L i l j a n e K l e m e n č i č i n S o n j e T r p l a n i z K n j i ž n i c e I v a n a P o t r č a P t u j – M l a d i n s k i o d d e l e k Pravljice z jogo a v t o r s k i p r o j e k t Pripovedovanje pravljic je ena najstarej ših dejavnosti, ki se ohranja, neguje in razvija v knji žnicah in sodi med temeljne bibliopedago ške oblike (glej Martina Šircelj, Marjana Kobe, Alenka Goljev š ček, 1972: Ura pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zbirka Otrok in knjiga; 1; Darja Kramberger, Maja Logar (ur.), 2006: Splet znanja in domi šljije: zbornik ob petdesetletnici knji žničarstva v Mariboru: 1953–2003. Maribor: Mariborska knji žnica. TEMELJ P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h 8 2 / Pred davnimi časi Ljoba Jen če (ur.), 2006: Sedi k meni, povem ti eno pravljico: za ohranjanje slovenskega izro čila: zbornik prvega simpozija pravlji čarjev: priro čnik pripovedovanja pravljic I. Maribor: Mariborska knji žnica). V mladinskem oddelku se je oblikovala avtorska bibliopedago ška oblika leta 1996. O B V L A D L J I V O S T Pred davnimi časi, pa ne tako dale č nazaj, je bilo povabilo k prisedanju in poslušanju pravljice enostavno dejanje. Tri desetletja nazaj so bile knji žne in kulturne ponudbe za otroke druga čne in malo številne. Mladinski oddelek Knji žnice Ivana Potr ča Ptuj, takrat še Ljudske in študijske knji žnice, je premogel dve sobici z urejeno knji žno zbirko (since 1983), kot obi čajen oddelek za odrasle, le police so bile nekoliko ni žje. V tistih časih so otroci pripovedovalko poslu šali mirno in zbrano, potrpe žljivo in razumevajo če, radovedno, veselo, zamaknjeno, spodbudno in hvale žno. Tedaj je bila knji žna produkcija za otroke popolnoma obvladljiva in knji žni čno zbirko so sestavljale mnoge odli čne slikanice, zbirke ljudskih in umetnih pravljic … Toda z leti se je zmo žnost poslu šanja preproste, mirne pripovedi dramati čno zmanj šala. Knji žni trg se je razbohotil z mnogimi slikani škimi in drugimi knji žnimi oblikami za najmlajše. P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h /   8 3 Pripovedovanje je vse bolj postajalo še igranje, spakovanje, opona šanje, miganje, da so le otroci sledili tistemu, kar smo poimenovali pravlji čna urica. Leta 1994 je Mladinski oddelek ptujske knji žnice dobil imenitne nove prostore in pravo, veliko pravlji čno sobico v kompleksu mali grad, kjer od leta 2000 domuje celotna Knji žnica Ivana Potr ča – ta je bila leta 2009 uvr š čena na seznam najlep ših evropskih knji žnic (glej www.knjiznica-ptuj.si). Novi, namensko in res pravlji čno urejeni prostori, devet sobic v treh eta žah in velika pravlji čna soba (psihologija barv – vijolična, zelena, rumena; pripovedovalski prostor, rahlo dvignjen za dve stopni čki in opremljen z gledali ško zaveso, mobilni, oblazinjeni stol čki, majhna klasi čna okenca, strop s svetilkami kot z zvezdami na nebu …) so privabljali vedno ve čje število otrok, ki so znova zmogli prisluhniti klasi čni pravlji čni pripovedi. Mali knji žni čni cirkus s pravlji čnimi uricami (dobesedno, saj dejavnost traja eno uro, v tem času pa naj otroci sli šijo pravljico) je spodbudil mnoga bibliopedago ška, metodi čna in didakti čna razmi šljanja v obmo čju knji žni čnih, knji žnih in knji ževnih ciljev, ki jim je bilo treba nove umestitve, dograditve v okviru dejavnosti v Mladinskem oddelku knji žnice Ivana Potr ča Ptuj. Vedeli smo, da morajo ostati bibliopedago ški cilji enaki, temelje či na zakladnici ljudske in umetne pravlji čne zakladnice, splo šni in posebni: A dobro obiskane pravlji čne urice so po časi, humorno re čeno, postajale bolj cirku ške urice, kar se je odra žalo v na činu podajanja in tudi pri izbiri pravljic. Vsekakor je bilo to obdobje pripovedovalsko, pravlji čno živahno in dinami čno, a polagoma se je utrdilo zavedanje, da se ob tem izgubljajo temeljni bibliopedago ški cilji, pripovedovalsko dejanje pa je bilo vedno bolj iz črpljujo če in na nek čutni, a tudi strokovni na čin, prazno. P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h 8 4 / C I L J I S p l o š n i K n j i ž n i K n j i ž n i č n i (motiviranje, pridobivanje in izobra ževanje knji žni čnih uporabnikov, spoznavanje knji žni čnih pravil in zbirk, osnove bibliotekonomije, oblikovanje knji žni čnega bontona in udoma čenje knji žni čnih gradiv, vra š čanje knji žni čnih prostorov v vsakdanje življenje, pridobivanje novih bralcev in bralna motivacija k leposlovju in strokovnim monograjam za otroke in odrasle spremljevalce otrok, dvig izposoje kvalitetnega izvirnega in prevodnega gradiva, seznanjanje z novitetami, spodbujanje dru žinske uporabe knji žni čnih prostorov); (omikano vedenje, razvijanje odnosa do kulturnih ustanov in vsebin, multikulturno in medgeneracijsko razumevanje, spo štovanje in razumevanje druga čnosti, razvijanje spodobne, potrpe žljive in umirjene komunikacije); (spoznavanje in udoma čenje osnovnih knji žnih oblik, osnove bibliologije, spoznavanje knjigric – torej knjig iz blaga in drugih materialov, kartonk, zvo čnic, tipank, migank, postavljank in podobnih, skoraj pravih knjig, prijateljevanje z razli čnimi knji žnimi oblikami, razvijanje ravnanja s knjigami in drugim knji žni čnim gradivom, spoznavanje kvalitetne stvarne knjige); P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h /   8 5 Kako pripraviti pravlji čno urico? V P R A Š A N J A (zbrano poslu šanje pravljice, spoznavanje klasi čnih in novih kvalitetnih leposlovnih del za otroke, spoznavanje neopore čnih slikanic, spoznavanje proze in poezije, ozave š čanje in spoznavanje literarnih nagrajencev, poudarjanje pomena ljudskega slovstva, spoznavanje ljudskih pravljic, pripovedk in legend z vsega sveta, seznanjanje s kvalitetnimi ilustracijami). K n j i ž e v n i Toda kako pripraviti pravlji čno urico s takimi cilji za skupino okoli 30 poslu šalcev, torej otrok in star šev? Kako dose či vsakega poslu šalca, majhnega ali velikega, predrznega ali plašnega, željnega pripovedovanja ali takega, čigar star ševska hotenja presegajo želje in zmo žnosti otroka? Kako dati najve č prostora pravlji čnim besedam in jih enostavno povle či s knji žnih strani ter jih pripeljati na pravo stran otro škega in tudi starševskega srca? Kako privabiti in obdr žati v skupini hiperaktivnega otroka? Kako zdramiti z enostavno besedo poslu šalca, ki od tega bu čnega sveta ne sliši več tako dobro? Kako homogenizirati skupino tridesetih poslu šalcev razli čne čustvene, miselne in dejanske starosti? In pri tem ravnati varčno v vseh ozirih: časovno, kadrovsko, prostorsko, materialno … P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h 8 6 / Ali lahko majhni otroci vadijo jogo? Včasih so odgovori zelo blizu: navdu šena ljubiteljica knjig in knji žnice, defektologinja in in štruktorica joge, Sonja Trplan s Ptuja, je poznala poti in odgovore na zgoraj zastavljena vpra šanja – pravljicam je leta 1999 pravo mesto pomagala ustvariti vadba joge za otroke kot bistveni sodel pravlji čne urice. Pravijo, da je pradomovina pravljic Indija in iz te daljne dežele prihaja celovit (holisti čen) sistem vadbe Joga v vsakdanjem življenju, ki zaobjema zi čno, du ševno, socialno in duhovno zdravje, zato ni naklju čje, da pravljica in joga tvorita ustvarjalno, kvalitetno celoto, ki smo jo v na ši knji žnici poimenovali Pravljice z jogo. Zgrajene iz dveh osnovnih enakovrednih delov: pravlji čnega in jogijskega, oba delujeta kot vzajemna, skladna, sobivanjsko hvalevredna celota v radost poslu šalcev in avtoric ter izvajalk pravlji čnih uric. VADBA JOGE P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h /   8 7 Ali lahko majhni otroci vadijo jogo? Da, lahko, skozi igro. Tako spoznavajo svoje telo, svoje ob čutke, misli in cel svet. Vadba joge za pred šolske otroke ni namenjena le razvoju motoričnih sposobnosti, gibljivosti in pro žnosti posameznih mi ši čnih sklopov, temve č tudi ob čutenju in zavedanju lastnega telesa, razvijanju sposobnosti komunikacije s samim seboj, sposobnosti osredoto čanja in sprostitve. Ker se otroci pred šolske starosti te žje osredoto čajo na dejavnost, ki traja dalj časa, so pravljice z jogo krasna medsebojna kombinacija. Pravljice vzpodbujajo jogo, gibalne aktivnosti otrok in joga vzpodbujajo in urijo pozornost, ki jo potrebujejo otroci ob poslu šanju pravljic, fantazijski in predstavni svet. Oboje – pravljice in joga – se medsebojno dopolnjuje in prepleta. Vaje joge izvajamo na igriv, otrokom bli žji na čin. Vzpodbujamo tudi naravne oblike gibanja. Primer tega je plazenje na vse mogo če na čine, kotaljenje, hoja, tek in razli čni poskoki. Pri vadbi uporabljamo tudi razli čne predmete, s katerimi se otrok ne more po škodovati. Zelo uporabne so mehke knjige in knjige iz blaga, žoge, valji … Te otroci lahko prena šajo na glavi, na hrbtu ali v iztegnjenih rokah. Joga v kombinaciji z naravnimi oblikami gibanja na naraven na čin obremenjuje otrokovo telo in pozitivno vpliva na njegov enakomeren in harmoni čen razvoj, razvoj ravnote žja in koordinacijo gibov ter pravilno dr žo. Za gibalne spretnosti in koordinacijo izbiramo vaje za posamezne telesne sklope, recimo za vrat in glavo, roke in noge, trup in hrbtenico. Paziti moramo, da posameznih mi šic in sklepov ne obremenimo preve č, polo žajev ne zadr žujemo predolgo, saj otroci v tem obdobju intenzivno rastejo. P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h 8 8 / K o r a k i Otroke nau čimo, da vaje izvajajo po časi. Otrok tako opazuje, kaj se dogaja z njegovim telesom in uskladi gibanje z dihanjem. Ob vajah najprej vzpodbujamo dihanje skozi nos, kasneje pa lahko uporabljamo preproste dihalne vaje. Otroci se postopoma nau čijo pravilnega dihanja, tako da opazujejo trebu šno dihanje – kako se trebuh pri vdihu dviga in polni kot balon in pri izdihu spu šča in prazni. Pri tem lahko posnemamo glas ssssssss. Izdih lahko krepimo s pihanjem kosma vate, lista papirja, ponazarjamo pihanje vetra in se smejemo s trebuhom. Del vadbe joge so tudi vaje spro ščanja, ki so kratkotrajne in prilagojene starosti otrok. Otroka umirimo tako, da preusmerimo njegovo pozornost iz zunanjega okolja na občutenje in poslu šanje svojega telesa, čutenju bitja srca in spremljanju svojega diha. Otrok lahko pri vajah le ži, sedi ali si sam izbere polo žaj, v katerem mu je najbolj prijetno. Za želeno je, da pri vseh vajah, še posebej pa pri spro ščanju, sodelujejo tudi star ši ali spremljevalci otroka, saj se tako počuti prijetno in varno. Nadgradnja tega so tudi osnove meditacije. Z otroki poskusimo meditirati tako, da za nekaj trenutkov zapremo oči in opazujemo, kaj se dogaja v nas. Ozavestimo, kaj občutimo, kako dihamo, kaj razmi šljamo, kaj sli šimo. Otroka lahko vodimo, da si predstavlja nekaj, kar mu je ljubo in drago. Pomagamo si z umirjeno glasbo in na koncu damo otroku mo žnost, da pove, izrazi, kaj je do živel. Vseskozi vzbujamo v otrocih pozitivne misli, razumevanje in rahlo čutnost do drugih, ter njegovo ustvarjalnost. Vodimo ga k razlikovanju vrednot, da se bo razvil v zrelo, samostojno osebnost s pozitivno samopodobo. OBLIKA RITUALA Prvi ritual začenja z iskanjem in u čenjem pravljice. Ta ne sme prese či 20 čistih pripovedovalskih minut, izbira je prilagojena letnim in prazni čnim časom, vendar ne za vsako ceno. Z izbrano pravljico se seznani in štruktorica joge, ki pripravi vadbo joge za otroke tako, da posamezni vadbeni elementi oziroma asane spomnijo na pravljico, ki so jo otroci sli šali na za četku ure (npr. posnemanje in dejanja živali iz basni in drugih pravlji čnih junakov, vizualizacija narave in njenih zvokov iz pravljice, uporaba pravlji čnih junakov, dejanj in predmetov pri izvajanju asan, ozave ščanje pravlji čnega prostora pri spro š čanju). K prvemu ritualu sodi tudi ureditev prostora, kjer je vedno pripravljena priložnostna tematska knji žna razstava, frontalno v vitrini z oran žnim šalom, za star še oziroma spremljevalce otrok je pripravljen motivacijski, tematski izbor knji žni čnega gradiva. Prvi ritual Pravljice z jogo imajo obliko rituala z vidika ustvarjalk (prvi ritual) in z vidika obiskovalcev (drugi ritual), ne nazadnje je z obredjem mogo če interpretirati ljudske pravlji čne oblike, z ritmom in ravnovesjem pripovedi, z dramati čnim zapletom in razpletom glavnih junakov, s simbolno pravlji čno topografijo. IZVEDBA URICE Drugi ritual je sama izvedba Pravljice z jogo, kjer v prvem delu, po pozdravu in napovedi ter mali motivaciji, otroci v lahnih športnih obla čilih in praviloma v copatkih ali nogavi čkah, sede vsak na svoji oblazinjeni kocki, poslu šajo izbrano pravljico. Po pravljici odmaknejo stol čke in si pripravijo vadbene blazine (posebej izdelane za Pravljice z jogo), ki jih vedno čakajo na dolo čenem koncu pravlji čne sobice. Vadbi joge, okoli 20 minut, sledi pospravljanje blazin in dru ženje z novimi knjigami in knji žni čnim gradivom (knjigrice, didakti čne igra če in igrala) iz pravlji čne sobice. Drugi ritual Pravljice se v dru žbi z jogo in obiskovalci knji žnice po čutijo prijetno, saj so spro ščeni, gibalno zvedavi in prav šnje koncentracije zmo žni otroci (pa tudi odrasli) odli čni poslu šalci. Podobno velja tudi za pravlji čarja, pripovedovalca, knji žni čarja. Pravljice, predvsem ljudske, ki do življajo preporod z vedno dalj šimi in pomembnimi potmi na obmo čja psihologije in terapije otrok in odraslih, so ena najbolj priljubljenih besednih oblik. P o S e M @ F o R j e v i h p o t e h /   9 1