženske,
12.30 do 14. ure alpsko smučanje, smuk ženske,
13. do 15.15 skoki za kombinacijo,
13. do 16.20 hokej na ledu skupina A,
PONEDELJEK, 9. FEBRUAR:
9. do 10.30 teki za kombinacijo, 12.30 do 14.30 alpsko smučanje, veleslalom moški, 1. tek (Križaj, Gasperšič, Koželj, Pasovie),
14.30 do 18. ure umetnostno drsanje moški — kratek program,
14. do 17.20 hokej na ledu skupina B, 19.30 do 23. ure umetnostno drsanje
plesni pari — prosti program.
Favoriti so znani
Z včerajšnjim smukom so se na OI začela tekmovanja v alpskem smučanju. V ponedeljek (9. feb.) bo na sporedu veleslalom, v soboto (14. feb.) pa slalom. Tako v slalomu kot v veleslalomu so favoriti več ali manj znani. V obeh disciplinah, posebno pa v slalomu, imajo tudi naši tekmovalci možnosti za dobre uvrstitve.
V VELESLALOMU ima po letošnjih rezultatih za prvo mesto največ možnosti Italijan Gustavo Thoni, ki je v petih letošnjih veleslalomih za svetovni pokal zbral 82 točk. Thoni je letos dvakrat zmagal, enkrat pa je bil drugi. Sicer pa je Thoni OI zmagovalec v veleslalomu v Saporu, svetovni prvak leta 74, štirikratni zmagovalec svetovnega pokala. Takoj za njim je odlični Šved Ingemar Stenmark (81 točk, 1 X 1., 2 x 2., 1 x 3.). Na SP 74 je bil 9., lansko leto pa je bil drugi v svetovnem pokalu. Sledi Italijan Piero Gros (58 točk, 1 X 2., 2x 3.). Na SP 74 je bil tretji, zmagal pa je v svetovnem pokalu leta 1974. Med favorite sodita tudi švicarski specialist za veleslalom Engelhard Pargatzi (53 točk, 1 x 1., 1 X 3., 1 x
4. ) in Italijan Franco Bieler (43 točk, 1 x 1., 2 x 4.). Ne smemo pa pozabiti tudi na Avstrijca Hinterseerja, Švicarja Gooda in Trescha ter na Avstrijca Hauserja. In Jugoslovani? Največ lahko pričakujemo od Bojana Križaja, ki ima letos nekaj dobrih uvrstitev (.'i. Nevejsko sedlo, 7. Livigno). Ob dobri vožnji bi se lahko uvrstil med dvajse-terico, morda pa tudi bolje.
V SLALOMU pa je prvi favorit Šved Ingemar Stenmark, ki je na petih letošnjih slalomih za svetovni pokal zbral kar 110 točk. Trikrat je zmagal, enkrat je bil drugi in enkrat tretji. Na drugem mestu je Italijan Piero Gros (85 točk, 2 X 2., 3 X 3.). To sta tudi tekmovalca, ki sta letos uspešno presmučala vseh pet slalomov. Veliko možnosti ima tudi Avstrijec Hansi Hinterseer (56 točk, 1 X 1, 1 X 2., 1 X 3.). Potem sledita dva izrazita specialista za slalom: to sta Italijan Fausto Radici (44 točk, I X 1„ 1 X 4) in Nemec Christian Neureother (30 točk, 1 X 8., 1 x 4.). Oba sta zelo agresivna smučarja, zato tudi malokrat prideta na cilj. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na Gustava Thonija, ki letos sicer ni v polni formi (28 točk, 1 X 2.), vendar je bil na OI 72 drugi in je svetovni prvak leta 1974. Nevaren pa bo tudi OI zmagovalec 72 Španec F. F. Ochoa, čeprav tudi on letos ni v dobri formi. Od naših ima spet največ možnosti Bojan Križaj, ki bi se z izredno vožnjo lahko uvrstil okrog desetega mesta. Križaj se je letos uvrstil samo v Kitzbiihlu (17.), vendar ne smemo pozabiti da je evropski mladinski prvak 75. Miran Gasperšič pa se z dobro vožnjo tudi lahko uvrsti malo nad 20. mesto.
To so torej smučarji ki imajo najbolj realne možnosti za osvojitev zlate medalje v veleslalomu in slalomu. Če bi pa to uspelo katerikoli drugemu smučarju, pa bi bilo to presenečenje, ki se ne bi tako kmalu pozabilo. F. P.
Presenetljiv tek na 30 km
Seefeld - Na olimpijskem prizorišču so | v teku na 30 km včeraj dopoldne podelili prva odličja. Med 60 tekmovalci je prišlo že do prvih presenečenj. Olimpijsko zlato si je namreč pritekel tekač SZ Seveljev. Za največje presenečenje pa je prav gotovo poskrbel predstavnik ZDA Koch, ki mu je uspelo, da si je z odličnim tekom »prigaral« srebrno odličje, medtem ko je bron osvojil že drugi sovjetski predstavnik Goranin.
Sicer pa so največ dosegli prav tekmovalci SZ, saj jih je med prvo deseterico kar pet. Zanimivo pri tem pa je, da nihče od dobitnikov medalj v Seefeldu ni bil med osvajalci odličij v Sapporu in niti pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Falunu, pa je tudi to, da med njimi ni nobenega Skadinavca. Še najbolje se je uvrstil Finec Mieto, ki je osvojil četrto mesto. Edini naš predstavnik Maks Jelene se sicer na odlično pripravljeni, toda težki smučini, ni najbolje znašel. Med 02 tekmovalci, kolikor jih je prišlo v cilj, je z zaostankom 13,51 minut — , zmagovalec je za progo potreboval 1,30:29,38     zasedel 57. mesto.
Vrstni red: 1. Saveljev (SZ), 2. Koch (ZDA), 3. Garanin (SZ), 4. Mieto (Finska),
5. Bajukov (SZ), 57. Jelene (Jugoslavija).
-dh
Klammer izpolnil obljubo
Patscherkufl - Prvo olimpijsko alpsko preizkušnjo v smuku je dobil trenutno najboljši v tej disciplini 22-let ni Avstrijec Franz Klammer. Z zmago in z olimpijskim zlatom je torej izpolnil obljubo, ki jo je dal pred začetkom iger. Res je sicer, da je njegova zmaga zaslužena, toda tekmo je Klammer dobil šele v zadnji tretjini 3145 m dolge proge. V vmesnem merjenju časov je imel namreč 19 stotink sekunde zaostanka pred drugouvrščenim Švicarjem Kussijem, bron pa je pripadel Italijanu Planku.
V idealnem sončnem vremenu in izredni, toda težki progi — dirko si je ogledalo nad 5().(H)() gledalcev - sta med 74 tekmovalci iz 27 držav startala tudi dva Jugoslovana. Slovenjgradčan Andrej Koželj je na solidnem 37., medtem ko je Sarajevčan Ajdin Pasovi«'- zasedel še vedno dobro 4t>. mesto, čeprav je na uradnih treningih obetal več.
Rezultati: 1. Klammer (Avstrija) 1:45,73, 2. Russi (Švica) 1: Hi,1)0, 3. Plank (Italija) 1:40,59, 4. Roun (Švica) 1:46,69, 5. Read (Kanada) 1:46,83, (i. Mili (ZDA) l.IVJHi, 7. Tresch (Švica) 1:47,29, 8. tnvijl (Kanada) 1:47,41. 9. VValcber (Avstrija) 1:17,15, 10. Hunler    (Kanada)    l .'47,52,    .17. Koželj
1:52,75, 46. Polovic i :54.37. .dh
hokej
Jugoslavija : ZDA 4:8
Jugoslavija : Švica 6:4
Že v petek, 3. februarja, smo v Glasu objavili krajši zapis o letošnjem Vlaku bratstva in prijateljstva, ki bo 5. junija z gosti iz Srbije prispel v Slovenijo. Po dosedanjih dogovorih bo z vlakom prispelo v Slovenijo okrog 900 gostov. V Zidanem mostu se bo del kompozicije odcepil tudi na Gorenjsko in kot je za zdaj predvideno, bo prvi sprejem v Kranju. Po občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem so ponekod že, ponekod pa še bodo, ustanovili koordinacijske odbore za organizacijo tega srečanja.
V torek je o organizaciji letošnjega vlaka Bratstva in prijateljstva razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju. Na seji so ugotovili, da je med tridnevnim obiskom na Gorenjskem predviden tudi en dan za srečanje z gosti iz Srbije. V jeseniški občini predlagajo, da bi bilo to srečanje v Vratih. Razen tega pa je izvršni odbor občinske konference SZDL v Kranju sklenil, naj se vsi občani, ki so bili med vojno izseljeni v Srbijo (in morda njihovih imen na občinski konferenci SZDL še nimajo), čimprej oglasijo na sedežu občinske konference SZDL Kranj, Trg revolucije 1.
Za čimprisrčnejši sprejem in čim-boljšo organizacijo letošnjega srečanja z gosti iz Srbije, ki bodo na obisku v Sloveniji z Vlakom bratstva in prijateljstva, pa objavljamo pismo, ki ga je na zadnji seji sprejel koordinacijski odbor v Celju za pripravo sprejema vlaka.
»Minilo je 35 let od tistih dni, ko so fašisti s tega koščka naše ožje domovine začeli preganjati in izseljevati napredni del slovenstva v druge kraje Jugoslavije; predvsem v Srbijo in Hrvaško. Na tisoče zavednih Slovencev je moralo prisilno zapustiti svoje domove in oditi z družinami v izgnanstvo.
V tistih hudih, usodnih časih so bili pregnanci med brati na Hrvatskem, v severni Bosni, še posebej pa v krajih v Šumadiji in zahodne Srbije gostoljubno sprejeti. Gostoljubnost, ki so jo med vojno vihro
Nov trgovsko poslovni objekt Merkurja v Kranju
Kranj, 4. februarja — Danes je na redni seji izvršni svet skupščine občine Kranj odobril veletrgovske-mu podjetju Merkur lokacijo na Klancu — za postavitev velikega trgovskega objekta. Trgovina s skladiščem bo stala na južni strani ceste Staneta Žagarja med Zanovo, Luz-narjevo in Jelenčevo ulico (današnji prostor delavnic Creine). I. S.
nudili številni rodoljubi pregnancem iz Slovenije, je temelj bratskemu in prijateljskemu medsebojnemu sodelovanju.
V teh letih smo poglabljali stara prijateljstva med bivšimi pregnanci in njihovimi nekdanjimi gostitelji ter ustvarjali nova poznanstva in prijateljstva tudi med mlajšimi ljudmi.
Tradicionalna medsebojna srečanja tudi letos organizirajo občinske konference SZDL severozahodne Slovenije in Gorenjske skupaj z občinami Šumadije in zahodne Srbije. Tudi letošnje srečanje bo organizirano v Vlaku bratstva in prijateljstva 76.. Zaradi lažje organizacije letošnjega Vlaka bratstva in prijateljstva 76 so predstavniki občinskih konferenc SZDL severozahodne Slovenije in Gorenjske ustanovili skupni koordinacijski odbor za organizacijo Vlaka bratstva in prijateljstva 76. Koordinacijski odbor je priporočil vsem občinskim konferencam SZDL, da v občinah ustanovijo občinske odbore za organizacijo Vlaka bratstva in prijateljstva 76.
S predstavniki občinskih konferenc SZDL in SR Srbije smo sprejeli okvirni program bivanja gostov iz Srbije:
Letošnji Vlak bratstva in prijateljstva 76 pride v Slovenijo 5. junija: Naši gostje bodo ostali pri nas do 8. junija, ko se bo Vlak bratstva in prijateljstva 76 vrnil v Srbijo. Podrobnejše informacije o pripravah letošnjega Vlaka bratstva in prijateljstva 76 dobite na sedežu občinske konference SZDL v vaši občini.
S pismom vas prosimo, da tudi v sodelujete v pripravah organizacije Vlaka 76 tako, da povabite vaše prijatelje in znance, nekdanje gostitelje iz časov vašega pregnanstva v Srbiji, da se udeležijo Vlaka 76 tfer vas obiščejo kot stari znanci in prijatelji. Zato vas prosimo, da jim pišete. V pismu predlagajte vašim medvojnim gostiteljem, da vam prav tako pismeno odgovorijo, ali se nameravajo udeležiti potovanja v Slovenijo z Vlakom bratstva in prijateljstva 76 ali ne, in če nameravajo potovati, naj se priglasijo pri svoji občinski konferenci SZDL v Srbiji.
Srbske goste lahko sprejmejo na svoje domove kot goste tudi občani, ki med vojno niso bili izgnani v Srbijo ali pa še niso navezali prijateljskih vezi z ljudmi iz SR Srbije. Kdor to hoče, naj se prijavi pri občinski konferenci SZDL in tudi sporoči število gostov, ki jih je pripravljen sprejeti. Prosimo vas, da z odgovorom, ki ga boste prejeli, takoj seznanite občinsko konferenco SZDL, zaradi čimboljše organizacije sprejema; najkasneje pa do 1. aprila 1976.
Ce se boste na ta način vključili v organizacijo Vlaka bratstva in prijateljstva 76, boste organizatorjem v občini veliko pomagali pri uresničitvi te velike menifestacije bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.«
Koordinacijski odbor za organizacijo Vlaka 76
objekte
vo. Gradnja športnih in kulturnih objektov bi bila po sodbi telesnokulturne skupnosti odvisna od razumevanja delovnih ljudi in njihove pripravljenosti pomagati pri reševanju tega problema. Letos se izteče samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev v tržiški občini. Telesnokulturna skupnost, ki pri snovanju akcije sodeluje s kulturnimi delavci, je pripravljena predlagati na osnovi referenduma novega, ki bi trajal do leta 1980. V primeru uspeha, ki bo odvisen od podpore družbenopolitičnega in gospodarskega življenja tržiške občine, bi Tržič končno le dobil prepotrebne moderne telesnokulturne in športne objekte.
J. Košnjek
nico. Od tu naprej je njenih domnev, misli in ugotovitev za cel roman: od presenečenja, do poznejšega utrujajočega stopanja in nazadnje do izjemnega kavalir-stva, ki jo je rešilo iz zagate.
Po njenem bi moral zdaj napisati vse registrske številke tistih mimovozečih ki so jo prizanesljivo ogledovali, se vljudno nasmihali, ji hupali, žmigali, a — I odpeljali dalje. Uro se je mučila z vzdignjenim palcem in obenem sama poskušala gumo zamenjati. Vijaki so bili premočno pritrjeni, zato je že skoraj obupala (sicer gumo zna, začuda, sama zamenjati). No, potem se je rešitev pripeljala z ljubeljske smeri, v zastavi 101, z registrsko Številko KR 514-17. Voznik se je ponudil, da ji pomaga in res ji je odvil vijake, nakar je sama poprijela za delo. Pa resnično sploh ni bilo treba, kmalu za njim je pripeljala registrska številka KR 432-51, fiat 850, in voznik je sam opravil vse preostalo delo.
Hvala, torej, voznika, ki sta nudila pomoč. Še meni se resnično dobro zdi, da na gorenjski magistrali v nesreči ne ostaneš sam.
Na kranjski avtobusni postaji je v bifeju tehtnica za osebno tehtanje. Če se želiš stehtati, moraš po vseh pravilih plačati 50 dinarjev, vsaj tako zahteva napis na tehtnici.
Tako nam piše bralec in se sprašuje, če tehtanje vendarle ni malce predrago?
Je in ni, kakor pač za koga .. ■.
»Vedno se rada odločam za dražje, dražje je zmeraj kvalitetno .. .«
f-\
Zadnjič, natančneje minuli torek, se je moja boljša polovica peljala s fičkom v Kranj. Po njenem pripovedovanju je bila to znamenita vožnja, polna srhljivih dogodivščin, vrednih popisa v krajšem romanu. Sili me in sili, saj veste, kako znajo biti ženske vsiljive, naj vsaj v kratkih vrsticah opišem njeno nesrečno potovanje in našteva milijon razlogov, ki so več kot preveč očitni. Iščem spet svoj domači mir, moji dragi, zato naj mi bo oproščeno, da tokrat za spremembo ne bom pikal, ampak pohvalil.
Peljala se je torej, v ranem jutru, po zasneženi gorenjski magistrali. Na križišču, kjer se odcepi cesta v Tržič, pa jo je začelo zanašati in delati »plof, plof«. Zapeljala je vstran, v sneg in buljila v gume, ki so bile globoko v snegu videti dobre in zdrave. Peljala je naprej, pa spet tisti »plof, plof«. Gumi je bilo zdaj dovolj in se je tako segrela, da je puhteča opozorila nesrečno voz-