POMENI PODPIS KOLEKTIVNE POGODBE ŠTIRIH ELEKTROGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ RES ODLOČILEN KORAK K INTEGRACIJI? v V Šoštanju imajo razlog za - NE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE | 20. september 1968 - LETO IV. St. 15 (77)- Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini. Načelo vsesplošnega ljudskega odpora in naša pripravljenost »Delajmo kot, da bo vedno mir, a pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna!« - Tito. Skoraj pol leta je minilo, da so štiri elektrogospodarske organizacije Slovenije podpisale kolektivno pogodbo o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, poslovnih stroškov in dohodka po enotnih načelih za slovenske organizacije elektrogospodarstva razen distribucijskih podjetij. Pogodbe pa niso podpisale tri — Savke elektrarne, Soške elektrarne in TE šoštanj. Sedanje razmere v svetu ponovno dokazujejo, kako upravičena je naša koncepcija v vsesplošnem ljudskem odporu proti morebitnemu napadalcu in kako taka koncepcija povsem ustreza našim potrebam. Izhaja pa iz naše družbenopolitične ureditve in gospodarske moči ter geografško-stra-teškega položaja, politike miroljubnega sožitja z vsemi deželami, ne glede na njihovo družbenopolitično ureditev, kakor tudi iz naših bogatih izkušenj iz narodnoosvobodilnega boja pa tudi iz izkušenj alžirskega, vietnamskega in drugih ljudstev pri njihovem boju za svobodo in neodvisnost. Bistvo naše koncepcije je v organiziranem in uskladenem angažiranju vseh sil in sred-tev pri preprečevanju sovražnikove agresije, to pa tako na fronti kakor tudi v lastnem in sovražnikovem zaledju. Za vsesplošen ljudski odpor je potemtakem značilno uskladeno delovanje operativnih enot na fronti, partizanskih in teritorialnih enot v nasprotnikovem zaledju in obči odpor vsega prebivalstva proti sovražniku. Za uspešno obrambo pred napadalcem in izboritev končne zmage je torej tak vsesplošni ljudski odpor nujnost. Operativne sile, ki delujejo na fronti, so nedvomno poglavitna sestavina vsesplošnega ljudskega odpora. Njihova naloga v začetnem obdobju vojne je v tem, da preprečijo in onemogočijo sovražniku globoke prodore hkrati pa v sodelovanju s partizanskimi in teritorialnimi enotami zdrobe sovražnikovo ofenzivno moč. Delovanje v sovražnikovem zaledju je posredno ali neposredno povezano z delovanjem na fronti. Partizanske, teritorialne in druge enote začno delovati v nasprotnikovem zaledju takoj po napadu, z vsakim nadaljnjim dnem pa je njihovo delovanje obsežnejše in za sovražnika občutljivejše. To pa zato, ker se v te enote vključuje vse za orožje sposobno prebivalstvo, ki je ostalo na začasno zasedenem ozemlju. V sovražnikovem zaledju pa lahko delujejo po načrtih partizanskega vojskovanja tudi posamezne enote redne vojske. Silno pomembna pa je tretja prvina občega ljudskega odpora — udeležba vsega prebivalstva v obrambnih naporih. Tu gre ne le za organizirano izvajanje priprav na vseh področjih družbenega življenja z namenom, da za odpor proti morebitnemu napadalcu izkoristimo vsa razpoložljiva sredstva in sile, temveč tudi za aktivno udeležbo v neposrednem boju s sovražnikom na začasno okupiranem ozemlju, in sicer v najrazličnejših oblikah — z diverzijami, oboroženim bojem, s propagandno dejavnostjo, obveščevalno dejavnostjo za potrebe zalednih in operativnih enot itd. Dobro organizirano celotno ljudstvo utegne v vsesplošnem ljudskem odporu celo ob sovražnikovi okupaciji celotnega državnega ozemlja odigrati odločilno vlogo. Ljudstva, ki je enotno in pod sposobnim vodstvom, ni mogoče prisiliti k pokorščini in ne premagati. To nam dokazuje primer iz našega narodnoosvobodilnega boja' kakor tudi boj alžirskega ljudstva, ki je po sedemletni vojni pripeljalo sicer bogato Francijo na rob gospodarskega poloma in si naposled priborilo svobodo, dalje, primer ciprskega ljudstva, ki ga tisočkrat močnejša Velika Britanija tudi ni mogla prisiliti k pokorščini, pa vietnamsko ljudstvo, ki z odločilnim odporom povzroča tako mogočni državi, kot so Združene države Amerike, nepremostljive težave, in še mnogo drugih ljudstev. V vsaki vojni je odločilnega pomena začetno obdobje oziroma prve ure in dnevi vojne. Napadalec si vselej prizadeva, da odločitev izsili že v začetnem obdobju, na katerega se je načrtno in vsestransko pripravljal. Da je res tako, nam ne dokazujejo le »bliskovite vojne«, do katerih je prihajalo pred četrt stoletja ,temveč tudi lokalne »bliskovite vojne« iz neposredne minulosti, med njimi tudi napad Izraela na arabske dežele. Prehod dežele v vojno stanje poteka v silno težavnih okoliščinah, ki zahtevajo izredno organiziranost in velike napore vsega prebivalstva in.vsakega posameznika. Zato pa morajo biti tudi priprave pravočasne, vsestranske in temeljite. Namen takih priprav pa je v tem, da s čim manjšimi motnjami in žrtvami prebrodimo in preživimo začetno obdobje vojne, zlasti pa sovražnikov prvi iznenadni udar, nato pa zagotovimo čim smotrnejšo uporabo vseh obrambnih zmogljivosti. S tem bomo napadalcu vsilili dolgotrajno vojno, v kateri bo njegova ofenzivna moč — ne glede na številčno krepitev in naraščanje okupacijskih in operativnih enot — z vsakim dnem vse manjša, hkrati s tem pa bo tudi pod čedalje hujšim pritiskom svetovne javnosti, katere simpatije so vselej na strani napadenih narodov. Tudi to nam dokazujejo primeri iz Alžirije, Vietnama in drugih dežel. Priprave civilnega sektorja bodo vsekakor dobro potekale in bile uspešne le v primeru, če bo vsak občan, vsaka druž-beno-politična skupnost in vsaka družbeno-politična, delovna in druga organizacija dojela, da obrambne priprave niso le zadeva operativne armade in upravnih organov za narodno obrambo — temveč da v enaki meri zadevajo tudi nje, in temu ustrezno ukrepala. To pomeni, da se mora miselnost naših ljudi tetemljito spreobrniti. To pa ne le takrat, kadar se razmere v svetu zaostre, kot je to bilo na primer, lani ob napadu Izraela na arabske dežele in pred kratkim ob dogodkih na Češkoslovaškem, zakaj takrat utegne bi,ti že prepozno. V tem primeru lahko računamo na zavestno sodelovanje ljudi v obrambnih naporih in na razumevanju o.dlo-čujočih dejavnikov glede mate-rializacije obrambnih priprav. Gmotna stran tega vprašanja je sicer silno pornembna, ni pa edina in odločujoča. Obseg in kakovost obrambnih priprav sta v marsičem odvisna tudi od ustreznih organizacijskih, kadrovskih in še raznih drugih ukrepov. Predvsem mora vsak prebivalec vedeti, kakšna je njegova naloga v primeru vojne, in se nanjo že sedaj pripravljati. Mnogo ob- veznikov bo odšlo v operativne, partizanske, teriatorialne in druge vojaške enote, toda še vedno je mnogo tistih, ki začasno ne bodo yneli vojaškega razporeda. Ti pa so ali pa še bodo razporejeni v razne druge organizacijske oblike vseobčega ljudskega odpora proti napadalcu oziroma okupatorju, od enot civilne zaščite do oboroženih mladinskih odredov, diverzantskih skupin, enot industrijske milice itd. Da pa bi se te enote v primeru potrebe lahko takoj organizirale in delovale, morajo njihovi pripadniki imeti opremo in orožje doma ali pa v neposredni bližini svojega bivališča oziroma na delovnem mestu. Obrambne priprave zajemajo tudi vse gospodarske, družbene in druge organizacije ter dejavnosti. Vsaka izmed njih ima vsa potrebna navodila in načrte v tem, kakšne so njene naloge ob prehodu v vojno stanje ter kako in s katerimi ljudmi jih bo izvajala. Razne dejavnosti in posamezniki morajo poznati ne le naloge, ki jih čakajo v primeru vojne, temveč morajo biti tudi strokovno dovolj usposobljeni, da jih lahko čim hitreje in lažje izvajajo. To pa je naloga dejavnikov obrambne vzgoje, ki mora zajeti vse prebivalstvo, šc v večjem obsegu pa pripadnike raznih enot in organov, ki so jim v morebitni vojni namenjene še posebno težavne in odgovorne naloge. To pa ne more biti izključna naloga upravnih organov za narodno obrambo, temveč morajo biti ta vprašanja prisotna v programih in delu vsake skupnosti in organizacije. Za uspešno izvajanje ob strokovni pomoči ustreznih upravnih organov za narodno obrambo in koordinacijskih odborov za vprašanja narodne obrambe pri konferencah SZDL pa so odgovorna vodstva teh skupnosti in organizacij, prav tako kot za vse druge svoje naloge. Obče obrambne vzgoje si ni moči zamisliti brez vsestranskega sodelovanja tiska, radia in televizije. Tu ne gre le za objavljanje bolj ali manj stro-kovno-organizacijskih prispevkov ali navodil, temveč predvsem za tako prikazovanje raznih dogodkov po svetu in doma, da bo bralec, poslušalec ali gledalec, dojel, da moramo biti vselej pripravljeni in da se lahko v takem primeru počuti varnega. K takemu prepričanju ga bodo navajali tudi primeri iz našega narodnoosvobodilnega boja, ki ga vse preveč zapostavljamo, in iz osvobodilnih gibanj drugih dežel. Strah, da s »pretiranim« obravnavanjem obrambnih zadev vznemirjamo ljudi in povzročamo paniko, je torej odveč. Ce se pripravljamo na odstranjevanje posledic potresov, ki so mnogo manj nevarni kot vojna če ljudi opozarjamo nanje, potem je tudi povsem normalno in pravilno, da jih učimo in opozarjamo na vse, s čimer se je mogoče vojni kot najhujši katastrofi, ki nas lahko zadene, izogniti, ali pa vsaj njene posledice skrčiti na čim manjši obseg. Da je takšna obrambna politika stvarna in uresničljiva, nam med drugim dokazuje tudi razpoloženje ljudi, ki so pripravljeni ne samo na gmotne, temveč — če bo to potrebno — tudi na človeške žrtve,'samo da si ohranijo svobodo in človeško dostojanstvo. (Po slovenski izdaji »Komunista«) Predlagatelji in pobudniki (Dravske elektrarne Maribor) kolektivne pogodbe so mnenja, da bodo s takšnim sodelovanjem podpisnice omogočile ustvariti letošnja pozitivne gospodarske dosežke v elektrogospodarstvu, ker bodo podjetja skupaj plačevala stroške in tudi skupaj oblikovala dohodek. To pa ni edini vzrok, da so se štiri elektrogospodarska podjetja odločila za tesnejše poslovno sodelovanje. Gospodarski zbor republiške skupščine je že 29. marca letos skupaj z republiškim zborom razpravljal o položaju v elektrogospodarstvu in priporočil integracijo delovnim organizacijam s področja proiz- vodnje in prenosa električne energije. Pri poslovnem združenju za energetiko so bile v ta namen ustanovljene posebne komisije, ki bi morale pripraviti podrobno gradivo za razprave v delovnih kolektivih pred njihovo odločitvijo. Gradiva pa te komisije še niso izdelale, tako da delavski sveti niso mogli sprejeti nobenih odločitev. Medtem pa je prišla kolektivna pogodba, ki naj bi bila začetni korak k integraciji. Vendar kot kaže se je že tu zataknilo (tri elektrogospodarske oz-ganizacije namreč pogodbe niso podpisale), ker so sestavljalci zanemarili nesoglasja in stališča posameznih VSE SLOVENSKO LJUDSKO SLAVJE V nedeljo, 15. septembra, je novogoriške ulice preplavila množica ljudi. Iz vse Slovenije in tudi od drugod, so se zbrali na veličastnem zborovanju v počastitev 25. obletnice vse-ljudske vstaje na Primorskem. Na slavju v Novi Gorici jc govoril član sveta federacije in član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj. Govoril je o aktualnih dogajanjih v mednarodnem delavskem gibanju in o odnosih med državami. Opozoril je, da so na svetu še močne sile, ki poskušajo urediti svet na podlagi pravice močnejšega. Tega se v Jugoslaviji dobro zavedamo, zato smo vedno pripravljeni braniti našo neodvisnost in razvojno pot samoupravnega socialističnega sistema. Po končanem govoru Edvarda Kardelja so prebrali pozdravno pismo predsednika Tita, v katerem je med drugim tudi sporočil, da se zborovanja ni mogel udeležiti zavoljo neodložljivih državniških nalog. Udeleženci zborovanja pa so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Tudi iz naše občine je odšlo na zborovanje več kot tisoč ljudi. Iz Velenja je odpeljal udeležence posebni vlak. Mnogi pa so potovali z avtobusi. V Novi Gorici jc nastopila rudarska godba iz Velenja. Proslave pa so se udeležili člani iz skoraj vseh delovnih kolektivov velenjske občine. Druga nagrajenka iz Šoštanja MATILDA LAJLER POJDE NA HAVAJE Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je pripravila že tretje nagradno žrebanje za kupce njihovih proizvodov. V mestni trdnjavi v Nišu je bilo 12; septembra veliko nagradno žrebanje in zabavno glasbena {prireditev. Več kot dva tisoč, obiskovalcev je z zanimanjem spremljalo Ižrebanje ob zvokih orkestra Dušana, Rada-novica. Nastopili pa so tudi znani pevc-i zabavne glasbe Olivera Markovic, Niko La-zarevič, Dušica Štefanovič in brata Bajič. V večurnem programu sta sodelovala še humorista Žika Zivanovic-Serafim in Slobodan Kica-Stankovic. Med zabavnim programom so izžrebali tudi nagrajence za potovanje na Havaje, na Ažurno obalo in za brezplačno letovanje v Velenju. Sreča se je tokrat spet nasmehnila naši domačinki MATILDI LAJLER iz Šoštanja, Aškerčeva 3/a. To je do zdaj že druga nagrajenka iz Šoštanja. Pred njo je bila izžrebana že ZORA ŽIVKOVIČ iz Šoštanja, ki pojde na potovanje v Španijo. kolektivov. Dejstvo je, da je eden glavnih namenov kolektivne pogodbe pokriti izgubo nekaterih elektrogospodarskih podjetij, ki jo za letos napovedujejo na nekaj starih milijard dinarjev. V Šoštanju so rekli ne, in zaenkrat niso podpisali takšne kolektivne pogodbe, šoštanj-ski elektrarnarji imajo tehtne vzroke in tudi argumente, ki so jih večkrat povedali, vendar jih sestavljalci pogodbe niso upoštevali. Naj navedemo kaj so odgovorili glede vprašanja o integraciji gospodarskemu zboru republiške skupščine. Njihov delavski svet je 9. avgusta ponovno zavzel stališče, naj bi v Sloveniji ustanovili enotno podjetje pri katerem bi bila tudi distribucija. Pred končno odločitvijo o ustanovitvi takega podjetja pa morajo dobiti elektrogospodarske organizacije potrebno dokumentacijo, iz katere bodo razvidna medsebojna razmerja in razčiščene pravice in dolžnosti podjetij v novi organizaciji ter zagotovljeno kar najboljše gospodarjenje. Iz predložene kolektivne pogodbe pa so po njihovem mnenju razvidni različni interesi posameznih elektrogospodarskih podjetij. V Šoštanju tudi pravijo, da hočejo imeti v združenem podjetju svoj vpliv pri ustvarjenem dohodku in da morajo jasno vedeti, kakšen je njihov položaj. Skratka, njihova načela so povsem jasna: ustanoviti takšno skupno elektrogospodarsko organizacijo, v kateri bodo vsa sodelujoča podjetja imela enako besedo pri določanju prodajnih cen in morebitnih popustov ter, da se bo ekonomičnost poslovanja izražala tudi v dohodku posameznih proizvajalcev. Poleg tega pa morajo biti razpečevale! električne energije in komercialna služba odgovorni za svoje delo vsem elektrarnam, obratovanje le-teh pa bi morali regulirati po ekonomskih vidikih tako, da imajo prednost tiste s cenejšo proizvedeno energijo. V predloženi kolektivni pogodbi za letošnji obračun in izravnavo izgub pa teh enakopravnih in ekonomičnih načel ni bilo zajetih, zato pogodbe Šoštanj ska elektrarna tudi ni podpisala. Potemtakem v Šoštanju niso proti integraciji elektrogospodarstva, ki sta jo priporočila zbora republiške skupščine. V novem integriranem elektrogospodarskem podjetju hočejo najti svojo jasno perspektivo in položaj, ki ga bodo morali snovalci integracije v elektrogospodarstvu upoštevati, saj gre za podjetje, ki bo s predvideno razširitvijo proizvedlo okrog dve milijardi kilovatnih ur energije. —ln PETDESET VELENJCANOV NA TRIGLAVU Velenjsko planinsko društvo je organiziralo izredno uspel dvodevni pohod, ki so ga imenovali »50 Velenjčanov na Triglav«. JVa pot so se odpravili prek Pokljuke na Velo polje in prespali na Planiki. Eden izmed udeležencev in vodij pohoda Stane Jamnikar (njegova je tudi objavljena fotografija, ki jo je posnel pri Staničcvi koči), je povedal, da so drugo jutro vsi dosegli vrh Triglava. Vrnili pa so se prek Kredarice, Staničeve koče in Praga v dolino. Najstarejši udeleženec Miha Polh je star 64 let, najmlajši pa je imel komaj 6 let. RAZPRAVE O SPREMEMBAH USTAVE Teze za volilni sistem za zvezno skupščino PRESENETLJIVO VELIKO ČLANOV JE V NAŠIH DRUŠTVIH Te teze vsebujejo načelna stališča za volitve poslancev v zvezno skupščino in razčlenjujejo ne akttvnosia_v^ predlaganju kamh- ter konkretizirajo načela, določena v podlagah za spremembo posameznih ustavnih določb. Ta g k",Xi°tov na zborih volivcev, načelna stališča naj bi bila podlaga za nadaljnje delo pri pripravljanju zakonskega osnutka o marveč se tudi določa pravica Soci- volitvah zveznih poslancev s strani pristojnega telesa zvezne skupščine, ki mu je poverjena aiistične zveze, da predlaga In določa izdelava 'omenjenega osnutka. V načelnih stališčih so širše obdelana samo načela glede kan- S«."** g ggf^Snj^SIv^JAL^KO didaciiskcga postopka in nekatera druga vprašanja, ki pomenijo novost v primerjavi s se- „ii, faktorjev v kandidacijskem po- hiu KUNtbKtNU »'-ul VliLHiMJli jfc twiA\uaLA ku- damim volilnim sistemom, medtem ko se bodo določbe sedanjega zakona o volitvah zveznih stopku zagotavljajoč s s™|° MKSNA JE DRUŠTVENA AKTIVNOST V NASl OBČINI IN poslancev uporabljale glede organov za izvedbo volitev, potrjevanje kandidatur, volilnega po- ft^ll i« SKUSALA UGOTOVITI VZROKE ZA POMANJKLJIVO DELO. st.opka, načina glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja za zbor komun zvezne skupščine, uveljavljanju njihovih volilnih pra- elede načina glasovanja oseb, ki služijo vojaški rok, in drugih posameznih kategorij oseb, pre- vic. Od tod izhajajo teze s. stališča, V Velenjski občini je zdaj registriranih 83 različnih dru- - j j da predloge kandidatov za vse zbore štev - Anketiranje 41 naših društev (kulturno-prosvetnih, ga- zvezne skupščine določajo ustrezne konference Socialistične zveze, ki so glede načina glasovanja nehanja mandata poslancev, glede ponovnih in nadomestnih volitev, odpoklica poslancev in varstva volilnih pravic. TEMELJNE DOLOČBE 14. Kandidate za poslance zbora kandidatov kandidacijske konference narodov za vsako republiko oziroma Za volilno enoto. 1 Zvezni poslanci se volijo za štiri avtonomno pokrajino predlaga repu- Zbor se predhodno izjavi o tem, jct£j blika oziroma pokrajinska konferenca ali je treba poleg kandidatov, ki jih 2 V zbor narodov voli vsaka repu- Socialistične zveze delovnega ljudstva, je določila kandidacijska konferenca, blika po 20 poslancev, vsaka avto- 15. Predlog kandidatne liste oziro- predlagati še druge kandidate za po-i-omna pokrajina pa 10 poslancev. ma pokrajinske konference Siaciali- V zbor komun, gospodarski zbor, stične zveze mora vsebovati najmanj p. ..... ^u,-,.- . (,-.111-,-. t^ruHIrl^tnii Vnlilrnf nnctariCfV prosvetno-kulturni zbor in socialno- toliko kandidatov, kolikor poslancev zdravstveni zbor se voli po 120 po- se voli v republiki oziroma pokraji- slancev n' v zbor narodov. 3 Poslance v zbor narodov voli V predlog kandidatne liste se vpiše- skupščina vsake republike oziroma jo vsi kandidati, za katere jc glaso- skupščina avtonomne pokrajine na vala večina navzočih članov republi- slance zbora komun. Nove kandidate sme zbor volivcev predlagati le, če je na zboru navzoča najmanj desetina vseh volivcev z. območja, za katero je sklican zbor. 28. če se zbor volivcev z večino glasov izjavi, naj se predlagajo še no- tako sestavljene, da pomenijo široka in reprezentativna kandidacijska telesa, s katerimi se zagotavlja vpliv občanov in njihovih družbeno-politič-nih in drugih organizacij pri določanju kandidatov. Teze izhajajo iz postavke, da bi bilo treba z zakonom določiti le temeljna načela glede vloge Socialistične zveze v kandidacijskem postopku, medtem ko bi se s pravili zveze nadrobneje določilo delo in postopek kandidacijske konference. 2. Glede volitev poslancev silskih, planinskih, taborniških, strelskih, športnih in ljudske tehnike) je pokazalo, da družbena skupnost daje sorazmerno precej finančnih sredstev za društveno dejavnost. skupni seji vseh zborov. Poslance' v gospodarski zbor. prosvetno-kulturni zbor in socialno-zdrav .tveni zbor (zbori delovnih skupnosti) voli občinska skupščina oziroma dvoje ali .ške oziroma pokrajinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Republiška oziroma pokrajinska ..... , konferenca Socialistične zveze dosta- u/|iuiim ___več občinskih vi predlog kandidatne liste občinski skupščin, ki sestavljajo volilno enoto, kandidacijski konferenci Socialistične 4 • 7~' poslanca zborov narodov ima zveze delovnega ljudstva, ki se usta-r,r,viro biti izvolien vsak občan, ki novi v vsaki posamezni občini, in vsa- ganih na zboru volivcev, za katerega ima splošno volilno pravico. ki občinski skupščini na območju re- ie alasovala večina navzočih volivcev. 5 Pravico biti izvoljen za poslanca publike oziroma pokrajine, gospodarskega zbora ima: delovni člo- 16. Občinsko kandidacijsko konfe-vek v delovni organizaciji ali drugi renco Socialistične zveze delovnega delovni skupnosti"" na področju pro- ljudstva sestavljajo člani, ki jih iz- rometa in zvez, trgovine, volijo krajevne organizacije Šociali- ,. onstirn-n obrti, komunalne dejavno- stične zveze delovnega ljudstva z ob- 8a!° »ajmanj desetino vseh volivcev, gosmi J. ■ _ rnsooisne moite iMMmnv nhNn. vpisanih v volilne imenike na ob- čigar kandi najmanj na mnizaciji ki se 'asvaija ~ '-».i*- ■ m »n_ui na način in no mm "raziskovanjem na gospodarskem postopku, ki ju določajo pravila 55- vi kandidati, začne zbor predlagati narodov se teze zadržujejo le pri na- kandidate. . čelnih vprašanjih, medtem ko sam Vsak volivec ima pravico predla- v0,ilni postopek v republiški oziroma gati po enega kandidata za poslanca, pokrajinski skupščini prepuščajo re- Glasuje se za vsakega posameznega publiškim oziroma pokrajinskim kandidata posebej, in sicer javno z • • «- j dviganjem roke. 29. Za kandidata zbora volivcev se šteje vsak izmed kandidatov, predia- je glasovala večina navzočih volivcev. 30. Poleg kandidatov, ki jih je kandidat, čigar kandidatura je bila t - ------ -—- lijo občinske skupščine z' območia izvodnjc prometa in zvez, trgovine, volijo krajevne organizacije Šociali- sprejeta na zborih volivcev, ki obse- v£,ilne enote Potr£bno bi bMo r£ izvoanie. , j-----rioiavnn- eti™« m™ H»in„n»», _ „U Silo naimani desetino vseh volivcev. možnost da bi se poslanci v način, s katerim bi zagotovili, da bi se poslanci v zboru delovnih skupnosti volili na način, s katerim bi zagotovili, da bi bili v zborih delovnih skupnosti zastopani delovni ljudje sorazmerno na ustreznih področjih dela. Prav laku je treba preučiti možnost, da bi poslance' za zbore delovnih skupnosti volili neposredno delovni ljudje na ustreznih področjih dela iz vrst kandidatov, ki jih predlaga kandidacijska konfe Brez dvoma, potreben in Če bi na teh dveh področjih smel je bil korak komisije za društvene dejavnosti lahko društveno dejavnost pri občin- strokovne in organizacijske deski konferenci SZDL, ki se je lavce nagrajevali (ali vsaj del-lotila zahtevne naloge in anke- no nagrajevali), bi verjetno u-tirala polovico prijavljenih speli angažirati večje število društev v občini Velenje. Z teh delavcev, a ti bi potem zbor anketiranjem so hoteli ugoto- mogli okrog sebe zbrati večje viti kakšna je slika društvene število članov. Na ta način bi dejavnosti in kje so vzroki za se kulturno-prosvetna aktiv-nedelavnost. Vse to pa so sto- nost in dejavnost ljudske teh-rili z določenim namenom, da nike spet razmahnili in zaži-bi lahko v bodoče pospeševali veli z intenziteto, s kakršno delovnih skupnosti'se ostaja pri do" delo društev in vanje vključili bi nujno morali živeti če no- sradnciJ,hvUSzbo™h delovnih fkUpnS ČimVeČ »udi> zlaSti mladih' čemo> da se nam bo kdaJ P«" zvezne skupščine volijo - v skladu Čeprav niso anketirali vseh zneje zanemarjanje teh podro- L™;evno%rcbTvatoar!nC da''Poa društev v velenjski občini, pa društvene aktivnosti mašče- slance v_ zbore delovnih skupnosti vo- publiškim predpisom. 3. Glede volitev poslancev zbore predlagala kandidacijska konferenca, enako šievil prebival ' d postane poslanski kandidat tudi vsak s!ance v 7hnrp 5Pl(Wnih so dobljeni rezultati marsikaj valo.- ll 111 ! ;i/.!MVUVLlli H-IU "»-• — — ■ [-------- - - v .. ----- ,---" - -— — — nodročiu -kmet — član kmetijske za- cialistične zveze delovnega ljudstva. dru"e ali druee delovne organizacije Število članov kandidacijske konfe- i .■',,,. tuc]j kmet ki je v stalnem ko- renče ne sme biti manjše od števila operativnem razmerju z zadrugo ali članov občinske skupščine, diuao delovno organizacijo in ima po Član občinske kandidacijske kon- n i ene m statutu določene pravice gle- ference ne more biti izvoljen izmed de volitev organov zadruge oziroma odbornikov občinske skupščine, delovne organizacije; obrtnik — član 1/. Ubčmska kandidacijska konfe- zbornire; kmetijski ali obrtni dela- renca Socilistične zveze delovnega ferenca), ki se oblikuje za vsako pa vee, ki dela izven delovne organiza- ljudstva jn člani občinske skupščine samezno volilno enoto izmed delov- """ " '"■ "'"v' nih ljudi in članov organov uprav- 3. Predlaganje kandidatov za poslance za zbore delovnih skupnosti. aj S strani občinske oziroma medobčinske kandidacijske konference 31. Poslanske kandidate za vsak zbor delovnih skupnosti določa kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva (v nadaljnjem besedilu; kandidacijska konfe- odkrili. Med drugim, kje so poglavitne težave, ki ovirajo delo teh 41. društev in kje so vzroki in ročice ki jih je treba uporabiti, če želimo delo v društvih pospešiti. V DRUŠTVIH JE PREMALO ŽENA cMe a1 i druge delovne skupnosti na z območja vsake posamezne občine področju gospodarstva; član organa obravnavajo na skupni seji predlog upravljanja združenja delovnih orga- kandidatne liste republiške oziroma ni'-icij na področju gospodarstva m pokrajinske konference Socialistične lunkcionar sindikata, v katerem so zveze in z glasovanjem odločajo o včlanjeni delovni ljudje na področju kandidatih. gospodarstva. , Na skupni seji se smejo poleg kan- 6 Pravico biti izvoljen za poslanca didalov, ki jih je predlagala repu- prosvelno-kulturnega zbora ima: dc: bliska skupščina oziroma pokrajin- lovni človek v delovni organizaciji ali ska konferenca Socialistične zveze uru«i delovni skupnosti na področju predlagali tudi novi kandidali. pro-vet v, znanosti, umetnosti in dru- Ce so na skupni seji predlagani no- ih kulturnih področij in na področju vi kandidati, se vpišejo v listo kan- telesne kulture; samostojni znanstve- didatov, o katerih se glasuje na skup- ljanja delovnih organizacij z ustreznega področja dela, kakor tudi izmed renca Socialistične zveze delovnega enkrat povemo, da jih je 41) ljudstva za volilno enoto ali ustrez- vUliupnipin 4^00 linrli Tn ip no število zborov delovnih ljudi. Vltljuoujejo 4.&UU 1JUC11. 10 je Prav tako so predlogi, da bi mora- vsekakor precejšnje število, lo — če bi ostali pri načelu, da po- Športna rekreativna društva clonrp ir zKnro Hol(«mili , : »...i: . ____ . . Le dobro četrtino je v anketiranih društvih žena. To pa je očitno premalo. Stanje na različnih področjih dejavnosti pa je naslednje: na področjih športa in rekreacije sodeluje 30,2 odstotkov žena, v Anketirana društva (naj še gasilstvu 10,9 odstotkov, pri kulturno-prosvetni dejavnosti 42,2 odstotkov in ljudski tehniki 2 odstotka. VEČ KOT POLOVICA LJUDI JE V ŠPORTNO REKREATIVNIH DRUŠTVIH slance v zbore delovnih skupnosti voli predstavnikov sindikatov, strokovnih volilno telo — to telo bili sestavlje- 7rlrii7f>n i ir» rlrntrili Toin(f>i"/»cirnnih nr. Jn K: J -1___' združenj in drugih zainteresiranih organizacij. Število članov kandidacijske konference ter način in postopek njihove izvolitve določajo pravila Socialistične zveze delovnega ljudstva. 32. Glede dela kandidacijske konference v zvezi s predlaganjem poslan no tako, da bi predstavljajo delovne ljudi z ustreznega področja, to je, da bi te poslance volili zbori delovnih skupnosti občinskih skupščin, območja volilne enote oziroma zajemajo kar 65,5 odstotkov od vsega aktivnega članstva anketiranih društev. Za njimi so gasilci z 20 odstotki, kulturno-prosventa društva z 12,3 od- niik umetnik ali drug kulturni dela-ve c* redni študent visoke ali višje -ole in redni dijak kakšne druge m> ie ki je po šolskem statutu član šolske skupnosti; član organa upravljanja delovne organizacije ali delovne skupnosti na področju prosvete, znanosti, umetnosti in drugih podro- razsirjeni z delegati delovnih ljudi v—,— ______________v, delovnih organizacijah in drugih skih kandidatov v zbore delovnih delovnih skupnostih z »treznega po- skupnosti kakor tudi glede določanja dročja dela. poslanskih kandidatov se smiselno 4. Novosti, ki jih prinašajo teze v c, ■ - -j- j- uporabljajo določbe teh tez, ki se na- zvezl s kandidiranjem zveznih do- is. Skupna seja je sklepčna, če sta našajo na delo kandidacijskih kon- slancev za posamezne zbore ztezne S! " večina članov občin- ferenc pri določanju poslanskih kan- skupščine, so naslednje: didatov za zbor komun. a) predlog kandidatne liste za po- b) S strani zborov delovnih ljudi 'u,al5C' za, zb?!" narudov določa "repu __ J OIlSKa Sku-nsrina /.-.i --- ustrezni zbori delovnih skupnosti, stotkov in društva ljudske teh- ni seji. Delo skupne seje je javno nike - z 2,1 odstotki aktivnega članstva. ske kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in ^ma članov občinske skupščine. 19. Glasuje se za vsakega posamez- UMI, --- - « --- ------ow t-LI VOai\t čij kulture in telesne kulture; etan nega kandidata posebej, m sicer tai- založniškega sveta ali drugega ustrez- n0. organa upravljanja zdiruzenja \ia skupni delovnih organizacij na področju pro- datura vsakega kandidati ki dobi organizacijah ter de"lovni-h in drugih kandidacijske" konference^ SocialiTtk^ svete, znanosti, umetnosti in drogm večino glasov navzočih članov skupnostih na ustreznem področju ne zveze in članov občbske skunlčV področij, kulture; član organa uprav^ »Za kandidata za poslanca zbora dela ki imajo pasivno volilno pravi- ne v vseh občinlh na območjiP S Kcion "S v katerem so .^ndidat. s »J«^: ^ oziroma Pokrajine, ^sista« včlanjeni dročjih. 7. Pra\ socialno--delovni i ali drugi seji je sprejeta kandi- 33, Na zborih delovnih ljudi imajo sŠtičŽfzvSe pravico sodelovat, pri predlaganju delovnega ljudstva, tako da se It kandidatov v ustrezne zbore delovnih predlog kandidatne liste predhodno skupnosti delovni ljudje v delovnih obravnava na skupni seji občinske sinuikata, v katerem so predl kandidatne liste republi! 34. Glede dela zbora d'elovnih ljudi Vcpubhške oziremaTokrljinske ko^ .klovni ljudje na teh po- ske oziroma mvkri.i!r..v. nri Dredlauanin in dnlnčanh, v^hl formr* on I) biti izvoljen za poslanca stva in kandidat ki ie hil ..................ima ..J.____: ■• . t. . ............."Jic it-JiUUII- . . . , ,-----------t -.......u^iiv^jiia puMa jnstve ke oziroma pokrajinske konference pn Pri-'dlaganju m določanju kandi- ference Socialistične zveze delovne«! oocialisticne zveze delovnega ljud- °atov smiselno uporabljajo določ- ljudstva, določena s statutom SociaTi- na skupni seji občinske kandidacijske (8,e-' 26" 27 ' 28-- 29- in 30- lPČko) konference in občinske skupščine in je na skupnih sejah občinskih kandidacijskih konferenc in članov občinskih skupščin dobil večino glasov najmanj v eni tretjini občin z ob- jvst . enega zbora ima. \ ek v delovni organizaciji 'ovni skupnosti na področju zdrav va in socialnih služb; delovni člo . ; v delovni organizaciji, ki se uk -rja z znanstvenim raziskovanjem r področju zdravstva in socialnih služb; član organa upravlja- zi. te na sKupni seji občinske kan-nja delovne organizacije ali druge didacijske konference Socialistične delovne skupnosti na področju zdrav- zveze delovnega ljudstva in članov «tva in ialnih služb; član organa občinske skupščine ne dobi v vseh upravljanja združenja delovnih orga- občinah v republiki oziroma pokra be teh tez o delu zborov volivcev VOLITVE POSLANCEV V ZBOR NARODOV 35. Republiška oziroma pokrajinska skupščina voli poslance v zbor narodov na skupni seji vseh zborov način in postopek določa zadevna skupščina. 36. Ce na skupni seji republiške „- ---iiiSKe „,,„, — v zour naro- nizacij- na področju zdravstva in so- jini potrebne večine itaSTuJUktoS ^^^^"tečin^"?,^ lif^ W ve^^f.^.^idat,, ki do-cialnin U.žb: e;an skupščine soc.a - število kandidatov, kolikor se voh kandJZ^n^f™.,5l?S?L,t_oI'.ko vsaj v neua zavarovanja m. funkcionar sin- poslancev v zbor narodov, predlaga dikata, v katerem so včlanjeni- deldv- republiška oziroma pokrajinska kon- ni ljudje na teh področjih. ferenca za preostala poslanska me- 8. Pre-ico bili izvoljen za člana ka- sta nove kandidate po postODku ki teregakoli zbora delovnih skupnosti ga določajo te teze. ' 2. Predlaganje kandidatov za poslance zbora komun P ima samo delovni človek, ki ima splošno volilno pravico. 9. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti pri volitvah poslancev v zvezno kandidatov, kolikor se voli poslancev v zbor narodov, predlaga republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva za preostala poslanska mesta nove kandidate po postopku, ki ga določajo te teze. stične-zveze, kot tudi vključevanje občinske kandidacijske konference Socialistične zveze in članov občinske skupščine v kandidacijski postopek zagotavlja široko družbeno osnovo za kandidiranje poslancev v zbor narodov. Na skupni seji občin-ske_ kandidacijske konference Socialistične zveze in članov občinske skup-scine se lahko predlagajo tudi novi kandidati. Kandidat za poslanca v zbor naro-/ postane sleherni kandidat bi večino glasov na skupnih sejali vsaj v eni tretjini na območju republike oziroma pokrajine-b) kandidate za poslance v zbor komun določajo posebne kandidacii- "V- '' ~-Fš-------r r~7" " - ■ ie zveze ki stl verjetno ni treba govoriti, lavljajo za vsako i ačin, določan c ^ aiistične zveze. KAKO JE Z MLADINO V društvih, ki so jih anketirali, je 24,4 odstotkov mladine v starosti do 14 let, 36,4 odstotkov mladine v starosti od 15 do 25 let in 39 2 odstotkov članov starih nad 25 let. Težko je reči ali je taka starostna struktura ugodna ali ne, kajti niso nam dostopni podatki o tem, kakšna starostna struktura se smatra za najpo-voljnejšo. Toda brez takih podatkov lahko mirno trdimo, da je pri ljudski tehniki (pri anketiranem društvu!) premalo mladine do 14. leta starosti, saj letu te mladine sploh ni. Prav tako se zdi, da je v strelskih organizacijah odločno premalo mladine v starosti od 15 do 25 let, saj je vključenih komaj slabih 19 odstotkov. Na drugi strani pa je pri V izdelani analizi društvenih športu oziroma športni rekre-aktivnosti v občini Velenje je aciji in pri taborništvu sumlji-o tem problemu zapisano na- vo malo članov, ki so stari nad slednje: 25 let. Pri športu je le-teh ko- maj 16 odstotkov, pri taborni-»Gotovo pa bo treba temelji- kih pa komaj 7 odstotkov. Če to razmotriti, zakaj imata kul- pomislimo, da pravzaprav vsa-turno-prosvetna dejavnost in ko društvo le mora sloneti na ljudska tehnika tako malo čla- ramah ljudi zrelih let, potem nov. O pomenu obeh dejavno- je to premalo. Če si predstavljamo skupino, ki šteje sto lju- Hotel PA K A VELENJE 0 Mednarodni barski program # Stiip-leas Strip-teas 4 Vsak dan , razen ponedeljka tub* kohfTrence So^s^čne «ezeC,i; - ........................ to natanSin?JOdok,čenaks° pravili° iiT ^ ~ -^L--® di> Potem bi pri športnikih bilo „ha, s strani občinske oziroma med-obflnske kandidacijske konference ,• , - -, j n- Poslanske kandidate za zbor ko- ^^Uska konferenca laganja in določanja kandidatov za Socialistične zveze delovnega ljudstva zvezne poslance. S to vlogo v volil- (y nadaljnjem besedilu: kandidacij __________da bl morali na eni strani na- v tej skupini 16 ljudi starih j.? lezami se določa obveznost kan- crtno gojlt:i' Poživljati in sti- nad 25 let. pri tabornikih pa všf pijeSloge0kand,ndTtovdL^rarnava ™?hrati . kulturno-prosvetno bi jih bilo 7. Najbrž je to pre- r. , . ki i dejavnost, da je ne bi tempo malo! 't^^S^nonhS Gre pa še za nekaj drugega: VOLITVE POSLANCEV V ZBOR KOMUN 37. Kandidat kindidac^"^ 7 ljenP Potisnil Preveč ob Štran, ravn0 šport (pod to kategorijo astane tisti kandidat "ce na drugi strani pa je spet prav so v tabelo zaieti- nosomet ^aif^anc^ ^j^l^J^^ Partizanska druLa, kllka^ nem procesu zagotavlja Socialistična ska konferenca, ki se ustanovi za vsa aktivno udeležbo občanov pri — ------ ,. . vsa- ugotavljanja izida glasovanja zbor komun se uporabljajo načela sedanjega zakona o volitvah zveznih zveza kandidiranju in volitvah poslancev renco sestavliaio v zvezno skupščino in uresničevanje Socialistične^ zwze dellvne °a Poslanccv v zvezni zbor. njihovih volilnih pravic. in določeno število predstavnikov ki V sodelovanju z drugimi družbeno- J1"1 v občinah z območja volilne enote političnimi in ostalimi organizacijami delegirajo druge družbeno-politične organizira Socialistična zveza take organizacije. oblike družbeno-politične aktivnosti. Način oblikovanja kandidacijske ki omogočajo delovnim ljudem in ob- konference za volilno enoto in števi- 38. Predlog poslanskih kandidatov za zbor komun, ki ga je določila kandidacijska konferenca, obravnavajo zbori volivcev. Zbor volivcev lahko predlaga nove kandidate, če je na njem navzoča najmanj desetina vseh Glede volitev poslancev v zbore ™l|vcev z območja, za katero je zbor -,",1, ,. l--------.j.: l______i el-lipon T,.... : —1__: „ :...... ... , ja od človeka vsak dan solid- nje) in taborništvo sta taki de- VOLITVE POSLANCEV V ZBORE DELOVNIH SKUPNOSTI čanom' najširšo pobudo in neposred- 'o njenih članov določajo pravila So- delovnih skupnosti zvezne skupščine sklican. Teze izhajajo potemtakem s no udeležbo pri predlaganju m ob- cialistične zveze delovnega ljudstva in ugotavljanja izida glasovanja se stališča, da volivci uresničujejo pra- ravnavanju predlogov za določanje 23. Kandidacijska konferenca obrav- uporabljajo načela sedanjega zakona vico do predlaganja kandidatov v kandidatov za zvezne poslance, sezna- nava predloge kandidatov, ki so jih ki se nanašajo na volitve poslancev v okviru našega samoupravnega siste- nja volivce s predlogi za kandidate m Podali zbori volivcev v predkandida- omenjene zbore v občinski skupščini ma tako, da dajejo predloge kandida- s svojo politično dejavnostjo zagotav- cijskem postopku, in predloge kandi- oziroma občinskih skupščinah tov kandidacijski konferenci Sociali- 1 ja najširši družbeni dogovor o men- datov, ki so jih dale družbeno-poli- — ----- 11 " 1 lih za kandidiranje in o predlaganju tične m druge organizacije (strokov- in določanju kandidatov. na„ln druga združenja občanov) nejšo tehnično izobrazbo. Tako bi torej kulturno-pro-svetno delo in dejavnost na področju ljudske tehnike nikakor ne smeli capljati za športno rekreacijo, marveč bi ji morali biti v ravnotežju. OBRAZLOŽITEV ali . Delo kandidacijske konference ie javno. J 24. Na kandidacijski konferenci ima vsaK član pravico predlagati po ene-ga kandidata za zveznega poslanca. Glasuje se za vsakega posameznega kandidata posebej, in sicer javno z dviganiem roke. Izhajajoč od predloga za spremembo strukture zvezne skupščine se s temi tezami še in konkretiziraj ustavnega sistema . ___ membo nekaterih ustavnih določb' ki jih je v skladu s sklepi zbora na rodov in zveznega zbora določila ko 10. Imenovani funkcionar ter delavec v državnem organu in sodnik ustavnega ali drugega sodišča ne morejo biti zvezni poslanci. Določba prvega odstavka te teze se ne uporablja za aktivne vojaške osebe. Funkcionarju, delavcu v državnem organu ter sodniku iz prvega odstav- _ :----------......... .„„„ _„„,„. ka te teze, ki je izvoljen za zveznega .ereiJP? se šteje vsak od predlaganih za ustavna vprašanja, poslanca, preneha funkcija oziroma kandidatov, za katerega je glasovala ' ' ' ' služba, ko mu je mandat verificiran. vecma članov kandidacijske konferen- 11. število zveznih poslancev, ki se c.c-v vsaki posamezni republiki volijo v Ce noben od predlaganih kandida-zbor komun in socialno-zdravstveni tov ne dobi potrebne večine glasov zbor, sc določa v skladu z normo, se kandidati znova predlagajo in doda se en poslanec voli na enako šte- ločajo. stične zveze delovnega ljudstva na zborih volivcev. Glede pogojev za poslanske kandi date za zbor komun se določa, da kandidat zbora volivcev volilne enote javnosti, ki bi ju ta starostna skupina (nad 25 let) morala že iz znanstvenih razlogov gojiti v čim večjem številu. Ne smemo sicer trditi, vendar vse kaže, da je prav v planinskih društvih starostna struktura članstva solidna oziroma ugodna. Seveda pa je težko primerjati delo planinskih re zvezne sKupscine se s kandidat zbora volivcev volilne enote verjetno DO prav prt teh : t'izfreaionaPtreemennnleT^ Sm'?"6 sl?herni ka"dida^ kan- dveh področjih aktivnosti tre- Sih- Pl' tizirajo temeljna načela didatura je sprejeta na zborih vo- i-i- i i , • imairv n istema v podlagah za spre- livcev, ki obsegajo vsaj desetino vseh ba razrmslltl O tem, da bo naj- imaJ° n obsegajo vsaj desetino vseh volivcev, vpisanih v volilne imenike vilo prebivalcev. PREDLAGANJE KANDIDATOV 1. Predlaganje kandidatov za poslance zbora narodov 25. Za kandidata kandidacijske kon- misija vseh zborov zvezne skupščine ustavna vprašanja. 1. V primerjavi s sedanjim stanjem se razširja vloga Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v celotnem volilnem procesu v skladu z ustavnimi načeli o vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva v zagotovitvi uveljavljanja volilnih in drugih pravic občanov. Po teh tezah je Socialistična zveza organizator in nosilec celotne družbenopolitične aktivnosti v vsem volilnem procesu in glavni nosilec kandidacijskega postopka. Njena vloga se ne omejuje kakor doslej le na organiziranje družbeno-politlč- b) S Strani zborov volivcev 26. Zbori volivcev lahko v predka^i-didacijskem postopku predlagajo kandidacijski konferenci za volilno enoto poslanske kandidate za zbor komun. 27. Zbor volivcev obravnava predlog Kot pa kaže pogled, ravnotežja ni in bo torej nujno potrebno poskrbeti, da se čimprej društev z delom kakšnega kul vzpostavi. turno-prosvetnega društva ali Verjetno bo prav pri teh kakšne športne sekcije in dru- av planinska drijštva namreč to, da je plani-brž potrebno pritegniti več ka- narjenje skorajda že postalo na območju volilne enote, ali čigar arov ki bi delo vodili Je pa sestavni (domala nujni) del živ-^So^SjvvŠ1^ gotovo, da če kje, potem bomo mn W .. ■ . ... M - ■ -t ekonomske šole za odrasle ka sf že pred tridesetimi leti Pri taki plodnosti se razvije ve ter sežgati. zasltfela po svetu. Ameriški iz ene samice v enem letu bli-kapif in druga svetovna voj- zu milijardo in 600 milijonov Vsa ta navedena dela opravimo že jeseni, še preden listje na pa sta razvoj sadjarstva potomcev. To ogromno število odpade Tedaj najlepše vidi-mcno zavrla. nam pove, kako nevaren je ta mo suhe, slabotne in bolne veje, "renutno stanje sadjarstva škodljivec. -* jena'našem področju zelo za- Ameriški kapar napada vse sh'bljujoče. Skoraj 1/4 sadnega vrste sadnega drevja in grmičevja je tako močno napade- čevja. Najdemo ga tudi na vrlega po ameriškem kaparju, bi. lipi, gabru, jesenu in ne-da hitro propada, rodnost je v katerih okrasnih rastlinah (ja- črpana in močno napadena SEZONA ZA DODATNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH JE PRI KRAJU. PRI DELAVSKI UNIVERZI V VELENJU PA ŽE KUJEJO NOVE NAČRTE. Pomlajevanje sadnega drevja Pomladili bomo ostarela, iz- stalnem upadanju, več sto dreves pa je popolnoma suhih. Ameriški kapar ali kalifor- drevesa. S pomlajevanjem drevo znižamo, ogrodje razredči- ponska kutina, glog, španski bezeg, jasmin, kalina). „.....___ ________ Na sadnem drevju poznamo mo, primarne veje pa skrajša- nijste ščitasta uš je najhujši več vrst kaparjev, ki pa razen mo toliko, da dobi ustrezno sovrjžnik sadnega drevja, za- češpljevega kaparja niso tako °sno,vo za na razvo.l- Po škodljivi. to moramo biti dobro seznanjeni s tem nevarnim škodljivcem, da bo borba proti njemu čin bolj učinkovita. ameriškega kaparja so kot htdega škodljivca sadnega ZATIRANJE IN ZAŠČITA PROTI AMERIŠKEMU KAPARJU Laže je rastline pravočasno pomlajevanju lahko izvršimo tudi precepljanje dreves, ki niso dovolj rodna ali ne ustrezajo sadnemu izboru. Čeprav je v zadnjih letih močno popustilo zanimanje za dopolnilno izobraževanje prek oblik, ki jih prireja delavska univerza v Velenju, pa so na koncu lanske izobraževalne sezone vendarle spet zabeležili ugodnejše stanje. Zanimanje je bilo večje, zato so imeli tudi več oblik in znatno več slušateljev. Na področju družbeno-eko-nomskega izobraževanja je bilo preteklo leto kar 16 večjih seminarjev, ki jih je redno obiskovalo več kot 350 slušateljev. Največ pa so imeli seminarjev za člane samoupravnih organov. Posebej so organizirali še dobro uspeli seminar za mlade samoupravljalce. Več let zapovrstjo pa imajo večerno politično šolo, ki jo prirejajo skupaj z občinskimi družbeno-političnimi organizacijami. Pomembno področje dejavnosti velenjske delavske univerze je tudi strokovno izobraževanje. Za člane delovnih ko- # Mehanično zatiranje Močno okuženo drevje in gr-firniji v dolini San Jose, proti dalci kot zdraviti, ko je škoda mičevje je glavni vir novih okužb, zato ga je treba izkopati in sežgati. Posekati je treba drevesa, pri katerih ni več upanja, da bi jih s pomla-varovati pred vedno večjim ditvijo in škropljenjem še re-- i . i šili. Posekati in sežgati je treba tudi okuženo grmičevje (glog, ribez, črni trn, japonsko kutino). Na močno okuženem Bi in plodovi. Pri nas je bila propadanjem, se bomo morali dl'evju kaparjev tudi z najmoč-prva okužba odkrita leta 1932 z vso resnostjo posvetiti smotr- nejšimi škropivi ne uničimo. dsvja opazili najprej v Kali- zavarovati pred raznimi zaje-firniji v dolini San Jose, proti dalci kot zdraviti, ko je škoda ! loncu prejšnjega stoletja. V že velika, največkrat nepo-rekaj letih je v Ameriki pro- pravljiva. Posebno velja ta izpadlo domala vse sadno drev- kušnja za ameriškega kaparja. e. Iz Amerike je bil prenešen Če hočemo naše sadjarstvo ob- 7 Evropo z okuženimi sadika-—-- Boj ameriškemu kaparju okolici Subotice, kamor je nim načelom in načinu organi-djspela iz Madžarske. Po letu ziranega dela pri obnovi sad-1938 se je okužba širila iz Madžarske v Prekmurje, Tako drevje je zaradi uničujočega delovanja milijonov kaparjev, ki so se na njem naselili v več slojih, močno oslabelo, sokovi so izpiti, drevo je jarstva, prav posebno še so-iz dobnim načinom zaščite sad-\vstrije pa v Slovenske Gori- nega drevja pred zajedalci. ce Kakor je hmeljarjem postalo izgubilo življenjsko moč, kore- Med vojno in po vojni se je škropljenje hmelja pravilo, ta- nine so oslabele in nesposobne kapar tako razširil, da velja ko mora postati tudi Škropi je- dovajati hranilne snovi, vsa Jugoslavija za okuženo nje sadnega drevja najvažnej-področje kapar pa za karan- še sadjarjevo opravilo. Uspeš-tenskega škodljivca. Zato ob- n° . zatiranje ameriškega ka- stojajo posebni predpisi pre- Parja pa predstavlja tudi ob- so v boju proti ameriškemu povedi prodaje okuženih sadik nova naših sadovnjakov in kaparju najuspešnejša redna iz drevesnic. Karantenska fito- prehod iz ekstenzivnega k in- škropljenja sadnega drevja. Na sanitetska služba, ki kontrolira tenzivnemu sadjarjenju. V razpolago imamo že veliko promet sadja, prepoveduje sklenjenih m negovanih nasa- učinkovitih sredstev za zimsko uvoz in izvoz okuženega sadja dih s cim nižjimi drevesnimi škropljenje od pozne jeseni pa na mejnih prehodih, s tem pa oblikami, bo tudi zatiranje - ameriškega kaparja lažje in uspešnejše. V danih razmerah bomo borbo proti ameriškemu kaparju trpi veliko škodo naše gospodarstvo. Okužbo ameriškega kaparja aprila, ko drevje ... , , M1.UU1 dlllCliaiVCillU t\<*L/c*IJU najlažje ugotovimo na plodo- u Q ee bom/ vih jablan in hrušk. Pri večini ^ ^ ukrepe ki so za uspeh prezimele ličinke ameriškega '-----v ^ — kaparja se pomnoži v treh po- letnih rodovih na mnogo milijonov, tudi čez milijardo. Tudi če bi imeli jamstvo, da smo jablan in hrušk, tj. pri sortah odločilnega po'mena: ki pri dozorevanju vsaj malo pordeče, se tvorijo že na zelenih plodovih rdeče okrogle pege. V sredi vsake pege tiči ka- Temeljito čiščenje sadnega drevja. Neočiščeno, zanemarjeno . , sadno drevje je najugodnejše z zimskim škropljenjem kapar-par pod sivo ^ ali crnosivo ms- zavetišče in leglo vseh sadnih ja popolnoma uničili, pride poleti do novih okužb. Veter, ptice in žuželke prenašajo kapar- kinasto okroglo kapico. Podobne sio oK.rog'io škodljivcev ne samo kaparja. znake okužbe najdemo Dokazsmo je> da se ameriški lieasto-rdeče obarvano tkivo, ki sega 0,5 cm globoko v les. Ves čas svojega razvoja živi ameriški kapar pod kapico. Le ličinke, dokler so gibljive, tj. no škropljenje. Pri čiščenju škropljenja). Z zimskim in po bomo pazili na tole: — Ostraniti in sežgati mora- , . mo vse suhe in rakave veje in nekaj ur potem, Ko so se iz- vejice> Drevje> ,ki se je iz ka- uš'- zimske pedice. legle so brez kapice. Ko si kateregakoli vzroka posušiio, Pajka) in bolezni gibljiva ličinka poišče primer- je treba u sadovnjaka odstra. mesto ns lubju, listju ali nm -n sežgatL plodu, se prisesa na podlago s _ odstraniti in sež mo_ posebnim sejalcem, s katerim ramQ suhQ gk mah in u_ sesa hrano \t rastline. Posebne - , žleze izločalo voščene niti, ki Številka 3167 137 9355 1145 811 3007 10769 5510 99 10801 Zimo preživi kapar v obliki ličinke drugega stadija. Spomladi odloži vsaka samica 400 -600 mladih ličink. Pri nas imamo običajno vsako leto tri pokolenja. Prvi zarod se pojavlja vse do konca julija, okužbe na plodovih so najštevilnejše avgusta, ko je odlaganje poletnega zaroda na višku, Š&353353Š33S53& Nagrada Radioaparat Triglav 66 Gramofon Emona 7-dnevni penzion z brezplačnim ogledom programa v hotelu Paka Velenje Sesalec za prah Brivski električni aparat Iskra Tranzistor Hladilna torba 5-dnevni penzion na Paškem Kozjaku Kopalna blazina Električna peč Srečni dobitniki lahko dvignejo dobitke v pisarni AMD šaleška dolina, Velenje, Celjska c. 4. Kemično zatiranje Poleg mehaničnega zatiranja Panorama Velenja lektivov prirejajo različne tečaje, v katerih se delavci strokovno izpopolnjujejo. Lani so imeli 11 oblik z 260 slušatelji. Zlasti pa se ljudje zanimajo za tuje jezike. Za to ima jo pri delavski univerzi redne šole. Dobro obiskovani so tudi krojni in šiviljski tečaji. Uspešna je bila tudi večerna osnovna šola, za tiste, ki niso končali popolne osemletke. Lansko šolsko leto je 7. in 8. razred končalo 62 slušatel jev. Kratek pregled velenjske delavske univerze kaže, da so najbolj uspešni z intenzivnimi izobraževalnimi oblikami. Tu je bilo opravljenih lansko leto kar 2.683 ur. Znatno manj pa so imeli predavanj (32 ur). Direktor delavske univerze Velenje Vlado Valenčak je našemu sodelavcu povedal, da je bilo zadnje izobraževalno leto uspešnejše od prejšnjega. Zato so že začeli vpisovati nove slušatelje v razne šole in tečaje. V oddelek srednje ekonomske šole, ki ga bodo letos po večih letih spet ustanovili, se je prijavilo že 31 slušateljev. Pouk se bo na tej šoli začel že septembra. Novost pri njihovem delu pa bodo krajše kmeti jske šole po okoliških krajih. Skupaj s kmetijskimi strokovnjaki bodo za kmetovalce organizirali predavanja s tega področja v zimskem času o napredkih iz kmetijstva. Razpisali so tudi vpis v začetne in nadaljevalne tečaje nemščine, angleščine in italijanščine. —lu STIX povečuje proizvodnjo do začetka že brsti. Večina sadjarjev pa meni, da je dovolj le zimsko škropljenje. Potomstvo ene same poleti tudi na listju. Pozimi m kapar ng more takQ hltrQ širjti jeve ličinke iz kraja v kraj, poleti so kapice na iudju, po y refJno jn skrbno negovanem Zat° moramo drevje in plodo- vejah in deblih pri močnem nasadu> posebno če temu sledi ve ščititi pred okužbami tudi napadu tako na gosto, da tvo- še temeljito zimsko ter pravo. poleti in to z večkratnim rijo sivo luskinasto prevleko iz časno in pravilno postno škropljenjem. (Prognostična 2-3 plasti uši s kapicami. Ce škropljenje z učinkovitimi ke- služba Kmetijskega inštituta tako napadeno lubje odreže- mičnimi sredstvi. Temeljito iin v Ljubljani objavlja od pomla- mo, vidimo v notranjosti vijo- pravilno čiščenje sadnega drev- di d° jeseni po radiu in dnev- ja je nujna priprava za uspes- Podjetje za izdelavo pohištva Stix iz Velenja bo letos povečalo svojo proizvodnjo kar za 20 odstotkov. S tem pa se bo seveda tudi znatno povečala realizacija. Lani so jo dosegli v višini 2 milijona 450 tisoč dinarjev. Značilno za ta delovni kolektiv je, da vedno bolj izboljšujejo tehnološki proces dela. Pri tem pa seveda naletijo na težave. Če hočejo izdelovati kakovostne proizvode in tako zmanjšati stroške, potem morajo proizvodne obrate mehanizirati. To pa za 45 člansko delovno skupnost niso majhni napori. V samoupravnih organih so že sklenili, da bodo postopoma nabavljali sodobno strojno opremo in razširili delovne prostore, ki ne odgovarjajo več spremenjenemu načinu dela. Najprej bodo začeli vlagati lastna sredstva, kasneje pa bodo skušali dobiti kredite. Še vedno imajo v Stixu precej mizarskih del po naročilu. Zdaj imajo skupaj oddelek v katerem delajo serijske izdelke in posamezna naročila. Takšna dela pa tudi v bodoče ne bodo zanemarjali, zato bodo najprej uredili posebni proizvodni obrat za naročena mizarska dela. Najbolj so se uveljavili s švedskimi kuhinjami, ki jih tudi sproti spreminjajo in funkcionalno izboljšujejo. Najnovejši izdelek kuhinje je na tržišču pod imenom »Ka-rolina«. Elementi kuhinjske opreme so res dobro izdelani in zato ni čudno, da izdelajo v Stixu na mesec 700 takšnih elementov. Največ svojih izdelkov prodajo v Sloveniji. Zadnji čas pa že vse bolj prodirajo v Dalmacijo, Bosno, Črno goro in Hrvatsko. nem časopisju čas in način letnim škropljenjem pa uničimo tudi druge nevarne škodljivce (cvetožer, zavijač, listne rdečega m bolezni sadnega drevja (škrlup, jabolčno plesen idr.). Ob pravilni negi, gnojenju in škropljenju bo tudi v naših saje. okuženih področjih postalo r ... . , ~ • — Odstraniti vse nepotrebne sadjarstvo ena najrentabilnej- na zraku otrdijo in previecejo poganjke gnile in suhe plodo. ših kmetijskih panog, uš kakor Šot ali kapica. Ko dobi ličinia kapico, preide v drugi stadij razvoja. Iz ličinke drugeja stadija se po levitvi razv.je samica, iz moških ličink, li so v 1. in 2. stadiju enake ifenskim ličinkam pa se razvije buba, iz te pa odrasli samec, ki zapusti kapico in se prosto giblje, saj ima sprednji par kril in dobro razvite noge. Ščii alii kapica je temno sive barve, sestavljen iz več kon žito kmetovalcem Zgornje Savinjske doline, to pa tem laže. ker je tam pšenica za kakih deset dni pozneje dozorela, kakor pri nas. Tako združeno sodelovanje pozdravljamo. — 0 — Hišo, v kateri ima Merx svojo trgovino, so na zunaj malo olepšali. Pa tudi dohod k trgovini so popravili, da sedaj ta ni več tako nevaren, kakor je bil posebno v zimskem času. Kljub mali obnovi pa si Šmarčani ven- stavil v Šmartnem ob Paki večji trgovski lokal, ki bo to ime tudi zaslužil. — 0 — Dela pri vodovodu v Paski vasi gredo h kraju. Oni, ki so vodovod v svoja poslopja napeljali, so z njim zadovoljni. Žal pa so se ga nekateri v začetku branili, sedaj, ko je v glavnem delo končano, pa bi ga radi imeli. Čudno se nam zdi le to, da v tej vasi ni več tiste medsebojne povezave, kakor je bila včasih pri njih. Kaj je temu krivo? Mi pravimo, da je to velika škoda. — 0 — V, Cesta iz Gorenja do Šmartnega je bila že v takem stan ju, da ni zaslužila več tega imena. Sedajj So jo temeljito popravili in golili z novo, debelejšo asfaltno plast jo. —0—0—0— V Šmartnem imamo res lepo postajno poslopje, spredaj pa mali park. Žal pa nekateri l judje lodmeta-vajo razne odpadke, Skakoi-konzervne,škatle, staro posodo in drugo ropotijo v (a park. Kaj si le mislijo tujci, ko vidijo to stalno razstavo »starin«? Nič boljše ni v Rečici, kjer take stvari odlagajo kar sredi vasi ob Hudem potoku. No, pa tu stori vsaj polok svoje, kadar naraste. Sani tedaj brezplačno odplavi vse skupa j v Pako. Z. K. "»Tr^fr" Hotel PAKA VELENJE i Mednarodni barski program I Strip-teas Strip-teas i Vsak dan razen ponedeljka PUED »i. KONtillESOBl ZVEZE KOI.IN/STOV SLOVENIJE Cilj - bogatejša družba In posameznik IZ TEZ O IDEJNO-POLITIČNIH OSNOVAH ZA IZDELAVO PROGRAMA DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE Komisija za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko CK ZKS je pripravila gradivo, ki naj bo osnova za javno razpravo in za oblikovanje idejno-političnih stališč do vprašanj, ki naj bi jih v zvezi s programom družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije obravnaval in sprejel XIII. plcnum CK ZKS. Hkrati bosta to gradivo in razprava tudi sestavni del priprav na VI. kongres ZKS. Pripombe in predloge k programu dolgoročnega razvoja Slovenije bo zbirala komisija za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Zdaj pa je čas, da člani Zveze komunistov in drugi sodelujejo pri vseh vprašanjih, ki zadevajo bodočnost nadaljnjega razvoja naše republike. Komisija za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS je prek občinskih komitejev in ^ustreznih komisij pripravila široko javno razpravo v vseh večjih središčih Slovenije. Dolgoročni program družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije naj bi bil kar najboljši in vsestranski. Postane naj družben dogovor, ki ga bo seveda treba v skladu z razvojem dela in življenja dopolnjevati. Vendar naj bi bil čvrst dokument -in potokaz pri reše-Ivanju posameznih določenih družbenih in ekonomskih odločitev v SRS. IZ VSEGA TEGA IZHAJA TUDI MOČAN POUDAREK, DA BI TEZE ZA IZDELAVO PROGRAMA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE SPOZNALO KAR NAJVEČ LJUDI. V uvodnem delu tez programa je med drugim rečeno: »Dosežena stopnja družbeno-eko-nomskega razvoja in proizvajalnih sil ter kakovostne spremembe, nastale v zadnjem obdobju na tem področju, terjajo izdelavo programa nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja, ki naj začrta pot za uresničitev ciljev na temelju sprejetih izhodišč. Zveza komunistov, razbremenjena neposrednega odločanja in upravljanja družbeno-ekonomskih procesov, uresničuje temeljne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi z idej-no«politično bitko za socialistične družbene odnose in pospešen družbe-no-ekonomski napredek, kar je mogoče doseči z jasnimi koncepti in programom razvoja. Zato se Zveza komunistov vključuje v razpravo o programu družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije tako, da upošteva vsa dejstva in dejavnike, ki omogočajo uspešno izdelavo in zagotavljajo izvajanje programa.« Ko govore teze o tem, da mora program pomeniti sintezo naporov vsakogar in ne izključujejo nikogar pri njegovem nastajanju in izvajanju, pri tem poudarjajo, da se je treba varovati Iluzije, da bo program sam po sebi rešil mnoga odprta vprašanja. To lahko demobilizira nosilce gospodarskega in družbenega razvoja pri reševanju tekočih in nadaljnjih problemov ter nalog reforme. SAMOUPRAVLJANJE JE NEODTUJLJIVA PRAVICA DELOVNIH LJUDI Pomen novega programa predstavljajo leze o idejno političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SRS tudi v nasled- n.jem: »Za Slovenijo lahko pomeni program razvoja tudi nekaj več.. Gre za to, da na osnovi programa okrepimo elemente političnosti in državotvornosti ter premagamo občutek majhnosti. To so vprašanja, ki so v sedanjem trenutku zelo pomembna in odločilna. Centralizem in odtujevanja sta preživela načina preteklega obdobja. V svojem razvoju smo dosegli stopnjo, ko gradimo v Jugoslaviji kakovostne odnose, v katerih dobivajo poleg organiziranih oblik združenega dela še posebno mesto nacionalne skupnosti. Na republiški in zvezni ravni gradimo novo državnost, ki raste iz naših specifičnih razmer, interesov in potreb ter mora biti samoupravna po svojem nastanku in vsebini«. O izhodiščih in ciljih programa pa teme med drugim takole govore: »PROGRAM razvoja SR Slovenije je skupno s programi delovnih organizacij, asociacij, občin in regij način in sredstvo za organizirano delovanje vseh nosilcev družbenega razvoja. Z njimi bi pospešili družbeni, ekonomski, politični in kulturni napredek tako posameznika kot družbe. Pri oblikovanju programa razvoja moramo izhajati iz družbeno-ekonomskega in političnega sistema ter realna ocene stanja in možnosti v razvoju proizvajalnih sil in družbeno-ekonomskih odnosov in razvoja v svetu. Pri tem moramo upoštevati zlasti naslednja izhodišča. RAZVITI TAKO ORGANIZACIJO PLANIRANJA, DA BO PRIŠEL DO VELJAVE TEMELJNI INTERES DELOVNIH LJUDI Katerikoli družbeni, ekonomski, ali politični program je pri nas mogoče snovati in uresničevati samo pod pogojem, da je grajen na izhodišču, da je delovni človek v združenem delu osnovni dejavnik in nosilec našega razvoja. Delovni ljudje Jugoslavije in Slovenije uresničujejo svoje dolgoročne in kratkoročne interese prek najrazličnejših oblik združenega dela na osnovi" družbene lastnine proizvajalnih sredstev in v pogojih blagovne proizvodnje, pri čemer se povezujejo med seboj v celovit sistem družbenega samoupravljanja. SAMOUPRAVLJANJE je neodtujljiva pravica delovnih ljudi, ki jo moramo stalno in na vseh področjih ter v vseh odnosih dosledno uveljaviti. Zveza komunistov odločno vztraja pri tem izhodišču. Zadnji dogodki doma in po svetu še posebno potrjujejo pravilnost naše usmeritve. Takšno izhodišče programa družbenoekonomskega razvoja pa tudi zagotavlja, da bodo delovni ljudje ustvarjalno in prizadelo sodelovali pri snovanju in oblikovanju programa in ga dosledno - uresničevali.« Delo je edina stvarna podlaga materialnega in družbenega položaja človeka in njegovega razvoja v našem družbeno-ekonomskem sistemu. V tezah je zapisano: »Ker je samo delo vir človekovega položaja in razvoja, je vsakdo življenjsko zainteresiran za to, da dela in ima zagotovljeno delo, .da v celoti vpliva in samoupravno odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, da je njegovo d tašča in tast in tete in svakinje . . .« »Ne,« je rekla nekoliko trdneje, »čisto tako ni bilo. Sestajala sta se na skrivnem in tudi zvedelo se je. Toda on se je odločil, da bo zapustil ženo. Da se bo dal sodnijsko ločiti, razumete?« »Fiuuu!« je zažvižgal šofer in si z naglo kretnjo pomaknil čepico nazaj v zatilnik. »Lahko si mislim, kakšna burja je nastala!« »Ja, ločiti se je hotel,« je rekla, zdaj že zamišljena v svoj svet, v katerega šofer ni mogel. »Nameraval je odpro-dati del grunta, da bi kupil majhno posestvo in se poročil z dekletom. Sam pa se je namenil vstopiti V službo kot šofer.« ' v »Hm. In ga je oče ubil?« »Ne. On je ubil očeta. Pred pričami ga je ubil. Včeraj popoldne — pravzaprav že bolj proti večeru — so ga odpeljali.« »Tja1, kakšne reči,« je zamišljeno rekel možak. »Kaj pa ono dekle?« »Otroka bo imela,« je tiho rekla Mihela. »In ona tudi... njegova žena. Obe bosta imeli otroke.« »Čuden patron,« je rekel šofer in spet pogledal dekle. »Za dekle bo najbolje, če odide iz vasi, mislim.« »Mislim, da je že odšla.« Mihela je nepremično gledala v svoj plašč. Zdaj, ko je vse povedala, ji je bilo nekoliko lažje. In radovedna je bila, kaj bo tujec rekel. Presenečeno je opazila, da je segel z roko k ročici za plin in zmanjšal hitrost. Pogledala je na kilometrski števec in videla, da je zdrknil na dvajset. Bila sta na ravni cesti in nič ga ni sililo k previdni vožnji. Mihelo je pre-sunila nenadna misel: Spoznal me je in zdaj mi bo rekel, naj vzamem svojo prtljago in stopim iz avta! Pogledala mu je v obraz in v njegovih dobrodušnih rjavih očeh ,je brala, da jo je zares spoznal.' Dolgo jo je gledal in ves tisti čas je avto čisto počasi tekel po cesti, tik ob robu, kakor bi se nameraval ustaviti. Potem je odtrgal pogled od nje, si z levico poiskal cigareto in jo prižgal z bencinskim vžigalnikom, potem jo je potisnil v levi ustni kotiček, kar je dajalo njegovemu obrazu dobrodušno šaljiv izraz, segel k ročici za plin in prisilil brzinomer, da se je približal tridesetim, nato štiridesetim, in končno je potegnil čez petdeset. Zdaj je samo iz očesnih kotičkov gledal dekle, ko je rekel: »Ne verjamem, da bi ga bila ona nagovarjala na uboj!« nazaj Ko sva se nekega večera vračala s kopanja, naju je dohitel voznik s konjem in naju povabil na voz. Po daljši vožnji je ustavil pred kijaečko hišo. Zahvalila sva se in hotela naprej, vendar naju je zadržal in povabil noter. Vodil naju je v poseben prostor, v nekakšno »hišo«, kot jo imajo pri nas na deželi, le da tu ni bilo notoene peči ali pohištva. Posedli smo na tla, pokrita s preprogami in pri tem se nam je pridružilo še nekaj moških, ki so bili očitno bratje najinega gostitelja. Najmlajši od njih je prinesel na velikem okroglem pladnju: riž, kruh in melone. Ves prostor je medlo osvetljevala petrolejka, kajti elektrika je še v veliki večini turških vasi stvar bodočnosti. Občudoval sem najine gostitelje, ki so sedeli s pre-križanimi nogami, mirno in udobno, kot bi jaz užival v kakšnem globokem fotelju. Moje noge so kmalu odpovedale pokorščino in počasi sem jih naravnal v nekoliko bolj evropejsko držo. Medtem ko smo praznili sklede na velikem pladnju smo se pogovarjali o vseh mogočih stvareh, predvsem pa o politiki. Sliši se neverjetno, vendar je bilo res. Pogovor je potekel nekako takole: »Za vse na svetu ne!« je vzkliknila Mihela. »Rada ga je imela, to je res. Mislim, pa, da bi ga bila raje vsako minuto pustila in odšla na konec sveta, kot da se je zgodilo to! Navsezadnje ima le srce, čeprav je revna...« »Jaz tudi tako mislim,« je rekel šofer.« »In na njenem mestu bi prav nič ne mislil na to, da bi'stopil v lekarno in si kupil arzenika ali kaj podobnega. Niti vrvi za perilo bi se ne dotaknil in tudi čez most bi ne skočil!« »Najbrž tudi ona ne misli na to.« »To je dobro,« je rekel šofer in jo še zmeraj gledal s kotičkom malce poševnih oči. »Trpela-bo,A je rekla' Mihela in priprla oči. »Hudo je imeti otroka, čigar oče sedi v zaporu kot morilec ...« »No,« je rekel šofer,« kljub temu ni, da bi dekle obupalo. Končno mnogi otroci kličejo za očeta nekoga, ki ni njihove krvi. In navsezadnje se utegne zgoditi, da je tak oče celo boljši od tistega, ki je otroka spočel.« Dekle je potrto povesilo glavo. Šoferjev glas je prihajal do nje kakor iz velike daljave. Kakor da bi možak stal na drugem koncu dolge ceste, ki jo je še vso imela prevoziti in prehoditi. Strah jo je bilo misliti na samo cesto, nikdar da bi si upala prisluhniti glasu, trdemu, malce suhemu moškemu glasu, ki je prijazno tolažil. »Za kaj takega se najbrž ne bo .mogla nikoli odločiti,« je rekla. »Misliš?« Zdaj se je šofer obrnil naravnost k njej. Gledal jo je tako odkrito, kot da sta si stara znanca in si nista pravkar pripovedovala dokaj čudne zgodbe. »Nazadnje bo le prišlo. Človek ne more večno žalovati, celo tedaj ne, če bi rad! Zatrdo bo ta otrok dobil očeta, kakor ga' dobijo skoro vsi otroci.« »Ona si najbrž ne želi nič drugega, kot da bi jo pustili v miru.« »Seveda. Toda kmalu si ne bo nič več želela, da bi jo puščali preveč v miru. To je že tako v človekovi naravi.« Zdaj je avto naglo drčal po cesti. Bližala sta se predmestjem. Sonce se je prikazalo izza roba; rdeča, velika polobla je polagoma vstajala izza obzorja in rosna cesta se je lesketala v sveži, prav nič utrujeni svetlobi prve jutranje ure. Mihela se je ozrla na desno, proti steklenemu cik- caku tovarniških streh. Tudi motno steklo je žarelo. Nenadoma je začela misliti na skladišče, na vozičke, ki z velikim truščem tečejo po betonskih tleh, na police, do vrha polne pisanega blaga, na ostri vonj sveže barve in na Maksa, ki je kakor del tovarne, neločljiva sestavina skladišča. Zazdelo se ji je, da je hodila nekje daleč in da se po dolgem času spet vrača nazaj. Ni se Bala stopiti med dekleta, ki bodo pač že iz današnjih jutranjih časnikov zvedela, kaj se je zgodilo. Vse je ne bodo obsojale, vse prav gotovo ne! Morda bo med njimi celo našla katero, ki bo sočustvovala z njo! To sicer ni prav nič gotovo in prezgodaj bi bilo računati s tem, kljub temu pa ji je že zdaj jasno, da bo v tem svetu, ki je pravzaprav tudi njen svet, lažje prenašala obup, ki se je nagrmadil nanjo. Avto je zavozil med predmestne hiše in šofer je rekel: »Vožnja po svetu je pa res zanin\iva. Človek zmeraj sreča nove ljudi in marsikaj izve. Sprememba, razumeš?« »Seveda,« je rekla Mihela. Sredi mesta je šofer ustavil pred prostorom za parkiranje. »A imaš še daleč do stanovanja?« je vprašal. »Ne,« je rekla Mihela,« lahko me odložite kar tukaj.« Skočil je iz kabine. Videla ga je, kako se je naglo in prožno vzpel na voz, kakor bi bilo njegovo veliko telo bfez teže. Izročil ji je prtljago. Ko je skočil dol, je stala zraven avta z zelenim kovčkom v roki, s kartonasto škatlo pod pazduho in s plaščem, vrženim čez ramo. Bila je drobna, vitka in plaha kakor takrat, ko je prvič stala na mestnem tlaku. Hvaležno je pogledala šoferja in rekla: »Pa hvala, ker ste me peljali, no.« Prikimal je in.naglo sedel za volan. Ko je že odprl motor! se je nagnil skozi okno in ji zaklical: »Če boš še kdaj prenašala svojo prtljago po svetu, kar sem pridi! Na tem mestu puščam voz, kadar sem v mestu. In če bi se ti sicer zahotelo majhne vožnje se kar oglasi. Če bova le imela isto pot, te bom prav rad vzel s seboj.« Nasmehnila se je in mu prikimala. Možak z dobrim obrazom se je dotaknil s prsti ščitka pri čepici in ko je odhajal, ji je zaklical: »Na svidenje, punčka!« KONEC ROMANA Midva sva pazljivo poslušala izgovorjeni stavek, ter s pomočjo številnih kretenj približno uganila pomen stavka. Veliko .nama je pomagalo dejstvo, da sva vedela za predmet pogovora. Zapomnila sva si besedo ali dve, ju prevedla kot sva mislila, da bo prav in poiskala prevedene besede v slovarju. Ce je ob tej prevedeni besedi v slovarju bila turška beseda, ki sva jo slišala je bila stvar u-rejena, če ne pa sva morala iskati drug pomen. Vsa težava pa je bila v tem. ker sva imela le nemško-turški slovar ne pa tudi turško nemškega. Ko smo izmenjali mnenje o vseh aktualnih dogajanjih v svetu je nekdo prinesel tranzistorski sprejemnik. Vledtem ko je iskal postaje sem zaslišal znan glas. Naprosil sem ga naj se povrne na to postajo. Bilo je radio Skopje in napovedovalec je ravno pravil o katastrofalnem potresu, ki je porušil mnogo vasi v Turčiji. Z Jožetom sva se spogledala. »Dobro, da spiva pod milim nebom,« mi je šinilo skozi možgane, u-pam le, da se vsaj to noč ne bo v bližini kaj streslo. Novica naju ni prav nič kaj prestrašila, saj bi moralo biti res izredno naključje, da bi se ravno nama vsula streha na glavo. Vse skupaj sva popolnoma pozabila še preden sva zaspala na mehkih odejah, ki so jih prinesli najini gostitelji. »Kdo si je le izmislil pojem o slovanski gostoljubnosti« je bilo zadnje kar mi je brodilo po možganih, pre- den sem se podal v kraljestvo sanj. Kdorkoli je že bil, v Turčijo ga gotovo še nikoli ni zanesla pot, da bi se lahko prepričal, kako je -tujec lahko sprejet pri domačinih. Drugo jutro naju je eden izmed bratov z vozom odpeljal do nekaj kilometrov oddaljene ceste. Zapravljivček, kakor bi mu pri nas rekli, se je pozibaval po prašnem kolovozu. Opazoval sem štorklje, ki so stale ob poti in nas dostojanstveno opazovale. (Se nadaljuje) Poberi se pod stopnice. Ne želim nobenih skrbi zaradi vikenda!... | šport šport šport FRANCI BLATNIK DEVETI NA SP Letošnje svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalka nju je bilo v Vigu (Španija). Jugoslavijo je poleg para Barbka Šenk — Mitja Sketa in tekmovalke Žive Mejak (Ljubljana) zastopal tudi Velenjčan Franci Blatnik. Prosili smo ga, tla pove nekaj vtisov iz Španije. »Mesto Vigo leži v severozahodnem delu Španije ob obali Atlantskega oceana. Potovali smo z vlakom do Rima, nato z letalom do Madrida od tam pa ponovno z vlakom v približno 700 km oddaljeno mesto, prizorišče svetovnega prvenstva. Mesta v Španiji so živahna. Pusta in siromašna zemlja,. redka naselja, pa dajejo videz, da prebivalci izven mest ne živijo kaj prida. Sprejem je bil zelo prisrčen, vendar sem se malo bal, kako bodo sprejeli ekipo pod našo zastavo. (Pred tremi leti naši kotalkarji niso dobili športne vstopne vize!). Lahko rečem, da smo bili deležni največjega aplavza ob začetnem defileju. Sicer pa smo ob prihodu dobili od turističnega urada nekak prospekt oziroma navodilo z naslovom »Španija, ki je za vas, in Španija, ki ni za vas.« Tu je bilo napisano vse, kaj sme turist počenjati in kaj ne. Med drugim tudi to, da ^a prometni prekršek ni denarne kazni, ampak zapor. Tekmovanje je bilo v veliki športni palači. Plošča je bila iz parketa. S svojo uvrstitvijo na 9. mesto med 16 tekmovalci iz sedmih držav, sem zadovoljen. Če ne bi imel težke napake v obveznih likih, ko sem zaradi neravne ploskve stopil z drugo nogo na tla, t. bi se zagotovo lahko uvrstil za dva ali tri mesta boljše. Svoj prosti program pa sem izpeljal brez napake. Moja konkurenta z velenjskega kriterija Britanec Ricker in Zahodni Nemec Gallmann pa sta se uvrstila na 7. oziroma 3. mesto. Vodilno vlogo na letošnjem prvenstvu so imeli Američani, ki so tokrat odvzeli primat tek- movalcem ZR Nemčije. Njihovi nastopi so bolj atraktivni, ker vsebujejo več skokov in piruet. Pokazali so nekaj povsem novih elementov. Sodniški zbor pa je bil, kot je to že skorajda v navadi na takih tekmovanjih, pristranski in je dajal prednost tekmovalcem ZR Nemčije, ki so imeli doslej vodilno mesto v svetu in so se vsi vzgledovali po njih.« Franci Blatnik NOGOMET SLOVENSKA CONSKA LIGA Ponovno za točke Nogometna igrišča so spet zaživela. Ehajsterici Velenja in Šmartnega ob Paki bosta poskušali doseči čim boljša mesta v končni razvrstitvi na lestvici. Po dveh kolih sta v vodstvu ekipi Steklarja iz Rogaške Slatine in novinec Celuloza iz Krškega. Velenje je na 4i mestu, Šmartno pa na 7. mestu. V prvem kolu sta oba naša predstavnika bila uspešna. Ve-lenjčani so premagali Fužinar-ja iz Raven z rezultatom 1 : 0, Šmarčani pa so z istim rezultatom zmagali v Bakovcih. VELENJE : DRAVA 0 : 0 V prvi tekmi pred svojimi gledalci so dobili Velenjčani v goste Dravo iz Ptuja. Domače moštvo je prvih 20 minut nastopilo samo z 10 igralci. To sd gostje hoteli izkoristili, vendar gola niso mogli doseči. Nadaljevanje pa je potekalo v enakovredni igri. Obe napadalni vrsti sta zapravili nekaj priložnosti za dosego golov. Sicer pa je bilo 350 gledalcev zadovoljnih s prikazano igro obeh enajsteric. Za Velenje so igrali: Devic, Kuret, (Koren), Sitar, Trpin, Lipovšek, Gojevič, Topčič, Nežmah, Bizjak, Kostanjšek in Zlodej. \ CELULOZA : ŠMARTNO 2:1 (1:0) Šmarčani so v Šmartnem nesrečno izgubili srečanje z novincem v ligi. Usoden je bil že avtogol Turnška. V nadaljevanju so Šmarčani izenačili, Steklar 2 2 0 0 11:3 4 Celulozar 2 2 0 0 5:3 4 Drava 2 1 1 0 6:0 3 Velenje 2 1 1 0 1:0 3 Rače 2 1 0 1 8:8 2 Sever 2 1 0 1 3:3 2 Šmartno 2 1 0 1 2:2 2 Branik 2 1 0 1 4:6 2 Osankarica 2 1 0 1 5:8 2 Fužinar 2 0 0 1 1:4 0 Bakovci 2 0 0 2 2:6 0 Žalec 2 0 0 2 3:8 0 MALI OGLASI preklic © Veljavnost plačilnega ltar-• tončka RLV številka 156, preklicuje: Martin Repnik, Skale 77, Velenje. DELO OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KELTEftO JE Po daljšem času se je sestal nov upravni odbor občinske zveze za telesno kulturo Velenje, da bi izbrali novo vodstvo zveze in razpravljali o programu dela. Za predsednika občinske zveze ža telesno kulturo je bil izvoljen Rudi Zevart, ki je bil 6 let sekretar zveze, podpredsednik pa je še nadalje Rudi Ba-jec, za sekretarja pa je bil imenovan Milivoj Jarnovič. Izvolili so še sekretariat in komisije za šolska športna društva, rokomet in komisijo1 za smučanje. V razpravi o bodočih nalogah občinske zveze so sklenili posvetiti največ pozornosti šolskim športnim društvom, ki zajemajo v svojih dejavnostih največ mladine. To je organizaciji občinskih tekmovanj v atletiki, rokometu, nogometu, gimnastiki, košarki in smučanju. Vzgoja strokovnega kadra in reševanje vzdržavanja športnih objektov, bo prav tako ena od važnih nalog novega odbora. In nenazadnje je še problem financiranja telesne kutlure, ki naj v bodoče postane skrb celotne družbene skupnosti. KOŠARKA MEDOBČINSKA LIGA Velenjčani najboljši KOŠARKARJI VELENJSKEGA PARTIZAN-RUDARJA LETOS USPEŠNO NASTOPAJO V MEDOBČINSKI KOŠARKARSKI LIGI CELJSKEGA PODROČJA. V šestih srečanjih ,soi premagali vse svoje nasprotnike in so tako na čelu lestvice zi 12 točkami. Po dosedanjih .rezultatih imajo vse pogoje, da< osvojijo prvo mesto in se tako uvrstijo v II. slovensko košarkarsko ligo. Za ekipo Partizan-Rudarja nastopajo: Jaro Mravljak, Andrej Grebenšek, Miloš Mikuš, Rudi German, Rudi Cvikl, Božo Jelen, Milan Presečnik, Mi- lan Javornik in Peter Geršak. V 7. kolu so na domačem igrišču premagali ekipo polzele z rezultatom 104:49. Lestvica po 6. kolu: Velenje 6 6 0 469:249 12 Hrastnik 6 5 1 389:24Z Id Žalec B 6 3 3 289:298 6 Celje B 6 2 4 323:265 Polzela 6 1 5 154:352 2 Konus 6 1 5 135:^46 1 ss? ' Tovarišica Jančičeva je odšla iz Šmartnega Socialistična republika Slovenija SKUPCINA OBČINE VELENJE Oddelek za finance ti Skupščina občine Velenje, oddelek za finance razpisuje JAVNO najdenih predmetov, ki bo v torek, dne 24. septembra 1968 ob 14. uri v avli Skupščine občine Velenje. Na javni dražbi bo: % 50 dobro ohranjenih ženskih in moških dvo-koles; O 20 slabše ohranjenih ženskih in moških koles; 0 moped »Colibri«; ® razni ostali najdeni predmeti: oblačila, denarnice, avtomobilske gume in drugo. Interesenti si lahko ogledajo predmete eno uro pred pričetkom dražbe. Učenci in dijaki šol imajo pri nakupu 20 % popusta od izklicne cene. Ob koncil avgusta je zapustila našo šolo tovarišica Jančičeva, ki je bila dolga leta v Šmartnem ob Paki in poučevala na osnovni šoli matematiko. Otrokom, posebno staršem in ostalim Šmarčanom je v resnici žal, da jih je zapustila. Bila je res vzorna učiteljica in vzgojiteljica, saj ji je bila šola drugi dom. Njene sposobnosti so vsi cenili. Znano je bilo, da je imela v širšem celjskem okolišu najboljše uspehe v predmetu, katerega je poučevala. Cenjena pa je bila tudi kot izvenšolska delavka, z.ato ni čudno, da je bila pred dvema letoma poleg tovarišice Kotnikove odlikovana z redom dela za njeno .požrtvovalno delo v šoli in izven nje. Šmarčani se ji za njeno delo iskreno zahvaljujemo ter ji na novem službenem mestu v Velenju želimo obilo uspehov in zadovoljstva. Z. K. FOTO PAJK — VELENJE OBVEŠČA FOTOAMATERJE da redno razvija vse vrste color filmov ter izdeluje original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Foto-amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotografiranje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez-obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizki ceni. ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik ta Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje -uredniški odbor — Glavni ta odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 par (38 fturih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev In 50 par (75i atarlb dinarjev) — Naročnina se plača vnaprej na tek« "" ~ --------- --- Tlck U umsst ne -iMiiki U«i« fctljs. ročnlna se plača vnaprej na tekočI račun: 31)74-8-3*9 pil SDK., ekspozitura (altu) — Rokopisov ta fotografij ui vračamo — Upokoienci! VČLANITE SE V DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELENJE Upokojence, ki še niso včlanjeni v naše društvo, vabimo, da se zglasijo v društveni pisarni in se včlanijo. Po zadnjem občnem zboru smo začeli temeljiteje reševati težave našega stanu in smo prepričani, da bomo s skupnimi močmi rešili nerešena vprašarya. Pozivamo tudi vse upokojence, ki so upravičeni do premoga in še niso dvignili potrebnih nakaznic, da jih vzamejo čimprej v naši društveni pisarni. Upravni odbor DU Velenje pa se opravičuje tudi izletnikom, ki so bili v Gradcu, zaradi nevšečnosti. Storjene napake so povzročile precejšnjo kritiko med našimi člani. Prizadetim se opravičujemo. Obveščamo člane, da pripravljamo nekaj novih izletov. Kdor se želi udeležiti katerega izmed njih, naj pride v društveno pisarno, kjer vas bomo seznanili s podrobnostmi. UO DU Velenje KRAMLJAMO 0 VZGOJI Mi verjamete? Srečal sem že Očetovo mesto za mizo in žli-več kot tristo triintrideset co je prazno. Razgovor je po- a, a: otrok — nezakonskih otrok. Na prvi pogled bi sodil — vse v najlepšem redu. Sodobna beat frizura, mladostno mlečen obraz z živimi, nenehno sprašu-jočimi očmi. V akciji razgiban, nedeljen od tistih legitimnih otrok. Uspeh: veseli ga, poraz prenaša. Smeji se, joka, tuli za skoraj prazen nič, stepe se, če kdo stopi v njegovo čast. Ta obrok, tisoč otrok, se zliva v razburkano oceansko površino mladih, ki hočejo živeti, ki se hočejo boriti, ki se nočejo predati nikomur in nikdar, ki hočejo, hočejo ... Sredi teh tristo triintrideset je tudi on, šestnajstleten fant, vzorec, ki' se oblikuje v homo sapiens. Zunaj divja spomladanski vihar. Kaplje bijejo v okna, zelenje se onemoglo priklanja do tal. Ivanov obraz je zres-njen. Zgodovinski dogodki so le daljnji drobni odmevi, ki jih doben samotnemu pišu in še ta se razbije v nič. Molk. Dokler ni prišel drugi oče. Že petkrat je poskušal navezati ljubezen do drugega očeta. Uhaja zdoma. Beži pred lastno materjo in drugim očetom. In kadar ga ona vpraša, kaj mu je, se zavije v neizprosen, surovi molk. In od takrat je Ivan sam. Ne trpi pomanjkanja. Nihče mu ne krati svobode. Se je fant med fanti. Novi oče mu kupi svetlo oranžno majico in ponija. Vse pa mu je tako tuje, da, skoraj odvratno. Zakaj bežijo ure mimo nje- Laz št. 20 in Jožica PAJENK, — Marija NOVINŠEK, upo- poljedelka iz Silove št. 17. kojenka iz Laz št. 59, stara 73 — Jožef KANDOLF, rudar let. iz Velenja, Jenkova c. št. 6 in — Terezija VOVK, gospo-Silva KOTNIK, trgovska po- dinja iz Ledine št. 65, stara 75 močnica iz Velenja, Tomšiče- let. va c. št: 22. — Olga DELOPST, gospo- — Rajmund VODIŠEK, dinja z Velenja, Koroška c. št. elektrotehnik iz Velenja, Tom- 60, stara 62 let. šičeva c. št. 10 in Marjana — Mihael PEPELNIK, upo-MARTINC, uslužbenka iz Ve- kojenec iz Gaberk št. 28, star lenja, Tomšičeva c. št. 10. 55 let. — Jožef MARTINŠEK, kle- — Adolf MALOVŠEK, rudar par iz Grand Biiro, Belgija in iz Velenja, Kidričeva 15/a, star Anka ŠTUMERGAR, natakari- 49 let. — Štefan ROVAN, slikople- ca iz Velenja, Prešernova c. skar iz Dobrne št. 25 in Gabri- št. 1. — Franc RAZGORŠEK, rudar iz Šaleka št. 63 in Ana GRM, delavka iz Šaleka št. 64. Novoporočencem iskreno čestitamo! — Silvester JUVAN, šofer, šoštanj, Aškerčeva c. št. 3/a in Julijana PAURIC, delavka iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 3/a. — Karol KOSTANJŠEK, električar iz Šoštanja, Metleče 24 in Vida KOŽELJ, trgovska pomočnica iz Velenja, Prešernova c. št. 12. jela PRELOŽNIK, natakarica iz Velenja, Celjska c. št. 46. — Kari STROPNIK, strojni kovač iz Konovega št. 7 in Alojzija OSTROVRŠNIK, kuharica iz Šaleka št. 33. — Anton ZAGRUŠEVCEM, ga? Zakaj očitki lenobe? Zakaj kovinostrugar iz Velenja, Aškerčeva c. št. 15 in Marija KOLENC, delavka iz Kavč št. 32. se ne more zbrati in pregnati tesnobe, ko misli na dom?! To je fantova drama brez konca... Misel, ki jo napiše v dnevnik, je skrita. Pred drugimi bi se je sramoval. Srečo sre- SMftAZ — Jožefa SREBOTNIK, in-- validska upokojenka iz šošta- električar iz Velenja^Celjska nia- Korotanska 7, stara 88 let. va 27, star 93 let." c. št. 8 in Olga DOBNIK, fri- . — Ana MEŽA, _ upokojenka — Mari ja SENEGACNIK, Ivan POGORELČNIK, — Anton PAVLIC, rudar iz Velenja, Kajuhova c. št. 10/a, star 46 let. — Marija HRIBERŠEK, prevžitkarica iz Raven št. 132, stara 76 let. — Marija KRPAC, upokojenka iz Skornega pri Šoštanju, stara 80 let. — Marija KOVAČ, upokojenka iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 57, stara 80 let. — Franc RESNIK, mizarski mojster iz Velenja, Kersniko- čam redko tako... Med živah- zerska pomočnica iz Pesja št. Konovega št. l/a, stara 76 upokojenka iz Cel ja,_ Šarano-nimi kretnjami rok in poprav- 51. Ijanjem dolgih pramen las je — Danijel KOPUŠAR, stroj-vse polno besed: — Z očetom ni ključavničar iz Gorenja št. 1 in Stanislava RAZBORNIK, učiteljica iz Podgore št. 42. Le zakaj sem tako sam? - Miha PLAZNIK, rudar izstar 77 let. let. — Cirila STOPAR, družinska upokojenka iz Velenja, Celjska c. št. 57, stara 83 let! — Jožef BREZNIK, invalidski upokojenec iz Mozirja, vičeva št. 9, stara 62 let. — Ivan VEBER, osebni upokojenec iz Prebolda št. 24, star 62 let. — Elizabeta DREV, gospodinja iz Lokovice št. 37, stara 71 let. IN MEM0RIAM EDU LAZMKU Vest, da je pred štirimi dnevi tragično preminil sredi ustvarjalnega dela Edo Laznik, uslužbenec rudnika lignita Velenje, je pretresljivo odjeknila med njegovimi najožjimi sodelavci ,znanci in prijatelji, zlasti pa med kulturno prosvetnimi delavci velenjske občine in tudi izven nje. Edo Laznik je prišel v Velenja oktobra 1955. leta. Takoj je začel prizadevno delati v DPD Svobodi Velenje kot igralec, režiser, član upravnega in nadzornega odbora društva, pred petimi leti pa je bil predsednik tega društva. Njegovo delo ini ostalo samo v ozkih društvenih okvirih. Od 1956 do 1957. leta je bil tajnik občinskega odbora Svobod in prosvetnih društev občine Šošjanj in nato občine Velenje. Zdaj, ko je njegovo delo prekinila tragična smrt, pa je bil tajnik občinske organizacije zveze kulturno-prosvetnih društev Velenje. Če že moramo prezgodaj pisati v spomin našemu občanu in aktivnemu kulturno-pro-svetnemu delavcu, potem naj zapišemo, da je bil Edo Laznik bežno sprejema njegova zavest. Kdo bi mogel prodreti v modro obarvan pogled mladostnika, ki razmišlja po svoje. Minute teko, ure teko. V njegovih mislih ni drame —. Da, pač drama brez konca. Saj so bili srečni tisti dnevi. Mati je gospodinjila. Vedno jo je zagledal za zaveso okna. Čaka ga, drobno se mu nasmiha. Potem zatuli dve in pride še oče. Malce nevoljen, ker je zanj minulo osem napornih ur. Družina je vendarle zbrana in po kosilu teče kot reka razgovor o vseh novicah dne. Čez očetov obraz se razlije tiha spokojnost. Nasmešek se mu poigrava na ličnicah. Omnibus vprašanj, modrovanj, odgovorov: — Poglej, kako je ozelenelo češnjevo drevo! Sosed mi je obljubil dvojne narcise. Tinca, ona iz petorčka, pričakuje otrdka! Kaj reis? In Ivan, je kaj novega v razredu? Pa si vendar popravil zemljepis? ... Blaženi trenutki. Modre oči še vedno zro v preteklost in lica spreletuje nasmeh. Nekega dne — trepalnice se skoraj priprejo — očeta ni bilo več. sva prijatelja, ker mi vedno kaj svetuje. Midva jo večkrat skupno mahneva k sosedovim. Naš stari je včasih siten, toda skoraj vedno ima prav. Pred dnevi smo bili z avtom na Pohorju. Mi pa na morju. — On pa sam — v hudi dilemi. Kaj storiti, kadar si talko sam? Ivanov oče ni pozabil na sina. Toda ni ga obiskoval. Ni hotel biti nežen, ker se mu je hotel odtuj'ti. Toda, ali se nekega dne vendarle ne bosta srečala? Veste, rad imam tega Ivana, ki je misel na srečo zapisal v dnevnik. Še rajši bi imel, da mojo ljubezen darujem njegovemu očetu. Le škoda, da tokrat nisem čudoviti stroj, ki bi zmogel take kvalitete ... Zato tudi zakon ni samo stroj za živo produkcijo. Je mnogo več! In koliko gorja in redkih sreč bi bilo manj... Če, da,,če bi ne bilo lahkomiselnosti, gole poltenosti, materialne grobosti — in zato več prave, resnične ljubezni. Potem bi tudi ta drama, drama tristo triintridesetih, ne bila brez konca. -V- pri Žalcu. Najprej je rudaril v globinah zabukovškega rudnika. Čeprav je bil z delom zadovoljen in koval pri tem življenjske načrte, je okupator njegova mlada snovanja prekinil. Petnajstletni Edo pa se ni mogel sprijazniti s tujčevimi metodami in je zavoljo tega odšel v partizane. V II. bataljonu XII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade petnajste divizije je bil najprej pomočnik mitraljezca, nato kurir štaba bataljona, politdele-gat voda in od 1. januarja 1945 pomočnik komisarja čete in tako tudi sekretar partijske celice v četi. Vojna leta pa so ga tudi osebno prizadela, ker je bil dvakrat ranjen. Za hrabrost in udeležbo kot mlad fant v NOB je dobil tudi častna priznanja. Edo Laznik je bil odlikovan z redom in medaljo za hrabrost, medaljo za delo in medaljo za zasluge za narod. Leta 1966. pa je dobil javno družbeno priznanje za dolgoletno prostovoljno delo na področju kulture in prosvete v velenjski občini. Kajuhova nagrada. ki so mu jo tokrat podelili, je del ocTdolžitve za njegovo res plodno in neumorno delo. Zato bo ostal spomin na Eda Laznika ob težkem slovesu vedno med nami. L. N. Pot so si utirali tudi skozi pravkar zgrajeni tunel. Deklica, modrooka in drobna, se je igrala s punčkami. Izbirala je med svetlimi in temnimi, velikimi in majhnimi. Nekaj časa jih je preoblačila, nato pa se je vsega naveličala. Tudi punčke so ji postale odvratne. Začela jih je zagrebati v pesek, ndkaj pa jih je plavalo po zraku. Navsezadnje so po zraku letele še noge in roke. Nato se je modrooko dekletce zlo-voljno nakremžilo in zapustilo 'razbito igrišče. To otroško družbo sem lahko opazoval še večkrat. In vedno znova sem ugotovil, koliko igrač imajo otroci, vedno nove in kako se ne morejo dalj časa koncentrirati pri igri. Pred dnevi je bila v dekličinih rokah punčka iz Trsta. Košata in rdečelična. Deklica jo je res nekaj dni bolj negovala. Toda še se jo je naveličala in roke in noge so odfrčale po zraku in za invalida iz cunj se ni nihče več zmenil. Bolj sem opazoval skupino otrok, bolj sem uvidel, da se ne more zbrati in da ji tolikšna množica igrač ne pomeni mnogo. Otroci so, kakor odrasli, ki žive v izobilju, pa se prehitro naveličajo vsega, sem pomislil. Hotel sem stopiti k materi drobnega modrookega dekleta in ji odsvetovati nakup vedno novih igrač. Ne vem, ali je mati sploh pomislila, da se otrok ob izbiri ne poglobi dovolj v svojo veliko igračo, ki jo fantazijsko spremeni v pravo živo bitje. In ali ni škoda, če se že otrok ne navaja dalj časa osre- m VSEGA ZA VSAKO Cli\(> Bil je prijeten poletni dan. dotočiti se na določen predmet, Skupina otrok se je igrala na ki ga bolj zaznava in opazuje! velikem kupu peska. Na ne- Dekleta so mi pripovedovala, ^ ________ steto napravljenih stezicah so da je v njihovi mladosti ostal rojen pred 39. leti v Kasazah Parkirali avtomobili in vlak. kot velik svetel spomin pučka VELENJSKI PONTE ROSSO, VSAKEGA PETNAJSTEGA NA TRŽNICI KOT DRUGOD. KlC IN NEKURANTNA ROBA NA ZALOGI. OBISK NAŠIH VRLIH VELENJCANOV PA JE PRESENETLJIV s črnimi očmi, bogatimi kitami in pisano obleko. Z njo so hodila spat in še danes jim je kot relikt, dragocen, saj jih spomnija na njihovo najlepšo mladost. Naj ne bodo hude mame, če mi ni všeč njihova potratnost in razvajanje otroka. Matere so mislile na nove barve, na novo otrokovo veselje. Niso pa pomislile na otrokovo dušev-nost, na njegove psihične funkcije, ki jih je treba zelo zgodaj negovati. Veseli smo, če opažamo pri otroku, da se lahko dalje osredotoči pri igri, ki je glavno otrokovo opravilo. Ob tem ne gre samo za zbranost, ki lahko rodi že majhne učenjake. Gre za več. Otrok, ki se lahko dalje zbere ob punčki, medvedku ali vlaku, si sprva podzavestno krepi najpomembnejšo psihično funkcijo — voljo. Človek brez volje je, kakor mlin brez vetra. In kolikor dalje se otrok lahko zbere pri neki igri, toliko bolj se bo v njem krepila volja. Vsi vemo, da je brez volje nemogoče doseči v življenju katerikoli cilj. Mnogokrat pa ob otroku zahajamo v drugo skrajnost. Nevede in nehote otroku naravnost trosimo igrače. Tako mu onemogočamo zbranost, ga razvajamo in slabimo voljo. S tem dosegamo obratni učinek, ki si ga želimo. Rekli boste: saj si otrok le izbere igračo, ki mu je najbolj všeč in se potem igra predvsem s to. Tudi to je res. -V. 4 izmed sto vin se najbolje prileze... VESELI MARTIN je novo vino Trgovskega podjetja VINO Šmartno ob Paki