Gospodarske stvari. Gozd in njegov vpljiv na kmetijstvo. III. Ako saio ae tedaj prepričali, da je sredaja letaa topliaa v gozdaatera kraju aižja od oae, ki jo imajo brezgozdaati kraji, veadar pa smo prišli tudi do spozaaaja, da so gozdi zaobdelavopoljadobrodejai ter da so v aekaterih okoliščinab Beobbodao potrebai. Topliaa, ki jo gozdi aasejati pomagajo, priaaša marsikatere haake s seboj. Razloček med vročiao ia mrazom postaae maajši, topliaa je bolj ravaomeraa; gozd ae jeseai bolj počasao ohladi, pa se tudi spomladi počaaaejše vgreje. Jesea trpi tedaj dalj čaaa ia apomlad pozaeje aastopi. Rast pozaeje začiaja ia tako tudi škodam, ki jib pomladanske slame aapravljajo, lahkejše ubeži. Sploh gozd preaaglo apremiBJavo topliae zabraajuje. V časa, ko rastliue rastejo, toplota od časa do časa polagoma prirašča, a aetev vsled tega veadar ne trpi suše pa tudi zraie ne zvodeai vsled prevelike moče. Gozdi so naairec vravaatelji padavia t j. dezja, aaega, rose, toče itd. 0 časa, ko začae žito zoreti, pa Bastopi aajveča toplota, ravao takrat, ko žito take toplote potrebuje. Gozd pa ae vravaava le vloge ia toplote, oa vpljiva^tadi aa vetrove. Vetrovi se po gozdih aaravaost krhajo, to hoče reči, da gozd daje vetrom pogosto drugomer, skoz kar ae obaebje doati predragačaje. Posebao hasaovito je za kraj, če ga gozdi proti mrzlim severaim ia vzliodaim vetrovom varujejo. Stroški, ki jili aaprava takih gozduih zavetaikov aareja, se obilao poplačujejo po bogatib žetvali aa polju. Silao imeaitao alogo imajo gozdi pri aevihtali. Ljadje pravijo: ,,Gozdi vlečejo aevihte aa se." Reaaičaa akašaja je, da je v gozdaatih, gorBkih krajih aajveč bliaka ia groma. Zaauo pa je, da se o blisku v zraku ealitrova kisliaa aareja, ki je tvariaa, katera ima v aebi dušec, katerega zopet zemlja v se srka ia v amoaijak apremiaja, ki zopet rastliaam slaži v živež. Ako po tem takem aajglavaejše točke še jedaokrat v mislih pregledamo, bodemo tedaj našli. da so gozdi, razua aaravaega baska, ki ga daje les, stelja, akorja, smola itd. mogočaega vpljiva aa vlago. Oai so vravaatelji padavia ia dalje so močai braaitelji proti plazom, zemeljaiai rupiaam, poplavom po prsti ia kameaja. Gozdi varajejo zemljo močvirjev ia opastošeaja, oai kubajo vetre, vravaavajo skrajaosti vročiae ia mraza, varajejo rastliae elaae ia pospešujejo rast po vedao ravaomerao rastoči toploti ia primerao razdeljeai vlagi. Sejmovi. 12. jalija: v Šoitaaja, Plaaiai ; 13. julija: vLoeah; 16 julija: v Zdolah, v Pleterju, v Dobovi; 17. jalija: aa Muti, v Beračah, pri av. Aai aa Krembergu.