Doienjfike Novice ixlmjajo vsiik intrtek ; ako : : je t:i ilau j>raziiik, dan [iO|»rcj. : :
Cena jim je za ceio ieto 8 Iv, za pol leta 4 K. NaroCuiua za NcDičijo, liosiio in dnige evropske države zuaša S"50 K, za Ameriko it'oO K.
Vr« ilopiKtt, tinročiiino in ozdkiiíIh HlirejHiiiu tisliarn» J, Kiajec nasi.
Franjo Neubauer:
Rajski zarji.
Zaklftla sta se noè in mrak, da zarja vei ne vstane, da nikdar soliićni veí junak v svobódni dan ne plane; za vséit'j naj teman zaslor zagrne sreíe jasne zoi'. A Ti si vstala čista, zala in mrak in strah noii iiregnala in Tvoj smehljaj odprl je raj, iz njega pa je zasvetilo kot nikdar prej Ijiibó in milo. Čez svet se je razlU sijaj in vse je Tebe blagroválo ili klicalo Ti Čast in hvalo in klicalo bo vekomaj. Slavé otioške Te ročice, ob zoni skleiiajo so dne, pojó Ti žene in device, niožjé in starčki Te slayé. V življenju sladkem in v trpljenju, v pokojnih dneh, v topov gromenja le eden klic in vzdih udan iz bolečin kipi in ran: „Marija!"
Dogodki preteklega tedna.
Predsedstvo Nai'odnega 3vcta je imelo dne 29. avgnsta svojo prvo sejo. — Občna zbora S. K. S. Z. in „Slovenske Stiaže" se vršita dne 10. septembi'a v Ljubljani. — Vladna pogajaiqa s parlamentarnimi strankami za davčno zasedanje državtiega zbora meseca septembra se nadaljujejo. Nemški narodni svet se je izrekel proti vsaki pre-osnovi ustave, ki bi posamezne narode osamosvojila, in tudi proti vsaki narodni avtonomiji. — Ogrskenni min. predsedniku dr. Wekerleju je cesar podelil briljante k velikemu ki ižu reda sv. Štefana v zahvalo, ker je rešil vprašanje volilne reforuie in
več di'ugih težavnih nalog. — Pravoslavnega nadškofa dr. Repta v Črnovicah je vlada odstavila, ker je za časa tuske okupucije v))eljal molitve za rusko zmago in carja. — Med Nemčijo in Špansko je nastal !'adi podmoi'ske vojne oster spor; Španska je začasno zaplenila vse nemške ladje v svojih pristaniščih in se lioče od-škodovati za španske ladje, ki jih potope nemški podmorski čolni, na ta način, da si prisvoji enakovi'edne nemške ladje. Poslala je Nemčiji v tem zmislu sestavljeno odločno noto. Sedaj se pogajajo. — Italijanski zunanji minister Sonnino, ki je doslej naspi'otoval politiki enterite glede avsti'ijskib Slovanov, je sedaj izpremenil svoje stališče. Najbrže bo odstopil. — Na Ruskem se poloiSaj ni izpremenil. Na stiani boljševiških čet se bore tudi nemški in avstrijski-ogi-ski vojni ujetniki. Boljševiška vlada jo prosila za pomoČ Nemčijo ter so nemške čete zasedle Vitebsk in Smolensk. Čete sporazuma so začele prodirati proti Usuriju. V severnem kavkaškem in jeka-terinoslavskem odseku so boljšcviške Čete doživele poraz in se umikajo. — Na Italijanskem manjši poizvedovalni boji. — V Albaniji so naše čete pod poveljstvom Pilanzer-Baltina iispešno izvršile protiofen-zivo in zasedle Fieri in Berat. Sovj'ažnik se je ustavil zadnje dni med Janico in Vojuso in na južnem del» tomoi'skcga gorovja. — Na Fi'ancoskem se ofenziva nasprotnikov med rekama Scai'pe in Vesle še ni polegla; Nemci se uspešno branijo in le. polagoma umikajo. Posebno ljuto se bore sedaj za Bapanme.
illi smo ŽB blizu honca?
(.NaSa Moa>.)	(Daljo, 12.)
Slika „Apokaliptična zvei'«.
To je bila pictežka poskušiqa za cei'kev, katero pa je.Zvcličar napi'ej povedal svojim učencem, ko jim je razodel prihodnost. Jezus je sedel na Oljski gori sredi svojih učencev, ki so ga vprašali: „Katero znamenje bo za tvoj prihod in za konec sveta?" — Pazite, da vas kdo no
zapelje, kei' mnogi bodo pi'ihajali v luojem imenu, rekoč; jaz sem Kristus; in mnogo jib bodo zapeljali." (Mat. 24.) In zopet; „In mnogi krivi preroki bodo vstajali in zapeljali mnoge." {24, 11.) Sv Luka, 21, 8, še pi'istavi: „Nikar ne hodite za njimi."
Kei' je Gospod krive pi'eroke omenil prve med znaki konca sveta in sodbe, moramo iz tega posneti, kako strašne reČi napravijo v cerkvi božji. Preganjalci respotiiore mnogo kristjanov in še več jih oplašijo, da se potuhnejo ali odpadejo, vendar je vsa ta škoda majhna v primeri z izgubo, ki jo trpi cerkev ob velikih herezijah, ko je prizadetih več narodov in držav.
Sv. Duh je obudil v času prvih herezij velike može in svete nčenike, ki so se ustavljali uspešno tem zmotam v besedi in v pismu, posamič in na cei'kvenlh zhorih, ki so zborovali v teh Časih.
Vendar satan ni odnehal; spoznal je mogočno orožje herezije v boju zoper cerkev, zlasti še. Če državna oblast podpira krivo-verce. Zasnoval je torej novo herezijo tako, da je bila že spočetka združena z državno ustavo in se dosledno razvijala kot zveza cerkve in države v oni in isti osebi. Ta nova herezija je bila I/dam ali Mohamedova vera. Sultan je obenem cesar in papež, duhovni in politični glavar Moslimov. Kako strašno moč je kazal Izlam v boju s krščanstvom več kot tisoč let, nam pove zgodovina teh bojev. Najlepše krščanske dežele je spravil pod svojo oblast, zatrl vero tn cerkev ter zasužnjil narode. Na vrhu svoje moči je grozil vzeti Rim in premagati rimsko-neniako cesarstvo.
Vsi napori krščanske Evrope bi ne bili nič izdali, ko bi Bog ne bil čudežno podpiral krščanske sile v tem strašnem boju.
V naših dneh je Izlam opešat, vsaj v svojih političnih nastopih, dasi se skrivaj širi in ima še veliko moč med divjimi rodovi v Aziji in Afriki. Vedno ga Še drži satan v rezervi.
Da bi Izlam zložej premagal krščanstvo, je satan sejal razpor in razdor med kristjane. Najprej je napravil razkol med iztočno in zapadno cerkvijo, med llimom In Carigradom, takolmenovano shizuîo Grkov, ki še daiulanes ni poravnana. Ta razkol
je Saracenom in Turkom pomagal do zmage nad Bizantinci, Bolgai'i in Srbi in drugimi ki'ščanskimi državami.
Na zapadu so ki'ščanski vladaiji s početka še precej dobro skupaj di'žali, kar vidimo v križarskih vojskah; pozneje pa se je začela tudi tukaj krhati in drobiti edinost.
Popolnoma so razdi'li in razbili edinost ki'ščanske Evrope Luter in tovariši z reformacijo in sledečimi verskimi vojskami.
Ko so stali Turki pred Dunajem, ni nihče — razen Poljakov — prišel cesaiju na pomoč.
Tudi ta protestantovski verski odpad je ostal do našili dni kot odprta rana na ki'ščanskem telesu, ki slabi odpor katoliške cerkve proti satanu in njegovim pomagačem.
Tudi Luter in Angleži so reformirali s pomočjo državne oblasti, zato so imeli obilne uspehe. Razlika med Izlamom in protestantizmom je jia ta, da se je Izlam Šii'il poglavitno s silo in orožjem, lefor-macija pa je imela tudi tu svoje ideje In načela, ki so vidivala na ljudi. Zato so se Izcimili iz protestantizma pozneje janze-nizem, febi'onianizem, jozetinizem In tako-iiiienovana prosveta.
Med katoličane je končno prišel ta uporni duh kot liberalizem, ki se razvija v razne oblike in stranke.
Tem nasproti je cerkev krepko na-stopilla zlasti ob času križarskih vojsk in pa s svojo sholastično vedo na verskem in modroslovnem polju.
Reformatoiji so izrabljali razne napake v ccrkvenem življenju, da so z njimi opravičevali svoj hoj proti cerkvi. Deloma je bilo res marsikaj nerednega med katoličani, in cerkev je skušala z novimi postavami in sklepi cerkvenih zborov take napake odpraviti in nravnost zholjšati. Lepe uspehe so dosegli povsod, kjer so poslušali njen glas in se ravnali po njenih ukazih. Dekreti zbora tridentskega so pravi vir reda in zdrave discipline cerkvene za vse čase in kraje. Ta druga herezijska doba jo bila mnogo strašnejša po moči In obsegu od one prve na vzhodu, zato je tudi veliko več škodovala krščanstvu kot
Iz dnevnihti slovenshegs MiM v svBtauni vojni.
Po dncvttlhu f ]anha Muha.	(lo.)
V kavarnah smo dobivali kavo z najfinejšim belim kruhom. Če bi v naših krajih zahteval kaj takega, hi se mi pi'av široko smejali. V tem obzira je velikanski razloček med Avstrijo in Ogrsko.
Omenim naj še nenavaden dogodek, ki se je pripetil na nekem kolodvoru, kjer smo imeli daljši odmor. Neki korporal je zapustil postajo in jo mahal proti vasi, kar pa je bilo prepovedano. Za opomin straže se ni zmenil, in ko ga je ,posten' hotel zadi'žati, je nastalo ruvanje. Hitel sem tja, a že je sirovež ležal na praporščaku Kuntarl in ga davil. Na moje klicanje je takoj prihitelo nekaj mož, ki so korpoi ala potegnili proč. Otepal in suval je oki'og sebe, kakor blazen. Poklicali smo poveljnika straže, da odvede divjaka, ta pa je še enkrat krepko udaril Kuntaro in hotel
skočiti na njega. Hoteli so ga zvozatl, a korporal je besno tolkel okrog sebe, kakor zverina. Konečno je bil vendar pri volji, da gre. Prihitel je tudi štacijski poveljnik, nakar so zločinca odvedli po zasluženo plačilo. Nekega drugega korporala, ki je to sirovo početje odobraval, so istoko odvedli.
Peljali smo se po nezmerni ogrski planjavi dalje proti vzhodu. Kar smo zapazili v daljavi majhne gričke, ki so se polagoma večali, ' kakor bi rastll iz tal. Dospeli smo v široko dolino, ki se polagoma zožuje in preide v ozko sotesko, koder se vije železnica ob reki Tisi. Po petdnevni vožnji smo 1. julija izstopili v Delatynu, kjei' je dobilo moštvo menažo, potem pa počivalo na nekem travniku.
Itoji v Karpatih.
Popoldne ob tieh smo oilkorakali iz Dclatyna în proti večern smo dospeli v vas Oslav Bialy. Po večeiji smo bili zopet pripravljeni za odhod. Prihajale so naitireČ čudne vesti. Po cesti skozi vas se je urno
in nepretrgoma pomikal naš tren — nazaj. Zdelo se mi je, da je nekje sovražnik predrl našo fronto. Začasno smo dobili povelje, naj zasedemo hribček in bregove vzhodno od vasi v slučaju, če bi sovražnik predrl. Ljudje so polegli v popolni opravi s puškami v rokah. Ob eni ponoči sta prišla podpolkovnik Alpi in njegov adjutant ter poklicala stotnijske poveljnike. Takoj sem vedel, da se nekaj kuha. In res, podpolkovnik Alpi je izdal povelje za napad, Na vzhodu od nas je namreč sovražnik potisnil neko našo armado nazaj čez Prut. Naša naloga je bila, zgrabiti tega sovi'ažnika v bok. Še do dneva je bilo treba priti do tja, ali vsaj v gozd. Hipoma je bilo vse na nogah, in odrinili smo v temno nofS.
Nedaleč od vasi smo se ustavili in odšli dalje šele, ko se je jelo daniti. Pot ni bila prav dolga, vendar utrudljiva, ker stiio hodili Iz d(dine na hrib, s hiiba v dolino* itd. 01) devetih smo se postavili v skupine in razposlali patrulje, ki so se tn In tam kmalu spopadle s kozaki. Oki'og poldneva smo pričeli prodirati. Na levi od
nas je bil L bata\ion, na desni pa domobranski polk št. 4. Kmalu smo naleteli na sovražnika in ga pregnali. Ustavil se je sicei- še nekaterikrat in nas močno obstreljeval, pa vselej smo ga pognali dalje. Podili smo ga po soteski preko ceste in Čez neko vodo. Nekateil oddelki so ga hoteli zasledovati dalje, a ni šlo. Ustavili smo se ob cesti in se zakopali. Sovražnik se je zakopaval pred mojim levim krilom in pred 2. vodom kakih sto koiakov od naše rojne Črte. Ponoči nas je nadel s silnim infanterijskim ognjem In s tremi strojnicami, a smo ga si'ečno odbili. V naši bližini so imeli Rusi dve bateriji topov, a so streljali z njimi preko nas daleč nazaj. Noč jo bila nepopisna. S svojim slugo Ivanom sem ležal v izkopani jami, spal pa nisem skoraj niČ, zakaj zelilo me je, pa tudi napadi so ae ponavljali vso noč in ves naslednji dan.
Dnigi večei'nas je sovražnik še srditeje obstreljeval, mi pa smo mn tudi dobro odgovarjali. Ruske in naše strojnice so i'agljale, da je bilo strab, Pidožaj je bil že nevzdržljiv, zato smo ob eni po polnoči dobili pove^je,
stare herezije. Na ta 6as se ozira dragi oiioinin Gospodov (Mat. 24, 11): „Iii mnogo krivih prerokov bo ostalo in zapeljali bodo mnogo ljudi."
Ker 8kui)iia borba Izlaina in protestantizma ni udusila cerkve, pripravlja satan nov napad in zbira za ta boj nove čete, Vse skušnje preteklih Sasov bofie porabiti in novih zvijafi poiskati, da se mu vendar končno posieňi řloveStvo odtrgati od katoliške cerkve in sploh od ki'sëanske vere. Glavno vlogo bo igrala v teni zadnjem boju brezrerska državna sila, katere simbol je apokaliptična zver.
Jugoslavija.
Po napevu: *Regiraent po cesti gre>.
Z lepo pesmico na dan naj doni čez hrib in plan: Živi, živi Jugoslavija, vsak Slovan Slovan te rad ima.
Živi, živi Avstrija in ž irjo Jugoslavija, Živi, živi dobri cesar naš, ki gorko srce za nas imaS!
Jugoslovan je naš brat, naj bo Srb ali Hrvat, živi, živi lepi skujini dom, neprijateljem pa vsem polom !
Jugoslavija naš sČit Avstriji bo ti'den zid, naj te prihrumi kdor kol' nad njo ta razbil si bo ob njem glavo.
Vse slovenska naša kri za pravico nam gori. Složno zbrani dobro pazimo,
da nasprotnike porazimo. *
(To pesmico nam je poslal kmečki fant Lndovik Komljanec s pripombo, da jo ljudstvo sploh prepeva na Bački in okolici. On upa z njo ustreči tudi drugim vrlim Slovencem, zato nas je prosil za objavo. Op. ur.)
Dopisi.
Iz št. Jerneja. Lepo je bilo. Oh, kako je bilo ganljivo I Tako so šepetate množice, ki so se v pondeljek 26. avgusta vračale od lepe slavnosti iz Novega Lni da. Ta dan 30 namreč presvitli knez in Škof ustregli splošni ljudski želji in pi vi opiavili na Mariji posvečenem kraju sv. daritev. Ob 8, uri se je razvita iz župne cerkve veličastna mirovna procesija. Deset duhovnikov je obdajalo Presvitlega, zadej in
spredaj pa je šla številna pisana množica; kmetje, civilisti, vojaki. Mej potjo je bilo postavljenih pet slavolokov s primernimi napisi. Eden teh se je primerno namenu nase pobožnosti glasil: Izprosi Ini-ška Mati Ti — nam zmago nad sovražniki!
Ko sitio dospeli mej molitvijo sv. rožnega venca ter pevanj(;m litanij v Rakovnik, kako diven pogled! Tisočera množica je že bila razvrstena po serpentinah oltrog Marijine kapelice; nekatei'i so zlezli celo na drevesa, kakor evangeljski Oahej, ker vsak bi bil rad videl višjega Pastirja in čnl iz njegovih ust bodi'iliie l)e,sede, Škoda res, da ni bilo navzočega nobenega fotografa, ki bi nam bil ohi'anil to lepo podobo! — Prevzvišeni imajo najprej v srce segajoč ognjevit nagovor, nakar je sledila prva sv. maša v našem Lurdu. Mej sv. mašo je kaj pi'ecisno popeval cerkveni zbor, pomnožen z gg. duhovtiiki-pevci. Ko bi bil še pokojni g, nadučitelj Iv. Saje živ, samega veselja bi se mu bilo topilo srce. Dasi je v Rakovniku prostor bolj stisnjen, vendar ni bilo pri tri- do štiri tisoč brojeČi množici ni najmanjše zmešnjave, Moštvo naše požarne hrambe je vzdržavalo vzoren red. Čast in hvala ji za to!
Iz Mirtiepeči. Dne 26. avgusta ob 1, ari po noči so na cesti pod sv. Ano ustavili trije postopači najbrž dezeilerji posestnika Franceta Zupančiča iz Gradišča (VrbpeČ), ko je Šel na travnik h koscem, z vprašanjem, kdo in kam gre in kaj ima. Z zvijačo se je rešil iz njihovih rok, za-ti'jiijoč jim. da je reven izstradan vojak in gre proti Št. Pctrti, na kar so ga pustili na miru. Dne 28. avg. pa se je zatekel z večernim vlakom neki drugi dezerter mlad krepak fant v Mirnopeč in pri go-stilničai'ju g. Potočarju naročil si pijače. Gostilničarju se je sumljiv dozdeval ta Človek, oblečen v civilni obleki, le hlače in obutalo je imel vojaško; na vprašanje kam gre, odgovori, da gre konje kupovat v eno vas pii Novem mesta, katei'e ni vedel imenovati, in da ga po.šilja očc. Gostilničar skoči skrivaj po oi'ožnika, ki takoj pride in ga odvede v pisai'no, kjer ga zasliši in kmalu spozna, da ima navadnega dezerterja pred set)oj. Imel je sehoj okrog 900 K denai ja, v nahrbtniku so našli gorenjo vojaško obleko in bajonet. Orožnik ga je takoj uklenil, ker se je zelo branil, in ga hoče peljati v zapor v neko staro zapuščeno ledenico; a na cesti naenkiat uide in zgine kakor kafra. Po dolgem iskanju ga najdejo pod Novljanovini kozolcem in ga odvedejo v zapor. Di'ugo jutro ga orožnik zopet izpi'ašnje kdo in odkod da je, potem pa zopet pdje v zapor v ledenico, da ga zvečer odpelje proti Ljubljani. Toda naenki'at se zve, da je ta tiček ušel iz ledenice, kjer je ti'lili sti'op
predli in ušel proti hosti, odkoder je osle kazal Mirnopečaiiooi, ker imajo tako moderne zapore, Orožništvo se je takoj podalo na lov in ga je po vsti'ajnem zasledovanju prijelo nekje pri Žužemberku, kjei' je sedaj v varnih zaporih. Sploh pa mora biti vsled vednih tatvin in ulomov dovolj takih tičev v naši občini, kjer je vsled hoste na olieh straneh železniške proge dovolj primernih skrivališč in trelja bi bilo saj še tretji-ga oi'ožnika na tukajštii postaji, kajti dva oi'ožnika nikakor ne moreta biti kos tako mnogim tatovom.
V tukajšni občini precej hudo razsaja griža, zlasti v Biški vasi, kjer skoj'o ni hiše, da ne bi imeta bolnika enega ali pa še več; napada odraslo in otroke, katerih je v-mesecu avgustu umrlo devet. Kakih varnostnih odi'edh do sedaj ni bilo menda ti'eba.
Poi'očil se je dne 1. avgusta narednik g. Bartol ZupatičiČ, doma iz Št. Jerneja, z g. Terezijo Smi'ke, posestnico "in šiviljo v Mirni peči. Zupančič jo bil nekdanji mizarski učenec in pomočnik pri g. Antonu P(rt.očarju v Malem Vrhu in se je nahajal od začetka vojske do sedaj nepretrgoma na liojnih črtah v Galiciji in na Laškem ter ostal vedno zdi'av în čvrst. Vsled svoje velike hrabrosti si je pridobil pet odlikovanj. Želimo mu v novem stanu obilo sreče in blagoslova !
Porotne obrovnovB V Hovem mestu.
II.
20. avgusta 1918 pa ste se vršili obravnavi radi hudodelstvu tatvine.
Na zatožni klopi sedel je cigan Jože Kovačič po domače „Jožko", rojen 1.1862 pri Škocjanu. Obtožnica ga dolži, da je v noči 17. na 18. malega travna 1918 vlomil v zaklenjeno hišo Janeza Selaka na Dobravi v namenu, vzeti tujih pi'emakljivili in zaklenjenih reČi nad 2000 kron, a se ta tatvina le radi tega ni dognala, ker je tnj zadržek vmes iirisel,
Dne 17. malega travna tega leta je ta cigan popival s svojo družino pri Selaku. Ogledal in priučeval si je hišne razmei'e. Še isti večer je vlomil, ker se mu pri vratih ni posrečilo, pi'i kuhiiqskem oknu. Z drogom je izdrl mrežo in zlezel v kuhinjo in odtod v gostilniško sobo. Poskušal je odpreti kredenco in vže odprl en predal steklene omaiice. V tej omari je imel Sidak kritični večer 5 do 6000 kron gotovine; in ravno ko je začel odpirati ta predal, kjer je bil denar, so se zbudile hčerke, prižgale luč in videle skočiti iz sobe v vežo tega cigana. Kakor vsak cigan taji dejanje, tudi ta. — Porotniki so jim stavljena vprašanja po-ti'dili in sodni dvor je obsodil obtoženca radi hudodelstva poskušene tatvine v dveletno težko ječo, dopolnjeno in poostreno z enim trdim ležiščem vsaki mesec.
In popoldne:
Ema Plevanič, lojena 18. aprila 1894 v Leskovcu, katero je obtožnica dolžila hudodelstva tatvine, storjenega s tem, da je dne Í0. aprila 1918 v Leskovcu vzela Mariji Arh 3800 kron.
30. aprila tega leta je Šla Arh na Rako hirmo vezat. Doma je pustila ob-toženko, da bi pazila na otroke. To priliko je porabila obtoženka in vzela iz nezaklenjenega kovčka listnico, v kateri je bilo najiuanje 3800 kron. Za vkj'adenih veČ kot 1200 kion si je nakupila obleke in drugih stvari. Ohdolženka dejanje {n'izna in pravi, da je zato uki'adla, da si je kupila obleko in da je ravnata v nepremagljivi sili. — Sodni dvor je sklenil, da obravnavo preloži in poizveduje o zagovoru radi nepremagljive sile.
Gospodarstvo.
iz koledarja za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju za mesec september. 1. Nadaljevanje opravil prejšnjega iiieseca izvzemši točko 5. 2. Nastavljanje goseničjih pastij, da polovinio jabolčnega cvetodera, ako jih nismo nastavili že prve dni meseca malega srpana in lovili vanje jabolčne končlče. — J. Klemenčič — Umno sadjarstvo.
Vrednost avstrijske krone je začela zopet padati napi'am tujemu denarju. Na devizni centi'ali na Dunaja seje notiralo: nizozemski goldinar 517'50, berlinska marka 167'20, švicarski frank 261-50, švedska krona 355-50. bukareški lev 1 ] 0'50 in bolgarski lev 127 50 K. — Dne 12. avg. je na dunajskem trgu poskočila cena nemške marke, za katei'o smo plačali pred vojno 1 K 17 v do 1 K 19 v, na 1 K 65 vin. Švicarski fiank je stal 2 K 50 v, to je fi'ank, za katerega smo plačali pred štirimi leti 95 vinarjev. V Berlinu dobimo sedaj za krono 00 pfetdgov, v mirnem času 85. V Ciiribii nam dajo za avstrij.sko kioiio 38 centiiiiov, pred vojno 1 K 5 v. Vzrok take vrednostne izgube tiči v preveliki množini papirnatega denarja, katerega posledica je tudi neznosna draginja.
Veliki dolgovi. Ameriški zakladni urad je posodil Angliji zopet 400 milijotiov dolarjev. Anglija je dolžna sedaj Ameriki skupno 3725 milijonov dolarjev. Vsi dolgovi zaveznikov Zdi'uženim drŽavam znašajo l)a 7092 milijonov dolarjev.
Cene premoga se bodo povišale za 20 v za 100 kg. Lastniki premogovnikov so tiapravili toza<ievno vlogo na ministrstvo za javna dela, v kateri se sklicujejo na dejstvo, da so zopet poskočile cene živil, posebno kruha, vsled česar so se morale povišati tudi mezde. Radi zvišanja cen premoga so se že pi'ičela pogajanja med lastniki premogovnikov in vlado.
naj se umaknemo nazaj na hrib. Pametno! Toda umikanje v temni noči med žvižga-iijem krogelj je bilo vendar nekaj strašnega. Kamor aem se ganil, sera se izgubil. Vrbu-tega smo bili trudni, zaspani, žejni, lačni. Že se je svitalo, ko smo zasedli nove postojanke. Treba se je bilo zakopati, a ljudje 80 kmalu čisto odnehali z delom ter same onemoglosti pospali. Pogled na to izči pano moštvo je bil žalosten. Okrog aebe sem zrl same suhe, blede obraze z udrtimi očmi. Nič Čudnega; saj smo v treb dneh dobili le enkiat slabo, ki.slo menažo in enkrat kruh. Šete zvečer tretjega dne je došla menaža za Častnike in za moštvo. Hvala Bogu, bila je res izborna. Vsakdo je dobil tudi kruha, čaja in cigaret. Ljudje so se dobi'0 podprli in so se zopet lotili dela. Pridno so rili v zemljo tei' gradili žične ovire. Moje stanovanje je bilo v jarku, ki je bil izkopan za bukovim Štorom. To luknjo so mi fantje pokrili z debelimi bukovimi hlodi.
Še predno smo prišli v te postojanke, je imela naša stotnija precej občutne iz-
gube, namreč 4 mrtve, 12 i'aitjencev in več bolnikov. Tu pa sta ■ 6. jnlija padla pri mojem vodu Poljak Kutny in Ijojze Kastelic iz Bi'šljina pri Novem mestu. Ta je bil torej moj ožji rojak in prav priljubljen fant.
Opazili smo, da se je cela vrsta Rusov zakopala prav blizu naše rojne črte. Neprestano so nas obstreljevali, mi pa smo jim krepko odgovai'jali. Drugi dan popoldne so nas še srditeje obdelavah, vrgli so proti nam nekaj ročnih granat in s „htu'a" klici so hoteli udreti v naše postojanke. Z živahnim streljanjem smo ta na.skok vendar odbili.
Ob 5. popoldne se je morala vsa naša brigada pomakniti za nekaj tisoč korakov nazaj. Že smo se hoteli zakopati meneč, da bomo tam ostali, kar smo dobili povelje, naj odrinemo dalje. In kako je to šlo, šlo! Človek si umikanja (Uiickzng) paČ ne more predstavljati. Če ga ni sam doživel. Di'seli smo v dolino, korakali na di'ugi strani zopet na hrib ter konečno dospeli na planoto, odkoder smo videli v dolini pod seboj reko Prut. Spustili smo se nizdol, in zdaj se
je zgodilo. Cesar sem se že prej bal: vsa stvar se je pretrgala. Ko smo prišli v dolino, sem zvedel, da so spredaj izgubili zvezo. Pretrgano je bilo spredaj, pretrgano zadaj. Kam pa zdaj? Po nekih sledovih smo jo mahali proti Prutu, Blizu reke smo naleteli na domobranski polk št. 4, ki se je Kbiral ob Prutn. Javil sem se poveljniku ter ga naprosil, da se smem s svojo druhaljo začasno njemu priklopiti. Počasi sem zbial izgubljenih ovac našega polka za eno stotnijo.
Zdaj je bilo treba prebresti reko Prut. Nekateri so se sezuli, drugi pa smo kar obuti gazili po vodi, ki nam je segala do pasa. No, kaj takega še tudi nisem doživel nikoli poprej.
Na glavni cesti smo zavili proti vasi Lancin, kjer smo naleteli na poročnika JuikoviČa in praporščaka Kuntai'o, ki sta štela glave svojih dragih in se „kunštvala", kam [laj bi se ol)rnila. Iz vasi sta pi'išla še praporščaka Kern in Podgornik tudi s Četo izgubljenih ovac. Patrulja, ki smo
jo poslali na poizvedovanje, se je kmalu vrnila, a o domobi'anskem polku št. 27 ni vedela ničesar povedati. Dobro uro smo počivali, potem pa smo jo mahnili proti vasi Krasno. Danilo se je že, ko smo pri-romali tja. Le s težavo smo našli stottnj-skega poveljnika, ki je bil že v postojankah daleč od vasi.
Ljudje so se na begu močno utrudili, vrhutega so bili tudi lačni in zaspani. Menaža jo sicer kmalu došla, a je bila skoi'aj neužitna. Edino kava in kruh sta nas podprla.
Deset dni smo ostali v tem kraju Strelske jarke, ki so bili že prej kaj dobi'o urejeni, smo v tem času poglobili, v sprednji steni izdolbli vzvišene votline za slučaj povodnji, izpopolnili varnostne naprave proti Šrapneiam, zgraditi žične ovire itd. Vse to smo delali ponoči, ko nas sovražnik ni mogel preveč nadlegovati, podnevi pa so ljudje večinoma spali. Razun onih, ki so imeli službo, so vsi vojaki ležali zleknjeni v jarku, .in solnce se je upiralo vanje, da so so kar potili.
Jesensko sadje pod zaporo. 0(] dne
1. oktohra f, 1. dalje bodo jabolka, hniške iit češpljo pod zapom iik se te vrste sadja sploh lté bode smelo piosto prodajati, oziroma kupovati, marveč se v to svrlio ustanove po vseh deželah posebne nakupne organizacije. Po pošti bo dovoljeno pošiljati le do 20 kg navedenega sadja. Zapora bo seveda zopet povzročila, da bo sadje postalo redkost, ki jo bomo videli le, kadar bomo šli na deželo.
Najvišje cene za vžigalice. Izšla je ministrska naredba, ki določa za posamezno škatljico žvepljenk 10 vin. Gotovo bo sedaj naenkiat zadosti vžigalic, ker so že čakali tovarnarji, veletigovci in prekupci na višje cene ter so vžigalice zadrževali.
Prodaja tobačniti nadomestkov. Od 1. avgusta 1918 naprej je prodaja tnbainih nadomestkov zasebnega izdelka dovoljena le prodajalcem tobaka in mora od tedaj iiaprej vsak zavojček biti opremljen z nradnt) zaporno znamko. Prodaja tobačnih nadomestkov brez uradne zaporne znamke se smatra od 1. avgusta naprej kot doho-darslveni prestopek. Tudi izdelovanje tobačnih izdelkov je dovoljeno odslej le s privoljenjem finanine oblasti. Sploh smejo biti v prometu le nadomestki in pridatki za rezan tobak, ne pa za smotke ali cigarete.
Slaba letina, Skoro ves mesec avgust smo imeli deževno vreme, nalive in po-vodiiji. Škoda na polju je velika. Ki'ompir gnije, posebno v nižinah, istotako fižol, snopjo plesni in poganja, proso in ajda sta poteptana k tlom, koruza, ki je lansko leto ob sedanjem času že lepo zorela, je Še po-pohioma nežna in zelena. Najslabše pa je z vinogradi. Plesnivec že močno napada grozdje, ki je Še veňinoma trdo. Na mnogih krajih je od dolgotrajnega deževja začelo lepo grozdje pokati in gniti. Če ne bo september prinesel boljšega vremena, bo letina slaba, vino pa kislo. Poginilo je mnogo otave, ker je kar 14 dni lil dež po njej, kjer je bila pokošena alt na kupih. Povodeiij je poplavila v dolinah kar cele travnike in njive.
Raznotero.
Kakšna Je španska bolezen? ICo se
je ta bolezen Že tudi v naših krajih prav udomačila, jo je treba pi'av poznati, da ne postane končno preilizna in smitno-nevai'iia. Španska bolezen je sicer novo ime, ampak stara bolezen. Leta 1888 Je ležalo vse od bolezni, kateri so rekli : „iiiHueiica" — besedo so sprevrgli Ljubljančani v „flanelca". Bolezen ni opasna, nerodno je pa, da obleži naenki'at toliko ljudi in pride tako otežkočeno obratovanje, kar je posebno v vojnem času velikega pomena. Bolezen ležt v zraku, zato je težko, ker se nimaš kam ogniti. Človeku je, kakor bi ga kdo nabil; glava ga boli, kuhata ga mraz in viofSina, usta ima suha, v Črevah nui ni nekaj prav. Spanje pa beži ; ko zapre oČi, ne zaspi, pač ga pa mučijo prikazni in slike. Bolezen traja, kakor je človek manj ali bolje razpoložen zanjo. Zdaj je slabo to, da smo vsi opešani, torej nimamo prave odporne sile. Bolezen ima značaj vročinske bolezni. Nevarna ni, vendar opozaijajo londonski zdravniki, da naj se vleže bolnik, kadar jo občuti, ker postane poprej nedolžna bolezen opasna, Če je zanemarjena in se ji pridruži otrpnjenje tilnika in pljučnica. Navadno ae vrti bolniku tudi v glavi. Tedaj je čas, da gre v posteljo. Z jedjo ga ni treba siliti, je najbolje, da se želodec , izčisti. Dober je mrzel bezgov čaj, lipov čaj z mlekom in medom. Malo prave črno kave s knmino dene dobro. Češplje, sadni odcedki, so dobri, a le pi'av po malem, ker ima Črevo i'azpoloženje, da ga kmalu kaj napeiga. Posebno dobro zdravilo, ki te obvaruje te bolezni, je, če poješ vsak dan par strokov Česna. Bolezen se mora izpotiti, bolnika pa je treba utiiiti dvakrat na dan hitroma z uirzlo vodo. Okno pa
mora hiti no5 in dan odprto, pihati pa ne sme ravno v bolnika. Čist zrak je prvi pogoj, da ozdravi bolnik kmalu in do dobi'a, umivanje ali kopel mu spravi strupeni pot raz kože. Prepoteno perilo vizi v vodo. Mokre odeje obesi na solnce. Bolniku olajšaš glavo, če mu navežeš mete na čelo in noge. Marsikateremu bolniku je že pomagala melisna kopel za noge.
Miru še ne bo. Londonski list „Morning Post" objavlja dopis iz Vašingtona, ki se bavi z nuienjem nierodajniii ameriških kiogov o mirovni konferenci. V dopisu se pravi: „Da pride do mirovne konfeience, je treba, da se izpolnita dva pogoja: ali zmaga Nemčija, ali pa da zavezniki, izgubivši upanje, da bi mogli priboriti popolno zmago na bojišču, začno diplomatska pogajanja. Toda tukaj se ne veruje niti v eno niti v drugo teh dveh možnosti. Po amerikanskem mnenju se bo Nemčija udala, ko bo poražena in ne bo več mogla nadaljevati vojne, in zavezniki objavijo potem svoje pogoje, po katerih bi bili pri-pi avljeni ustaviti boj. V tem slučaju pa je mirovna konfei'enca nepotrebna. Nemčija ali sprejme pogoje, ki seji bodo narekovali, ali pa bo še bolj kaznovana. V prejsnih vojnah so se vi'šila mirovna jtogajanja vsled že^e, da se s premagancem vzpostavijo zopet prijateljski odnošaji. Kar se tiče Amerike, ne goji take želje in ne misli, po vojni pozdraviti več Nemčije kot prijateljice ter obnoviti ž njo odnošajev. Nemško blago ne najde potem več v Ameriki dobrega tiga in neínško ime ne bo pi'iporočilo za prijateljstvo, kakor je bilo pred vojno. Ker stvari tako stoje, se ponavlja vprašanje: Čemu potem nesmiselni razgovoii o miiovnl konferenci?
Mir bo! Fiancoski min. predsednik Clemenceau je pred svojim odhodom na fi'onto izjavil: „Vojska bo končana, še predno se bo začelo novo leto!" — To vse tako nekako doni, kakor vremenska pro-rokovanja v Dol. Novicah.
DomaČe in tuje novice.
Obletnica kronanja papeža Benedikta
XV. V torek 3. septembra se je obhajal po celi katoliški Cerkvi pri svetih masah spomin na slovesno kronanje sedanjega Svetega Očeta papeža Beneilikta XV. Slovesna oliletnica, ki jc odslej zai)ovedana za celo Cerkev, se bo obhajala za ljudstvo prihodnjo nedelo, dne 8. septembra s pri-mej'nim cerkvenim govorom, slovesno sveto mašo in zahvalno pesmijo. Ta slovesnost se bo odslej obhajala po vseh katoliških župnijah vsako leto. Prav je tako. Če praznujemo rojstne in godovne dni svetnih vladarjev, Če ob obletnicah, ko so nastopili vlado, molimo zanje, da jih božja vsemogočnost varuje in nas usliši na dan, ko kličemo k Njemu, koliko bolj potrebno je, da dvignemo ta dan svoja srca in svoje roke kvišku in prosimo, naj Vsemogočni Svetega Očeta obraiga in osrečuje na zemlji in ga ne da v roke njegovih sovražnikov,
Odlikovanje. Č. g. Jakob Mejak, vojni kurat v rezervi, je odlikovan s Franc Jo-žefovirn redom z vojno dekoracijo, — Čast!
Pastoralna konferenca za novomeško dekanijo bo v sredo, 2. oktobra v proštiji.
Cerkveno opravilo na Trški gori bo na Male mase dan, ki pade letos na nedeljo 8. septembi'a, kakor druga leta, Pi'ed pi'aznikom ob šesti uri popoldne začetek. Na pi'aznik prvo sv. opravilo ob 7. uri, drugo ob 11. uri in popoldne ob 3. uri litanije. Častilci Marijini, pridite mnogoštevilno na peti vojni romarski shod na priljubljeno Trško goro in izpimimo si pri Mariji, Pomočnici ki'istjanov, toliko zaželjeni mir.
Mestna hranilnica v Novem mestu,
V mesecu avgustu 1918 je 129 strank vložilo 261.096 IC 39 vin,; 169'strank vzdignilo 247.291 K 35 vin,; torej več
vložilo 13.805 K 04 v; 1 stianki ae je izplačalo hipoieČnib posojil 4.800 kron; stanje vlog 7,079.833 K 36 v; denarni promet 1,506,652 kron 53 vin.; vseh strank bilo je 597.
Vabilo na občni zbor kmečke zveze za novomeški sodni okraj, ki se vrši dne 9. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne na zgornjem vi'tu g. župana Zurca v Kandiji, v slučaju neugodnega vremena pa v občinski pisarni v Kandiji, s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboia. 2.) Poročilo načelstva. 3.) Poročilo tajništva, 4 ) Poročilo blagajnika. 5.) Volitfiv novega odbora. G.) Slučajnosti. Ako ob napovedani uii občni zbor ne bi hil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom diug občni zbor, ki veljavno sklepa brez ozira na število navzočih članov, — Kmečka zveza za novomeški sodni okraj, 2. sept. 1918. — Anton Kastclic, t. Č. tajnik.
Pričetek šolskega leta na novomeški gimnaziji. Vpisovanje v prvi razred bo v ponedeljek, dne 16. sept, od 9. do 12, ure dopoldan, sprejennii izpiti pa v torek, dne 17, sept, od 9, ure dalje. — Splošno vpisovanje učencev v ostale razi'ede (IL do VIII.) bo v torek, 17. sept, od 9, do 12. ure dop., ponavljalni izpiti 16. in 17, sept.— Slovesna služba božja bo v Četitek, dne 19. sept oh 9. uri v frančiškanski cerkvi. Vpisovanje, ponavljavui izpiti in poučevanje se bo vi'šilo vse v novem ginni. poslopju ob Ločenski cesti. Natančnejša oznanita so objav^ena istolam na uradni deski v glavni veži. — če bi se radi nepričakovanih ovir moral jiričetek šolskega leta zakasniti, se to pravočasno objavi v prihodnji številki Dolenjskih Novic.
Bolezen v Novem mestu in okolici.
Po mestu lu'idno obiskuje španska bolezen kar po cele družine skupaj. Meščani se je ztiajo dobro otresti, ker snntnih slučajev še hvala Bogu ni bilo. — Po okolici pa razsaja griža in straši staro in mlado, se vsiljuje prav povsod in postaja celo nevarna.
Prerana smrt je pretrgala nit Življenja gospej Anici Prijatelj roj. Pei'ko, soprogi c. kr. profesorja iz Gorice, ki je sedaj stanovala s svojim gosp. soprogom pri svojih roditeljih v Kandiji štev, 23. Podlegla je španski bolezni vsled nastale pljučnice ter dne 3. septembra po ki'atkem in mučnem trpljenju izdihnila svojo blago dušo, stara šele 33 let. Pokopana je na novomeškem pokopališču. Rajnki bodi ohranjen najbo^Ši spomin. Prebridko prizadetim naše sožalje.
Usmiljenim srcem priporoča „Slovenec" družino, katere stariši so bolni in nesposobni za vsako delo. Pet otročičev je pa še niajhniii, lačnih in brez obleke. Podpore nimajo od nikoder. Darila so pošiljati naravnost pa uredništvo Slovenca v Ljubljano. — Ljudje ne vedo kam z denarjem, kupujejo velikanska posestva in podjetja, samo da se znebijo denaija. — Usmilite se revežev, posebno ubogih družin, z večjimi svotami, pa bodete imeli najboljše naložen denar proti visokim obrestim za čas in večnost!
Prememba posesti. V „Slovencu" čitamo, da je kupil veletovarnar, g. Karol Pollak iz Ljubljane Kneippovo zdravilišče in znano Kecelnovo pristavo v Kamniku in vilo „Tberesienheim".
Darovi za slepe vojake. Prečast. g. župnik Peter Lika)', Gore nad Idrijo, je daroval 50 K za vboge naše slovenske slepe vojake s posebnim pozdravom na našega dolenjskega rojaka Fr. Medleta. — Neimenovana 6 K. — Bog povrni tisočkrat!
Več učiteljev! Med desetimi učiteljskimi osebami najdemo sedaj komaj enega moškega. Koliko jih je že padlo za domovino, koliko je ujetih, ranjenih in pogrešanih, ve Bog sam. Učiteljskega naraščaja je le malo. Zakaj bi ne bili oproščeni vsi učitelji vojne službe? Kaj bo z mladino? — Glavni vzrok pomanjkanju učiteljev pa ne
bo toliko v vojski, kakor v bei aški plači, katere je deležno učiteljstvo. Odpomoč jo: Več, in vzvišenemu učiteljsketiiu stanu do-stojnejše plače, pa bo tudi vSč učiteljev!
Šolske ki\jige dražje! Naučno ministrstvo je dovolilo zvišanje cen za .šolske knjige novih izdaj in sicer za 50%. Nove zvišane cene morajo biti označene na vsaki šolski knjigi nove izdaje.
Nove pisemske znamke, ki so stopile v vezavo s 1. septembrom t. L, obsegajo naslednje vrste: 1.) znamke v rdečetit tisku na rumenem papirju z orlom po 1 krono; 2.) navadne dopisnice po 10 vinarjev in dvojiiate dopisnice po 10 + 10 vinarjev za tu- in inozemski promet; 3.) zalepke po 20 vinarjev. Dosedanje dopisnice po 8, oziroma po 8 -I- 8 vinarjev, se morejo porabiti, ako se dolei)ijo znamke po dva vinarja, V to sviho se morejo rabiti tudi ti'ikotne znamke, ki so bile ukinjene, a pridejo v svrho olajšanja prometa zopet v prodajo. Razen tega se izdajo znamke po 5 vin., 10 vin., 1 krono in dva vin., da se z njimi dopolnijo dosedanje poštne pristojbine.
Napad na Lenina in na ljudskega komisarja Urickija. V Moskvi se je dne 30. avgusta zvečer izvi^šil napad na Lenina, ko je zapuščal delavski shod. Dve ženski sta ga ustavili in ga klicali na odgovor glede zadnjega ukrepa radi dovoza živil v Moskvo. Med pogovorom so padli trije streli, od katerih je bil Lenin ranjen na roki in na hrbtu. Strele je oddalo dekle iz inteligentnih krogov. Storilko so prijeli. Lenin je težko ranjen. Ena krogla je šla pod levo ramo v prsno votlino in je ranila goniji del pljuč potem je obtičala v vratu. Di'uga kroglja ga je zadela v levo ramo, je zdrobila kost in je obtičala pod kožo levega ramena. Obe rani sta povzročili notranje krvavenje. Lenin je pri zavesti. Poklicali so zdravnike. Zarotnice zoper Lenina so pristašice revolucijonarjev. Na-padalka, ki je streljala na Lenina, se zove Dorge Kaplan in je rodom iz Kijeva, L. 1907 je bila radi napada z žepnim nožem na orožniškega poveljnika Novickega obsojena na 13 let prisilne delavnice. — Med ruskim ljudstvom je sploh nastalo veliko sovražno gibanje zoper one, ki so prijatelji Nemčije, Boljševiki so s silo prišli do vlado in se s silo vzdržujejo na vladi. S silo so jim sedaj ustavljajo tijihovi nasprotniki, ki jih vodijo socialni revoluci-jonaiji. Lenin si je bil v svesti, da se proti njemu pripravljajo nasilni napadi; zato se je obdajal z močno telesno stražo. Pa ga tli mogla varovati pred napadi, — Istočasno kot se je izvršil napad na Lenina, je bil v Petrogradu umorjen ljudski komisar za notranje zadeve Urickij. Morilec se zove Kannegieser in je voditelj prejšnje judsko socialistične skupine.
ZvišanjepaštnihinželBznišhihtorif.
Kakor je bilo že napovedano, je zvišala poštna uprava že vnovič pristojbino za pošto, brzojav in telefon. To je med vojno že ti-etje povišanje. V isti meri so bile povišane pristojbine tudi v Nemčiji in na Ogrskem. Povišanje v Avstriji obsega vse panoge poštnega prometa. Poštni erar utemeljuje povišanje pristojbin a stalnim primanjkljajem postne uprave, povzročenim predvsem po draginjskih dokladah in nabavnih prispevkih personalu in pen-zijonistom v skupnem znesku 138 milijonov kron. Poštna uprava obljublja, da bo kot odškodnino za zvišanje tarifov ves poštni pi'omet, posebno pa brzojavne in telefonske naprave izdatno razširila. Kakor hitro se bodo znižale splošne cene, hoče tudi poštna uprava nove tai'ife razveljaviti in uve^avili zopet stare nizke tarife.
Novi tarifi znašajo odslej :
za pisemsko pošto za navadna pisma do 20 gramov 20 vinarjev mesto dosedanjih 15 v, za vsakih nadaljnih 20 graniov 5 v;
za razglednice in dopisnice 10 vin.;
Ka tiskovine ostane v fiizeinstvii do-seilaitji tarif, za promet z Bosno, Hei'ce-govino, Ogrsko In NeniĚijo se zviša do 50 gramov na 5 v, do 100 grattiov ita 12 v in zna^a za vsakili iiadaljnih 50 gramov 'd vinarje.
Za zapi ta vrednostna pisma se zviša pristojljina v tuzemskem pionietu od 5 na 10 v za vsakili 300 K,
Pakete je treba od zdaj vedno fran-kirati Že vnaprej. Pristojbina znaša za pakete do 5 kg mesto doaedanjili 60 in 80 v 1 K, do 10 kg mesto dosedanjih 2 K 2 K 20 v in za vsakili iiadaljnih 5 kg 1 K več.
V	prometu z Neniiijo ostane v veljavi sedanji tarif. Za napoved vrednosti i)OŠtne pošiljatve se plača 10 v za vsakih .^00 K.
Pristojbina za po.Štnc nakaznice znaša do 50 K 25 v (dosedaj 20 vin.), za vsakih Iiadaljnih 50 K se zviša za 5 vinarjev.
Ekspresne pristojbine znašajo v ožjeni dostavnem okrajn za pakete I K (dosedaj 50 v); za drnge po-šiljatve 60 v (dosedaj 30 v); za širši dostavni okraj pa 2 K, dosedaj 1 K 20 v.
Pristojbina za zaprta vrednostna piania v tnzetnskeni prometu znaša 10 v za vsakih 30 K, poleg dosedaj ohiĆajne pristojbine.
Pri prevzeitin poštnih pošiljatev se plača: za vi'ednostna pisma do 1000 K 10 vin., nad 1000 K nadaljnih 20 v za vsakih zafietih 1000 K; za pakete v krajih z nad 50.000 prebivalci 50 v, z manj kot 50.000, a veťS kot 10.000 prebivalci 30 v, povsod drngod 20 vinarjev.
Za. poštne in plat'iilne nakaznice do zneska 10 K 5 v, do 1000 K 20 vin., in za vsakih nadaijnili 1000 K 20 v več.
Brzojavne pristojbine ostanejo ne-izpremenjeiie, paČ pa je treba plačati za vsak brzojav vojno doklado 20 vinarjev.
V	pril)ližiio enaki meri so povišani tudi vsi telefonski tarifi.
Nove poštne in brzojavne pristojbine so stopile v veljavo s 1. septembrom. Telefonske pristojbine za nove abonente tudi s 1. septenibroin, za stare abonente pa s 1. jannai jeni 1919. Poštna ujirava se nadeja, da bodo znašali dohodki povišanih pristojbin letno okrog 63 milijonov kron.
S !• septembrom tekočega leta so se zvišale tndi Železniške tarife za Avstro-Ogrsko. V inozemskem protiietu nastopi podražitev šele 1. oktobra. Izmera poviška bo znašala 70 odstotkov sedaj veljavnih tarifnih stavkov. Vozniiia za premog se podraži za 40%.
Pribitek obratnih stroškov, ki je znašal po 50 vinarjev za 100 kg pri brzovoznem, po 30 vinarjev pri kosovnem tovoi'nem blaga in po IG vinarjev pri vagonskih po-šiljatvah, odpade. Pač pa bo treba k vsakemu poiiraženeinu stavkn prišteti povišek manipiilacijske pristojbine in sicei po 25 vinarjev za brzovozno, po 15 vinarjev za tovorno kosovno blago in po 8 vinarjev za vagonske pošiljatve.
Za premog na piimer bo znašala voznina po 1. septembru namesto 50 IÍ, 78 kron za 10tonski vagon.
Tudi za brzojavke stopijo s 1. sept, nove pristojbine v veljavo. C. ki', postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da se bo tedaj od dne 1. septembra 1918 naprej pobira! pri sprejemanju pristojbini zavezanih državnili in zasei)nih brzojavk, vštovši časniškc in tiskovne brzojavke, na vse prometne stiieri i'azvcn taiifnih pristojbin povisek 20 vin. za vsako brzojavko in da se je določila pi'istojbina na vknjiženje (registracijo) skrajšanih bi'zo-javniii naslovov in ))osebnih doslavljalnih navodil za Trst, Primorsko in Kranjsko na 50 K letno (dosedaj 40 K).
H spomin prijatelju-sošolcu.
riSo prapoi'S5at Absec,
Ostrmel sem, zastal mt je dih, ko sem čital vest: Nace Mrzel je padel. Ni ga več.
Prijel seiij se za glavo. Je-li mogoče, ti mirni, tihi, marljivi Nace, da si odšel od nas, da si moral zapustiti upe in nade v boljšo, srei^no bodočnost V
Odgovor je le prestj'a.šen, nničnjoťí. Pred mano stoji cela, od nekaterili toliko slavljena knltnra dvajsetega stoletja v vsej , svoji nagoti. Hudobno, škodoželjno se reži in z neprikrito neusmiljenostjo mi doni njen glas nasproti :
„Glej, to sem storila jaz, jaz. boginja in vladarica današnjega sveta. Ni to pi-va žrtev, tudi ni zadnja, kajti meni se klanja danes svet, jaz gos))odarim. Milijoni so Že za mano in milijoni imajo Se plačati krvni davek tujim vampirjetn. Ha, ha, le pogb^j me, to sem jaz, najmodernejša kultura, katero obožujejo milijoni, željni krvi, željni ubijanja in moritve."
O Bog, o Bogi Kako strašen odgovor, toda v vsej svoji nesramnosti —resničen...
Mala, lična soljica. Na mizi nekaj knjig. Sedim kraj mize in si bdim glavo s težavno računsko nalogo. Nekdo potrka.
„Naprej !"
V sobo stopi on, brez pokrivala, v roki zvezek in svinčnik.
„Zdravo, Matic! Si li že„pogruntal" nalogo? Tndi meni ne gre v glavo, dajva jo z zdruŽenitiii močmi."
Vsedel se je poleg mene, pričelo se jc tuhtanje, zavrgla ta ali oni račun, ki se je izkazal za nepravega, in končno je Slo ...
Vesel nad izidom ga vprašam:
„Nace, greva sedaj malo na sprehod? Glej, tako lep dan je zanaj —"
Resno me pogleda.
„Si li Že prejiariral latinsko, grško?"
„Ne. Toda —"
„Le vscdi se, le. Ko zgotoviva to, potem i)a greva. Časa se dovolj."
Slušal sem ga. Pričelo se je brskanje po besednjakih. Slednjič konec.
„Pojdiva sedaj!''
In šla sva. Čebljala sva kod dva ptička, kojima so se končno odprla vratica tesne kletke. Kraj naju je šutiiljala skrivnostno pesem teninomodra Krka.
Naenkrat obstane in mi pogleda v oči.
„Matic, kaj bos počel, ko dovršiš gimnazijo?"
Presenetilo me je to vprašanje.
„Ne vem, — nisem se odločil. In Ti ?"
„Do naravoslovja imam posebno na-gncnje. Toda, Bog ve, kako še pride. Saj veš, kako je; sredstva, sredstva... Toda naj bom karkoli, na svoj ubožni narod ne bom pozabil. Vedno mi bo pred očmi sveta zavesi, da me je rodila slovenska mati, da sem Slovan z dušom, tjelom. Vedno se bom zavedal, kaj dolgujem svoji preljubi uiajki Slavi."
Ganile so me te odkritosrčne besede; molče sem mu podal roko.
Tak je bil naš Nace. Od narave ne sicer pi'ebogato nadarjen, toda priden, marljiv kod Čebelica. Vedno je tičal med knjigami, najprej šolske lekcije, potem pa privaten študij. Najraje je čital kake naravoslovne lazprave, pa tudi literature — beletristike ni zanemarjal. Vedno vzgled dobrega, marljivega dijaka. Kod član Marijine družbe je bil vedno in povsod dober vzgled svojim sobratom, spoštovali pa so ga tudi dijaki nasprotnega mišljenja. Ne vem, da bi imel med mnogoštevilnitiii novomeškimi dijaki kakega sovražnika. Gg. profesorje je spoštoval in ljubil, kakor spoštuje in ljubi otrok svojega strogega očeta v svesti si ljubezni in dobrohotnosti, ki se skriva pod navidezno strogostjo. Prepričan sem, da je bil rajni Nace tndi pri gg. učiteljih v čislih vsled svoje mirnosti in pridnosti .. •
Toda ni ga več . . . Zazijalo je zopet črno žrelo Morane in izginil je v njem,
kakor so Že izginili milijoni pred njim in za njim, — koliko še?? Z vedno večjo silo divja orkan krvoželjnosti in moritve, brez ozira na jok milijonov matera in žena, ne oziraje se na strašno bedo, pomanjkanje in i)očasen pogin stotisočev. Kako dolgo še?? Mari v večnost? Ni li še dosti nedolžnih žrtev, ni ti dosti strašnega po-ginjaiija? Smo li v resnici že tako napredovali, da je krvoprelitje, moritev in uboj višek današnje kuitnro? Kje ste vi vsi junaki rimski, grški, kje ste vojskovodje srednjega veka?! Kje si, Cezar, kje si ti, Atila? Vstanite in glejte, nismo li vendar napredovali? Napredek današnjega časa je zateiunel vašo slavo, postali ste niČ v pri-meii z dvajsetim stfdf^tjem. Sic ti'ansit gloria nintKii, preljubi Atila...
Od.Šel si od nas, dragi Nac(\ Odtavil si vse upe in nade, mlad. Življenja žejen. Domovina, plakaj zopet za enim svojih sinov, i'ripravlja.š se. da vstaimš. pomlajena, bliščeČa v vsej svoji krasoti iti divoti. Toda sinovi ti ginejo na Inezmejtiih poljanah smrti. Kaj lioš začela satna, sirota, zapuščena od svojih otrok?? — O liog, o Bog!--
Na tuji zemlji spavaš, ljui)i Nace. Pijava ti poje nagrobno žaUislinko, drhteče, tužno ... Ni ti dano, da bi spaval v na-1'očju zemye. ki te je rodila, zemlje, ki te je odgojila in katero si tako ljubil. O usoda, kako si kruta!!
Spavaj slailko, Naco, spavaj mirno! Še jih je nekaj ostalo in ti prisegajo, da četudi jib ne požre nt^nasitna Morana, da ostanejo trdi in neizprosni v bojn za srečno, mirno bodočnost in procvit \jubljeiie naše slovenske grude! To ti prisegamo mi, tvoji tovariši, to prisega vsak, ki Čuti le iskrico ljubavi do majke Slave.
Na svidenje nad zvezdami!
Razvedrilo.
če dva storita isto — vendar nI isto. čevljai' ima dva učenca; eden je pameten, drugi zabit. Pryega vpiaša mojster: „Kaj bi ti storil, če bi se pred našo hišo
Ravnodušno. Gost: „V juhi plava
iiu'tva muha !'
Gostilničar: „Tako?
ustavil avtomobil?"
Učenec: „Jaz bi
lepo naprej šival, ker pregovor pravi : čevljar naj ostane pri svojem kopitu!" — Mojster: „Ti si dober Čevljar." — Učenec: „Zdaj sicer še nisem, pa če ostanem Še kaj časa pri vas, menim, da bom," Mojstru je bilo to prav všeč. — Ta pogovor je poslušal drugi učenec in si mislil: Če mene mojster kaj takega popraša, mu bom ravno tako odgovoril in se mu bom prikupil. Čez nekaj dni ga vpraša mojster: „Kaj bi ti storil. Če bi te moja žena poklicala v kuhinjo, da ji pomagaš krompir Inpiti?" — UiSeiiec: „Jaz bi lepo naprej šivat, ker pravi pregovor: Čevljar naj ostane pri svojem kopitu."—Mojster: „Ti si osel!" Učenec: „Zdaj še nisem; če bom še kaj časa pri vas, mislim, da bom!"
V naglici. Sodnik: „Vi ste imeti gotovo tovariša, ko ste vlomili v železno blagajno, en sam Človek tega ne zmore!" — Vlomilec: „Gospod sodnik, vsaj en tncat sem jih že sam odprl!"
Ta jih pozna. A: „O čem naj govorim ženski, da se ji prikupim?" — B: „O njeni lepoti." — A: „Če pa ni lepa?" — B: „Pa o tem, kako so drnge grde."
Insérât. „Za golov denar želim kupiti: pet živih miši, sto in deset živih ščurkov in petsto tri in dvajset živih stenic, da bom stanovanje pustil v takem stanu, v kakr.šnein sem ga dobil."
Natančno. Profesorjeva žena; „Ku-tiarica jo Šele dve uri in pol pri nas, pa je Že tri sklede vbita!" — Profesor: „Moram brž izračunati, koliko jih pobije v enem letu!"
Pošten, A: „Jaz sem Matevžu posodil deset kron. Kaj misliš, ali jih bo dat nazaj?" — B: „O, Matevž je tako pošten, da ti jih bo gotovo vrnit, magari, če bi jiti moral ukrasti!"
Pa ravno prej je bila še živa!"
Na letovišču. Tujec: „Kakor kaže, tukaj vse leto dežuje." — Domačin: „O, kaj še! Po zimi tndi sneži."
Pratika za september.
September je bil po starem rimskem koledarju sedmi mesec v letu, zato mu tn ime. Imenuje se tudi jesenski mesec in aadnik.
September ima 30 dni in bo po Knaucrjevi 100 tetni_ pratiki lep in topel meaec z mrzlimi jutri in večeri. — Solnce stopi dne 23. v znamenje tehtnice ter se pričfinja jesen. Dan se skrči za 1 uro in 38 minut. Dan jh dolg 13 ur 25 minut do 11 ur 47 minut. — Pomenljivi dnevi so: Sv. Ttlen (1.), Mali ŘmaiPii (8). Sveti MHtpj (21.). Sv. Maviicij (22.) in Sveti Mihael (29.) — Ljudska prorokba pravi: Če je na dan sv. Tiltia otdačno in megleno, 1)0 grda jesen. Ker je pa bilo letos 1. krasno vreme, lultk)) piioakujemo ledaj jasno in toplo jesen. Kakoršno vreme na Marijin dan rojstva, takšno še Ik> ostalo štiri teilne. In če bo Matej lepo vedren, nam proi'okuje prijetno jesen. Medtem nam pa napoveilnje lepi dan sv. Mihaela hudo mrzlo zimo.
Preselitev knjigarne.
Tvrdka URBAN HORVAT v Novem mestu se je preselila iz hiše J. Krajčevih naslednikov na glavni trg v hišo g. Vojska zraven rotovža. Toplo priporočuje knjige, muzikalije, umetnine, papir, pisarniške in šolske potrebščine itd. — Sprejema naročila na domače in inozemske knjige in časopise.	Zaloga igralnih
kart In raznovrstnih rabljenih garantirano pristnih poštnih znamk za nabiralce.
Pošta BELflCERKEV išče
sela-pismonošo
Prednost invalid-rokodelec. Nastop takoj!
loterijske številke. Gradec, 28. avgusta ř) 38 24 78 70
Pozor I	Pozor I
Naročite si BARVO
in barvajte si satni platneno, volneno, svileno in staro obleko, katera potem zgleda kakor nova, ter pobarvajte si delavne srajce, da si prihranite milo.
Barva se dobi sledeča: črna, modra (plava), rudefa, zelena, rujava, siva In lila v zavitkih, sedaj Se po 60 vin. — v trgovini barv za obleke
KARL LOIBNER
pri „zvoncu" - CELJE.
Za eno žensko obleko je treba 7 zav. barve za en ženski predpasnik	2 zav. barve
za eno žensko bluzo	3 zav, barve
Vsak si lahko brez muje barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo I RazpoSija se po poStll
Daj nam mir, Gospod!
Pesem za tri ženske glasove in orgle — se dobi pri S. ravnatelju A. KOSI-ju, SrediSče (Staj.) Partitura 80 h, pevska part. 30 h.
Kumin, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline
iia debelo in ihobno, kupuje
= ;;Herba" -
zadniga za vzgojo in izkoríščevanje zdravilnih rastlin, koienja in sadežev - zo. j. ZAGREB, Jurišićeva ulica št. 18.
- - Ponudbe z vzoici in cenami, - -