Doienjfike Novice ixlmjajo vsiik intrtek ; ako : : je t:i ilau j>raziiik, dan [iO|»rcj. : : Cena jim je za ceio ieto 8 Iv, za pol leta 4 K. NaroCuiua za NcDičijo, liosiio in dnige evropske države zuaša S"50 K, za Ameriko it'oO K. Vr« ilopiKtt, tinročiiino in ozdkiiíIh HlirejHiiiu tisliarn» J, Kiajec nasi. Franjo Neubauer: Rajski zarji. Zaklftla sta se noè in mrak, da zarja vei ne vstane, da nikdar soliićni veí junak v svobódni dan ne plane; za vséit'j naj teman zaslor zagrne sreíe jasne zoi'. A Ti si vstala čista, zala in mrak in strah noii iiregnala in Tvoj smehljaj odprl je raj, iz njega pa je zasvetilo kot nikdar prej Ijiibó in milo. Čez svet se je razlU sijaj in vse je Tebe blagroválo ili klicalo Ti Čast in hvalo in klicalo bo vekomaj. Slavé otioške Te ročice, ob zoni skleiiajo so dne, pojó Ti žene in device, niožjé in starčki Te slayé. V življenju sladkem in v trpljenju, v pokojnih dneh, v topov gromenja le eden klic in vzdih udan iz bolečin kipi in ran: „Marija!" Dogodki preteklega tedna. Predsedstvo Nai'odnega 3vcta je imelo dne 29. avgnsta svojo prvo sejo. — Občna zbora S. K. S. Z. in „Slovenske Stiaže" se vršita dne 10. septembi'a v Ljubljani. — Vladna pogajaiqa s parlamentarnimi strankami za davčno zasedanje državtiega zbora meseca septembra se nadaljujejo. Nemški narodni svet se je izrekel proti vsaki pre-osnovi ustave, ki bi posamezne narode osamosvojila, in tudi proti vsaki narodni avtonomiji. — Ogrskenni min. predsedniku dr. Wekerleju je cesar podelil briljante k velikemu ki ižu reda sv. Štefana v zahvalo, ker je rešil vprašanje volilne reforuie in več di'ugih težavnih nalog. — Pravoslavnega nadškofa dr. Repta v Črnovicah je vlada odstavila, ker je za časa tuske okupucije v))eljal molitve za rusko zmago in carja. — Med Nemčijo in Špansko je nastal !'adi podmoi'ske vojne oster spor; Španska je začasno zaplenila vse nemške ladje v svojih pristaniščih in se lioče od-škodovati za španske ladje, ki jih potope nemški podmorski čolni, na ta način, da si prisvoji enakovi'edne nemške ladje. Poslala je Nemčiji v tem zmislu sestavljeno odločno noto. Sedaj se pogajajo. — Italijanski zunanji minister Sonnino, ki je doslej naspi'otoval politiki enterite glede avsti'ijskib Slovanov, je sedaj izpremenil svoje stališče. Najbrže bo odstopil. — Na Ruskem se poloiSaj ni izpremenil. Na stiani boljševiških čet se bore tudi nemški in avstrijski-ogi-ski vojni ujetniki. Boljševiška vlada jo prosila za pomoČ Nemčijo ter so nemške čete zasedle Vitebsk in Smolensk. Čete sporazuma so začele prodirati proti Usuriju. V severnem kavkaškem in jeka-terinoslavskem odseku so boljšcviške Čete doživele poraz in se umikajo. — Na Italijanskem manjši poizvedovalni boji. — V Albaniji so naše čete pod poveljstvom Pilanzer-Baltina iispešno izvršile protiofen-zivo in zasedle Fieri in Berat. Sovj'ažnik se je ustavil zadnje dni med Janico in Vojuso in na južnem del» tomoi'skcga gorovja. — Na Fi'ancoskem se ofenziva nasprotnikov med rekama Scai'pe in Vesle še ni polegla; Nemci se uspešno branijo in le. polagoma umikajo. Posebno ljuto se bore sedaj za Bapanme. illi smo ŽB blizu honca? (.NaSa Moa>.) (Daljo, 12.) Slika „Apokaliptična zvei'«. To je bila pictežka poskušiqa za cei'kev, katero pa je.Zvcličar napi'ej povedal svojim učencem, ko jim je razodel prihodnost. Jezus je sedel na Oljski gori sredi svojih učencev, ki so ga vprašali: „Katero znamenje bo za tvoj prihod in za konec sveta?" — Pazite, da vas kdo no zapelje, kei' mnogi bodo pi'ihajali v luojem imenu, rekoč; jaz sem Kristus; in mnogo jib bodo zapeljali." (Mat. 24.) In zopet; „In mnogi krivi preroki bodo vstajali in zapeljali mnoge." {24, 11.) Sv Luka, 21, 8, še pi'istavi: „Nikar ne hodite za njimi." Kei' je Gospod krive pi'eroke omenil prve med znaki konca sveta in sodbe, moramo iz tega posneti, kako strašne reČi napravijo v cerkvi božji. Preganjalci respotiiore mnogo kristjanov in še več jih oplašijo, da se potuhnejo ali odpadejo, vendar je vsa ta škoda majhna v primeri z izgubo, ki jo trpi cerkev ob velikih herezijah, ko je prizadetih več narodov in držav. Sv. Duh je obudil v času prvih herezij velike može in svete nčenike, ki so se ustavljali uspešno tem zmotam v besedi in v pismu, posamič in na cei'kvenlh zhorih, ki so zborovali v teh Časih. Vendar satan ni odnehal; spoznal je mogočno orožje herezije v boju zoper cerkev, zlasti še. Če državna oblast podpira krivo-verce. Zasnoval je torej novo herezijo tako, da je bila že spočetka združena z državno ustavo in se dosledno razvijala kot zveza cerkve in države v oni in isti osebi. Ta nova herezija je bila I/dam ali Mohamedova vera. Sultan je obenem cesar in papež, duhovni in politični glavar Moslimov. Kako strašno moč je kazal Izlam v boju s krščanstvom več kot tisoč let, nam pove zgodovina teh bojev. Najlepše krščanske dežele je spravil pod svojo oblast, zatrl vero tn cerkev ter zasužnjil narode. Na vrhu svoje moči je grozil vzeti Rim in premagati rimsko-neniako cesarstvo. Vsi napori krščanske Evrope bi ne bili nič izdali, ko bi Bog ne bil čudežno podpiral krščanske sile v tem strašnem boju. V naših dneh je Izlam opešat, vsaj v svojih političnih nastopih, dasi se skrivaj širi in ima še veliko moč med divjimi rodovi v Aziji in Afriki. Vedno ga Še drži satan v rezervi. Da bi Izlam zložej premagal krščanstvo, je satan sejal razpor in razdor med kristjane. Najprej je napravil razkol med iztočno in zapadno cerkvijo, med llimom In Carigradom, takolmenovano shizuîo Grkov, ki še daiulanes ni poravnana. Ta razkol je Saracenom in Turkom pomagal do zmage nad Bizantinci, Bolgai'i in Srbi in drugimi ki'ščanskimi državami. Na zapadu so ki'ščanski vladaiji s početka še precej dobro skupaj di'žali, kar vidimo v križarskih vojskah; pozneje pa se je začela tudi tukaj krhati in drobiti edinost. Popolnoma so razdi'li in razbili edinost ki'ščanske Evrope Luter in tovariši z reformacijo in sledečimi verskimi vojskami. Ko so stali Turki pred Dunajem, ni nihče — razen Poljakov — prišel cesaiju na pomoč. Tudi ta protestantovski verski odpad je ostal do našili dni kot odprta rana na ki'ščanskem telesu, ki slabi odpor katoliške cerkve proti satanu in njegovim pomagačem. Tudi Luter in Angleži so reformirali s pomočjo državne oblasti, zato so imeli obilne uspehe. Razlika med Izlamom in protestantizmom je jia ta, da se je Izlam Šii'il poglavitno s silo in orožjem, lefor-macija pa je imela tudi tu svoje ideje In načela, ki so vidivala na ljudi. Zato so se Izcimili iz protestantizma pozneje janze-nizem, febi'onianizem, jozetinizem In tako-iiiienovana prosveta. Med katoličane je končno prišel ta uporni duh kot liberalizem, ki se razvija v razne oblike in stranke. Tem nasproti je cerkev krepko na-stopilla zlasti ob času križarskih vojsk in pa s svojo sholastično vedo na verskem in modroslovnem polju. Reformatoiji so izrabljali razne napake v ccrkvenem življenju, da so z njimi opravičevali svoj hoj proti cerkvi. Deloma je bilo res marsikaj nerednega med katoličani, in cerkev je skušala z novimi postavami in sklepi cerkvenih zborov take napake odpraviti in nravnost zholjšati. Lepe uspehe so dosegli povsod, kjer so poslušali njen glas in se ravnali po njenih ukazih. Dekreti zbora tridentskega so pravi vir reda in zdrave discipline cerkvene za vse čase in kraje. Ta druga herezijska doba jo bila mnogo strašnejša po moči In obsegu od one prve na vzhodu, zato je tudi veliko več škodovala krščanstvu kot Iz dnevnihti slovenshegs MiM v svBtauni vojni. Po dncvttlhu f ]anha Muha. (lo.) V kavarnah smo dobivali kavo z najfinejšim belim kruhom. Če bi v naših krajih zahteval kaj takega, hi se mi pi'av široko smejali. V tem obzira je velikanski razloček med Avstrijo in Ogrsko. Omenim naj še nenavaden dogodek, ki se je pripetil na nekem kolodvoru, kjer smo imeli daljši odmor. Neki korporal je zapustil postajo in jo mahal proti vasi, kar pa je bilo prepovedano. Za opomin straže se ni zmenil, in ko ga je ,posten' hotel zadi'žati, je nastalo ruvanje. Hitel sem tja, a že je sirovež ležal na praporščaku Kuntarl in ga davil. Na moje klicanje je takoj prihitelo nekaj mož, ki so korpoi ala potegnili proč. Otepal in suval je oki'og sebe, kakor blazen. Poklicali smo poveljnika straže, da odvede divjaka, ta pa je še enkrat krepko udaril Kuntaro in hotel skočiti na njega. Hoteli so ga zvozatl, a korporal je besno tolkel okrog sebe, kakor zverina. Konečno je bil vendar pri volji, da gre. Prihitel je tudi štacijski poveljnik, nakar so zločinca odvedli po zasluženo plačilo. Nekega drugega korporala, ki je to sirovo početje odobraval, so istoko odvedli. Peljali smo se po nezmerni ogrski planjavi dalje proti vzhodu. Kar smo zapazili v daljavi majhne gričke, ki so se polagoma večali, ' kakor bi rastll iz tal. Dospeli smo v široko dolino, ki se polagoma zožuje in preide v ozko sotesko, koder se vije železnica ob reki Tisi. Po petdnevni vožnji smo 1. julija izstopili v Delatynu, kjei' je dobilo moštvo menažo, potem pa počivalo na nekem travniku. Itoji v Karpatih. Popoldne ob tieh smo oilkorakali iz Dclatyna în proti večern smo dospeli v vas Oslav Bialy. Po večeiji smo bili zopet pripravljeni za odhod. Prihajale so naitireČ čudne vesti. Po cesti skozi vas se je urno in nepretrgoma pomikal naš tren — nazaj. Zdelo se mi je, da je nekje sovražnik predrl našo fronto. Začasno smo dobili povelje, naj zasedemo hribček in bregove vzhodno od vasi v slučaju, če bi sovražnik predrl. Ljudje so polegli v popolni opravi s puškami v rokah. Ob eni ponoči sta prišla podpolkovnik Alpi in njegov adjutant ter poklicala stotnijske poveljnike. Takoj sem vedel, da se nekaj kuha. In res, podpolkovnik Alpi je izdal povelje za napad, Na vzhodu od nas je namreč sovražnik potisnil neko našo armado nazaj čez Prut. Naša naloga je bila, zgrabiti tega sovi'ažnika v bok. Še do dneva je bilo treba priti do tja, ali vsaj v gozd. Hipoma je bilo vse na nogah, in odrinili smo v temno nofS. Nedaleč od vasi smo se ustavili in odšli dalje šele, ko se je jelo daniti. Pot ni bila prav dolga, vendar utrudljiva, ker stiio hodili Iz d(dine na hrib, s hiiba v dolino* itd. 01) devetih smo se postavili v skupine in razposlali patrulje, ki so se tn In tam kmalu spopadle s kozaki. Oki'og poldneva smo pričeli prodirati. Na levi od nas je bil L bata\ion, na desni pa domobranski polk št. 4. Kmalu smo naleteli na sovražnika in ga pregnali. Ustavil se je sicei- še nekaterikrat in nas močno obstreljeval, pa vselej smo ga pognali dalje. Podili smo ga po soteski preko ceste in Čez neko vodo. Nekateil oddelki so ga hoteli zasledovati dalje, a ni šlo. Ustavili smo se ob cesti in se zakopali. Sovražnik se je zakopaval pred mojim levim krilom in pred 2. vodom kakih sto koiakov od naše rojne Črte. Ponoči nas je nadel s silnim infanterijskim ognjem In s tremi strojnicami, a smo ga si'ečno odbili. V naši bližini so imeli Rusi dve bateriji topov, a so streljali z njimi preko nas daleč nazaj. Noč jo bila nepopisna. S svojim slugo Ivanom sem ležal v izkopani jami, spal pa nisem skoraj niČ, zakaj zelilo me je, pa tudi napadi so ae ponavljali vso noč in ves naslednji dan. Dnigi večei'nas je sovražnik še srditeje obstreljeval, mi pa smo mn tudi dobro odgovarjali. Ruske in naše strojnice so i'agljale, da je bilo strab, Pidožaj je bil že nevzdržljiv, zato smo ob eni po polnoči dobili pove^je, stare herezije. Na ta 6as se ozira dragi oiioinin Gospodov (Mat. 24, 11): „Iii mnogo krivih prerokov bo ostalo in zapeljali bodo mnogo ljudi." Ker 8kui)iia borba Izlaina in protestantizma ni udusila cerkve, pripravlja satan nov napad in zbira za ta boj nove čete, Vse skušnje preteklih Sasov bofie porabiti in novih zvijafi poiskati, da se mu vendar končno posieňi řloveStvo odtrgati od katoliške cerkve in sploh od ki'sëanske vere. Glavno vlogo bo igrala v teni zadnjem boju brezrerska državna sila, katere simbol je apokaliptična zver. Jugoslavija. Po napevu: *Regiraent po cesti gre>. Z lepo pesmico na dan naj doni čez hrib in plan: Živi, živi Jugoslavija, vsak Slovan Slovan te rad ima. Živi, živi Avstrija in ž irjo Jugoslavija, Živi, živi dobri cesar naš, ki gorko srce za nas imaS! Jugoslovan je naš brat, naj bo Srb ali Hrvat, živi, živi lepi skujini dom, neprijateljem pa vsem polom ! Jugoslavija naš sČit Avstriji bo ti'den zid, naj te prihrumi kdor kol' nad njo ta razbil si bo ob njem glavo. Vse slovenska naša kri za pravico nam gori. Složno zbrani dobro pazimo, da nasprotnike porazimo. * (To pesmico nam je poslal kmečki fant Lndovik Komljanec s pripombo, da jo ljudstvo sploh prepeva na Bački in okolici. On upa z njo ustreči tudi drugim vrlim Slovencem, zato nas je prosil za objavo. Op. ur.) Dopisi. Iz št. Jerneja. Lepo je bilo. Oh, kako je bilo ganljivo I Tako so šepetate množice, ki so se v pondeljek 26. avgusta vračale od lepe slavnosti iz Novega Lni da. Ta dan 30 namreč presvitli knez in Škof ustregli splošni ljudski želji in pi vi opiavili na Mariji posvečenem kraju sv. daritev. Ob 8, uri se je razvita iz župne cerkve veličastna mirovna procesija. Deset duhovnikov je obdajalo Presvitlega, zadej in spredaj pa je šla številna pisana množica; kmetje, civilisti, vojaki. Mej potjo je bilo postavljenih pet slavolokov s primernimi napisi. Eden teh se je primerno namenu nase pobožnosti glasil: Izprosi Ini-ška Mati Ti — nam zmago nad sovražniki! Ko sitio dospeli mej molitvijo sv. rožnega venca ter pevanj(;m litanij v Rakovnik, kako diven pogled! Tisočera množica je že bila razvrstena po serpentinah oltrog Marijine kapelice; nekatei'i so zlezli celo na drevesa, kakor evangeljski Oahej, ker vsak bi bil rad videl višjega Pastirja in čnl iz njegovih ust bodi'iliie l)e,sede, Škoda res, da ni bilo navzočega nobenega fotografa, ki bi nam bil ohi'anil to lepo podobo! — Prevzvišeni imajo najprej v srce segajoč ognjevit nagovor, nakar je sledila prva sv. maša v našem Lurdu. Mej sv. mašo je kaj pi'ecisno popeval cerkveni zbor, pomnožen z gg. duhovtiiki-pevci. Ko bi bil še pokojni g, nadučitelj Iv. Saje živ, samega veselja bi se mu bilo topilo srce. Dasi je v Rakovniku prostor bolj stisnjen, vendar ni bilo pri tri- do štiri tisoč brojeČi množici ni najmanjše zmešnjave, Moštvo naše požarne hrambe je vzdržavalo vzoren red. Čast in hvala ji za to! Iz Mirtiepeči. Dne 26. avgusta ob 1, ari po noči so na cesti pod sv. Ano ustavili trije postopači najbrž dezeilerji posestnika Franceta Zupančiča iz Gradišča (VrbpeČ), ko je Šel na travnik h koscem, z vprašanjem, kdo in kam gre in kaj ima. Z zvijačo se je rešil iz njihovih rok, za-ti'jiijoč jim. da je reven izstradan vojak in gre proti Št. Pctrti, na kar so ga pustili na miru. Dne 28. avg. pa se je zatekel z večernim vlakom neki drugi dezerter mlad krepak fant v Mirnopeč in pri go-stilničai'ju g. Potočarju naročil si pijače. Gostilničarju se je sumljiv dozdeval ta Človek, oblečen v civilni obleki, le hlače in obutalo je imel vojaško; na vprašanje kam gre, odgovori, da gre konje kupovat v eno vas pii Novem mesta, katei'e ni vedel imenovati, in da ga po.šilja očc. Gostilničar skoči skrivaj po oi'ožnika, ki takoj pride in ga odvede v pisai'no, kjer ga zasliši in kmalu spozna, da ima navadnega dezerterja pred set)oj. Imel je sehoj okrog 900 K denai ja, v nahrbtniku so našli gorenjo vojaško obleko in bajonet. Orožnik ga je takoj uklenil, ker se je zelo branil, in ga hoče peljati v zapor v neko staro zapuščeno ledenico; a na cesti naenkiat uide in zgine kakor kafra. Po dolgem iskanju ga najdejo pod Novljanovini kozolcem in ga odvedejo v zapor. Di'ugo jutro ga orožnik zopet izpi'ašnje kdo in odkod da je, potem pa zopet pdje v zapor v ledenico, da ga zvečer odpelje proti Ljubljani. Toda naenki'at se zve, da je ta tiček ušel iz ledenice, kjer je ti'lili sti'op predli in ušel proti hosti, odkoder je osle kazal Mirnopečaiiooi, ker imajo tako moderne zapore, Orožništvo se je takoj podalo na lov in ga je po vsti'ajnem zasledovanju prijelo nekje pri Žužemberku, kjei' je sedaj v varnih zaporih. Sploh pa mora biti vsled vednih tatvin in ulomov dovolj takih tičev v naši občini, kjer je vsled hoste na olieh straneh železniške proge dovolj primernih skrivališč in trelja bi bilo saj še tretji-ga oi'ožnika na tukajštii postaji, kajti dva oi'ožnika nikakor ne moreta biti kos tako mnogim tatovom. V tukajšni občini precej hudo razsaja griža, zlasti v Biški vasi, kjer skoj'o ni hiše, da ne bi imeta bolnika enega ali pa še več; napada odraslo in otroke, katerih je v-mesecu avgustu umrlo devet. Kakih varnostnih odi'edh do sedaj ni bilo menda ti'eba. Poi'očil se je dne 1. avgusta narednik g. Bartol ZupatičiČ, doma iz Št. Jerneja, z g. Terezijo Smi'ke, posestnico "in šiviljo v Mirni peči. Zupančič jo bil nekdanji mizarski učenec in pomočnik pri g. Antonu P(rt.očarju v Malem Vrhu in se je nahajal od začetka vojske do sedaj nepretrgoma na liojnih črtah v Galiciji in na Laškem ter ostal vedno zdi'av în čvrst. Vsled svoje velike hrabrosti si je pridobil pet odlikovanj. Želimo mu v novem stanu obilo sreče in blagoslova ! Porotne obrovnovB V Hovem mestu. II. 20. avgusta 1918 pa ste se vršili obravnavi radi hudodelstvu tatvine. Na zatožni klopi sedel je cigan Jože Kovačič po domače „Jožko", rojen 1.1862 pri Škocjanu. Obtožnica ga dolži, da je v noči 17. na 18. malega travna 1918 vlomil v zaklenjeno hišo Janeza Selaka na Dobravi v namenu, vzeti tujih pi'emakljivili in zaklenjenih reČi nad 2000 kron, a se ta tatvina le radi tega ni dognala, ker je tnj zadržek vmes iirisel, Dne 17. malega travna tega leta je ta cigan popival s svojo družino pri Selaku. Ogledal in priučeval si je hišne razmei'e. Še isti večer je vlomil, ker se mu pri vratih ni posrečilo, pi'i kuhiiqskem oknu. Z drogom je izdrl mrežo in zlezel v kuhinjo in odtod v gostilniško sobo. Poskušal je odpreti kredenco in vže odprl en predal steklene omaiice. V tej omari je imel Sidak kritični večer 5 do 6000 kron gotovine; in ravno ko je začel odpirati ta predal, kjer je bil denar, so se zbudile hčerke, prižgale luč in videle skočiti iz sobe v vežo tega cigana. Kakor vsak cigan taji dejanje, tudi ta. — Porotniki so jim stavljena vprašanja po-ti'dili in sodni dvor je obsodil obtoženca radi hudodelstva poskušene tatvine v dveletno težko ječo, dopolnjeno in poostreno z enim trdim ležiščem vsaki mesec. In popoldne: Ema Plevanič, lojena 18. aprila 1894 v Leskovcu, katero je obtožnica dolžila hudodelstva tatvine, storjenega s tem, da je dne Í0. aprila 1918 v Leskovcu vzela Mariji Arh 3800 kron. 30. aprila tega leta je Šla Arh na Rako hirmo vezat. Doma je pustila ob-toženko, da bi pazila na otroke. To priliko je porabila obtoženka in vzela iz nezaklenjenega kovčka listnico, v kateri je bilo najiuanje 3800 kron. Za vkj'adenih veČ kot 1200 kion si je nakupila obleke in drugih stvari. Ohdolženka dejanje {n'izna in pravi, da je zato uki'adla, da si je kupila obleko in da je ravnata v nepremagljivi sili. — Sodni dvor je sklenil, da obravnavo preloži in poizveduje o zagovoru radi nepremagljive sile. Gospodarstvo. iz koledarja za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju za mesec september. 1. Nadaljevanje opravil prejšnjega iiieseca izvzemši točko 5. 2. Nastavljanje goseničjih pastij, da polovinio jabolčnega cvetodera, ako jih nismo nastavili že prve dni meseca malega srpana in lovili vanje jabolčne končlče. — J. Klemenčič — Umno sadjarstvo. Vrednost avstrijske krone je začela zopet padati napi'am tujemu denarju. Na devizni centi'ali na Dunaja seje notiralo: nizozemski goldinar 517'50, berlinska marka 167'20, švicarski frank 261-50, švedska krona 355-50. bukareški lev 1 ] 0'50 in bolgarski lev 127 50 K. — Dne 12. avg. je na dunajskem trgu poskočila cena nemške marke, za katei'o smo plačali pred vojno 1 K 17 v do 1 K 19 v, na 1 K 65 vin. Švicarski fiank je stal 2 K 50 v, to je fi'ank, za katerega smo plačali pred štirimi leti 95 vinarjev. V Berlinu dobimo sedaj za krono 00 pfetdgov, v mirnem času 85. V Ciiribii nam dajo za avstrij.sko kioiio 38 centiiiiov, pred vojno 1 K 5 v. Vzrok take vrednostne izgube tiči v preveliki množini papirnatega denarja, katerega posledica je tudi neznosna draginja. Veliki dolgovi. Ameriški zakladni urad je posodil Angliji zopet 400 milijotiov dolarjev. Anglija je dolžna sedaj Ameriki skupno 3725 milijonov dolarjev. Vsi dolgovi zaveznikov Zdi'uženim drŽavam znašajo l)a 7092 milijonov dolarjev. Cene premoga se bodo povišale za 20 v za 100 kg. Lastniki premogovnikov so tiapravili toza ostalo štiri teilne. In če bo Matej lepo vedren, nam proi'okuje prijetno jesen. Medtem nam pa napoveilnje lepi dan sv. Mihaela hudo mrzlo zimo. Preselitev knjigarne. Tvrdka URBAN HORVAT v Novem mestu se je preselila iz hiše J. Krajčevih naslednikov na glavni trg v hišo g. Vojska zraven rotovža. Toplo priporočuje knjige, muzikalije, umetnine, papir, pisarniške in šolske potrebščine itd. — Sprejema naročila na domače in inozemske knjige in časopise. Zaloga igralnih kart In raznovrstnih rabljenih garantirano pristnih poštnih znamk za nabiralce. Pošta BELflCERKEV išče sela-pismonošo Prednost invalid-rokodelec. Nastop takoj! loterijske številke. Gradec, 28. avgusta ř) 38 24 78 70 Pozor I Pozor I Naročite si BARVO in barvajte si satni platneno, volneno, svileno in staro obleko, katera potem zgleda kakor nova, ter pobarvajte si delavne srajce, da si prihranite milo. Barva se dobi sledeča: črna, modra (plava), rudefa, zelena, rujava, siva In lila v zavitkih, sedaj Se po 60 vin. — v trgovini barv za obleke KARL LOIBNER pri „zvoncu" - CELJE. Za eno žensko obleko je treba 7 zav. barve za en ženski predpasnik 2 zav. barve za eno žensko bluzo 3 zav, barve Vsak si lahko brez muje barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo I RazpoSija se po poStll Daj nam mir, Gospod! Pesem za tri ženske glasove in orgle — se dobi pri S. ravnatelju A. KOSI-ju, SrediSče (Staj.) Partitura 80 h, pevska part. 30 h. Kumin, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline iia debelo in ihobno, kupuje = ;;Herba" - zadniga za vzgojo in izkoríščevanje zdravilnih rastlin, koienja in sadežev - zo. j. ZAGREB, Jurišićeva ulica št. 18. - - Ponudbe z vzoici in cenami, - -