flât den rsaea »eöet, nt tlel J in prttoikof« H*Uy «"P* 8Atur4ajt- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tir«tlni*kl in uprevntškl p roa tort; »«87 South Uvndale Ato. Offlee of Publication: 2M7 South Uwndal« Ave. Telephone, Ilockwcll 400« ,TEAR Cena lista Jo 96.00 m »t CWMg, lllhMéi. mm4,t ta« »•tur Juiut i«, tata, si «Os s—* «Ww a«i CoasfSM oi lurtk t, im CHICAGO. ILU PON DEI J KR» 16. OKTOKKA (OCT..IB), IMD ascription $«.00 Yearly STEV.—NHMIIKR 201 AccopUnce for mailini at special rote of pootafc provided for la oootioa 1101, Act of Oct. i, 101T, authorised on June 14. 1018. ivjetske bojne ladje ' zbirajo v Finskem zalivu Hitler povabil reprezentante Rusije in Italije na konferenco, da demonstrira enotnost totalitarnih držav v ofenzivi proti Veliki Britaniji in Franciji. Nacijski tisk silno napada angleškega premierja Chamberlaina, ker je odklonil Hitlerjevo mirovno ponudbo. Litvinaka vlada zahteva koncesije v nemel ikiluki JNN, ESTONIJA, 15. vina jat ruskih bojnih la-[¿4 katerimi je drednatka je nocoj prispelo v tu-luko, ki se nahaja 55 Ji finskega glavnega me-, Hrfeingforaa. V Finskem i gr zdaj nahaja 15 sovjet- i ladij. IANBUL» TURČIJA, 15. ijanja v Moskvi med aiki Turčije in Rusije so t v zastoj in turdka vlada je i koncentrirati svoje voja-afcif v Kavkazu in svoje boj-bUjt na Črnem morju. [LONDON, 15. okt.—V novem i Hitlerjevih podmornic na ke ladje je bila včeraj na angleška bojna ladja lOak, na kateri je bilo 1200 ipatadke in od teh je okrog I mož izgubljenih. Danes so pljeni trije parniki, dva in eden angleški; [iOO mornarjev je bilo reše- i, 14. okt. — Nemčija se ila za vojno proti Anin Franciji na široki pod-ko so voditelji nacijev spo-da ni nobenega izgleda za poravnavo konflikta. Ie-oo, da jc diplomatičnih «ti konec in "zdaj mora i orožje." uvod v velike militari- aktivnosti, "ki bodo pre-ile »vet," »o predstavniki jeve vlade v Rimu in Mo-_ «topili v stike z italijanski-in ruskimi diplomati. Nem-diktator je uverjen, da bo Rusijo in Italijo na »tran. Grof Ciano, i talili zunanji minister in Mus-lijev zet, ter Vekoslav Mo-sovjetski premier in zu-8ji komisar, sta bila povab-v Berlin na konferenco, ki 8 demonstrirati enotnost to-•»rnih držav v ofenzivi pro-•Nnim demokracijam. Na-I «o prepričani, da bo konfe-I® uspežna. Hitler- ki se je proglasil za r» nemškega vojaka, bo " n* zapadno fronto. Nje-J Prijatelji pravijo, da je že politično oporoko in Jjofil onim. ki ga bodo na-J« ««t voditelji Nemčije, če Jn* zapadni fronti. tisk silovito napada premierja Chamber- * *er Je odbil Hitlerjeve rne P°8oje. To pomeni, 10 n«ciji izgubili zadnje u- * tlede ustavitve sovražno-očita Chamberlainu, * v *v°jem govoru v parla-odklonil prijateljsko ro- ■Uro mo je ponudil Hitler. — ¡¡¡■»m. bo on nosil od-za vse, kar pride. J**1 objavljeno nemško * Poročil« priznava, da so T*'*' poznali v zrak tri mo- Renu — pri Winters-ru' «reiaachu in Neuenbur- fcvll' 50 veZM,i Alzacijo , "*o provinco, z nemiko Saden. ^Mm. ftt edndka, 14. okt. Dagena Nyheter je ob-EL***» h Hige, d. je lit-njr4 V' k obv®«tila Berlin o lir» »'ode revizije pakta J*'»; ki je dal alednji Me-fc/. oko«eo. Litvinaka ni 7 "m#*jenimi pravita f-melu1 m hoie končati , luki Poročilo da hoče Litvinaka distrikt Suwalki k 7 od Meme-v'Mno od pruaije. Ta diatrikt je spadal pod Poljsko pred nacijsko invazijo poljskega ozemlja. Berlin, 14. okt. — Tukajšnji diplomatični krogi poročajo, da se je , Turčija udala pritisku Moskve in pristala na zahteve glede zatvoritve Dardanel bojnim ladjam zavojevanih držav. Akcija je sledila dolgim pogajanjem med turškim zunanjim ministrom in sovjetskimi voditelji v Moskvi. Helsingfors, Finska, 14. okt. — Finska nestrpno čaka, ali bo intervencija s strani Amerike, Švedske, Norveške in Danske odvrnila vojno med njo in sovjetsko Rusijo. Te države so že posvarile sovjetsko vlado, naj ne stavi zahtev, katerih Finska ne bi mogla sprejeti, Finska se pripravlja na o-brambo. Mobilizirala je že armado 300,000 mož in zasegla vse avtomobile za transportaci-jo čet v kraje ob ruski meji. Dalje je odredila korake glede ojačanja svoje oborožene sile ob meji, da zaščiti svojo nevtralnost. Pariz, 14. okt. — Tu je bilo naznanjeno, da se je nadaljnjih 30,000 angleških vojakov pridružilo francoskim četam na zapadni fronti, ki se razteza od Rena do Luksemburgu. Vojne operacije so se obnovile na tej fronti in v Saarski dolini. Nemci so uprizorili več naskokov na francoske pozicije, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Najbolj vroča bitka se je vršila v sektorju ob reki Mozeli. Berlin, 14. okt. — Hitler je namignil potem, ko je angleški premier Chamberlain v svojem odgovoru odbil diktatorjeve mirovne pogoje, da bo pognal svojo vojno maši no proti Veliki Britaniji in Franciji in izzval klanje, kakršnega zgodovina ne pomni. Hitler še vedno upa, da bo predsednik Roose-velt prevzel vlogo posredovalca med Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo. Dr. Otto Dietrich, načelnik nacijskega publicijskega biroja, je imel razgovor z reporterji zunanjih listov, v katerem jim je povedal, da bo sovjetska Rusija podpirala Nemčijo. Ali se bo Italija zapletla v vojno na strani Nemčije ali ostala nevtralna, bo odločil njen generalni štab. To pomeni, da bo Nemčija izšla kot zmagovalka iz vojne. Dietrich je dalje rekel, da bo ruski premier in zunanji komisar Vekoslav Molo-tov kmalu prišel v Berlin. "Vsi smo razočarani nad Chamberlišinovo deklaracijo, v kateri je odklonil pogajanja za mir," je rekel Dietrich. "Ta deklaracija pomeni, da se je Chamberlain odločil za uničenje nemškega naroda, kar pa se ne bo zgodilo." Ruti in Nemci zaključili pogajanja Moskva, 14. okt. — Tu je bilo naznanjeno, da so bile trgovinska pogajanja med sovjetsko vlado in nemško delegacijo zaključena. Zunanji krogi dvomijo, da bi mogla Ruaija zalagati Nemčijo s potrebnim materialom. Rueke induatrije so v zadnjih devetih mesecih povečale produkcijo. Vrednost blaga cenijo $13,500,000.000. kar je 15 odatotkov več v primeri a produkcijo v isti dobi preteklega leta. Domače vesti Slovenski muzej v Clevelandu dobil Pogorelčevo zbirko Wakefield, Mich. — Zadnje dni se je tu mudil Matija Pogorele, znani starinar in Prosve-tin dopisnik. Matija je imel tukaj shranjen večji del svoje zbirke starin in vse to je zdaj zbral in poslal v sedmih zabojih (okrog pol tone skupne teže) v Cleveland novemu slovenskemu muzeju, ki se je ustanovil pod okriljem Slovenskega narodnega doma. Pittsburška vest Chicago, 111. — Slovenski sta-inovski tednik Naprej, ki je izšel zadnji teden, naznanja, da prejšnjem tednu ni izšel zaradi "finančnih težav" — toda niti z eno besedico ne omenja, kaj se je zgodilo z njegovim urednikom Sifrarjem, da ae je namreč obesil v (Najprejevl u-redniški sobi 3. oktobra. V tej številki Napreja je tudi "State-ment of Ovvnership, Management, Circulation etc.," ki ga morajo objaviti vsi časopisi na zahtevo pošte, in iz tega je razvidno, da George Vitkovič ni več urednik. Za urednika je zdaj označen Matt Spoler — to , e tisti, ki se je dal v zadnjem uliju fotografirati za pittsbur-ški Hearstov list in kateri slovensko še pisati ne zna! — za upravitejla pa Anton Horvat. Clevehutdako vesti Cleveland. ^-Dne 8. t. m. so našli v aleji 47. ulice Ignaca (ovača nezavestnega. Odpelja-i so ga v bolnišnico, kjer je 10. . m. umrl, ne da bi se bil zavedel. Kaj je vzrok njegove smrti, ni znano. Kovač je bil star 46 let in po narodnosti Hrvat. Tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. Angleži potopili tri podmornice Lloyd George kritizira Chamberlaina London, 14. okt. — Admirali-teta je včeraj naznanila, da so angleške bojne ladje potopile tri nemške podmornice. "Petek, 13. oktobra, je bil nesrečen dan za nemške podmornice," se glasi lakonično poročilo. To ne o-menja, kje ao bile podmornic« potopljene in če so člane posadk vzele na svoj krov angleške ladje. David Lloyd George, angleški premier v času svetovne vojne, je kritiziral Chamberlai-nov odgovor na nacijsko mirov-no ponudbo. Dejal Je, da Je pomanjkljiv, ker premier ni pojasnil vojnih ciljev in odbil sugestijo glede ustavitve sovražnosti. New York, 14. okt. — Ameriški parnik President Harding je naznanil po radiu, da je vzel na svoj krov 36 članov posadke angleške tovorne ladje Heronspool, katero je potopila nemška pod-mrnica v blitini Irskega obrežja. Poročila dostavlja, da je parnik <>dšel na pomoč francoski oljni ladji Emile Miguet. katero je napadla nemška podmornica Ko je parnik dospel na potorišče, je našel ladjo v plamenih. Vei člani posadke so utonili. Ameriške bojne ladje ¡ni Havajskem otočju Honolulu, 14. okt. — NadalJ-nje ameriške bojne ladje so dospele sem iz San Diega, Cal. V Zahtevajo izjavo od Chamberlaina Pojasni naj pakt s sovjetsko Rusijo liondon, 14. okt — Angleški tisk pritiska na Chamberlaina, naj pojasni, ali trgovinski pakt v soglasju i britsko blokado Nemčije in okbnomsko vojno. I^eslie Burgift, ki je naznanil sklenitev pakta, ni hotel odgovarjati na vprtašanja v parlamentu, kaj ae Skriva za to akcijo. Pakt določa izmenjavanje blaga. Rualjs bo pošiljala Angliji lea, v zameno pa bo dobila kavčuk in kositer. Tu pravijo, da bodo ameriški diplomat-je v Londonu in Moakvl zahtevali informacije glede pakta. Zunanji diplomatje v Londonu še vedno ugibaj?, kaj se akri-va v ozadju. S pojasnilom, da je pakt trgovinakflfa, ne političnega, značaja, niso zadovoljni. List Star, glaailo liberalcev, pravi, da angleško, ljudstvo ne more razumeti spremembe politike in vzpostavitve trgovinskih odnošajev z Rusijo, ki ao bili pretrgani, ko je Chambor-lainova vlada napovedala vojno Nemčiji. "Bilo bi fantastično, ako bi Anglija preklicala blokado Nemčije," piše ta list. "Ta pakt je ustvaril možnost, da bo Ruaija pošiljala kavčuk in kositer, ki ga bo dobivala i8 Anglije, v Nemčijo. Mi bi radi vedeli, ali je Anglija dobila pre vzet Ju |N>*iclje izjavil, da Im j deloval proti CIO. Hittner je dejal, "da je on AMERIŠKA INTERVENCIJA V PRILOG FINSKI Rooeevelt poslal osebno noto sovjetski vladi KONFERENCA SKANDINAVSKIH DR2AV Wa»htnglf ' 7 f111 ' 1 nerjev zakon, največjo pridobi- lev v zgodovini ameriškega de žavne avtoritete o oklicu stav- lnutmf l 7/JCP///Î kc v vseh tovarnah te korpora- JapURU ¿UbtUII cije. Novi državni zakon dolo- . 0 c . . . ča, da mora unija obvestiti ^ kltülSKO ¡URO n oblini s hi V lil' net dni " K BS J m , , .i Riga, UtvIJa, 14. okt. — Več Neka resolucija pravi. jJa so ^. w„v j|} doH|M,)o y j4,t. v delavski odbor prišli ljudje, ^ Jf| eilU)ri(lki ,uk0f <1m se ukr- katerim (JO ne more zaupati. ¿ (k ,,, jjh Spelje. TI se umikajo |mm! ognjem re-1 tori tete o oklicu stavke pet dni prej. Spor Je že ustavil obrat v nekaterih tovarnah Chrysler Corp. in Briggs Mfg. Co.f ki izdeluje avtne pritikline za to korpora-cijo. Cez 50,000 delavcev mora počivati zaradi konflikta. II se um aajo ,HH o*n,a™. rr. y N<,mijjo T, „ ^ proeto. akclonarnlh uradnikov ADF h 'yo| o(1/y|||j ,m,,rjov<.mu odvetnikov mogočnih industrij- . |(j(J ^ l|nmkn„jo it l)lllU. skih korporacIJ, k bi rad« raz- «kjh d kj fKMl mre valile Wagn«r ev zakon. Ne- f dom|nHt.,JOt Nl4H(,„„ „ ka druga resolucija obsoje dr-1 ^ v |(((v| lwnM dr4Mvl| k, lavne in mestne vlade, ki vabijo f| ^ U((Uinov, v /14|m<|„„„, industrijske koriHiraeije, naj ^ faij^ knUtrses so nem. premestijo svoje tovarne v kra ; ^„(t< je, kjer jim ne »hi trub« plača-1 _ __ ftanghaj, 14. okt.—Poveljstvo vati davkov, kjer si» Jim nI Iro-japonsk« armade j« naznanilo |m Imti unionizma in kjer so de Letalski napadi na mesta v provinci Sensi tr i,« i n uniia ru\ m/, zavzetje Wueseha, prlsUnllčne- lavci pripravljeni delati sa »1 i/ '„iT., «o a-Immmu |>ac Ja Jo sledila bomlutrdiranju — • ""jHlh MlJ Nacido la zaradi unljskih aktivnosti. Uposlltav je odriKill federalni in iz zraka. Japonski letalci so napadli z teronziranje čeikih tensk Novi italijanski poslanik odpotoval v London Rim, 14 okt. — GlusepiHi Bastian! je odpotoval v London fcot novi |Hislanik, Poročilo iz _ . . - York 14 okt. — Pet j napol uradnega vira se glasi, delavski odbor, la je nedavno 8iam, glavno mesüi r * J ' ' ... 4|rjtMV|ja#i- ds Isi |hi Mussollnijevem nsro- za preti I, da bo tiral kompanijo IjrovjiM.^ fayul. liomli« ao ubile J' ^'"»r* New Vorklčllu isijaanil stališč« Italijanske pred sodišče, če se ne bo pokori- jn PanUi veliko 'število clvill- ^ ^šSTSvornem parni-1 vladi- glede ko,u snja sovražno-la islloku. - ¡stov In porušile čez dvesto po- ku B||||jWtop# Jr |M,v^alo. kako Sti in sklicanja podnarodne Predstavnik Ford MöUir Co "MJ; Tarča napadov z zraka h m n-c4j-kll |>4dlclja U- konference. Je potrdil naznanilo unije o u- *> bils tudi druga mesta v taj ;orUjrM|j( ko ^ nahajsla v --- |K>«litvi d«lavcev, toda rekel Je, 1 provinci. , pragi. Policija Jih J« pridržala Parniki VOZiJO da to ni v zvezi z,odlokom de- TofcU> u ok( _ Maaajuki in izjavila, da »salo mogU- rfJf^ /#f v /kngHj0 1 lavskega odbora ,On Je dejal. Tanj |>odmlnlaler za zunanje zapustiti Prage, čaprav bi sam da delavci sploh niso bili odpu- ^^ rT . . . k predsednik Riiosevelt i^lpisal Bergen, Norveška, 14, okl, ščeni zaradi unij.klh ^vno. ^^i uSinovItvi noUga «Jih potna U.U. Ameriški kon- Sem Je prišla v«-t. (ü» je^ft •ti. Kompanija je ^večala o- ^ ^ guMMjom dapartjnentu. zu I se Je nato zavzel ait.je In parni ko v ;,rst in pozvala na delo veliko k Mjuf ffM#rArnj konjtu, Jim |ipoaloval izpustitav T« jovjetsko pri^ „VVili " število bivših delavcev S»n|fhaju in 40 drugih Japon lanske .0 Milan* Vitek Iz Hanl ku. ln <*irlnllo ^« Angliji. 1 akih diplomatov na KlUjskem Franciaca, Marie Prochaska IZ Parniki vozijo les. \t prista- an je ^aj ^ _ ----Klmhur.U, III. Anns Dlaniška nišča - ^ u?^"» bojnih ladij. Udje ao ^ nlkov, mad temi Ken.uk. Horl- Is _ ^ ^^ havajskih vodah Je zdaj 211 ja tudi raslgnlralo. Vač poala I j aie e eeboj |ss sto vojaških la-lnoud v Wa.hmgt.nu. Je Izjavi- ¡8 Hary1« III. bi Msrie M,H ^¿•^Ä^iUf ¿j lo, da simpatirsjo z diplomati. |ler iz Chicaga. ški kavčuk in aosiier. PE08VBTA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA IUIVINIU NA SOD VB roOPOMNS JBONOTS | M u4 | m I I fer Um Sto*«m MaSmmI P (ime CM««» I» H M m tet». H M uHM«. H M •« MtM toUs m CMmh to ctom sta« m mto m«. h T» m m m«* MmtnifUum nlai for Um u*tu4 Stat« (tmft OImm) •«4 CmmI* HM p«r r«*r. CfcUaco a»4 Ctoam H M pot ImBo rnmouim H M pm rtv. IImJm« m m *rmiM» UakppUi liurarM M*okazala svoje pravo stallžče, katerega zdaj skriva pod masko nekakšne nevtralnosti. Rooseveltova administracija sovraži hitlerizem in vse druge diktatorske režime—in zakaj ne bi tega odkrito povedala? Roosevsltova administracija je za ekonomsko pomoč Angliji in Franciji. O tem ne sme biti najmanjšega dvoma, ker drugače ne bi predsednik sklical kongresa sredi kongresnih počitnic in ne bi predložil revizije nevtralnost-nega zakona v smislu, da bo revizija pomagala Angliji ln Franciji. To je vsem lahko jasno. Glavno pri tem dejstvu je pa to, da ima Roosevelt na svoji strsni večino amerižkega ljudstva, vsled česar je njegovo postopanje docela demokratično. Da ima za seboj veČino, dokazujejo ponovna in ponovna privatna glasovanja; na primer Gallup Poll, ki Je baš glede nevtralnosti in embarga aranžiral že tri glasovanja in razultat zadnjega glasovanje je—60 odstotkov glasov za gospodarsko pomoč Angliji in Franciji. Iz kakšnega legalnega, moralnega, načelnega ali sploh objektivno upravičenega razloga bi torej Rooseveltova administracija morala zatlsniti oči in ušesa napram večini ameriškega ljudstva, katero v tej vojni ni in ne more biti nevtralno? Iz kakšnega poštenega razloga bi administracija morala prisluškovati kričavi manjšini, pi-nan! množici komunacijev, bundarjev in stali-novcev, fanatičnih coughllnovcev in "krščanskih mobillzatorjev," raketirskih srebrnih nrajc in kukluksarjev, zagrizencev okoli čikaške Tribune in podlih Hearstovih cunj ter peščice idealistov, ki so s ker v svojem srcu pošteni, imajo pa to napako, da šest dni v tednu sami ne vedo, kaj. hočejo?.., 1 •> '¿2§V'J Kolikor Je v tej pisani družbi reakcionarjev, so za embargo in proti ekonomski intervenciji v interesu Anglije ln Francije zato, ker bi radi videli v tej vojni uničenje Anglije in Francije; kolikor je pa tamkaj poštenih idealistov, niso niti malo nevtralni, peč pa želijo poraz Hitlerju In Stalinu, vendar nimajo moči, da bi to odprto povedali, nimajo "soka." da bi se sprijaznili s realnostjo in z dejstvi, ki so in ki se ne dajo pradrugačitl. Resnica, kateri zremo v obraz vsi, če hočemo ali nočemo, je sledeča: Ako koče Amerika obdr-(UsUs * isdajl ko!oal.) Novice iz Ročk Sj/ringua Kock Hprings, Wyo.—Tukaj je 7. oktobra nagloma umrl Joe Šuštar, star 61 let, član društva 10 SNPJ in društva 18 JSJU. Doma je bil iz vasi Ojstri vrh nad Selcami pri Skof ji Loki. Ves čas bivanja v Ameriki je živel v tem mestu, kjer je bil dobro poznan |tudi-kot godec na klarinet. Počivaj v miru. dragi Jože! Zapustil je tri sinove in hčer, omoženo Anselmi. Ker imam več Časa kakor denarja, prebiram razne liste, največ še Prosveto, kjer dobim včasih dopis znanega dopisnika Lan-gerholca, Taucharja in več drugih. Vsi prispevajo dobro in podučno čtivo. Prvega oktobra so tukaj pokopali mrs. Prič h, po rodu Hrvatica. Nekako pred letom dni ji je umrl mož. Zapustila sta 11 otrok, najmlajši star šele 3 leta. Toda noben ni bil pri kakem društvu. Ali ni to Žalostno? Tukaj pa je taka priložnost za pristop k društvu, bodisi že k tej ali drugi jednoti ali zvezi. Vse so dobre v slučaju bolezni, ob smrti pa še posebno. Toda se še dobi jo ljudje, ki pravijo: Saj bi priato-pil, ako bi ne bilo treba toliko plačevat Ali ne veste, da se brez muje še čevelj ne obuje? V 29 letih, odkar sem v društvu, ne vem, za nobenega člana, da ne bi dobil podpore v slučaju bolezni, ako se je le po pravilih ravnal. Kdor se bo na božjo pomoč zanašal, bo slabo zanj. Vam priporočam, da pristopite k SNPJ in boste šli gotovo bolj brez skrbi na delo. Na misel mi pride, kako je bilo v Skof j i Loki. Imeli smo več društev, na primer bralno dru-štvo, sokolsko društvo, čitalnico in katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. V Stari Loki je bil kaplan, ki je bil vodja društva rokodelskih pomočnikov. Kako je on sovražil druga društva, je dokaz to, da ni nihče dobil odveze pri spovedi, če je bil član čitalnice ali bralnega društva. Seje so se vršile le zvečer. Ker je bilo več fantov tudi iz sosednjih vasi, se razume, da je bilo dosti petja in upitja, ko so se vračali domov. Vodja Šinkovec je bil vedno zraven, ker je tudi cn rad pogledal, kaj je na dnu kozarca, tfeko noč mu je pa le neki vdovec dobro kosti pretipal, ker je bil tako surov, da ni pustil po noči ljudi pri miru... Potem je >11 kaplan kmalu premeščen v Skofjo Loko za župnika. Neko nedeljo je imel pridigo o življenju Marije Magdalene in Marte. Nekaj časa je nekaj čenčal o teh devicah» potem se je pa spravil nad domača dekleta, rekoč: Tudi zdaj dekleta ni-ste nič boljše* Povsod, kjer je ples ali kakšna bolj pregrešna veselica, mislite, da morate biti zraven. Cerkev vam še za mar ni. Ko ae pa enkrat taka ženska postara ln je vsa izgarana, pa pride v tole cerkev in začne: Ljubi Jezus, ti bodi moj ženin. 8eveda, v mladosti je treba bolj redno hoditi k mizi Gospodovi. Ko so šli ljudje iz cerkve, so se nekateri na glas smejali. Lo-ščar je bil mnenja, da tisto ni bila nobena pridiga, marveč zmerjanje mladine. Zadnjič sem videl v neki prodajalni dekle t rdeče pobarvanimi nohti. Rad bi Jo bil vprašal, če je bolhe mečkala. Izgleda, sa da je velika razlika tudi med nekdanjimi in "modernimi" nohti. In pobarvanim nohtom pravijo—napredek . . . Pred tednom dni sem čital, da se papež posti in da na tleh leži. Revež. Seveda, če človek ne je, toda popije par glažev dobrega californijca, ali kar imajo že v vatikanskih kleteh, že lahko omaga. Preproge ima pa gotovo najboljše, da ga preveč ne tišči. L Pintar, 10. Se o nevtralnoti in vojni Johnstown, Pa*—Br. Garden je v svojem članku Tedenski pogovor z dne 8. oktobra vzel na rešeto del mojega dopisa glade nevtralnostnega zakona. Pisal sem, da radi tega zakona Španska republika ni mogla kupiti orožja v Ameriki. Garden pravi, da temu ni tako, da takrat ni bilo nobenega nevtralnostnega zakona. Takoj spodaj pa piše, da je lopngres na željo Roo-sevelta nagloma sprejel poseben zakon, ki je dal predsedniku moč, da je odredil embargo proti pošiljanju orožja v Španijo. V tem jaz vidim nesoglasje. Kje dobi Garden podatke in če so pravi, pač ne vem. Znano pa mi je, da je Prosveta večkrat pisala, da Španija ne dobi orožja iz Amerike radi nevtralnostnega zakona. Kdo je torej v pravem, Prosveta ali Garden? V New Leadru, ki izhaja v New Yorku, piše z dne 80. sept. Louis Waldman, dobro znani delavski odvetnik, da je bil sprejet sedanji nevtralnostni zaikon leta 1985 In nato amendiran 1987. Waldman nič ne omenja, da bi ta zakon kdaj prenehal,-kot trdi Garden. Španski upor se je pričel leta 1986 in končal porazom vlade letošnjo pomlad. Po Waldmanovem poročilu je bil torej ves čas španske civilne vojne nevtralnostni zakon v veljavi in poostren leta 1937, torej v času, ko je Španija najbolj rabila pomoč v o- rožJu- i iti. Vprašanje je, kdo je v pravem, Waldman all Garden. Od moje strani rečem le to, kakor kupim tako prodam. V ostalem članku, ki je naperjen proti preklicu embarga, s« Garden trudi, da bi dokazal, da je za nas v Ameriki evropska vojna brez pomena, da je i-tak vse buržoazno kamor pogledamo itd. Glede tega sva si z Gardnom daleč narazen. Preob» širno bi bilo razpravljati o vsem tem, kar piše Garden. Za enkrat rečem le toliko, da aktivnemu socialistu tako argumentiranje slabo pristoja. Pred letom dni je bil angleški Chamberlain nazivan kot "izdajalec", ker je popustil Hitlerju glede Češke. Po mojem mnenju je to storil radi nepripravljenosti za vojno. Danea, po letu velikega oboroževanja Anglija in Francije, sta se Chamberlain in Daladier postavila proti nadaljnjemu osvajanju. V slučaju angleško-francoske zmage bi lahko prišla češka država zopet do življenja, toda jima njuni največji kritiki ne privoščijo niti orožja, katerega bi plačali. Kje Je logika? Moje mnenje je, da bi vsaj simpatije delavstva, ako ne kaj več, morale biti na strani Anglije in Francije, bolje: na stra-1 ni demokratičnih držav. Da *c te vlade buržvazne, kot prati (iarden, bo nekaj resnice, toda delavstvo v teh deželah ima sedaj svoje pravica in upam, da jih bo imeio tudi .po vojni, da bo lahlao volilo svoje zastopnike v postavodsje, kjer imajo delavski zastopniki prav tako besedo kakor buržvazija. Tega v Nem-iiji ni. Zato vidim razliko, ki je vredne tudi žrtev, ako so potrebne. Tega se zavedajo tudi delavci v Evropi. Upam, da bo glede tega kmalu spremenil svoje mnenje tudi Garden. John Langerholc, 82. Razmere v ElhUindu, Pa. Gowanda, N. Y<—Pred. par tedni je bilo članstvo naše krajevne unije povabljeno na shod usnjarskih delavcev v Elklandu, Pa. Med tistimi, ki so se odzvali, sem bil tudi jaz. To mestece sem našel v istem položaju kakor ob prejšnjih obiskih, to je v naj-( večjem zapemarjenju, da je sramota za vso državo in sploh za vso deželo, ki kaj takega dopušča. j V tem mestecu ee nahaja največja tovarna za podplate na svetu. Lastuje jo Ellison 6 Co., kakor tudi mesto z vso politično upravo vred. Na križiščih ta družba oglaša: "Dobrodošli v Elkland." Mogoče, toda unija ni dobcodošlajker se lastnik dririU be po imfenu Ellison dobro zaveda, da bi potem ne mogel tako nesramno izkoriš4ati svojih delavcev kakor jih sedaj. Odzvoni-lo bi najbrže tudi njegovemu političnemu zavezniku, državnemu poslancu za tisti okraj, ki dela «t| počasneje. Skozi srce se pretoči v 70 letih več nego mi lijon hektolitrov krvi. Delo, ki je za to v» trebno, znaša kakšnih 200 milijonov kilogram-metrov. To se pa nanaša ssmo na delo srca, kajti poleg njega se tega ogromnega dela udeležuje tudi žllje. Pred drajaetimi leti (Iz Prosvete, 16. oktobre 1919) Domače veeli. Kompanijski "špicljr vSoj Chicagu so začeli hujskati jugoslovanske karje proti italijanskim in obratno. Delavake vesti. Jeklarska stavk, -c nsdsj ljuje ob običajnih nasiljih, ki Jih pov«* vajo kompanijski pobojniki. , Iz inozemstva. Liga narodov je ursdoo«-čela poslovsti s sklicanjem prve seje «v . Italijansko vojaštvo ubilo 30 kmctsk.h punur jev v Siciliji. i Sovjetaka Rusija. V Ukrajini s* nadaljuj^ vroče bitke med ^^ (Dalja Is pnr* ketoa«.) ^ žali svojo armado doma. naj ako In francosko armado z vsem. karj* r za zmago nad največjo kršila je kdaj tlačila tla pnd zlatim 16 OKTOBtu» Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t 2. atrani.) češke, ruske in slovenske aklad-be, dočim je bil drugi del posvečen izključno slovenskim narodnim pesmam. Skupno je bilo podanih trideset skladb, kar predstavlja ogromno glasbeno boga-atvo in obilo truda od strani pe-vovodje g. Semeta. Občinstvu so najbolj ugajale sledeče pesmi: "Cesljaj me majčice", "Slovenec. Srb, Hrvat," "Delaj dekle pu-šelj," "Najlepša je mladost," "Sinoči je pela," "Kaj nam pa morejo" in "Lepo je res na svetu." Najbolj ao pa očarale publiko dve mladi solistinji in sicer Albina Znebel it Newburgha v pesmi "Cesljaj me majčice" in Alice obil je prišla £ septembra 1939.—Na "vec-Cedad je prišla pod ■rtomobil tvrdke Tomad iz »22-letna Kristina Mleku-« Bovca. Nesreča se je Iv trenutku, ko je z nabrani prišel avto in se kamjon umakniti na Mri tem pa je prišla Mle-JN težka kolesa, ki so ji JW»njo. Smrtjenasto-■oj—Šoferja so aretirali ^ oblastem. NKliAkem mostu Governer Oleon §e zavzel za Billing§a San Francisco, Cal., 14. okt. — Governer C. L.Olson je a-peliral na državno vrhovno sodišče, naj priporoči pomilostitev W. K. Billingaa, delavskega jetnika, ker je uverjen, da je nedolžen. Billings je bil obsojen v dosmrtno ječo na obtožbo, da je vrgel bombo med po-hodnike, ki so se udeležili parade za vojno prjpravljenost 1. 1916 v San Franciscu. Olson je namignil, da bo izpustil BU-lingsa, če bo sodišče zavrnilo njegov apel. Gledališka Prvi igralec nekega gledališča pride h gledališkemu ravnatelju in ga prosi za predujem. 4 i* bil šofer Jereb 'Mve leti ječe in 300 * «wni. a Brus na 200 * kazni. ■■ebelaka «voječasno poroča-1 umrl zaradi za-'*,ni Marij Ookič. Nje-/ Okrivila umobolna J* k"r J« PHneala v 7 *> «i spat, posodo ¿«radi razvijajoče-dvokiaa so na-lu,r" našli Marija že MUTNICA UHBDNIftTVA Juneau, Alssks, J P.! Hvala ta pa za krsao«* rszgledriire It vašega krsjs. (MSMonljr v češke» pavUjoa« m svetmai raz-Uvl r Men Vecfc«. r j j j j j j j j j j j j jjf f jx f r r' i .......... 1 '................ .................IM'—M 11..................... Roman Treh JACK LONDON wffwmffffffff s s jumfjfffffffffi"" • Enrico Šolano je mislil, da je Kitajcu strah zaprl napo. Zato je poslal Mina iz »obe in ae ( obrnil k Yi Poonu. — Kje je Leoncie, — ga je vprašal. ^ — Uhu! — je ponovil Kitajec. V naglici je preminili in pretehtal vae okoinoati. Senorita je najbrž mrtva. Tu je bila nova tajnoat. Morda bo imela tudi ta tajnoat o pravem času avo-jo vrednost." Lepa hčerka bogate in ugledne rodbine Šolano ae je izgubila — U novica mu utegne le koristiti. Ce je še živa, ae gotovo poroči — apletke o njeni zaroki ao ae iirile celo VrColonu — in utegne ae pripetiti, da zakon tie bo arečen. da ae bosta mlada prepirala ali karkoli. In takrat lahko pride Yi Poon do maatnega zaslužka. On ali ona — to je vae eno — mu drago poplača to tajnoat. — Tiati aenorita Leoncie, — je spregovoril naposled Yi Poon in ae lokavo nasmehnil, — ni val hči. Ona je drugega očeta 1q matere. Toda Enricovo gorje je bilo ta čaa tako veliko, da ga Kitajceve beaede niao apravlla iz ravnotežja. —. Da, — je prikimal z glavo. — Razen moje rodbine nihče ne ve, da je Leoncie pohčer-jena. Pohčeril aem jo, ko je bila ie v plenicah. Čudno, da ti je ta rodbinaka akrivnoat znana. Sicer me pa tvoja novica prav nič ne zanima, ker že davno vem, da Leoncie ni moja hči. Zdaj bi aamo rad vedel, kje je. Yi Poon je zamišljeno in pomilovalno odkimal z glavo. — To je drugi tajnoat, — je odgovoril sme-je. — Morda izve moja tudi za ta tajnoat. Tedaj ga moja proda. Zdaj pa ima moja atari tajnoat. Vi ne veate, kdo rta njen oče in mati. Moja pa ve. Stari Enrico ni mogel prikriti zanimanja za to preaenetljivo novico. — Povej —: je vzkliknil. — Imenuj njene roditelje In dokaži, da govoril resnico. Nič ae ne boj, čaka te bogata nagrada. — Ne! — je odkimal Yi Poon. — Zelo alab kupčija. Moja ne delo tako alab kupčija. Tvoja plača — moja pove. Moj akrivnoat — dober akrivnoat. Moja vedno dokaže avoj akrivnoat. Tvoja da petato pezov in atroike Colon — San Antonio, pa pove moja ime očeta in matere. Enrico Šolano je prikimal z glavo in že ja hotel poslati Alekaandra po denar, ko ae Je nepričakovano pojavila na pragu alužkinja. Padla je k Enricovim nogam — le nikoli ae ni kaj takega pripetilo — aklenila roke in na vea glaa zaplakala od veaelja. — Senorita! — je zalepetala napoaled in namignila Enricu, naj pogleda skozi okno. — Senorita! In takoj je bil Yi Poon akupaj a avojo akrlv-noatjo pozabljen. Enrico je planil iz sobe, poklical avoje sinove in vai ao hiteli pred hllo, kjer ao zagledali Leoncio, carico I9 oba mlada Morgana. Vai zaprašeni ao razjahali mule, ki ao jih ujeli na painiku ob reki Gualaca. Služkinja je takoj apoznala, da je Kitajec v takem avočanem trenutku odveč. Zato je poklicala dva Indijanca, ki sta spodila Yi Poona in njegovo ataro spremljevalko iz naselbine. — Oglasi ae pozneje, — »ta mu prigovurjala Indijanca. — Zdaj je aenor Šolano preveč za-poalen. — Moja gotovo pride pozneje, — je odgovarjal Yi Poon prijazno. Prav nič mu ni bilo žal, da je vrnila uaoda aenorito v trenutku, ko ao mu že hoteli i^lačati nagrado za akrivnoat. Vendar ae pa ni rad vračal praznih rok. So-lanova naselbina je bila za njegov poklic zelo pripravna. Tu je bilo vae polno »krivno»ti. Yl Poon je bil kakor konec, ki ga pode a koao v roki iz dežele Kanaan v čaau, ko je žito dozorelo. Ce bi Indijanka ne Izpolnjevala tako veatno avoje alužbe, bi ae bil Yi Poon skril v bližini naaelbine, da bi ai od blizu ogledal privleče. Ker ae |>a ni mogel upirati, je molče za-puatil naselbino. Spotoma je moral starki večkrat pomagati a požirkom dobre kapljice, da ni omagala in obležala. Enrico je dvignil Leoncio iz sedla prej, pred no je sama razjahala mulo — tako ga je vlek lo. da jo čim prej objame. Nekaj Časa ao ae vai vprej objemali in poljubovali, zakaj očetovemu zgledu ao sledili tudi ainovi. Ko ae je prvo veaelje nekoliko poleglo, je Francia pomagal Iz sedla Tiati. ki aanja. Držal jo je za roko in čakal, da prideta tudi ona dva na vrato. atavila na .avoje noge. Ob tebi bi ae počasi starala, čez čaa me boš zapustil, zdaj moram gledati na-ae, ko aeno le mlada. Tomaž je dober in pošten, zame bo živel in — — — (nekam zagrenje-midva lahko poro- 1— To je moja žena, — je dejal Francia Enricu. — V Kordillere aem Iti iakat zaklade, pa sem nalel to-le lepotico. Menda le ni bilo na avetu človeka, ki bi imel tako arečo. — Ona je Žrtvovala zanj ogromen zaklad, — je zacepetala Leoncie. — Bila je carica majhnega caratva, — je ___ ^ pripomnil Francia ter ae hvaležno ozrl na Le- I Kremiar piTje sedel na posteljo, j oncio, ki je takoj pripomnila: «klonil je glavo in ai jo yea be- — In relila je naa vae. Bili amo v smrtni sen - , g (>bema rokama, nevarnoati, ona je pa žrtvovala avojo krono, da naa reli. Leoncie je bila tako ginjena, da je objela carico in jo potegnila za aeboj v hiio. Kremžar no): Saj a čiva. - Ančka: To ne gre. Ti že ima* avoje obveznosti in nazadnje, aaj vel, kako je a tvojo plačo. Kremžar: A tu tiči zajec; a, ti —— ti! In potem je aledila kratka scena prepira, povedala sta si; jih vaak nekaj v brk. Ančka je; nataknila le svoj klobuk in zavila pižamo, odšla je, gospod j XXIII. V vaem razkošju opreme, ki ao ae ji poznali aledovi španskega srednjega veka in poaebnoati novega sveta v kroju, ki je bil poaebno priljubljen med panamakimi ariatokrati in bogataši, je jahal Torrea po obali proti Solanovl naaelbini. Za njim ja tekel velik bel pea. ki je,, bil vedno pripravljen prehiteti celo najhitrejšega konja. Ko je Torrea zavil na atrmo atezlco proti naaelbini, je opazil Yi Poona, ki ae je uatavil, da al sključena atarka nekoliko odpočije. Torrea ae za čudno dvojico ni doati zmenil. Bil je tako okuano in bogato oblečen, da ae pač ni mogel apuščati v pogovor z vaeklm capinom. Pač pa ga je Yi Poon radovedno premeril a avojimi poševnimi mongolaklmi 0čmi. Nobena podrobnost ni ušla biatremu kitajakemu oče-au. In Yi Poon je pomlalil: na videz je zelo bogat; vae kaže, da je Solanov prijatelj. Gre naravnoat v naaelbino. Morda je celo ljubček aenorite Leoncie. Ali pa mu je že dala košarico. V obeh slučajih lahko računam, da kupi tajnoat Leonciinega rojatva . . . A po zunanjosti je mož bogat, zelo bogat! V salonu Enricove hile ao bili zbrani vai iakalci zakladov in člani rodbine Solano. Carica je pripovedovala o podrobnostih ekspedi-cije in ardito omenila, kako je Torrea ukradel dragulje iz njene zakladnice, kako je padel v vrtinec, predno ga je pea zgrabil za grlo in kako je napoaled tudi pea akočil za njim. Pri teh beaedah ata Leoncie In Henry naenkrat pre-aenečeno vzkliknila: - — Pravite, da hudiča ni! — je vzkliknil Henry. — Le poglejte akozi okno. Torrea ae bliža naaelbini! — Jaz ga sprejmem prvi! — je zakričal Francia in atianil pesti. — Me, — ge je oglasila Leoncie. — Torrea. je lažnivec, kakrlnih je malo. On laže čudovito. Saj smo se aami prepričali. Naatavlmo mu paat. Prepričana aem, da se ujame. Takoj razjale konja. Skrljmo ae. Oče! Namignila je očetu in bratom, naj ae ji približajo, in zaiepetala: — Sedite, kakor ste sedeli, in držite se, kakor da ai le vedno niste opomogli od žalosti povodom moje smrti. Torrea ne bo slutil, kakšno paat amo mu naatavili. Začnite takoj pripovedovati, kaj je z menoj. Lagal bo kar na debelo. Mi pa atopimo ta čaa za Ipanako steno. Skrite ae! Le urno! Prijela je carico za roke in akočila za Ipanako ateno, kamor ata ji sledila tudi Francis In Henry. Torres je odprl vrata in zagledal Enricovo rodbino v globoki žalosti. Hliniti žalost ni bilo težko, ker ao bili tik pred Torreeovim prihodom res potrti, misleč, da se Leoncie nikoli več ne vrne. Enrico je hitro vstal in pozdravil dragega goata, nato je pa znova omahnil v naslonjač. Torrea mu je segel v roko. Bil je tako ginjen, da niti govoriti ni mogel. — Gorje! — je apregovoril napoaled vea potrt. — Vai ao mrtvi. Tudi ona — vala prekraa na hči Leoncie — je našla smrt. Oba Američana sta poginila s njo. Ricardo ve, da SO našli amrt v aveti gori plemena Maya. — Ta gora je kraljeatvo akrivnoat!, — je nadaljeval, mialeč, da se je obup v Enricovem srcu že nekoliko polegel. — Bil aem z njimi v trenutku, ko ao timrli strašne smrti. Ce bi me bili ubogali, bi ae jim ne bilo nič zgodilo. Toda niti Leoncie ni hotela ubogati starega prijatelja rodbine Solano. Ne. hotela je na vaak način poslušati naavete obeh Američanov. Po neverjetnih naporih se mi je posrečilo najti pot is gore. ZÜagledal sem dolino Izgubljenih duš in zopet sem ae vrnil v podzemlje, da po-Iščem nesrečne tovariše . . .(Dalje prihodnjič) nekaj dni pa je bil na jasnem, da je Ančka neuklonljiva, vdal ae je v uaodo, zato pa je vsak večer zavil v goatilno in pri kozarčku zlatega vina razmišljal o avoj i uaodi. Nekega dne pa se je zgodilo, kar se je menda moralo zgoditi. Gospod Kremžar je šel po cesti, samozaveatno je napenjal svoj mogočni prsni kol (bil je srednje poatave, čokat, Urok), ker ni hotel, da bi mu na nosu yi-, deli, kaj ae mu godi v duli, Šel. je in, glejte, nenadoma je zagledal, kako mu prihaja naapro-ti njegova žena. Na atežaj je odprl oči In kar ni mogel verjeti. Leto dni je že ni videl, zato ae je menda le bolj začudil. Sla je z drobnimi koraki, kodraati lasje so ji obkrožali lepi, smehljajoči obraz, Imela je teano priloga-jočo ae obleko, polt nad prsi se je belila ---, moj bog, si je mislil goapod Kremiar, kako je lepa — — in je v\ nekakšni nerazumljivi aramežnoetl brž krenil k najbližji izložbi in se zagledal vanjo, dokler ni ona odila mimo. Potem je le gledal za njo, natanko je razločil boke i*» vae njene oblike, videl je bleatfe-čo polt akozi svilene nogavice in nehote «L je nekajkrat podraal z roko po čelu, nato pa je kakor v omotici krenil v najbližjo gostilno, sedel za mizo in naročil vino. f Da, kako je človek neumen. Taka lepa, laka zveata žena. Kako jo je neki mogel zamenjati z Ančko, a teta egocentričnim bitjem, ki jI j« le za denar in brezskrbno ilvljenje. Z ženo pa ima otroka. Žena ga je prav za prav zmeraj razumela. Zakaj pa ata ae nepreatapo prepirala? On je bil kriy. Zmeraj od doma, ponoči se je vračal od Ančke, utrujen in siten« in če je vekal otrok, ae je tudi on drl na ženo.. In vendar "rti nikdar silila stran. Po cele mesece se je ni dotaknil razen s svojim kregom, a ona je vae to skoraj mirno prenašala. Res je že, da mu je očitala to in ono — toda ali ni imela prav? On pa je zdaj spoznal ženske. On zdaj ve, kaj je zakon in zakonska sreča--joj, le koliko je morala žena to leto pretrpeti zaradi njega, koliko noči prejo-tati Tako je pletel misel za mislijo in ob neki misli je segel po kozarec in izpil nekaj požirkov za potrdilo. Odpuščanja bi jo moral prositi, je čez časa aklenil in že je pred njim vstalo kot iz neke podzavesti: nazaj grem, k njej grem in z njo bom začel novo življenje. Nehote je segel v žep in zatl-pal ključe. Da, še so tu. Leto in dan jih je noail s seboi, sam ni vedel zakaj jih je prav za prav odnesel s seboj, ko ae je odaelil. Se jih imam, ae je zadovoljivo zaamejal vase, še ao tu. ključi nove sreče. — — Tiščal jih je v roki. pred oči pa ai je priča ral spalnico, dvoje rumenih o-mar. dvoje rumenih poatelj. rdečo lučko na nočni omarici, roža-ste odeje, zavite v bel% po ave- Od leve proti desni: Thomaa Rotell, Edwtord D. Vandeleur, tajnik državne delavske fed< v Californiji, in Laurence Palacios. Rotell In Palacios sta člana ekscfeutivnega odbora federac nekaj kakor strah, stal je kot bi ne vedel, kaj naj stori, nazadnje pa je le vtaknil ključ v ključavnico in odprl vrata. Stopil je v vežo, ne da bi zaprl- vrata za Seboj in se po prstih tipal po Stopnicah. V prvem nadstropju je z utripajočim srcem odklenil stanovanjske duri, potegnil ključ iz njih in jih priprl, nato pa obesil klobuk ni obešalnik in atopil v kuhinjo. Prižgal je luč. Qb mizi je stal otroški voziček in v njem je ležal njegov sin. Smehljal se je v spanju in ustnice je imel napol odprte. O, sin moj. Smehljaš se, ker veš, da se je oče vrnil. Od zdaj bo zmeraj pri tebi, fant moj. Sklonil se je čisto nad njegov obrazek in začutil je, da mu silijo solze v oči. Dvignil se je spet, potiho stopil do zidu, ugasnil luč, obstal trenutek, nato pa se je oprezno napotil v sobo. Počasi, počasi je pritiskal na kljuko, nalahno so se vrata odprla, z navajerteJr kretnjo in s ključem v rokah je segel na zid, obrnil je obroček in je že zasijala polna svetloba v. samem prostoru. In kar je gospod Kremžar za gledal ta trenotek, tistega ni pozabil vse svoje življenje. Iz rumenih postelj sta planili dve postavi. Prva, bila je njegova žena, je obsedela kot bi jo pribil in napol blazno strmela v moža, ki je stal ob vratih, druga pa — črn, kodrolas mož s temnimi brki — pa je naglo legla nazaj in si potegnila odejo čez obraz. Gospod Kremžar je obstal kot zadet od strele. Lovil je dih in v glavo ga je zatiščalo z vso silo. Strmel je v široko razprte 0-Či svoje žene, Čez čas, čez sekundo ali čez celo večnost, pa so se mu razmaknili prsti na roki, ključ je z ostrim pokom padel na tla. Roka je kakor brez misli posegla po obročku, zavrtela ga je — nagla tema je spet pokrila ta prelepi prizor. Goapod Kremžar se niti ni zavedel, da zapira vrata za seboj, dtf ga nosijo noge skozi kuhinjo v predsobo in iz nje po stopnicah na cesto, šel je kot v sanjah po ulici, brez misli in brez besedi. Sel je in čutil je, da ga nosi nekaj nepoznanega, nekaj silnega, nekaj, česar v življenju še ni spoznal . . . In ko se je zavedel, je stal pred iste gostilno. Popravil si je laae in prestopil prag. Sprejelo ga je veselo petje in vriskanje. Motno je pogledal okrog sebe in aedel. Naročil je pijačo. ... In prihodnji dan in vse dni potem ga ni bilo več v službo...' i . mo danes na desetine preizkušenih* domačih zdravil! Lekarnar je naanršil obrvi: — Revmatizem ae zdravi na različne načine. Morate najprej vprašati zdravnika. — To je neumnost, se je razjezil revmatični. Za vsako malenkost ne bom letal k zdravniku. Prišel sem k vam, saj morate tudi vi nekaj vedeti. Lekarnar je razširil roke in dostavil: — To lahko reče vsak. Ljudje prihajajo z vsemi mogočnimi boleznimi v lekarno. Na primer: glavobol ima lahko na tisoče vzrokov, ki jih more ugotoviti le zdravnik. V tem trenutku se je dvignil debelušni zdravnik in se oprostil. Lekarnar mu je odprl vrata in se priklonil: — Priporočam se, goapod doktor! Klanjam se, gospod profesor! Komaj je zaprl vrata, že je segel po stekleničici in jo ponudil revmatičnemu: — Proti revmatizmu, Vzemite to za masiranje, no sredstvo je. Deluje 8pešno . . . Star kmet vozi ponoči svetilke skozi vas. Polici ustavi: "Ali ne veste," zavpije) "da morate na večer p| svetilko pri vozu!" "Bilo bi brez pomena,"] kmet, "moj konj je slep." * "Nu, človek, kaj ti je di "Ah, zobje me bole." "Kako to, saj si si dal ti vendar same umetne "Seveda, toda danes moral plačati." Listen to and Advertise PMJNDECH'S YU60SLAV Folk Songs and Tamburitza Station WWAE, Every Sunday iti S. Clark St., Chicago - TISKARNA S.N.P.I SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, M koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške^ češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ^ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unijsko delo prve Pilita po informacijo na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tal. Rockwell 4904 CHICAGO, ILLINOIS Noč sreče Jote K rs jnt Ivan Kremžar, knjigovodja v tovarni mila. se je ločil zaradi dveh razlogov: prvič ae je z ženo neprestano prepiral, zakaj, bomo že izvedeli, drugič pa je našel drugo ljubezen v strojepiski Ančki, ki je poleg odličnih ljubezenskih izkušenj imela pred Kremžarjevo ženo še eno veliko prednost, bila je namreč deaet let mlajša od nje. to ae pravi enajat let mlajša od goapoda Kremžarja. ličila ata ae. kakor je to dandanes navada. »|n>ia-zumno, edini otrok je ostal pri KremžarJevl goape, tridesetletni. debelušni, malce debelušni, m sila prikupni ženici s kodrastimi koatanjevlmi laami in velikimi modrimi očmi, goapod Kremžar pa je plačeval avojo svobodo s dvema tretjinama avoje mesečne plače. In atvar bi ne imela nikakrinih posebnih izpremembe. nič bi ae najbrže ne premaknilo v Kremžarjevi notranjosti. da ae ni nekega dne, ko ata z Ančko pravkar vstajala iz postelje, med njima razvil sledeči pogovor: Ančka . Rada bi govorila a ta- Kremžar (ki ae je trudil t 1V At. . , , i žem diieče rjuhe--, ženo, ki naramnicami): Ali mi nisi mo-ljj obraz gleda izpod odeje fla preje povedati? in ^ jf B|notem pa ae je naglo obrnil in jo vsekal v čisto na- ma! mi je pisal, da me je pravljen vzeti za ženo. Kremžar (smehljaje): In? Ančka (se je vzravnala): In tako aem danea zadnjič pri tebi. j sprotno smer kakor po navadi. Poglej! Enajat let aem mlajša kajti goapod Kremiar je bil od-od tebe. Ti ai oženjen. ne, nič ne ločen mol in je vae avoje sklepe govori, ločen ai, toda ai oženjen. 1 izpolnjeval na licu nenreče. otroka imaš. za oba moraš akr-, Ko je prišel do hiše. v kateri beti. Jaz pa bi ae tudi rada po- je stanovala lena, ga je oblik» Nekoga je jelo trgati v kolenu. Da bi pregnal revmatizem je šel v lekarso. ker ni hotel za vaako malenkost letati k zdravniku. ^ V lekarni je sedel debelušast človek in se razgovarjal z apo-tekarjem. — želel bi nekaj proti revmatizmu. je dejal prišlsc. lekarnar je pogledal debelega goapoda in važno dejal: — Nekaj za masiranje? Ali vam ni nihče kaj ponebnega predpisal? — Ceniti tudi, se je odrezal prišlec. Proti revmatizmu ima- NAROClTESIDNEVNIKPROSVET I Pa sklepn IL redne konvencije se lakko naroél aa liat Pro««*« priftteje adan. ira. trl, Wri att pet élanov Is ene drnllne k eslssr alni. List Praaveta atañe aa vaa enako. aa «lana ali neílaae H" ene latan aa roí nina. Ker pa flani la plalajo prl aaeeiaento Hj» tednlk, aa Jim te prlltela k aaraéslnl. TareJ aedaj ni ja llat predrag aa «ana SNPJ. Llat Prosveta ja vala lastaias gotovo ja V vaakl druüni nekdc. kl bá rad éital Uat vaak das. lista Proeveta ja: Za Zdrnl. drlava la KaaaS».9S.90 Za Clearo In Chleage Ja...I* 1 tednlk la..............4J# I tadnik In............. 2 tednika in............S.SS I tadnlka In............ I tednike la............IA$ » tednike ia............ 4 tednike In............ 1M 4 tednike ia............ 5 tednlkov ia........... alé I todalkev la........... Za Bvropo Je............•• 00 Ispolnlte apodnji ka pon. prilailte patrehno vaoto desarla alI *' Order v plamn la ai nareÜto Proeveto. llat. kl Jo vala Pejaanila:—VsaleJ kakor hitro katerl teh llanov preneha b SNPJ, all la se prese» pro« od druline In * "?0\k«pa tadnik, boda moral tisti Han te dottfne druline, ki ja j naroéena na dnemik Prosreto, to takoj nasnsniti in obenem doplaíati dotüno vsoto lista Prosveta Ako w tadaj mora apravniitvo mita ti datam sa to vaoto nsrocius 1) Naalov PROSVETA, SNPJ, MS7 So. Uwndale Ava. Chkage. IR Pri tolano polil jam aaraéslna sa Itot Praaveta taete ....... ....& draltva K ••• Ustavita tednik la ga prtpWte k moji naračalal ad slada» maja dratioe: t) ...........a droltrs *........ S/ seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeas***"~ ..Ci droit" ......... . .Ö. draH»* *....... ..ČL *........ Nov naročnik. Star