Nekaj zgrešenega mora biti v pojmo- vanju 8. marca - dneva žena, da mnogi praznik po- vezan z bojem za enakopravnost že- na razvrednotijo s tako Imenovanim praznikom mož, ki ga datirajo na cer- kveni god »štiride- set mučenikov«. To tem bolj, če celo v šolah, kjer so de- čki počastili za pra- znik deklice, sled- nje pripravljajo »re- vanž«. . CELJE, 11. MARCA 1971 — ŠTEVILKA 9 — LETO XXV — CENA GO PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec KMEČKA NEZAUPNICA šE NIKOLI NI BILO TOLIKO RAZPRAV IN POSLU- HA ZA PROBLEME KMETIJSTVA IN VENDAR ŠE VEDNO VZTRAJANJE PO STANOVSKEM ..VRHU« • Malone po vseh občinah so v zadnjih me- secih razprave o vprašanjih kmetijstva, zlasti vprašanjih zasebnih kmetijskih proizvajalcev, za- vzele tak obseg, kot že leta ne in na ravni, kot bržčas še nikoli po osvoboditvi. • Od razprav samih, bi lahko rekli, prizadeti res še nimajo oprijemljive koristi, vendar tudi te niso tako redke, da bi lahko rekli, da samo go- vorimo in nič ne ukrenemo. • A vendar se trdoživo, vztrajno prebijajo skozi čas in dogodke težnje po stanovskem zdru- ževanju zasebnih kmetov, še več, razdeljeno tudi že naznotraj na posamezne panoge kmetijske proizvodnje. Zadnje čase je ta zasebna iniciativa zasebnih kmetoval- cev doživela stopnjo legali- zacije, ko tako imenovana kmečka društva dobivajo družbeno priznanje, na na- šem področju predvsem vzajemnost živinorejcev in pred kratkim oživljeno dru- štvo proizvajalcev mleka. V pravicx> občanov zu združevanje gotovo sodi tudi pravica ustanavljanja dioiš- iev s programom in cilji, ki niso v nasprotju s temelj- nimi normami naše sooiali- stione ureditve. Društva, kot vemo, imajo predvsem na- men poveaovati ljudi dolo- čenih poklicev in osebnih nagnenj, vendar pa društva nimajo značaja političnih organizacij, pa tudi ne pn- sfojnosti delovnih organiza- cij, gospodarskih organ i za-- cij. Tu so menda raz-like kolikor toliko čiste. i (Dalje na 6. strani) MIRKO VINDER, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA OPEKARNE LJUBEČNA: »Menim, da smo na seji delavskega sveta začrtali pravo pot in opozorili na naloge, ki nas čakajo. Naš interes je, da ne bomo več govorili o slabih notranjih odnosih, marveč samo o proizvodnih nalogah, ki nas čakajo. Nova investicija, ki smo jo potrdili, je naša perspektiva. Tega se moramo zavedati vsi. Zato nas čaka le delo in to dobro delo v proizvodnji.« (Foto: MB) V ENOTNOSTI JE MOČ Delavski svet opekarne Lju- bečna je ubral pravo pot! Upajmo pa, da bo to pot osvojil tudi ves kolektiv. Vsi znaki za složno delo so tu, četudi, je še preuranjeno go- voriti o tem, da so vsa na- sprotja, vsa nesoglasja in drugi viri nezadovoljstva od- stranjeni. Pa vendar, začetek novega dela je na vidiku, zla- sti pa začetek novih notra- njih odnosov, ki naj pomeni- jo samo krepitev in konsoli- dacijo kolektiva. Ko so člani delavskega sve- ta skupaj s predstavniki ob- činske skupščine ter občinskih družbeno političnih organiza- cij prejšnji teden razpravlja- li o notranjih razmerah, so si bili enotni, da je visroke za nekatera nesoglasja pa tudi za dvodnevno prekinitev dela v obratu Hudinja iskati v slabi informiranosti članov kolektiva o novi investiciji, v neusklajenosti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, v odklonilnem stališču delav- skega sveta do ostavke di- rektorja in ne nazadnje v slabih medsebojnih odnosih. Toda, kot je pokazala seja delavskega sveta, so te ugo- to\'it.ve preteklost oziroma iz- hodišča za ureditev vseh no- tranjih odnosov v kolektivu. Delavski svet se je odločil za složno delo, za skupno priizadevanje vseh članov ko- lektiva pri izpolnjevanju vseh nalog, ki jih čakajo. Te pa niso majhne, saj so se od- ločili za investicijo v vred- nosti okoli 16 milijonov di- narjev, za gradnjo nove to- varne opečnih izdelkov. In prav ta naloga zahteva od kolektiva enotnost, složno delo. Za prepire in medse- bojna obračunavanja zdaj ni več časa. 'fega se zavedajo vsi čMiHi delavskega sveta in v kolikor so le-ti to odgovNDT- noat posredovala še vsem čla- nom kolektiva, potem lahko rečemo, da je složno delo prevzelo vse. V tej avetai pa gre budi m osebno odgovor- nost, za six>štovanje sklepov delavskega sveta. Vsak mo- rebitni poskus notranjega rovarjenja bodo najstrožje obravnavaili in kaznovali. Na seji delav.s^kega sveta so sprejeli pobudo članov obrata na Hudinji, da bodo zamuje- no proizvodnjo zaradi preki- nitve dela nadoknadili z ne- delijskim delom. Prav tako so znova potrdili, da Stanko Sodin ostane kot direktor po- djetja. Sprejeli so tudi neka- tere pobude komisije, ki re- šuje vprašanja s področja osebnih dohodkov. V tej zve- zi so si bili enotni, da naj bo najnižji osebni dohodek 800 din na zaposlenega. Ponovno so potrdili sklep o investiciji, o gradnji nove tovarne opečnih izdelkov. Po- trdili pa so tudi letošnja proizvodni program, ki pred- videva 33,3 milijona surovih in 31,1 milijona žganih opeč- nih ižsdelkov. RAZSTAVA IRENE RAHOVSKV v klubu družbenih organi- zacij v žalou so odprli raz- stavo liko\'nih del slikarke iz Ljubljane Irene Rahov3ky — Kralj. Razstava je v sklo- pu prireditev, ki so bile na- menjene praznovanju Dne-via žena. Osrednja proslava je bi- la v dvorani Kmetijskega kombinata z nas-topom kul- turnih skupin, v drugem, veselem delu pa je igral an- sambel Veseli hmeljarji. Pro- slave so bile po vseh krajev- nih skupnostih, kjer so jih že po tradiciji pripravile kra- jevne organizacije SZDL, vzgoj no-va r st venih ust anovah in drugje. tv ŽIVINOREJCI DOBILI „STARŠE" V soboto dopoldne je bila v Šent- jurju občinska koniereuca SZDL, na kateri so udeleženci uvodoma sprejeli statut organizacije in akcij- ski program. Pretežni del konfe- rence pa je bil namenjen kmetij- skim razmeram v občini. Kot je znano, so kmetje v šent- jurski občini zaradi nezadovoljstva nad dosedanjo politiko Kmetijske- ga kombinata ustanovili svoje živi- norejsko društvo. Z društvom bi naj omilili nezdrave razmere med odnosi na relaciji kmet — kombi- nat in kmetu omogočili jasnejšo perspektivo. Vinko Jagodic, sekre- tar občinske konference ZKS je med razpravo podprl tiste govorni- ke, ki so očitali Republiški konfe- renci mlačnost v zvezi z raznimi kmečkimi društvi. Svoj očitek so naglaševali z dejstvom, da je kon- ferenca šele po več kot letu dni končno obelodanila svoja stališča v zvezi s tem. Ta pa po njihovem mnenju niso odraz poznavanja raz- mer in pogojev kmetijstva na te- renu. Poleg tega so mnenja, da us- tanovljenih društev ne gre eno- stavno priključevati SZDL, saj so kmetje društva ustanavljali tudi zaradi preslabotne dejavnosti te, najmasovnejše politične organizaci- je. Gre za vprašanje, če so kmetje pripravljeni društva vokviriti v de- javnost SZDL. Na konferenci so predstavniki kombinata s podatki zavračali raz- ne obtožbe, češ, da kombinat ni pogojeval večjega razvoja moderne- ga kmetijstva na svojem območju. Po večurni razpravi je konferenca sprejela sklep, da ustanovi posebno sekcijo, v kateri bi bili predvsem kmetje, člani vodstva društva in kmetijski strokovnjaki, da bi tako lažje vplivali na bodočo politiko in razvoj kmetijstva v občini. J. SEVER STARŠI, UČITELJI-POZOR z današnjim dnem priten,iamo na dru^i strani redno rubriko »KAM PO OSNOVNI sOLI«, V rubriki bomo pisali o kon- kretnih možnostih nadaljnega šolanja in uka po končani osnovni šoli. Prosimo vas, da nanjo opozorite predvsem učen- ce osmih razredov, katerim so napotki ludi namenjeni. Ker bomo v rubriki odgovarjali tudi na konkretna vprašanja (podrobnosti berite na 2. strani) vas vabimo k sodelovanju. Upamo, da boste z rubriko kar najbolj zatlovoljni. Uredništvo NT NENADOMA PRED AVTOMOBIL ANTON KNEZ, 62, vl Celja je vozil z osebmim avto fn;>i>ilom po cestj III. reda proti Ljubeoni V Tmov- Vjah je nenadoma stopila pred avtomobil JUSTINA SKRUBEJ iz Ijeskovca. Avtomobil jo je zbiil v obcestni jarek, kjer je obležaJa s hiidimi poškodibaimii. Prepe- ljali so jo v celjisko bolnišnici TRČIL JE V SMERNIK JOŽE HRIBERNIK, 25, jjz Senovice je vozil z os^bim avtomobilom iz Šmarja pri Jelšah proti Celju. Ki levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti trč-il v o sestni smernik na desni strani ceste. Dobil je lažje p ^kodbe škode na avtomobilu pa je za 5000 dinarjev. DVANAJSTA ŽRTEV V TEM LETU DANILO KORITNIK iz Brežic je vozil z osebnim Bviomobilom proti dom« in zadel kolesarja FRANCA TRAVNIKARJA, ki je pripeljal nasproti. 36-letni ko- lesar iz Cmc je dobil ta.ko hude poškodbe, da je umrl imsd prevozom v bolnišnico. To je že dvanajsta prometna nesreča s smrtnim iir ziciT^m na cesta.h reli'^kesra področja v tem letu. Z OSEBNIM V TOVORNI AVTOMOBIL FRANC ŠELIH iz Tomaža pri Vojniku je vozil s tovornjakom iiz Laškega proti Celju, ko mu je v De- b"em pripeljal na.sproti na ravnem delu ceste po sre- dini vozišča STANE DOLINŠEK, 35. iz Celja. V silo- vitem trčenju je avtomobil zasukalo za 180 stopinj. Dolinska so odpeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hu- dih po.škodb umrl. Lažje pa sta bila pri trčenju po- škodoi-ana sopotnika v osebem avtomobilu PETER ŠANC, 18, iz Debra in DANIJEL MIRNIK, 18, iz Me'dilo2ra. KONJSKA VPREGA TEREZIJA SOJO, iz Gabrovnika pri Slov. Konji- cah, je vodila konjsko vprego po cesti I. reda proti Mariboru in zavijala na levo, ko je pripeljal nasproti voznik tovornega avtomobila ALBIN VODOPIVEC iz Celja. Pri trčenju je Sojčevo vrglo z voza. Zaradi tež- jih poškodb so jo prepeljali v bolnišnico. V direkt- nem trčenju je poginili konj. PREVRNIL SE JE NA TRAVNIK AVGUST TERGLAV, 32, iz Velenja je vozil z oseb- nim avtomobilom iz I-aškega proti Celju, ko ga je za- radi neprimerne hitrosti na zasneženj cesti zaneslo v obcestni kamen. A\'tomobdl se je prevrnil na travnik. Lažje so bili poškodovani voznik in trije sopotniki, škode na vškodova(l SI je de:>iiu roko, Karel Stra- šek, 30, Celje, posk^oval si je desno roko; Franjo Palfi, 19, Velenje, poškodoval si je prsLe leve roke; Silvo Skor- janc, 33, Velenje, poškodoval SI je levo stran prsnega ko- ša; Karel Matjašič, 29, Celje, fK>škodoval si je prste leve roke; Oto Cocej, 43, Drešinja vas, poškodoval si je prste leve noge; Franc Strucl, 24, Priliova, po.skodoval si je le- vo roko; Ramo Draganovič, 28, Celje, pošk(xioval si je prste leve roke. ŽALEC Anton Prevoršek, 22, Latkova vas in Jožica Vidmar, 21, Tr- nava. (;ORNJI GRAD Marija Cepič, 81, upokojenka, Florjan pri Gornjem gradu HRASTNIK Roman Petek, 35, trg. pred- stavnik, Hrastnik; !\Iarija Holešek, roj. Kaluža, 84, go- spodinja, Gore in Slava Iva- nov, oj. Ržišnik, 72, gospo- dinja, Hrastnik. ŠMARJE PRI JELŠ.^H Franc Mlakar, 74, Bezgovica; Franc Vahen, 83, Sv. Ema; Anton Žagar, 58, Imenska gorca; Jože Cokl, 82, Jerčin; '\vgustin Anderluh, 68, Topo- le; Jožef Medved, 56, Tekače- vo; Ignac Šeligo, 81, Negoje; Frančiška Lisjak, roj. Pekov- šek, 91, Sp. Ponkvica in Ru- dolf Letonja, 61, Krtince. zalp:c Jožef Cepin, 67, upokojenec, Pongrac; Marija Lebič, roj. Drolec, 87, Dobrivša vas; Ja- kob Topolšek, 92, preužitkar. Klanec in Zofija Habjan, roj. Rožanc. 84, preužitkarica. Čr- ni vrh. UNION: do 11. marca ame- riški bavrni film »Peklenska steza Indianopolisa« od 12, do 15. marca danski barvni fihn »Devica in vo.iak« od 16. do 19. marca ameri- ško-sovjetski barvni film »Waterloo« METROPOL: do 11. marca ameriški barvni film »Štiri dolarje za maščevanje« od 12. do 14. marca nemško- italijanski barvni film »Vitez Buridan« od 15. do 18. mar- ca ameriški barvni film »Dan posestnikov« DOM: od 11. do 14. marca ob 18. in 20. uri francoski barvni film »Mamilo«, ob 16. uri ameriški barvni film »Knjiga o džuns:li« od 15. do 17. marca italijanski barvni film »BoT odpušča, jaz pa ne« DOBR.4VA: 13, in 14, marca ameriški barvni film »Dan posestnikov« Predstave v kinu Union in Dom so vsak dan ob 16,, 18. in 20. uri, v kinu Metropol ob 16,30, 18.30 in 20,30 uri. v Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Četrtek, 11. marca ob 17 00 uri Oton Zupančič: »Veroni. ka Deseniška« — deino za- ključena predstava za občin- sko konferenco SZDL Celje. Nekaj vsopnic je še v pro- daji. Petek, 12. marca ob 19.30 uri »Veronika Deseniška« — go- stovanje v Žalcu. Sobota, 13. marca ob 19.00 uri »Veronika Deseniška« — gostovanje v Polzeli. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Macguigan D. G.: Habsbur- žani privatno. V Ljubljani 1970 S. 35162. Kuhelj A.: Leto 2000. Celje 1971. S. 35165. Pertl E.: Nekaj o ženski hi- gieni. Maribor 1970. S. 35168. Verbič J.: Krmljenje krav. Ljubljana 1970 S. 35170. Kreft B.: Življenje za člove- ka. Portret dr. Jožeta Potrča. Maribor 1970. S. 35171. Lipov3C F.: Mere uspešnosti in gospodarski razvoj. V Lju- bljani 1970. S, 35173, Petrovič D.; Oružje Okeanije. Beograd 1962. S. 35175 1, Petrovič D.: Oružje Afrike. Beograd 1962. S. 35175 2. Kermauner T.: Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni sloven- ski poeziji. Ljubljana 1970. S. 35177. KAM PO OSMVNI ŠOLI? Tako se vsako leto kmalu po zimskih šolskih počitnicah sprašuje nešteto mladih in njihovih staršev. Za tisoče mladih bo čez dobre tri mesece osnovno šolanje za njimi in odločiti se bodo morali za svojo bodočo poklicno pot. Poklicev je mnogo in vsak postavlja pred človeka svojstvene zahteve. In prav zato ni nikoli dovolj informacij o »svetu poklicev«. V želji, da bi ustregli vsem tistim, ki bodo kmalu zapustili osnovnošolske klopi in pa njihovim staršem, se je naše uredništvo odločilo, da vsaj do junija odmeri stalen prostor za našo novo rubriko KAM PO OSNOVNI ŠOLI? Urejal jo bo Mitja Umnik, poklicni svetovalec na celjskem zavodu za zaposlovanje, želimo, da bi nova rubrika doživela lep sprejem, predvsem pa dosegla svoj namen. To ne bo šlo brez vaše.ga sodelovanja, dragi bralci, zato vas že tako.j v začetku vabimo, da nam pišete, svetujete, vprašujete in iiam sporočate svoje žel.ic in predlog^e. Pisma z vprašanji pošiljajte na naslov: NOVI TEDNIK, Gre,s:orčičeva 5. G3001 Cel.je. Pri naslovu pripišite: v-KAM PO OSNOVNI ŠOLI?« Na vsa pisma bomo odgovar- jali v naši rubriki ali pa tudi direktno. Za naš prvi sestavek smo izbrali informacijo o možnostih šolanja v odseku za miličnike kadete v strokovni šoli za notranje zadeve. KADETSKA SOLA Tako kot vsako leto, je tudi letos razpsal republiški sekretariat za no- tranje zadeve sprejem 150 učencev v strokovno šolo za notranje zadeve v odsek za miličnike-kadete. Odsek za miličnike-kadete ali kadetska šola (ta izraz se je že popolnoma udomačil) je bila ustanovljena kot Metna srednja šola leta 1967. šola je lani junija že dala svoje prve absolvente. Da so bil: mladi kadet; dobro izbrani, predvsem Pa podkovani z znanjem, kaže že po- datek, da je od 121 absolventov, 47 že vpisanih na višjih šolah z namenom, da nadaljujejo šolanje. Takšno nadalj- nje izobraževanje milica podpira, ven- dar ostaja vsako leto problem vpisa novincev v šolo, zlasti pa skrb za po- kritje prostih m ličniških mest v Slo- veniji. Prav zato še vedno obstojata dve obliki šolanja: prva je kadetska šola, ki vključuje fante po končani osnovni šoli, druga pa je miličniška_ šola, ki vključuje moško mladino po odsluženju kadrovskega roka v JLA. Ce bo priliv fantov iz osnovnih šol v kadetsko šolo približno takšen, kot je sedaj ali celo boljši, bo potrebno še najmanj 10 let zadržati obe oblik: šo- lanja. O kadetski šoli govorimo lahko vse najlepše, čeprav so še nekateri nere- šeni problemi. To so predvsem: več- ja telovadnica, kinodvorana oziroma prostor za družabne in društvene pri- reditve. Vendar ti problem: izginejo, čim jim nasproti postavimo vse ostale odlične pogoje švlanja, ki že ob,5toie. šola ;ma sodobne učUnice, v kate- rih je po 30 učencev. Za nazorni in praktični pouk imajo vrsto kabinetov: za motoroznanstvo, za prometno var- nost, za kriminalistLko (pravkar skrb- no urejajo kriminalistični muzej na šoli), fotolaboratorij, za fiziko in kemijo, za vojaške predirtete. za zyeae itd. Poleg telovadnice imajo tudi zim- ski bazen in lastne športne objekte. Šolski predmetnik obsega 26 pred- metov, med njimi 10 splošno-izobraže- valnih, 5 vojaških in 11 strokovnih kot n. pr. kazensko in upravno pravo, kri- minalistika, psihologija, fototehnika, zveze itd. Med šolanjem morajo kadeti bivati v šolskem Ipternatu (sobe so prijetno in moderno urejene za štiri učence), v šoli in internatu nosijo ka- detsko uniformo in drugo opremo, ici je tako kot hrana, učila in učni pripo- močki brezplačna, Razen tega dobijo kadeti t. im. mesečno žepnino, v 1. letniku 50, v drugem 75 in v tretjem letniku 100 dinarjev (verjetno se bo ta žepnina v kratkem p>ovečala). In še nekatere prednosti, ki jih nudi šolanje v kadetski šola: vsi se nauče plavati, smučati (med našim obiskom je bil ves 2, letnik na smučanju v Gozdu Martujku), voziti moped, motorno ko- lo in avtomobil ter opravijo vozniški izpit. In morda »prijetnost« za povrhu: pri osemnajstih letih imajo fantje praktično že odsluženo vojaščino. Na posvetu, ki je bil pred kratkim v kadetski šoli, je bilo s strani pred- stavnikov zavodov za zaposlovanje ob- jektivno, da bodo organizirali za vse zainteresirane fante ekskurzije v kadet- sko šolo. Tako si bodo lahko mnogi fantje na lastne oči ogledali samo šolo, se pogovorili s kadeti, takorekoč svojimi vrstniki in pričakujemo lahko, da bodo mnogi našli tudi odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili že v naslovu. In še nasvet za neučakane! Podrob- ne informacije daje sama šola (Stro- kovna šola za notranje zadeve, odsek za miličnike kadete, Tacen 48, pošta Ljubljana—šendvid 61210), prav tako tudi vsi poverjeniki za poklicno us- merjanje v osnovnih š<:>lah ter poklic- ni usmerjevalci na zavodu za zaposlo- vanje, pK>staje Milice in seveda UJV. CELJANI NAJBOLJŠI KROSIST v Maribo.ru je bilo letošnje republiško prvenstvo v kro- su za vse starostne katego- rije. Z zelo rpočino ekipo se je tekmovanja udeležil oelj- stei Kladivar, ki je prav tako kot na vseh p>odobnih tek- movanjih v prejšnjih letih imel največ uspeha. Samo rned- jetje 5:4. Vodita Tkanina in Klima s 6 točkami. Člani III. liga: 2. kolo — Sava : Geodetski zavod 5:2, Prevozništvo : Gradiš 5:3, E- tol : Toper 5:4, Gozdno go- spodarstvo : SDK 5:3, Posta- ja LM —. 3. kolo: Etol : SDK 5:1, Toper : Gradiš 5:0, Sava : Prevozništvo 5:3, Postaja LM : Geodetski zavod 3:5, Gozdno gospodarstvo —. Vo- di Etol s 6 točkami. Starejši člani: 2. kolo — Kovinotehna : Cinkarna 5:2, Aero : Železnica 5:1, Klima : Ingrad 5:0, Železarna : Pre- vozništvo 5:0, UJV : Pro- sveta 5:4, EMO : Obrtniki 2:5, Elektro prost. 3. kolo: UJV : Obrtniki 5:0 b.b., Pre- vozništvo : Prosveta 5:0 b.b., Ingrad : Železarna 0:5, Žele: znica : Klima 3:5, Aero : Cin- karna 5:4, Kovinotehna : E- l€ktro 5:2, EMO —. Vodijo Klima, Aero in Kovinotehna s 6 točkami. članice: 2. kolo — EMO : Prevozništvo 3:0, Prosveta : Cetis 3:0, Elektro : Toper 3:1, Ingrad : Cinkai-na 0:3, Savinja Občina 3:0 b.b.. Klima : Kovinotehna 0:3 b.b., 3. kolo: EMO : Kovinotehna 3:1, Prevozništvo : Cletis 0:3, Cinkarna : Savinja 3:2, In- grad : Toper 3:1, Prosveta : Elektro 3:1, Klima : Občina neodigrano. Vodi Cinkarna s 6 točkami. T. (X)RŠIC VSE Z GLAVO Občinski sindikalni svet Celje oziroma njegova ko- misija ZA REKREACIJO IN ODDIH je po zakLjuč- kil »sindikalnega« velesla- loma na Golteh izdala ci- klostirani bilten z rezul- tati. Lepo in prav. Bilten bodo dobili v vseh sindi- kalnih podružnicah. Ven. dar je na drugi strani kra- tek /apis o »nesreči'<, ki pa navsezadn.ie moti tudi povsem poprečnega prebi- ralca biltena. Naj ga ci- tiram: »Edini« nesrečnik je bi! J. S. (v biltenu s polnim imenom, ki se ,je z zvilo not;o ra.ie odpel.jal v doli- no z »akijem«, mavec pa pa bo spominjal na »pri. hod ob cilj« še kakšnih 14 dni. Palice in kapo smo na^li. Treba ,ie vo/iti z glavo.« Spoda,] sledi podpis: •strokovni sudelavec prof. Tone Goršič. V stilu citata: tudi pisa- ti Je treba z ^lavo. Gre za vprašanje duho- vitosti ali nesramnost!, saj se navsezadnje pone- srečijo smučarji tudi na velikih mednarodnih tek- movanjih in zakaj to ne bi bilo mogoče nekomu izmed »sindikalnih šport, nikov.« Ob takšnem zajed- ljivem tonu nastane zapra- šanjc koliko ljudi h« od- stopilo od nadaljnjih tek- kmovanj, ki so 7.\ RV. KREACl.fO IN ODDIH, /aradi bojazni, da ne bo- do v biltenu z oznako treba je delati z glavovt. Morda pa je bila vožnja z »akiiem« predrae^a. !V!. SENICAR kesl.jaii.jt* NOV REKORD STEZE V ŽALCU v uadai.ievaniu moške republLške ase v Žalcu so minulo so- boto in nccteljo iia-oopiU kesljači Saturnusa ;n Slovenija ce.ste iz Ljubljane, Kranjske gore in Triglava iz Kranja. Ni jboljša je bila ekipa iz Kranja, ki je podrla 7569 kegljev. Turk (Triglav) je dosegel nov rekord steze s 1010. podrtimi kemiji. Trenutni vrstni red: vodi Triglav iz Kranja, ekipa Celja ;)a je na tekmovanju na žalskem kegljiSfu na petem mestu s 7i>:u podrtimi keglji. T. TAVr.\a ZMAGAJJl PERPEKJEVA PRED KRAN.IČE\ O Na kegljišču v šrorah je biio lekinovanje ob Dnevu žt v;a. Med 26. tekmovalkami je zmagala Milica Perper s 401 podrim keglji, sledijo Krnnir, Kok, Rezini, Kolenc, Bončina itd. ."^TOROVČANKE PRIPOMOGLE K ZMAGI v Zenlei je bil li-adi-ionahii retvcroboj republiških repn-i^n- tanc v kegljanju. V slovenski reprezentanci so nastopile '^'dl tri f^lanioe TVD Partizan — Kovinar Store. Ocvirkova. Vebrova in Ludvikova. ki so nrinomofle k zmagi slovenske reprezentance. DVA PORAZA PROTI LOKOMOTIVI v 3 in 4. kolu so celjski kegliači v 2alcu in Kranju izgu- bili oba dvoboja z mariborsko Lokomotivo. Prvi dvoboj se je končal s 6070:^71, drugi pa s 7071:6880 podrtih kegljev, ob.-i v korist T/Okomotive. V obeh dvoboiih je v celjski ekini bil naj- boljši Vanovšok, ki je prvič podrl 918 in drugič 922 kegljev J. LUP.EJ smučanje IZLETNIKOVA DEKLETA REPUBLl.sKE PRVAKINJE Na Veliki Planini je bilo republiško ekipno pr\'enstvo v ve- leslalomu za pionirke. Zmagala je ekipa SD Izletnik Celje v Do- stavi Lončar, Barbka Jug, .Tezemik, Dvoršak in Daša .Tug. P. KOPINŠKK TEČAJ ZA VADITELJE SMUČANJA Medobčinski zbor učiteliev, trenerjev in vaditeljev smuč.-^nia znova razpisuje tečaj za vaditelje smučanja. Tudi v tej pobudi se zrcrli velika potreba do strokovnih kadrih,, saj dobiva smu- čanje čedalje več aktivnih članov. Tokrat gre za 10 dnevni tečaj od 19. do 28. marca na Ool- teb oziroma blizu planin.ske koče na Mozirski planini. Odbor bo spreipm.al prijave do 12. marca. Oddate pa jih na občiaski zvezi za telesno kulturo Celje, Gledališka ul. 2. nogomet SNEŽNA ODFJA PREPRECTl A NADALJEVANJE PRIPRAV Nogometaši Kladivarja. Olimpa in Kovinarja iz Štor so MU vsekakor presenečeni nad snegom. Bela odeja jim je nekobko preprcMla planirani razpored srečanja tik pred začetkom prven- stva. Toda vse k.aže. da se bodo priprave kljub tem.u nadalje':-'Ie. Odpadla pa je sobotna tekma m.ed Kovinarjem in Kladiva'-'"m na Lipi. Tako je torej Ko^-inar 5e vedno v prednosti proti Kla- divarju. Veliko razočaranje sm.o doživeli med tednom, ko je Hu- dar iz Velenja premagal Celjane 3:1. Oba druga nred.stavnika Olimp in Kovinar pa sta odig-^ala Se eno tekmo v kateri ie Kovinar zmagal 3:2. Zadetke so dosp-rli Dvornik, Motoh in Pi.5ek za Kovinar ter Popovič za Olimp. jk šah OBČNI ZBOR ŠATITSTOV V ZRECAII Na zadnjem občnem /boni so šaliisti u':otovili, da bi njihovo delo lahko bilo usneSneiše, če bi imeli več prostega časa in fi- nančnih sredstev Kljub vsemu pa so dose.ili nekatere lepe *^ek- movalne usnehe. V prihodnje želijo pospešiti dejavnost pio-^ir- skib šahovskih krožkov po posam.eznib šolah, kar je v zadi^iih letih zamrlo. Znano je. da so prav njihovi pionirji ;^red leti. ko je ta sekcija ?e delovala, bili med najboljšimi v republiki. Zreški Sahisti so člani šahovske podzveze Celje, kjer se *"di redno udeležujejo vseh tekmovanj, tako ekipnih, kot nosamezi-ih. V klubti je trenutno 48 članov, stebri eklne pa so Gumzej. Kmz- min. .Tazbee, Orač. Brglez in Krančan. V programu za letošnje leto imajo tudi oddigranie simultankc na 30 deskah z zn""'m velemojstrom Bninom Parmo, ko se bo leta vrnil s šahovske- ga veleturniria v Havani na Kubi, .S. PKRTINAC VODITA Ci^K IT IN SAVIVJCVN Po III. kolu celjske nodzvezne šahovske lise vodita ekiut C*K II in Savinjčan iz Šempetra z 8,." točke, sledijo Šentjur 8, Žalec 7, Cinkarna S, Velenje 4 in Zreče 8 točke. V bn^opote^f-^m tekmovanju vodi Sa\-in1čan s Ifi. točkami, sledilo .^entiur 15, Žalec in C«iK TT 18.Cinkarna in Velenie 10.n. Rog. Slatina 9 in Zreče 8 točk. V GRIŽAH PRFSENETLJTA^O PRVI CŠK IT Ob tamkaišniem nra^riku je na' turnirji; med devetimi "kl- pami zmagala ekina CSK TI v postavi .Tanežič. Paik. Tlič.in ^o- eadi s 26. točkami. Sledijo Žalec 23, Velenje 20, Savi^ičan ^'■^.B. Rog. Slatina itd. S. PERTJN.VČ: streljanje ZMAGA V HRASTNIKU Ob Dne\m žena je bilo v Hrastniku slrelsko tekmovanje, kjer je zmagala celjska ekipa z 884 krogi. Najbolj.ša je oila Majda Dobovičnik s 183 krogi. DESET EKIP ZA ŽENE V CELJU Za 8. marec je na spommskcni tekmovanju v Celju na.s(on(- lo deset ekip. zmagala pa je SD Celje 4.'),t krogov, sledijo TVD Partizan Kovinar štore 436, SD Šempeter 426 itd. Med posa- meznicami je bila najboljša Majda Žel, sledijo Heda Doboviinik, Štefka Veber itd. J. HER.\M rokomet MLADI ROKOMETAŠI ZIMSKI PRVAKI ^ V BLIGI Mladi rokometaši Celja so v tinalnem delu B-lige zimskega republiškega prvenstva v Ljubljani premagali dve ekipi: Sevmco s 7:6 in Kamnik S:i ter tako osvojili piTO mesto. V ekipi .so la- stopili: Za.lokar, Potek, Mrovlje, Met.ličar, Bojevit I in II, Ku- nej, Žugelj, brata Goršič in Luskar. DRSALIŠČE ZAPRTO Umetno drsališče v celj- skem mestaem parku je od sobote, 6. marca zaprto. Po programu bi moralo biti od- prto še v nedeljo, pa zaradi močnili .snežnih padavin tu- di ta dan ni sprejelo mladih drsalcev. Letošnja drsalna sezona je bila najdaljša doslej. Za športnike je trajala od 6. ok- tobra lani, za splošno drsa- nje pa od 18. oktobra. Gre torej za rekord tako v šte- vilu drsalnih dni kot tudi po obisku. Navzlic temu so nekatere ševilke več kot za- nimive: drsališčte je imelo več obiskovalce^' tedaj, ko je bila ostra zima, manj pa v toplejših dneh, četudi je drsanje takrat prijetnejše. Toda, navada je pač takšna, da je drsanje bolj primerno tedaj, ko je živo srebro pre- cej pod ničlo. Objekt v mestnem parku bo zdaj nekaj časa počival, kakor hitro pa bo skopnel sneg. se bodo pričela dela za urejanje teniških igrišč. ZALEGI NAJPREJ OSEMENJEVANJE NA DOSteri- jino pozorje« za sodelovanje pri scenografiji 1966. Laškem in Zidanem mostu sta Andrej Marine in Mari- jan Orožen posvetila kolekti- vu »Volna« Laško. Tudi tu je pogovor stekel o vseh aktu- alnih ekonomskih vprašanjih in vlogi samoupravljanja pri vsej nadaljnji usmeritvi in izvajanju sanacijskega pro- grama. Podjetje se je nam- reč lani po znani izgiibi že izvilo iz najhujših težav. Uspelo jim je povečati ob- seg in vrednost proizvodnje za 55 odstotkov. Z rekon- strukcijo, ki ,so jo začrtali s sanacijskim programom, še nadaljujejo, vendar jim ute- gne tu zaradi novih podraži- tev zmanjkati nekaj denarja. Predvsem je »Volna« vedno bolj usposobljena za prilaga- jEinje proizvodnje modnim zahtevam na domačem trži- šču. Prodaja blaga pot«ifca iz- redno dobro. Takšni rezultar ti, razumljivo, vplivajo tudi na finančni uspeh podjetja in na razpoloženje v kolekti- vu. Ugotovili so, da so bili tudi vsii dosedanji ukrepi na področju kadrovske politike pravšnji. Edino so izrazili bojazen, da jim zamrznitev osebnih dohodkov ne bd v določenem času zavrla tren- da porasta produktivnosti. Kolektiv si namreč zasluži lepše osebne dohodke in le- te bi po obdobju znatnega stiskanja le kazalo popravi- ti. Podjetje je v zvezi z letoš- njima izplačili že napravilo vlogo na ustrezne organe, da jim dovolijo sprostitev oseb- nih dohodkov v skladu z eikonomskimi dosežki in še zlasti z doseženo višjo pro- duktivnostjo. * K. ŠOLA V NARAVI Na III. osmrnii šoli v Ce- lju so prvič opravili del šol- skega povika v naravi. Po no- vem učnem načrtu so vse učence petih razredov od- peljali na Golte, kjer so jih teden dni učili smučarskih veščin. Učenci, bilo jih je okoli 140, so bili razdeljeni v dve skupini: popolne začetni- ke in tiste, ki so že znali smučati. Najprej so zjutraj opravili tri ure šolskega po- uka v šoh, potem pa so jih z avtobusom prepeljali na Golte, kjer so smučali do poznih popoldanskih ur. Ob 17. uri so bili že vsi na svo- jih domovih. Velik odstotek otrok se je tako naučil smučati. Tistim, ki niso imeli svojih smuča, jim jih je dala šola. Nekaj sredstev so zbrali s pomoč- jo delovnih organizacij, ne- kaj pa s pomočjo Temeljne izobraževalne skupnosti in šole ter staršev. Vsak peti razred je Ml po teden dni na Golteh. Ob koncu so pri- pravili najprej razredna tek- movanja, kasneje pa še tek- movanja najboljših. Tečaje sta vodila predmet- na učitelja telovadbe Branko štajner in Cvetka Kroflič. V začetku je med starši in ot- roki vladal določen strah gle- de šole v naravi, kasneje pa se je vse dobro končalo, kaj- ti velika večina otrok se je naučila osnov .smučanja, isto- časno pa je bilo zelo malo poškodb. V prihodnje bi mo- rali urediti financiranje šol v naravi ter poskrbeti glede na sedanje stanje slabih zim, da bi na Golteh — mogoče kar staro smučarsko kočo pri Mozirski koči — preuredili za smučarske šole v nara- vi. Tam bi lahko posame- zni razredi opravljali najprej razredni pouk, kasneje pa še smučanje. Napor bi pri učen- cih, ki so se sedaj vsak dan dan vračali v dolino, bil manjši, učinek pa vsekakor večji. S šolo v naravi so na III. osnovni šoU v Celju pre- bili začetni zid. V prihodnji zimi jih bodo po vsej ver- jetnosti posnemali tudi osta- li, kajti le tako, s skupnim sodelovanjem bomo dosegli cilj: čimveč otrok naučiti smučata in jim nuditi vsaj teden dni življenja v naravi. T. VRABL ZDRAVNIK NAŠ VSAKDANJI OSVETLITEV PROBLEMA TUDI Z DRUGE PLATI Ko sem prebral članek »Zdravnik naš vsakdanji« na naslovni strani z velikimi črkami v 6. številkt vašsg-a Novega tednika, sem začel razmišljati o namenu č an- ka. Zdi se mi, da je bolj pesek v oči čakajočim v čakalnicah, kot pa odpiranje oči s prikazovanjem -es- nice. Mislim, da se bo bolnik težko sprijaznil s t dit- vijo v članku, da je za vse to krivo le pomanjkanje zdravnikov, če bo prišel v ordinacijo ob 7. ali 13.30 uri in ugotovil da zdravnika še ni, ali da je že ocUel, čeprav na vratih piše, da je delovni čas od sedme do trinajste ure. Prav tako se je težko sprijazniti s to trditvijo v krajih kjer je več zdravnikov, pa so po- poldne vse ordinacije zaprte. Mislim, da so zaradi tega nereda ali nediscipline in neorganiziranosti ustvar- jeni umetni pogoji za podaljševanje čakanja v čakal- nicah. Za vse to vidim vzrok v nepoštenem nagrajevaviju in rušenju ugleda zdravnika, ki je v nadaljevanju član- ka sicer resnično prikazano, vendar še premalo pod- krepljeno in objektivizirano. Zdravniški poklic je poseben poklic z ozirom na težavnost in odgovornost, ker .je njegov objekt dela človek, ki mu je ogroženo zdravje, ki je največja do- brina^ in se je vsak zaveda šele takrat, ko zboli ali ko mu je ogroženo življenje. Zaradi tega mora bitd zdravnik po zakonu in etiki vedno pripravljen poma- gati in ne samo takrat, kadar je v službi, kar pred- stavlja vsekakor veliko breme poklica. Na drugi stra- ni pa je velika odgovornost, saj je pogosto treba na- rediti poseg v trenutku, eventuelne napake pa se težje popravljajo kot drugje, in so lahko usodnejše. Zaradi tega mora zdravnik stalno skrbeti za svojo strokov- nost, ki odpravlja rek: errare humanum est, ali kdor dela, tudi greši, ki ga pri zdra^-miku naj ne bi bilo, čeprav je na koncu le človek, ki more tudi pogrešiti, zlasti če je preutrujen. Vsled tega mislim, da je uravnilovka z drugimi p>oklioi v kakršnem koM oziru, nelogična. To ima za posledico nepravilno nagrajeva- nje zdravnika, ki takio ne najde stimulacije, da bi se cel posvetil svojemu pokliou, ampak mora kot vsi dru- gi skrbeti ?& svojo eksistenco v dodatnem delu, nad- urah, hišnih obiskih in kilometrini, ki je sicer malo plačano, toda bolje kot nič. Zato se ne more v red- nem delovnem času preveč angažirati. Mislim, da je rešitev čakanja in podobnih težav v bolj pravičnem in poštenem nagrajevanju zdravnika in bolje organizirani zdravstveni službi. S tem pa no- čem zanikati, da je pomanjkanje zdravnikov realnost, čeprav je to zelo relativno in tudi ni povsod. V član- ku me moti predvsem netočnost in nerealnost pri šte- vilčnem prikazovanju. Pisec omenja, da bi v celj- skem zdravstvenem domu rabili 87 zdravnikov v sploš- nih in specialističnih ambulantah, da pa jih je samo 72, in jih torej manjka 15, kar bi bilo realno. V na- daljevanju pa ugotovi, da je dejansko 82 zdravnikov in da jih manjka 60. To pa je nestvarno z ozirom na potrebe in možnosti naše družbe. Tolikšna številčna z.'Asedba je verjetno nepotrebna, ker obolevnost ni tako velika, pa tudi vsak primer ne zahteva takšne obrav- nave, kot v fihnu pri dr. Rossiju. Ta primerjava v članku se mi zdi neumestna. Nobena družba ni v sta- nju vzdrževati nerealne pogoje dela in hkrati delavce primemo nagrajevati. Zaradi tega tak prikaz pomanj- kanja zdravnikov ni v skladu s stabilizacijo ali s t-ra- njo po ureditvi naših odnosov in poslovnosti z odgo- vornostjo in p>ove5anjem storilnosti. Nedopustno se mi zdi tudi zaix>stavljanje zobozdrav- stva, ki se v članku sploh ne omenja. Zobozdravstvo je sicer del osnowiega zdravstva, je pa toliJko speci- fično, da se mora posebej obravnavati. Ker to dosedaj ni urejeno, je zobozdravstvo coklja zdravstvu in za- radi tega še v dosti slabšem položaju, ker nima vital- nih indeksov, čeprav k poslabšanju ali zboljšanjiu lahko ogromno prispeva. Tu je prav tako pomanjka- nje kadra zelo občutno, ker je dopustno samo redno delo, slaba oprema in založenost z materjalom, pa celo porazna in v primerjavi z dinigimi deželami že skoraj zgodovinska. Prav tako pa je tudi nagrajevanje nepri- memo, poleg tega pa do sedaj ni nobene možnosti za dodatno izpolnjevanje, ki bi bilo prav tako potrebno. Vsled tega prav tako ogromno čakanje, dolge naro čilne dobe in iskanje privatnih poti. No, to pa j« tisto, ki me tudi zelo muči, zilasti ker so zobo- zdravst\xi govori le takrat, kadar je govora o privatni praksi, ki naj bi bila vir bogatenja in slabega dela. Resnica je seveda povsem drugačna. Črna praksa j« posledica zelo neurejenih razmer na tem področju, zapostavljanje javne zobozdravstvene službe in zobo- zdravstvenih delavcev po finančni In moralni plati. Pritisk ljudi, ki so potrebni zobozdravstvenega vairstva in eksistenčna ogroženost zobozdravstvenih delavcev, predvsem omogočata črno prakso, ki ima že kot taika večja ugled kot javna. Kam to pelje, če pomislimo, da je pri nas civili- zacija že tako visoka, a je zobna gniloba že epida- mična in zato velika potreba po aktivnem in pre\'^eii> titvenem zobozdravstvenem varstvu naše mladine, če hočemo zmanjšati velike težave in stroške poolitič- iie vidike v iniciativi zasebnih kmetov, ki stremijo za lastno, stanovsko organizacijo, izven že obstoječih organizacijskih oblik kot so SZDL s svojimi sekcijami za kmetijstvo, kot so zadružni sveti pri zadru- gah, sveti kooperantov pri kmetijskih kombinatih itd. % Želijo svojo organizacijo,' č^, da svoje probleme v svojem krogu najJx>lje razumejo, da bo organizacija kmetov, ki jo bodo sestav- ljali in vodili kmetje sami, še najbolj učinkovita. Ta trditev, vsaj njen prvi del, je gotovo točna. Tisti, ki probleme neposredno čuti, jih tudi najbolje razume, je zanje tudi najbolj vnet pri reševanju. Toda! Zaprti v svoj krog problemov in v mejah ene od družbenih struktur kaj lahko ostanejo ločeni od drugih družbenih struktur, ki pa tudi niso brez problemov. % Ugotavljajo, tako so rekli v Šempetru, da politični delavci, ki ne izhajajo ne- posredno iz vrst zasebnih kmetov, navadno niso dovolj dosledni pri zastopanju in- teresov kmečkega sloja pre- bivalstva, če i>a so, prej ali slej dobijo nalepek, da so »kmečki advokati« in se i» litično včasih onemogočijo. Tudi to je mogoče. Eno in drugo. Prvič to, da pri- padnost nosilcev kmetijske politike moti, če le-ti izhajajo najpogosteje iz kolektivov kmetijskih kombinatov tn kolektivov kmetijskih zadrug in zares preradi v javnih raz-pravah oistajajo na ravni svoje organizacije. Je pa po drugi strani za zavzetega javnega delavca tudi težko, kadar pri obravnavi proble- mov zasebnih kmetov ostaja precej osamljen ob premaj- hni (Irtižberii aktivnosii sicer izredno številnega kmečke- ga sloja prebivalstva. Res je zdaj vprašanje, če je ob oaivljeni družbeni ak- tivnosti v najširšem smislu in prebujeni iniciativnosti dela zasebnih kmetovalcev res nujno zavestno in hote cepiti sile? Vprašanje je namreč, ali morejo zasebni kmetje pričakovati, da bi izključno stanovska organiza- cija, ki bo težko segla čez pristojnosti društva, odrešu- joča. Četudi v narodnostnem prostoru, z drugo besedo v slovenski republiki, toda Iz- ven ustavno zasidranih poli- tičnih oblik združevanja kot so SZDL, sindikati, ZK in druge množične organizacije, kakšen glas in težo bo imel tak relativno izolirani »kmeč- ka vrh«? Torej raje eno z drugim. V društva in interesna pod- ročja povezani kmetje lahko mnogo storijo pri analizi raz- mer, pri sestavi predlogov rešitev problemov, pri stro- kovni in družbeni aktiviza- ciji množic občanov v zaseb- nem kmetijstvu, bolj za poli- tično uveljavitev stališč, ob konfrontaciji s stališči osta- lih družbenih struktur, pa bi uspešneje potekal v že vte- čenih oblikah p>olitičnega združevanja, tako po družbe- no-samoupravni poti v skup- ščinah občine in republike, kot tudi v političnih orga- nizacijah, predvsem v SZDL. Jasno i>a je, da je tako ini- ciativo treba pokazati prav v teh organizacijah, da ob neaktivnosti zasebnih kmetov v sekcijah pri SZDL ne bo prišlo do absurda, ko se obeta, da bo v sekciji za kmetijstvo pri repubUški konferenci SZDL sestav bolj podoben institutu zaradi pre- vlade inženirjev agronomije, ki jim strokovnosti sicer ne gre odrekati, vprašanje pa je, če dovolj poznajo razmere na vasi, zlasti Laven družbe- nega sektorja kmetijstva? Nič čudnega če je resolucija republiške konference nedav- no v šent.iurju naletela na kritiko ravno glede tega. In končno. Površen pregled članstva v društvenih asocia- cijah zasebnih kmetovalcev še zdaleč ni zastopana celotna socialna slojevitost kmetij- skega podeželja. V njih so predvsem bogatejši, napred- nejši razgledanejši kmetje. Kdo se bo zmenil za male, zlasti še, ker tudi v kmeč- kih vrstah vse pogosteje slišimo nevšečno razlikova- nje v besedah kmet in kočar. Prej ali slej, bodimo jasni in pošteni, kjerkoli .se že pojavlja »kmečka nezaupni- ca«, se pojavlja v nepravem času in hudo zakasnelo. JURE KRAŠOVEC PRIMANJKLJAJA Pred kratkim sta skupščmi zdravstvenega zavarovanja de- lavcev in kmetov celjskega območja položili obračun svo- jega dela za minulo obdobje, če obraATiavamo njuno delo- vanje s stališča finančnih rezultatov obeh skladov, po- tem moramo reči, da je bilo leto 1969. za samoupravo zdravstvenih zavarovancev nekaj izjemnega. Oba sklada sta namreč zaključila svoje poslovanje dokaj solidno. Tako v skladu zdravstvene- ga zavarovanja delavcev kot tudi kmetov je ostalo celo nekaj denarja, kar se ni zgo- dilo že nekaj let. še posebno pa je bilo de- lo obeh skupščin spodbudno, če ga merimo po razvijanju samoupi-aTOih odnosov. Skup- ščina zavarovanja kmetov, ki je že od nekdaj kazala do poslovanja svojega sklada zelo skrben odnos, je z vrsto likrepov dosegla, da je bil odstotek izterjave dohodka najvišji v zadnjih dveh letih. Uspelo jim je znižati saldo neplačanih prispevkov iz prejšnjih let, izboljšalo pa se je tudi sodelovanje z zdravstven^mi zavodi. Seveda pa ostaja skupščini še veliko skrbi. Položaj v letošnjem letu se namreč bistveno spre- minja, saj je skupščina že sprejela nove kriterije pla- čevanja obveznosti kmetov, kar bo gotovo vneslo v sis- tem nekaj novih problemov, ki jih verjetno ne bo moč zlahka rešiti. Se specifičnejše pa je bilo v minulem letu p>oslovanje skupščine zavarovanja delav- cev. Res je sicer, da je raz- meroma ugoden finančni re- zultat — po nekaj letih namreč zavarovancem tega območja ne bo treba plačeva- ti izrednega prispevka — tudi posledica visokih stopenj, bUo pa bi krivično, če ne bi povedali, da je tudi ta skupščina že med letom sprejela vrsto ukrepov, ki so ugodno vplivali na obli- kovanje izdatkov. Izboljšalo se je tudi sodelovanje z zdravstvenimi zavodi, česar naj konkretnejša posledica je to, da so letos podpisali po- godbe o financiranju že v začetku leta, medtem ko so se včasih o tem dogovarjali tudi po več mesecev. Zabeležimo ob koncu še eno spodbudno ugotovitev: v skladu zdravstvenega zavaro- vanja delavcev je letos prvič ostalo nekaj sredstev tudi za razširjeno reprodukcijo zdravstvenih zavodov. Skup- ščina je sredstva razdelila med splošno bolnišnico Ce- lje — za začetek adaptacije ginekološko-porodniškega od- delka, bolnišnico v Brežicah in celjski zdravstveni dom, ki urejuje zdravstvene domo- ve v šentjurski, konjiški in sevniški občini. Čeprav ne gre za izredno visoke zneske, pa je dejstvo, da se je bila skupščina zavestno odločila, da v te namene izloči 0,1 odstotka zbranih sredstev, zelo pomembno. Pomeni kva- litetno spremembo v poslo- vanju sklada, ki je bil zaradi specifičnih pogojev življenja tega območja vseskozi v primanjkljaju. I. B. Na njegovem domu v Šempetru sem ga dvakrat iskal. Prvič ni imel časa za razgovor, ker se mu je mudilo na vaje dramske sekcije v 2alec, drugi obisk pa je bil uspešen. Rado štokelj je po pokli- cu dentist in skoraj ni šem- petrčana in drugih ljudi tam daleč naokrog, ki jim ne bi popravljal zob. Ves prosti čas v vsem življenju ^ pa ie posvetil udejstvova- j nju v dramski sekciji in j telovadnih društvih. i »Nikoli nisem imel pro- blemov, da bi prosti čas zapravljal v kavarnah in lo-' kolih, temveč sem ga na- domeščal s konjičkom —i sodelovanje v dramski sek-' ciji in telovadnih društvih,«] pravi. »Kmalu sem se po-i ročil in s pokojno ženo i Vero sva v zakonu in na' odru sodelovala celih 25 let. V tistem času sem od- igral kakšnih dvajset vlog in zrežiral več kot trideset ■najrazličnejših iger.« Pred desetimi leti je pre- nehal z udejstvovanjem v dramskih sekcijah, vendar iz svoje kože ni mogel. Le- tos so ga ponovno privabile odrske deske, reflektorji, šminke, očarljivi odrski svet Pristopil je k dramski sekciji Svoboda v Žalcu, ki je v lanskem letu po daljšem času zaživela z up- rizoritvijo »Dobrega vojaka Svejka«. Rado je letos pri- pravil duhovito komedijo Jaka Stoke »Stari grehi« in v njej združil predvsem stare žalske amaterje gle- dališke igralce. »Jezi me, ker Žalec kot mesto nima ustreznih pro- storov za delo gledališke \ skupine. Ni primernih pro-\ štorov za vaje niti za upri-| zoritev, kar je predpogoj] za dobro predstavo. Vesel] pa sem, da so bili igralci disciplinirani in da so red- no obiskovali vaje, kar je. ponovni dokaz, da je med njimi veliko zanimanje in volja do igranja.« Do danes še ni končal s popravljanjem zob in pra- vi, da tudi z režiranjem še ne bo pa z igranjem seveda tudi ne. »Ponovno me je zagrabila gledališka strast. Se bom režiral in igral« Kdor pozna vztrajnost Rada Stoki ja in njegovo predanost amaterski bogi- nji Taliji, bo vedel, da bo svoje zadnje besede tudi uresničil. T. TAVČAR [i H H H H a H a a a a a a a a a a [■ a a a s a a a a a S a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a ^ a a a a VSE ZVRSTI TURIZMA Na predlog duekiorja avtoturLstičnega podjetja Izletnik, Leopolda l'erca, je današnji sobesedriik v našem »štafetnem« inter- vjuju generalni tajnik celjske turistične zveze, prot. Zoran Vudler. Vprašanie: Kakšna je splošna problematika tu- rističnega razvoja celjske r^ije? Odgovor: Vprašanje je zanimivo, vendar zahteva obširnejši odgovor. Na kratko pa takole: na celj- skem turističnem območ- ju se prepletajo vse zvr- sti turizma, tako zdraviliški izletniški, dopustnišk: in pJaninarstvo. Problematika je predvsem v pomanjiia- nju ustreznih turističnih objektov, zlasti še kvalitemiii prenočišč kakor tudi kopališč in drugih objektov za razvedrilo. Vprašanje: Ali je za to območje že izdelan srednje- ročni in dolgoročni program razr/oja turizma? Odgovor: Kot je znano, mmajo mti Slovenija, niti celjska regija, niti posamezne občine razvojnih progra- mov turizma. So pa v izdelavi m bodo bržčas do konca leta znani v glavnih obrish Razvoj celjske regije pro- gramira posebna komisija, ki ji predseduje Zdravko Trogar, elaborat pa bo izdelaj zavod za napreden go- spodinjstva. Mimo tega ima naša zveza, okvirni pro- gram turističnega raiivoja za celotno celjsko turistično območje. Ne glede na to lahko trdim, da turistični de- lavci vemo, kaj je za razvoj turizma na našem območju potrebno. Vprašanje: Kakšno je sedanje stanje glede turistič- nih kapacitet in nočitev/ Odgovor: Najprej je omeniti še vedno i2iredno sla- bo stanje cest. To velja zlasti za povezavo s sosednjo republiko pa tudi za Logarsko dolino. Sosednja repub- lika z Zagrebom i>a je zagotovo naše turistično zaledje. Naše območje ima trenutno okoli 2.000 še kolikor toliko ustreznih ležišč v zdraviliščih, notelih in gostiščih ter okoli 1.000 ležišč v zasebnih sobah, neustreznih kapa- citet pa je še nekaj. Restavracijskih in gostinskih se- dežev je v pokritih prostorih okoh 2.500, poleti pa se z vrtovi ta številka poveča še za 1.000 sedežev, številke so lepe, toda kapacitete so preveč razmetane m pre- skromne. Predvsem primanjkuje prenočišč boljših kva- litet v Rogaška Slatmi, v Dobrni, Laškem, v Logarski dolini in na Golteh, kjer so pK)trebne dodatne kapaci- tete vseh kategorij. Posebej nam manjkajo objekti za razvedrilo, zlasti odprti ir- zaprti kopalrii bazeni. Vprašanje: Kje in kako se naj po vašem mnenju razvija turizem na našem območju? Odgovor: Na prvo mesto postavljamo zdravilišče Ro- gaške Slatino, nato Laško in Dobrno, v Savinjski dolini pa turistični center Golte in Logarsko dolino. Nekateri menijo, da kaže slednje obravnavati kot zgomjesavin- sko celoto, drugI pa pravijo, da predstavljajo Golte posebno enoto. Logarska dolina drugo, določena po- vezava med njima pa je vsekakor potrebna. Omenjeni kraji so v prvem planu, v drugega pa postavljamo Rimske Toplice, Aton-iske Toplice in Velenje. S tem pa ne rečem, da ni pričakovati turističnega razvoja še v drugih krajih. Predvsem Celje bi moralo dobiti večji hotel ter sejemske prostore. Sicer pa, naj naštejem, kaj si zamišljamo, da je v omenjenih perspektivnih turističnih centrih najnujnej- še. Rogaška Slatma potrebuje nov hotel visoke katego- rije ter pokrito kopališče, mimo tega bi morali seda- njo cesto umakniti iz središča kraja. Dobrna nujno ix>trebuje nov hotel ter kop>alm besimist za nekatere kraje, drugod pa £m.emo računati z dobrimi rezultati, kot v zdraviliščih. Predvidevamo, da se bo število nočitev domačih gostov povečalo za 5%, inozemskih pa za 10''^o. Vprašanje- Koga predlagate za na.slednji mtervju? Odgovor: Ker že toliko govorimo in pišemo o inte- graciji v gostinstvu, predlagam, da damo besedo Jo- žetu Bevcu, direktorju hotela Celeia, Milošu Planinšku, direktorju hotela Evrope in Mirku Meštrovu, direktor- ju gostinsskega i>odjetja Na-na, da povedo o tem svoje nmenje. HBaHaHagi^iiaiiiBaaaH iHaHaHHHHHHHHaaaaaa FESTIVAL Kulturna prizadevanja Otl 3. do 6. juniju letos bo v Celju jubilejni festival mladinskega petja. Prvi skupni nastop mladinskih pevskih zborov je bil leta 1946, pred desetimi leti so začeli s festivali, kjer so sodelovali samo jugoslovanski /bori, pred osmimi leti pa so se jim prvič pridružili še zbori iz tujine. Letos bo nastopilo preko 3000 mladih pevcev iz vseh republik Jugoslavije ter iz Češkoslovaške, Avstrije, Madžar- ske, Romunije in i)r\'ič s Finskel Festival obsega: tekmovanje jugoslovanskih mladinskih zborov, koncerte jugo- slovanskih in inozemskih mladinskih zborov, posvetovanje glasbenih pedagogov, nastop združenih zborov in razsta\e jugoslovanske ter evropske mladinske glas- bene literature, učnih knjig in priročnikov za glasbeno vzgojo. NAŠA SREČANJA: Po diosedanjiih pripravah sodeč bo letošnji jubilejni mladinski pevski festival presegel vse dosedanje. Od 3. do 6. junija se vsem ljubiteljem mladinskega i>et- ja obeta prava revija najbo- ljših mladinskih pevskih zborov iz domovine, kot tudi iz p>etih evropskih držav. JuTcek Vreze, ki že vrsto let vodi priprave za festival mladinskega petja je pove- dal, da je za letošnji festi- val med mladinskimi zbori izredno zanimanje in so ta- ko morali nekatere zbore celo odkloniti. »Zlasti veliko zanimanje je v Črni gori in Makedoniji, kjer so se prijavili štirje zbori, sprejeli pa smo tri. Pripominjam, da je prav ce- ljski festival bil tisti mejnik, ki je spodbudil zbore v po- sameznih republikah, da so se začeli sistemajtičneje pri- pravljati in konkurirati za nastop na našem festivalu.« In kako bo potekal letoš- nji festival? 3. junija bo v prostorov doma JLA otvori- tev razstave »Avstrijska gla- sbena literatura«, katero pri- pravlja Musikverlag Dobltn- ger z Duna;a, kateri bo pri- ključena tudi razstava jugo- slovanske glasbene literatu- re izšle v letih 1969 — 71. Zvečer bo v Naro^dnem do- mu slavnostni koncert in ot- voritev festivala z nasiLoipom otroškega zbora Glasbene šole, mladinskega zbora III. osnovne šole in mešanega mladinskega zbora gimnazi- je — vsi iz Celja. Dopoldne naslednjega dne bo posvečeno posvetovanju glasbenih pedagogov z osred- njima temama »Problemati- ka glasbene vzgoje na sred- nji stopnji osnovnih šol« v interpretaciji prof. Brede Oblak — Zgib iz Ljubljane in »Mladinski zbor — baza amaterizma«, predava prof Radomir Petrovič iz Beograda, docent na tam- kajšnji glasbeni akademija. Popoldne je posvečeno prve- mu delu tekmovanja jugo- slovanskih mladinskih zbo- rov, kategorija A, v kateri bodo nastopila zbori iz Bito- le, Skopja, Janjeva, Titogra- da, šabca, Subotice, Zagre- ba, Brezovice, Prul, Ljublja- ne, Velenja, Slovenj Gradca, Ptuja. Maribora in Celja. 5. junija dopoldne bodo nadaljevali s posvet.sva.niem glasbenih pedag.jgov in os- rednjo temo »Fiziološki in ■ ps.ihaloški problemi muta- cije«, predavala bo gostja z Dimaja prof. Margarete Spar- ber, popoldne pa bo nastop jure KRAŠOVEC? jugoslovanskih dekliških ter mešanih zborov B in C ka- tegorija: Kavadarci, Niš, Derventa, Mostar, Zagreb, Ljutomer, Kranj, Celje in Velenje. Zadnji dan, v nedeljo do- poldne bo na Muzejskem trgu tradicionalni množični koncert, kjer bo nastopilo okoli tisoč pevcev, predvsem celjskih in okolških šol, ki bodo zapeli osem pesmi, tudi s spremljavo pihalnega orkestra. Zvečer bosta med- narodna koncerta z udeležbo dekliškega zbora gimnazije iz Gradca (Avstr ja), Hamalais — Osakunnan iz Helsinkov (Finska), Kodaly Zoltan iz Komla (Madžar.), Jirkov3ky detsky zbor iz češkosliovaš- ke in mladinski zbor RTV Bukarešta (Romunija), kate- rim bodo delah družbo vsi najboljši jugoslovanski mla- dinski, dekliški in mešani zbori izbrani na tekmovanju prva dva dneva. Tuji zbori bodo v času gospovanja v Jugoslaviji pripravili še več koncertov v različnih sloven-. skih krajih, na celjskem pod- ročju pa bo koncentlral v Žalcu zbor iz Finske, poleg bodo nastopili tudi domači zbori, na Dobrna bo pel zbor iz češkoslovaške, v Rogaški stanju madžarski pevski zbor in v Velenju zbor iz Bukarešte. Vsak zbor bo zapel štiri pesmi, eno obvezno in tri po prosti izbiri. Zbori v A sku- pini morajo obvezno naštu- dirati pesem Slavka Osterca »Nezgoda na piru«, v B sku- pini Jacobusa Gallusa »Ne- mo placet stutis« in v C skoptni Pavla Šivica »V fmdiz- ni noči«. Jurček Vreze je zaključil: »Dosegli smo velik napredek glede na prva leta, ko so ot- roci nastopili še bosi in so kot priznanje dobili zemljo Takrat je bil bel kruh po- jem! Danes je vse drugače. Želimo pa da bi tako kot prejšnja leta tudi letos Ce- ljani pokazah polno razume- vanje in prevzeli v dneh fe- stivala skrb za otroke, ki bodo prišli v Celje. Samo 3. junija bomo morali preno- čiti 400 otrok. Pogrešamo več- je sodelovanje turističnih or- ganizacij, ki bi s konkretnej- šo angažiranostjo lahko bo- lje pomagali našemu festiva- lu, kot tudi sebi in kraju.« T. VRABL Vojnik: NASA PESEM — Za letošnji kulturni praz- niik slovenskega nairoda je Moški pevski zbor Prosvet- nega društva »France Preše- ren« pripravil kiaicert pod nasilovom »NAŠA PESEM — V ASA PESEM«, V nabito polni dvorani, kjer smo opa- zili tudi vse družbeno poli- tične delavce tega kraja, je vladalo edinstveno vzdušje. Kaj takega lahko doživiš sa- mo v Vojniku! Kdo se še lahko pohvali s tem, da so bile vse vstopnice za koncert razprodane že pred samim začetkom. Spored je obsegal predvsem slovenske narod- no, poniarodele in luiieine pesm]. Spontano odoibra- vanje občinstva je bilo do- stojno plačilo za trud in trdo delo zboru ter nesebič- nem.u zborovodji Ton^it.u Vo- lasfcu. Zl DOSEŽEK CELJSKEGA v 11. številki »Situle« re- vije, ki jo izdaja Narodni muzej v Ljubljani je izšla zanimiva razprava ravnate- lja Narodnega muzeja v Ljubljani, dr. Petra PETRU- JA: »HIŠASTE ŽARE LATO BIKOV». Delo je skrajšana disertacija za dostgo čusti znanstvenih ved. hranjena na filozofski fakulteti v Ljubljani 19o6. Pojav hišastih žar je zelo star. Prvi zametki segajo še v tretje tisočletje pred n.št. Vezan je na pogrebne običa- je takratnih ljudstev in predstavlja nekake svete objekte, duha prednikov, shranjenih v hišah. Omenjeni običaj je avtor zelo vsestransko obdelal. O temeljitasti njegove razpra- ve nas pouče že naslovi po sameznih po.glavij. Naj jih na tejem: Pregled razisko- HOTEL »ADRIA« Ankaran razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. KUHARJEV, 2. NATAKARJEV, 3. KUHINJSKIH IN TOCILNIŠKIH BLAGA.INICARK (EVIDENTICARK). L VRTN.\RJA, 5. VODOVODNEGA INSTALATERJA. S. ELEKTROTEHNIKA ZA ŠIBKI TOK, 7. ZIDARJA Samska soba s kopalnico za,gotovljena. Osebni do- hodek po pravilniku o delitvi osebniJi dohodkov. Zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Interesenti naj svoje ponudbe dostavijo tajništvu podjetja. vanj antičnih hišastih žar, vnaj antičnih hišastih žar. Najdišča in gradivo, 1'razg«- Najdišča in gradivo. Prazgo- dovinske prvine, Izdelava, oblikovni razvoj in okras, Okras in njegova vsebina, Družbeni položaj uporabni- kov hišastih žar. Hazprostra- njnost antičnih hašastih žar. Območje in naseljenci. Zgo- dovinsko ozadje in povzetek. Iz navedenega sledi, da je avtor pose.gel v prve začetke tega pogrebnega običaja. Jed- ro razprave pa je posvečeno temu običaju v antiki. V Sloveniji je ta običaj v tem času razširjen predvsem na Dolenjskem med (.orjanci in Mirno na črti Trebnje — Sotla. Izven tega okvira se pojavljajo le posamezni pri- meri še v Ljubljani, Šempet- ru v Savinjski dolini, Metli- ki in Zagrebu. V času. ko se hišastf žare pojavijo pri nas na področju n.št. so živeli na področju področju Dolenjske Latobi- ki. Dr. Petru upravičeno za- ključuje, da je ta način po- kopa značilen za Latobike. Svoja izvajan,ja, ki slonijo na arheološkem gradivu, osvetli tudi s citati rimskih z.godovinarjev. Knjiga je opremljena tudi s številnimi fotografi.)ami, risbami in zemljevidi, ki nje- govo delo ilustrirajo in ga bralcu približajo. Priznati Je treba, da ,je obravnavani problem zelo izčrpno in na- zorno obdelan. Za poznava- nje naše preteklosti pa tudi zelo dragocen. Naj na koncu omenim, da ,je dr. Peter Pet- ru Celjan in, da je natural na celjski gimnaziji. LOJZE BOLTA Štore: GOSTOVANJE AMA- TERSKEGA GLEDALIŠČA CAH Preteklo nedeljo so gosto- vali na Jesenicah člani novo us t aiiov 1 j ene.^ a Ania t e r .s keiga gledališča »Zelezar« Store — Celje z Župančičevo dramo Veronika Deseniška. Go- stovanje sodi v okvir go- stovanj — izmenjav — ki so jih dosegli s sporazunnicm o ekviva.lentnem vračanju pi;-d- stav Amaterskega gledališča »Tone ČJufar« z Jesenic. Ome- nimo naj še to, da bo ta predstava do^segla še svoj- stven rekord: na sporedu jo že ima.jo treit.jo sezono. Frankolovo: PROBLEM ,!E DVORANA Večkrat smo že pisali o problemih dotrajanih ktil- tuimih domov v celjski obči- ni, vendar nismo omenjali kulturnega doma v Franko- lovem, ker smo bila prepri- čani, da so v tem kraju spravili ta problem z dnev- nega reda z dogovorom med družbeno političnimi organi- zacijami in tamkajšnjim go- stiščem, odnosno z njegoTO upravo. DoigovoiT pa je bil le delno uresničen. V zamenja vo za staro in dokaj dotra.ia- no dvorano bi jiim naj zgra- diili novo, funkcionalno ure- jeno in dostojno za ta kraj. Na dvorišču so sicer zgradi- li provizorij v katerem bi z ustreznim siporazumo-m našle svoje domovanje vse organi- zacije in društvo, ki pa ne ustreza za delovanje in .go- stovanja gledali-ških skupin. Zdaj pa so se spo^mnili stare dvorane. Skupina starejših Frankolovčanov zahteva ob podpori tamkajšnje Krajev- ne skupnosti ureditev starih prostorov. Med tem so za- mudili uvrstitev v vrstni red pri skladu za. obnovo kultur- nih domov. Ob vsem tem pa obljubljajo tudi velik samo- prispevek. Upajo na uresni- čii^ev njiihovih želja. Celje: REDNA DVOLETNA KONFERENCA OBC. SVE- TA ZKPOS Se v tem mesecu bo redna dvoletna konferenca Obč. sveta ZKPO kjer bodo predvsem analizirala stanje in mesto amaterskih kultur- no prosvetnih organizacij v novih pogojih dela, ki jih na- rekuje spremenjen način financiranja teh dejavncsti v okviru Kult.urne skupnosti. Predvsem računajo, da jdm bo ujspelo spraviti z dnevne- ga reda enega najtrših pro- blemov: organizacijska, stro- kovna in finančna vpra- šanja Piiialnega oPkesta ŽPD »France Prešeren«. Na kon- ferenci bodo sprejeli tudi de- lovni program dela. MALEDOLSKA Na zdravje. prijatelji! Zvrnili smo kozarček na naše pravo »uradno« snide- nje, poznali smo se že mno- go prej. Beseda je stekla o celjskem karnevalu in nji- hovih doživljajih ob njem. Niso in niso mogli pozabiti »mednarodnega iiastopa v Hotelu »Celeiu«. kjer so ig- rali specialno za italijanske go.^te. Takrat jim je bilo lepo, grelo jih je pristno .štajersko vince — božale so jih besede priznanja in odobravanja. Toda kaj ta- kega se jim ne zgodi vsak dan! Krepak »mož z drum- Ijo« se je nerodno presedal in preplašeno zrl v naš ma- gnetofon, es — trobentač se je začel opravičevati, češ, da niso kompletni, sicer bi nam pokazali vse. Icar znajo, dirigent pa je s svo- jo avtoritativno palico ne- usmiljeno žugal, včasih se nam je zdelo, da tudi nam radi so in bili korajžni in odgovarjali m vprašanja kot na TV kviz oddaji. Ko so pravzaprav ti god- beniki, delavci in kmetje? Le malo ljudi ve za Male Dole. vas severo-zahodno od Vojnika. Z obronkov hribov štrlijo na gosto po- sejane njihove domačije. Tu je vznikla pred približ- no sto leti želja po vaškem muziciranju. V teh »viniča- rijah« je bilo doma sedem bratov Lipšetovih. Le-ti so to godba ustanovili, ji da- rovali vse. predvsem pa ve- liko volje in ljubezni. Od takrat so z nekaj prekini- tvami igrali za staro in mlado. Vsak važnejši vaški dogodek je nosil pečat nji- hove »pleh muzike«. V vedrem razpoložen ju in »važnem« pogovoru je- čas neusmiljeno bežal in niti opazili nismo, da so se »vti- hotapili« novi in novi »za- mudniki«. Izdali so jih in- strumenti, ki so jih morali odtaliti — tipke so jim med potjo zamrznile. Hitri »operativni« posegi so jim omogočali takojšnje vklju- čevanje. Edvard Tratnik, vajen vsega hudega, nas je presenetil z izredno mir- nostjo in je na vse pretege hvalil predvsem mlade, nje- govo taktiko smo razume- li .. . Za slooo so nam zaigrali njihovo najljubšo koračni- co »Moja domovina«. Fant- je in možje, le tako naprej! Naj vas nikoli ne prizade- ne in pokvari »civilizacija«, bodite tako skromni tudi v prihodnje, tudi vnaprej si sami kupujte instrumen- te, tudi za enotne unifor- me se ne »sekirajte« pre- več, bodite prirodni in ig- rajte predvsem za tiste, iz katerih vrst je pognala va- ša kal. š. 2. lElOMllEi^Olilll OB 25. OB letnici mladinske akcije; ^BR&Oi^^NOVIČlI Kako tečejo leta! četrt stoletja je že od tega. Otroci nekaterih udeležencev dogod- kov, ki jih mislim opisovati, so danes že starejši mladinci in bi v danes sestavlje- ni brigadi šte»li za »starine«. Veliko te.ga je že šlo v pozabo, kot tudi bogat arhiv prve celjske mladinske delovne brigade »Karla Destovnika-Kajuha«. za kar je kri- va kdo ve katera garnitura mladinskega votistva v Celju. Celje, zadnje dni aprila 1946. Po mestu Erontovske delovne skupščine čistijo ruše- vine. Po vsem območju poteka akcija ure- jevanja cest in mostov. Mitingi zmagoslav- ja so vse poredkejši. Obnova domovine je geslo, zlasti mladine. Okrožni komite SKOJA je na svoji april- ski seji sklenil poslati brigado v Bosno, kjer naj bi še v tem letu po novi šircko- timi železnici začeli votziti premog iz bo- gatega rudarskega bazena v Banovičih po vsej domovir.i. Premog je bil kri gospo- d;,r-^kega življenja. Jurče Kožuh, takratni predsednik okrožnega komiteja SKOJ je določil, da morajo okrajni komiteji SKOJ zbrati prijave mladih skojevcev in mladin- cev in sicer za pet čet; C^eljsko, konjiško, šmarsko, šaleško in revirsko. No, težav okoli tega ni bilo. Prej so bi- le ob dejstvu, da se se priglašali premladi, telesno prešibki, pa tudi takšni, ki jih ob- navljajoče se gospodarstvo ni moglo pogre- šiti. ZBO RV MLADINSKEM DOMU V G.\BERJU Dva ali tri dni pred prvim majem so se bodoči brigadirji začeli zbirati v Celju, razen revircev, ki so se zbrali v Trbovljah. Zbirališče je bilo v gaberskem mladinskem domu, v poslopju sedanje srednjetehniške šole. Ves okrožni komite SKOJA je bU ti- sta dva dni zaposlen samo z brigado. Treba je bilo pripraviti popotnico, oskrbeti zdrav- niške preglede, končno pa tudi brigadna in četne zastave niso bile zadnja skrb. Ko so brigadirji odkrili, da imajo nekatere če- te harmonikarje in kitariste, so jih hotele imeti vse. Čete so šle na lov za mla.dimi godci iz svojih področij, da so se tudi ta- ko kompletirali. Zase vem, da me okrožni komite kot sekretarja okrajnega komiteja v Laškem ni predvideval za brigado. Toda skupin-a mla- dincev, ki sem .jih pripeljal iz Laškega okra- ja je zahtevala, da moram z njimi. Seve- da se nisem upiral in od tistega dne so mi pri rudniku v Laškem začeli pisati »pla- va šihte«, ker je okrožni komite pozabil urediti vse formalnosti okoli mojega cxl- hoda. Prvi dan skupnega življenja štirih čet Kajuhove brigade v Celju je potekal v p>e- smi, neprestanem klicanju na zborno me- sto, v spoznavanju, pa tudi v solzali, kaj- ti zdravnik je nekatere odklonil zaradi let in telesne šibkosti. Na dvorišču mladinskega doma so v vo- jaških kotlih kiihali za nas večerjo, ipo r^a hitro improviziranem tabornem ognju s prav tako improvizirano kulturno priredit- vijo. Konjičani so okužili brigado s svo- jo himno po znani ameriški vojaški pe- smi, ki^ so jo i>eli tudi naši partizani »Oh kako je dolga, dolga pot. . .«, pesem, ki je v Celju dobila prve kitice brigadirske vsebine, a na koncu v iBosr^ je bila že pra- va poema. Prva noč nas je zatekla na ležiščih po tleh razgrnjene slame pokrite z vojaškimi koci. Jutro ... Zgodaj smo v četveroredih od- korakali na celjsko železniško postajo in zbudili Celjane s koračnicami iz dvestotih mladih grl. Koliko nas je odšlo tisti dan pred prvo- majskimi prazniki, ne bo nikoli znano. Morda nas je bilo po priključitvi revir^-ice čete 230, kot navaja večina virov, morda tu- di več. Vsekakor pa je bil eden brigadir več, kot jih je bilo v spiskih komandirjev čet. Droban fantič Braco iz Polzele se je kdo ve kdaj vtihotapil v slamo na postaji čaka- jočih tovorniih vagonov in se v vlogi »sle- pega potnika« skrival tako dolgo, da smo ga potem, ko smo ga »razkrinkali«, ho- češ nočeš morali vpisati v seznam in mu določili dolžnost »vodonosca« in kurirja. (Nadaljevanje sledi) i i H H VOJNA AVTOMOBILISTOV IN PEŠCEV B ■] H H B B B B B B ■] ■] @ B B B E E iBEBBBBESHBHBaaBBBBBHaHSaaall T>ogn)a se na relaciji od kavarne Ev- ropa do Doma Jugoslovanske ljudske armade v Celju najmanj dvakrat teden- sko, kadar pa je lepo vreme pa tudi vsak dan. Vsakokrat nekomu zavre kri. Večkrat se dvignejo pesti in letijo jezne besede. Velik opel pripelje v večernih urah iz smeri pivnice ter v elegantnem lo- ku s precejšnjo hitrostjo pripelje na glavno sprehajališče Celjanov, želi Pe- ljati proti železniški postaji. Na ulici je veliko ljudi, ki imajo namen oditi v kino, oziroma stalnih sp^-eliajalcev. Tro- biti ni dovoljeno. Zacvilijo gume i^''- avtomobil se dotakne zadiijih delov treh sprehajalcev. Kriki »Idiot! Kako pa voziš. Točno v rit si mi zapeljal.« »Zvh^či ga ven, hudiča.« AvtomobiUst ni neumen. Pritisne na gas in odpelje. Točno ve, da je bil zelo nesramen, zato ga občutek krivde še bolj goni z mesta nevšečnosti. Po stre- hi zabobni. Nanjo se je spustila pest enega viinioidočih. »Vam bomo že pokazali, napihnjeni avtomobiltstki.« * Pegeut počasi in previdno vozi med ljudmi. Proti postaji. Voznik se boji, da bi koga zadel. Večkrat pritisne na zavoro in avtomobil se premika z naj- manjšo mo&no brzino. Pred njim sku- pina šestih mladeničev. Vidijo go,, dar se mu ne umakjiejo. On je sam. Povoziti jih tako ne sme. Smejejo se. Porogljivi pogledi čez ramo. No, daj če Si vpaš. Boš že videl. Vendar ne, voznik je previden. Takšna je avtomobilsko-pešadijska večerna vojna v Celju. Ti ne dajejo prav onim, oni zopet ne tem. Ko si v oMomobilu se jeziš na pešce, ko si pešec si besen na avtomobiliste. Iz dneva v dan. Ali resnično ni mogoče ukiniti cestnega prometa z motornimi vozili na tem -kratkem odseku, ki je v majhnem Celju pravzaprav edino me- sto pod milim nebom, kjer se zvečer zbirajo mladi ljudje? M SENIČAR a a a a a a a a CEUE Prav na vseh šolah celjske regije so pripravili prijetna praznovanja za dan žena. Na proslave so povabili matere in jih, če ne drugače, obda- rili z ljubeznivostjo. Matere so odhajale vesele, saj jim je pozornost vzgojiteljev in otrok dobro dela. AGENS : AGENS Spor, ki ga je sprožil ljub- ljanski kolektiv Agensa na račun svojega celjskega so- imenjaka — zaradi istega imena — bodo jutri obraiv- navali pred gospodarskim so- diščem v Ljubljani. Celjani računajo na ugoden izid. MERXOV HOTEL Novi Merxov hotel ob Ljubljanski česati — predvi- doma ga bodo odprli maja letos — ba imel 19 dvopo- steljnih in 6 enoposteljnih sob, 2 apart.mana in 19 po- možnih ležišč. Vsaka soba bo imela kopalnico in stranišče z bidejem. V restavraciji bo 80 sedežev, na terasi 32, na vrtu pa 88. Tu bo tudi nočni bar s 30 sedeži, v kletnih pro- storih pa bodo boksi za pse. Hotel bo imel tudi garažo in parkirni prostor za 90 oseb- nih avtomobilov. FIČO CE 228-79 TAKO PA NE! Ljubljanska cesta, sobota ob 13.30 Iz mestne smeri proti Žal- cu je vozila škoda. V precej- šnji oddaljenosti od semafor- skega križišča je bilo opazi- ti mežikajočo zeleno luč, kar pomeni, da se bo promet iz te smeri skoro ustavil, še preden je škoda pripeljala do križišča, je že zagorela rumena tn takoj zatem rde- ča .signalna luč. Skoda se je ustavila pred prehodom za pešce, kot Je to pač potreb- no. V trenutku, ko je na se- maforju Ž8 gorela rdeča luč pa je po levi strani škode, po pasu torej, ki je povrhu vsega določen za zavijanje v levo, pripeljal fičo CE 228-79 in z nezmanjšano brzino švig- nil skozi križišče. Kaj bi se zgodilo, da je podobno rav- nal voznik, ki je pripeljal iz Čopove ulice in imel zeleno luč, torej vso pravico da za- pelje naprej, pa je vendarle ustavil in dal prednost voz- niku, ki Je tako grdo izsilje- val prednost. Ne tako tova- riš, tokrat je šlo, drugič bo- ste prav gotovo povzročili tragedijo, ne samo sebi, žal tudi dmgim! -bes DANES ZADNJI ZBOR VOLIVCEV Te dni se je v celjski obči- ni zvf^rstilo devetnajst zborov volivcev. Razen v štorskem primeru, kjer so imeli pose- bej zbor za Teharje, so biii vsi sklicani za območja kra- jevmih skupnosti. Teh pa je v celjski občini osemnajst. Danes bo zadnja razprava v tem okviru o lanskem in le- tošnjem občinskem proraču- nu pa tudi o delu in progra- mu krajevne skupnosti. Zbor se bo začel ob 18,30 uri v ve- liki dvorani Narodnega doma za volivce krajevne skupnosti Center, POVPREČNI OSEBNI DOHODEK 1.312 DIN Nekatere številke .so zani- mive, tudi z.govorne. Takšne so prav gotovo tiste, ki go- vorijo o osebnih dohodkih. Povprečje sicer ne pove visega, pa vendar. Po podatkih oddelka za go- spodarstvo in družbene služ- be pri celjski občinski skup- ščini so bili lanski povpreč- ni osebni dohodki na zapo- slenega v Celj.ski občini 1,312 din in so bili v primerjavi z letom dni prej za 21,1 od- stotkov višji (leta 1969 — 1.083 din). V go.spodarstvu je to povprečje znašalo lani 1.279 din ali za 20.4 odstotkov več kot 1969, leta (1,062 din), v negospodarstvu pa 1.510 din oziroma za 24.3 odstot- kov več kot leto dni prej (1.215 din). V posameznih gospodar- skih panogah so lani doseg- li naslednje povprečne oseb- ne dohodfee (podatki v okle- paju se nanašajo na pov- prečje 1969. leta): industrija 1.207 (1.024), kmetijstvo 1.187 (981), gozdarstvo 1.478 (1.135), gradbeništvo 1.239 (9261), pro- met 1.4.'50 (1.201), trgovina 1.473 (1223), gostinstvo 1.313 (1.073), obrt 1.248 (1.023), ko- munala 1.428 (1.206) din. Iz podatkov je nadalje raz- vidno, da je bilo lani samo pet delovnih organizacij, kjer so imeli nižje osebne dohod- ke na zaposlenega kot znaša občinsko povprečje in nižje od 1.000 din. To so Metka 962, Toper 957, Vezenina 869, čevljarstvo 899 tn zav^od za rebabilitacijo invelidov 970 din. MARUŠA IN JAKHEL NAJBOLJŠA Celjski karate isti prirejajo tradicionalno klubsko prven- stvo ob Dnevu žena. Tako je bilo tudi tokrat in na odpr- tem prvenstvu je sodelovalo kar 42 tekmovalcev iz desetih mest in centrov za karate. V začetku smo pričakovali le delni usipeh številne celjske vrste, toda celjski tekmoval- ci so na kraju tekmovanja bili najboljši. V osrednji točki, v absolutnem prven- stvu, so osvojili prva tri me- sta. To pa ni vse, prikazali so daleč najboljšo borbo in celo favorizirani Zagrebčani so morali priznati premoč. Usipeh cel j sike vrste, ki var di redno šele dve leti in pra- znuje te dni dru.go obletnico obstoja, je ogromen. Poglej- mo uspeh Celjanov v vseh treh katerogijah v katerih so nastopali: V absoilutni kategoriji je zmagal Maruša pred Jakh- lom, ki je v finalni tekmi preveč nakazal udarec in po- škodoval zmagovalca. Tretji je presenetljivo marljivi čan- šek. Dalje srečamo v tej ka- tegoriji na sedmem mestu Gobca in na osmem Pratni- karja. V kategoriji modro-zeleni pasovi je oeljjski tekmovalec špiljak 06=X>jil drugo mesto. V finalu je izgubil proti iz- redno dobremu Buhu iz Pira- na, Kolar pa je sedmi. V najlažji kategoriji pa sta dva mlada tekmovalca Marčeta in Zaikošek peta do šesta, Petrovič pa sedmi Organiaacdija je bila odlič- na. J. KUZMA VPRAŠUJE: Milan Seničar Odgovarja: Stane Brglea Brčko —- Banoviči, šamac — Sarajevo, Avtoput — vse imena za velike brigadirske podvige v času, ko je mlada, šele rojena socialistična Ju- goslavija dobivala novo po- dobo. Odhod mladega člo- veka v brigado je tedaj po- menil nekaj drugega kot danes. O tem in drugem smo kramljali s STANETOM BRGLEZOM, ki je bil ko- mandant I. celjske mladin- ske delovne brigade Karel Destovnik — Kajuh na iz- gradnji proge Brčko — Ba- noviči. »Komandant brigade leta 46. ni bila lahka naloga. Kako si jo sprejel?« »Z vese- ljem ob misli, da so brigado tvorili predvsem skojevci. šli smo v brigado z veliko predanostjo in mislijo, da bomo naredili vse za obno- vo domovine. To ni fraza, bil je resničem občutek vseh.« »Je bilo težko?« »Tež- ko v glavnem zato, ker ni bilo potrebne mehanizacije.« »Koliko ur ste tedaj delali?« »Osem ur na dan«. »Kakšna naselja so bila tedaj?« »Prav- zaprav jih ni bilo. čete so bile razdeljene po posamez- nih hišah.« »Kakšen je bil sestav brigade?« »Pretežno delavska mladina, predvsem mladi rudarji.« »Od kod ste bili?« »Imeli srno šaleško, celjsko, šmarsko, konjiško in trboveljsko četo. Vsaka je štela približno 50 ljui.« »Je bilo veliko brigadi rk?« »Pri- bližno 20 o stoikov.« »Kakš- na je bila hrana?« »Za tiste čaise zelo dobra.« »Si bil za- tem še v brigadi?« Bil sem MBD v zadnji izmeni proge še komadant 3. celjske Brčko — Banoviči.« »Ali si si ogleal sedanje življenje v brigadah?« »Sem. Povsem privatno sem bil na cesti Bratstva in enotnosti ter na akcijah Sava pri Zagrebu.« »So razlike?« »So. Urejena naselja in program prilago- jen življenju današnjih mla- dih ljudi. Imam pa občutek, da je bilo včasih kulturno življenje v brigadi bolj raz- vito kot je danes.« »Bi zopet šel v brigado, kjub letom?« »Bi, čeprav vem, da bd se težko vživel, oziroma vsaj teže kot nekoč.« »Boš odšel na proslavo v Brčko?« »Bom, ker so takšna srečanja iz- redno prijetna.« NAMESTO ZA ZAKU- SKO DENAR ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT Devet žena, ki so zaposle- ne v sekciji za signalno-var- nostne in telefonske naprave pri železniškem podjetju Celje, je 300 din, kolikor so dobile od sindikalne organi- zacije za zakusko ob Dnevu žena darovalo onkološkemu inštitutu v Ljubljano. Na 8. marec so redno delale. Vse- kakor lepa gesta devetih žena! PIONIRSKI HIŠNI SVET OB DNEVU ŽENA Med simpatičnimi oblikami prispevka k proslavljanju Dneva žena vsekakor sodi prireditev, ki so jo pripravili otroci pionirskega hišnega sveta v bloku na Ljubljanski cesti 33 v Celju. Pripravili so pester program recitacij in glasbenih točk, vsem mami- cam pa so izročili nageljček. V programu je nastopilo šti- rinajst otrok, kot je poveda- la predsednica pionirskega hišnega sveta Bronica Zako- njšek, od Metke, Diane, Bo- jana, Mateje, Tomaža, Bro- nice, Neje, Sandija, Andre- ja, Jureta, Vesne, Nataše, Irene do Imi. V programu imajo proslave ob vseh praz- nikih, urejanje klubskega prostora in okolice bloka. tv PADEL 16 METROV 211etnl MARKO BERIČ je imel tisto, za kar pravimo, da je sreča v nesreči. Danes leži sicer v bolnišnici zaradi težkih poškodb, vendar bi lahko imela nesreča hujši epilog. Marko Berič je delal v sku- pini delavcev podjetja Ilidro- montaža Maribor na gradbi- šču Termoelektrarne v Šošta- nju. Zgodila se je nesreča in sicer že druga na istem grad- bišču v zelo kratkem času. Delavci so z vitlom dvigali veliko železo v obliki črke T težko 1600 kilogramov. Berič je stal na višini 16 metrov in ko se je premaknil nosilec, je izgubil ravnotežje in padel v globino. ŽALEC DRŽAVNA ODUKOVANJA Na interni slovesnosti je predsednik sikupščine občine Žalec Joško Rozman izročil šestim občanom Žalca dr- žavna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republiike Tito za dolgoletno predano in vestno delo v jav- nem žiivljenju. Odlikovanja so prejeli: Karel Kač, Jože Jan, Angelina Vičer in Jože Mur iz Žalca ter Zalika Trstenjak iz Vranskega in Maks Hropot iz GotOvel j. tv PRIČAKUJEJO POMOČ DELOVNIH ORGANIZACIJ Poročali smo že, da ho osrednja proslava letošnjega občinskega praznika žalske občine v Galiciji. Ker so de- la, katera bi m.orali opraviti do praznika, izredno zahtev- na tako po tehnični kot fi- nančni plati, v Galiciji upra- vičeno pričakujejo vsestran- sko pomoč tako občinske skupščine kot tudi posamez- ! ki nih delovnih orgiani^g^. Znano je, da je veliko ijJ * iz Galicije zaposlenih v ^ ^ skih delovnih organi/,acij^ (. Pot do doline pa je utrm ^ joča, .saj je cesta v neza^ ^ nem stanju. Večino sredsij i bo prispevala občinska ski ščina, od delovnih organi cij pa pričakujejo pomoC materialu, prevozih, stroJsj ni pomoči itd, Samo s s^A no močjo bodo reali^B največjo nalogo, ki Ikj tu, ^ najlepše darilo Galicijanoj) p posodobili in asfaltirali cest^ < GOSTOVANJE UČITELJSKEGA ZBORA »EMIL V ADAMIČ« ° v tem tednu bo priznai * I>evski zbor, kd je v lanske letu praznoval 45. letnico o stoja, »BmU Adamič« prij >i dii dva samostojna konceri i v Žalcu in Mozirju. V sobo bodo nastopili ob 11,30 \ na proslavi dneva prosvetu delavcev žalske občine. Kc cert bo v dvorani Kmetij si ga kombinata. Popoldne bo zbor, ki št« okoli 70 pevcev iz vse Sloi * nije in ki ga vodi prof. Bra ko Rajšp iz Maribora, kolnilne špor- te kot jogo, s katerimi se razvijajo v vrhunske moj- stre plemenitega športa. VIŠJI OSEBNI DOHODKI V TLG IN »PETI« Osebni dohodki v industrij- skih podjetjih lesnopredelo- valne stroke so v laški občini že precej časa pod občinskim povprečjem, v vrsti enakih podjetij, v Sloveniji pa glo- boko na repu. V dveh takih delo\mih organizacijah. To- varni lesne galanterije v Rim- skih Toplicah in v radeški »Peti« se že dlje časa priprav- ljajo na korak, da bi osebne dohodke popravili, vendar pri tem niso hiteli na vrat in na nos, brez ozira na mož- nosti, na morebitne posledi- ce itd. Med tem pa je zakon o začasnih ukrepih v zvezi z osebnimi dohodki limitiral povišanja na največ 11 odst. v odnos^' na leto 1970. Taisti zakon pa dovoljuje prekora- čitev te.ga limita v primerih, če je bil osebni dohodek niž- ji v povprečju za 25 odst. v republiki. Skupščina občine Laško je upoštevajoč to za- konsko izjemo na zadnji se- ji odločila dati soglasje za 19 odst. povečanje osebnih do- hodkov v LTG in 20 odst. po- višanja v »Peti«. PRIZNANJA ZASLUŽNIM ŽENAM Ob prazniku žena, 8. mar- cu je občinska organizacija SZDL podelila diplome, ozi- roma priznanja 24 ženam v občini. Priznanja so bila po- deljena na predlog krajevnih organizacij in občinskega vodstva in sicer za prizadeva- nje in zasluge pri delu na vseh področjih javnega udej- stvovanja. Iz Laškega so priznanje do- bile: Ana Repe, Vida Zupan- čič, Marija Mrzel, Helena Dovečar, Eda Kreže, Eleono- ra Grosar in Manica Malen- šek. Iz Radeč: Marta Laznik, Velja Hudoklin, Anica Mla- dovan, Marija Novak, Cirila Kržan in Ivica Perko. Iz Rimskih Toplic; Antonija Jamjativič, Stanka Vizovišek in Rozika Belej. V Rečici pri Laškem sta bili priznanj deležni Antonija Krivec in Silva Stare, v Jurkloštru Fanika Volavšek in Marija Kozmius, v Svib- nem Albina Medved in Tere- zija Kmetic, v Zidanem Mo- stu Zlata Strel in v Vrhovem Bogomila Simončič. ženske: 1. Pavlic, 2. Vezoč- nik (obe GLIN Nazarje),... 15. Veren (CiLIN),... 19. Lončar (GG Celje),... 33. Koštomaj (LIK Slavija) itd. Veleslalom moški tekmovalni razred: 1. KHinar (GG Bled), ... 26. Mencinger (LESNA Šoštanj), ... 40. Kramer (GLIN), ... 45. Vrtačnik (GG Celje), ... 58. Modme- ninšek (GLIN), ... 64. Pih- ler (LIK Savinja), ... 69. Šamer (Šoštanj), ... 72. Veršič (Šoštanj), ... 92. Cajner (GLIN) itd. I. staros- tni razred: 1. Mulej (Kozo- rog), ... 29. Korber (GLIN) itd. Med posamezniki so prvi trije dobili kolajne, ekipno pokale in priizaianja. Omeni- mo naj še bo, da je tekmo- vanje v veleslalomu trajalo več kot 5 ur pri —19° Oeizdja, ter da je v veleslalomu na- stopilo 294 tekmovalcev in tekmovalk. MARATONSKI VELESLALOM Letošnje XII republiško tekmovanje smučarjev goz- darjev lesarjev in lovcev je bilo na (jolteh. Vsega skupaj je nastopilio preko 340 tekmo- valcev in tekmovalk iz 39 delovnih kolektivov iz vse Slovenije. V teku na 5 km za ženske je zmagala Grilčeva (GG Maribor), pri moških na 10 km v tekmovalnem rezre- du Domik. (Lip Bled), v I. star. raz. pa Brezovšek fOGP Medvode). Veleslalom PROSTE KAPACITETE Prosto je v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih ter v planinskih postojankah. Hotel Evropa in hotel Celea v Celju ter Kajuliov dom v Šoštanju pri- poročajo rezervacije. Kapa- citete na Golteh so do kon- ca marca zasedene PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so: dom v Podolše- vi, Mozirska koča, hotel na Golteh, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Sveti- ni, Andrejev dom na Slieme- nu nad Šoštanjem. V Logar- ski dolini je odprt pension Sestre Logar, v Solčavi hotel Rinka in gostišče Zadružnik, v Robanovem kotu pa pen- sion Ragoviilc. PRIREDITVE v hotelu Celaia v CJelju in Paka v Velenju imajo barski program, v Rogaški Slatini je ples vsako soboto v Zdra- viliškem domu, na Dobrni je ples ob sobotah v hote- lu Triglav, v Šoštanju pa vsak petek, soboto in nede- ljo v Kajuhovem domu. ŽIČNICE IN VLEČNICE Na Golteh je zaenkrat 120 cm snega, gondolska žični- ca, sedežni<"a ir vlečnica ob- ratujejo. MUZEJ REVOLUCIJE Do nedelje, 14. marca je v Muzeju revolucije odprta raz- stava z naslovom »Vietnam«. Muzej je odprt vsak dan od 9. do 12, ter od 15. do 18. ure. DEŽURNA LEKARNA Bo sobote, 13. marca do 12. ure je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od so- bote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. CENE NA TRŽNICI Zadnje dni je boM tržnica slabo založena. Največ izbire je bilo v stojnicah družbene- ga sektorja, dočim so privat- niki pripeljali malo blaga. Največ je bilo na trgu kis- lega zelja po 3 din, isto ceno je imela tudi kisla repa. Zelo Veliko je bilo na trgu jajčk po 5 din pri privatnikih in po 6 din v družbenem sek- torju. čebula je bila pri privatni- ku 2 din, pri družbenem sek- torju 2,70 din. Solata je bila pri privatniku iz juga po 7 din, pri družbenem sektorju pa po 5,50 din. Fižol v zrnu je bil po 6 din, korenček po 3 din, gilav- nato zelje po 2,40. Zelo pa je trg založen s plasitičnimi rožama, svežega cvetja pa je zelo malo ali pa sikoraj ndč. ZAKOTEN KRAJ Ko otroke pošljemo v iSolo, nas najbolj zanima kakšno učiteljico bodo imeli. Vrnejo se domov in jih vprašujemo: kakšna je tovarišica? Navsezadnje le njenim vzgojnim me- todam zaupamo otroka za precejšen del dneva. Učitelj — nekoč tako spoštovan poklic, ima svojo vrednost tudi da- nes, le da to spoštovanje nI dovolj izraženo v plačilu za njegovo delo. Zakaj se dekleta odločijo za poklic učiteljic, čeprav ve- do, da osebni dohodki niso najboljši, da bodo morale po končani šoli v odročne kraje, kjer se jim pravzaprav ne bosta cedila med in mleko. Kaj jih veseli v učiteljskem poklicu in česa jih je strah, sedaj, ko končujejo pedagoško gimnazijo smo govorili s petimi bodočimi učiteljicami raz- rednega pouka na celjski pedagoški gimnaziji. MILENA LESKOŠEK iz Šentjurja: »že od nekdaj me je veselilo delo z otroki in sem se zato tudi odločila za učiteljski poklic. To, da bo- mo lahko naprej študirale v Celju je biio vzrok, da sem se odločila za razredni pouk. Bojim se, da bom morala po končani akademiji v odročno vas. Daleč od znancev in brez možnosti za kulturno življenje ter zabavo. Ničesar, kar si sedaj navajen. Menim, da bi morali učitelje v odroč- nih vaseh bolje stimulirati.« DARINKA SIMONIŠEK iz l^esična: »Rada delam z otro- ci in ker bo možno nadaljnje šolanje v Celju sem se od- ločila za razredni pouk. Bo- jim se, da se ne bi mogla vključiti v okolje kamor bom prišla. Saj veste, drtigi ljud- je, druge navade. Tudi s stanovanjem ni povsod lahko. Namreč, vsakdo si želi čim- lepše urediti življenje, ko prične dobivati plačilo m .^voje delo.« OLGA ŠKOFLEK iz Lem- berga: »Zelo zgodaj sem se odločila za poklic učiteljice. Doma sicer niso bila navduše- ni, veš, se boš morala jezi- ti z otroci in seveda ne boš talkoj prišla do kruha. Hote- la sem biti tudi vzgojtiteljica, vendar zaradi možnosti štu- dija v Olju sem le izpolni- la davno željo. Edino kar me je strah, je to, da ne bi zmogla opraviti svojega po- slanstva kot prosvetna de- Iflvika. Seveda pa imiam boja- zen tudi pred kakšnim £d- kotnim ^krajem.« VIKICA ŠKOBERNE z (Dobrne: »Popolno odločitev o tem, kaj bom sem odlagala vse do konca osnovne šole. Nato sem hotela postati tr- govka, vendar ni bilo možno- sti. Danes, ko bom kmalu I končala pedagoško gimnazijo I mi ni žal, da sem se odločila za učiteljico. V Dobrni ne bi Irada učila, ker sem bila tam kot učenka. Vsaj v začetku ne. Pa tudi v popolnoma od- Iročen kraj si ne želim, tako, vsi drugi. Vendar, če moraš pač moraš.« DUŠICA BRELEJ iz Pod- četrtka: »Na pedagoško gim- nazijo sem hotela že tedaj, ko sem pričela hoditi v osnovno šolo. Tudi moj oče je učitelj. Hotela sem tudi v smučarsko šolo. Zelo rada imam predšolske otroke. Ve- likega strahu pred zakotnim krajem nimam, ker sem na- vajena majhnih naselij. Ven- dar je pa res, da nekam po- polnoma proč od vsega kar zanima in veže mlade ljudi, ne bi rada šla.« Bojazen je razumljiva, toda vse so prepričane, da bo to • samo nekaj let in pozneje se bodo vrnile v večje kraje. I Dejstvo pa je, da bi morali vsem prosvetnim delavcem v ■ zakotnih krajih omogočiti več udejstvovanja v kulturnem življenju večjih mest ter še mnogo drugega, saj bo to ne- I dvomno samo prispevalo k njihovem odnosu do dela in osebnega napredovanja. I M. SENIČAR PO LOSOSE RIBE LOVIM ŽE OD PETEGA LETA »Ribe lovim že od petega leta dalje. Ribolov mi je kot dopolnilo zanimivega življenja v in ob vodi, skratka sodelovanje z naravo. Morda me je do tega navdihnila stalna prisotnost ob Savinji, vendar se sam ne spominjam človeka, ki bi v rani mladosti v meni vzbujal interese za ribolov. Že mlad sem se pozneje sezna- nil z gotovo najzaslužnejšim celjskim ribičem in ribogojcem Fran- cetom Štrftarjem, s katerim sva ribištvo spoznala z obeh strani, kot gojenje rib in ribolov. S kontakti z najuglednejšimi ribiči »mu- harji«, kot sta Charles Riets in Fredy Kavailasca ter iz literature sem se seznanil z vodnim življem, o načinu prehrane in življenja rib in nazadnje o mnogih finesah same ribiške tehnike. Preciznost metov sem izpopolnjeval na ribiških tekmovanjih in pri učenju prijateljev v porečju Savinje, tako da je danes ob Savinji že cela vrsta mlajših in starejših članov, ki so odlični športni ribiči.« Tako znani celjski ribič KAREL POLUTNIK, ki je lovil ribe po vseh jugoslovanskih vodah, na Islandu, Gronlandu, Finski, Norveški in Švedski. Iz njegove bogate športno ribiške kariere smo izbrali dogodek, ki je za vsakega ribiča višek: lov na losose! SOGOVORNIK PRED- STAVLJA ISLAND IN GRONLAND otok Island ,je vulkanskeg-a izvora. Črna lava in nešteto gej- zirov dokazuje, da umiritev zemlje še ni stara. Drevja nd, gričevje pa je poraslo z niz- kim grmičevjem. Prebivalci so uspeli z intemziivno olxJ,etlavo zemljišč ix>večati travme povr- šine, zaradi česar je zelo uspeš- na živinoreja. Vrelci tople pare jim dajejo možnost ogrevanja »toplih gred«. C\^etlic in zele- njave je dovolj, vendar sami prebivalci zelenjavo »odrivajo«. Mala kumara zadostuje za šest prebivalcev ... V deželi je osem mest z več kot tisoč prebivalci, največje pa je Reykjavik, ki jih ima 80 tisoč. Cest ni in zorana lava je dober gradbeni material, ki ga je treba samo zravnati in povaljati pa je cesta gotova. Kraji so med seboj povezani z morskim prometom, kajti kljub hudi zimi morje m zamrznje- no. Zime so dolge, snega in ledu je dovolj, mraz pa. dosega nam nevajene temperature. j = Lososov skok iz mor.ja v reko Ledena masa je kaj kmalu • dala spoznati, da gre za pravi J Gronland. Pristali smo med. eskimd. Mali temnopolti eskimi; so prijazni ljudje. Preibivajo v\ lesenih kočah m nekaj hiš tvo- i ri vas. Mala cerkvica služi kot \ šola, kinodvorana in cerkev, j Zkiravniikov na. Ko kdo umre.j mu izkopljejo grob in nekaj ] kamnov spominja, da tam poči-; va človek; kajti tudi pokopališč nimajo! Eskimi ribarijo in lo-i vi jo. Potem pride trgovec in i jim odkupi vse, kar so pridobi- ■ li. Danska vlada jim nudi za; majhno odškodnino hrano in^ obleko, tako da ni opaziti ma-j terialnih težav. Ob koncu av-j gusta dan »izgine« in eskimi^ se poskrijejo v koče. Bomo: je njihovo življenje in tistih! nekaj sončnih dni v letu je za! njih najlepši praznik ... 1 V REKO LOSOSOV PO LOSOSE ... »Pred tremi leti sem preko- Ziiricha in Londona dopotoval; na Island, v kraj Husevik z] eno samo željo loviti losose, t Lovili smo v reka Laxau na, skrajnem severno — vzhodnem' delu Islanda,« je zavzeto začel j pripovedovati in obujati spomi-i ne na vrhunec svoje bogate ri-: biške kariere. ! »IjOsos prihaja v sladke vode: na drstenje, kjer se zadržuješ eno do dve leti. Potem se vra-i ča v morje. V dobi vzpona v' reke, ki traja od junija do ok-j tobra, postaja losos plen do-^ mačinov, ki ga love zase in za i prodajo na evropsko tržišče ter^ za športne ribiče, kd jim je toi vrhunec užitka v športni kari-j eri. Domačini ga love z vsemi j možnimi vabami od naravnih 1 do umetnih, prišleci pa največ"* z velikimi imietnimi muliamd,i ki s svojo pesti ostjo privablja-: jo lososa do razigranih prije-^ mov. Losos ne prijemlje zato,; da bd se hranil, temveč zaradi i razigranosti. Domačini plen pre- i kadijo in ga prodajo. To je ia-j redno cenjeno meso zaradi kva- litete, lepe rožnate barve itd.; Prišleci ujet plen prodajo do- mačinom ah pa ga sami prede-j lanega vzamejo domov. Lososi se lovi na pnbor za »muharje-j nje«, ki je le nekaj težji od j pribora, ki ga uporabljajo »mu- harji« v naših rekah. Po prije- mu losos hitro reagira in se hoče oprostiti trnka. Pobegne po več sto metrov po vodi na- vzgor ali navzdol, strahovito se bori in šele po preteku 15 do 30 minut se preda ribiču. Nje- gova borbenost se ne da pri- merjati z našimi ribami, saj je pravo vrelo energije in volje po življenju. Vse to ga je napravilo za kralja saLmonidov, kajti športni ribič išče užitka v na- peti borbi in ne v zadoščenju po mesu. Velikost lososov je v različnih rekah različna. V vodah Skan- dinavije so bili ujeti že nad 30 kg težki primerki, v vodah Is- landa pa nekaj nad 20 kg.« Kared Polutnik je ujel več koL štirideset lososov različnih velikosti, največji pa je bil te- žak 18 kg in ga je ujel v reki Alti. Število ulovljenih lososov je za poznavalce res veliko, saj uspe poprečni ribič v življenju ujeti največ deset komadov. Kako je ujel prvega lososa, na katereiga ga veže najlepši spomin? »V nizkem tolmunu jih je bi- lo veliko zbranih. Eden izmed velikanov je krožil kakor ze- lenka naši Savinji. Prav tega sem si želel. Nekajkrat sem po- ložil muho potem pa je prjjel. Močan zateg je dal upati, da je ujet komad velik. Kmalu pa sem ugotovil, da je hil eden iz- med manjših komadov. Imel je prit>li7Jio 6 kg. Prvega lososa smo pKJšteno zalili z viskijem in spomnun se Laponca, ki je še deset ur po slavnostnean tre- nutku križem gledal.« LOVIŠČA SO PRIVATNA Lov v dobro založenih rekaii je privaten in lastniki vod iz- plenijo velike vsote denarja. Re- ke dajejo v najem največ sku- pini petih ribičev, poprasevanje pa je takšno, da čakajo celo na vrsto za lovljenje. Dovoljenja So izredno draga, dosegajo tudi sto tisoč stanh dinarjev. V rekah je poleg lososov tudi veliko TX>str\': in lipanov, ki pa za domačine niso interesantni. Z lovom se ukvarjajo stari in mladi, v severnih predelih La- Karel Polutnik v zamrznje- ^ nem zalivu Kiilusuka n;i ^ vzhodnem delu Gronlanda g ponske pa se ribolova množic- ^ no udeležujejo tudi dekleta. Do- ^ mačd ribiči opreme ne nosijo ^ domov, temveč jo pustijo kar ^ ob vodi. Opremljeni so dobro, ^ s čolni pa hitro menjajo lovi- ^ šča in gredo tja, kjer je največ ^ rib. Domačini si v času dobre kM ribiške sezone vzamejo dopuste ^ in lovijo v rekah, kjer za ribo- ^ lov ni potrebno dovoljenje. V ^ nekaj dneh napolnijo velike pla- ^ stične posode z okusnim mesom ^ lososa, kar dobro prekadijo. ^ Na Islandu se večina moških = bavi s poklicnim ribolovom na ^ morju. Mnoge sezone niso us- ^= pesne in ribiči se domov vrača- ^ jo kislih obrazov, kajti to J™ ^ plemeni zmanjšan zaslužek, = manjši kos kruha tako njim, ^ kot tudi državi. Zima in vihar- ^ ji onemogočajo ribičem Islanda ^ in Gronlanda vedno dober lov. = so pri nas prebivalci žrtve ^ motorizacije so tam mladi lju- ^ dje žrtve morja, kajti mnogo se ^ jih z dolgih plovb ne vrne. Nji- ^ hov zadnji dom je globina mor- ^ S Karlom Polutnikom bd se ^ še lahko pogovarjali o svetu ^ in načinu življenja, ki je le ^ mali skupini srečnežev za časa ^ življenja dano videti Skandinav- ^ ske države. Island, predvsem pa ^ Gronland Lahko bd se še pogo- hI^ varjali o enkratnem lovu na lo- ^ sose, kar je tiha želja vsakega ^ pravega ljubitelja ribolova. Ka- ^ rel Polutnik, strasten ribič v ^ najbolj žlahtnem pomenu bese- ^ de, se ne more pomiriti z lepim ^ svetom, ki ga je že nekoliko- ^ krat videl. Pravi, da ga bo še ^§ v letošnjem letu p>odoživel. Pred- ^ vsem zaradi lososov . .. ^ TONE VRABL, g Fotografije iz arhiva ^ Karla Polutnika ^ Ribiči so zadovoljni, kajti ha trnke se .je ulovilo veliko težkih lososov' 999999999999999999999� �360�335257��666573071�160������080473812860363772607334�773�98116���95�014516018834���50875267�1645535013����976167���494737������54353�3203094083745�03703�06�73�8251�9634����935773 5999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 Letošnji občinslci praznili bo žalska občina proslavila v Galiciji. Najpomembnejša akcija, ki jo morajo do ob- činskega praznika izpeljati je razširitev in asfaltiranje tri kilometre dolgega cestne- ga odseka od Velike Pireši- ce do Galicije. Predračun za razširitev in asfaltiranje ceste je preko dva milijona din! Del sredstev bodo pri- spevali občani, predvsem s prostovoljnim delom in le- som, osi^o pa cestni sklad. Dela, s katerimi bodo začeli verjetno že v marcu, bo ia- vajalo Cestno podjetje iz Celja. Asfaltiran cestni od- sek bodo uredili do bivše gostiine špeglič pod vasjo, če pa ne bo dovolj sredstev pa samo do združenega do- ma in trgovine. tv AMERIKA, KJE J E T\ OJ.V ČAST? TRER-ATOLA: Da, bil je poveljnik voda, to je točno. Povelje je dobival od polkovnika Elmerja Rogersa . . . VPRAŠANJE: Ali ste tudi videli, kako so pobijali ijetnike? TRERATOLA: Da, to se je stalno ponavljalo. Enostav- 10 nismo imeli časa, da bi jemali ranjence s seboj, če 11 poklicali helikopter, bi spravljali v nevarnosit življenje Jilota. Zaradi tega smo ujetnike pobili.. . VPRAŠANJE: Kako ste to počeli? TRERATOLA: Z M-16. Vzel sii M-16, malo si šel na- »Icoli, ogledal si si ranjence, nato pa jih ustrelil, čez čas lostane to že kar zabava. Vse smo ustrelili z M-16, nato la smo trupla nagrmadili na kup in vzeli »t^nkovsko pest«, otem pa — bum! VPRAŠANJE: Na trupla ste streljali? TRERATOLA; Da, na trupla. Ko smo ustrelili, je akšno truplo dvignilo s skladoTOice, da je letelo po fcolici ... VPRAŠANJE: Ali ste doživeli tudi kakšno grdo ravna- ije z ženskami? TRERATOLA- Ce smo bili na kakšnem dolgem pohodu lil pa če že dalj časa nismo videli nobenega dekleta, po- em so šli kakšni štirje ali pet izmed nas v vas, tam so grabili dekle in jo odpeljali v džunglo . .. VPRAŠANJE: Ah'ste to sami videli? TRERATOLA: O da, pogostokrat. VPRAŠANJE: Kaj se je zgodilo? TRERATOLA: No, vzeli smo dekle in ji navadno zve- ali usta. Potem sta se spravila nanjo dva fanta in jo tlnesla v grmovje. Tiščala sta ji puško na glavo in ji azložiia, da mora leči na tla in da ne sme vpiti, sicer O takoj usmrčena. Nato pa je počel z njo vsak vse, kar je if>tel — \'seeno, koliko ljudi je bilo pravkar tu. če so bili ložje v pravem razpoloženju, so na kraju dovolili de- ^eitu, da je uteklo, če ne, so jo pa ubili. VPRAŠANJE: Je bilo to običajno v navadi? TRERATOLA: Da. Vedno, kadar se je fantom zahotelo, ^s.sih vsako noč. Vaščani so se zavoljo tega precej pri- 't>?evali. Včasih so nam rekle naše višje živine: »No, 'zdržite vendar malo, ali pa počenjajte to v večjih pre- 'ledk^h.« Nihče pa ni zaradi tega nikoli nič odgovarjal. "^^PRAŠANJE: Ali vam nikoli niso rekli, da teea ne lic te počenjati? TRERATOLA: Ne. 'VTRAŠANJE: Pa se ni nihče bal, da bi bil zaradi "^"^ilia nli p0'=;ilstva prijavljen ali kaznova.n? '^^A ENOTA JE POSILILA FRANCOSKO BOLNIČARKO TRE:raTOLA: Ne. Samo to so nam rekli: »Take it ^sy, počasi fantje, če pa se že hočete po-zabavati, potem •^ite vsaj malo obz^mi « Nekoč ie vsa skunina posilila 'tinpn.tiVo bO'ln'ča.rko. VPRAŠANJE: Kdo je to počel? Kje in kdaj? TRERATOLA: V Khe Sanhu med obleganjem, prav- zaprav že proti koncu obleganja. O tem se je precej govorilo Možje iz »bravo-čete« so šh dan pred tem v iz- vidnico in so naleteli na sovražnika. 30 mož je bilo na pohodu: 28 izmed njih je dobilo »bronasto zvezdo«, stot- nik pa »srebrno zvezdo«. VPRAŠANJE: Kaj so naradili? TRERATOLA: Naleteli so na sevemovietnamsKe enote, ki so se vkopale okrog Khe Sanha. Bojevali so se mož proti možu m imeU srečo, da so zajeli neko bolničarko, ki ra bila Vietnamka, temveč Francozinja. Obve.zova!a je »gookom« rane. Vojaki so jo vze'i s sebnj . . . VPRAŠANJE: V Khe Sanh? TRERATOLA: Da. Najprej so se spravili nanjo ofi- cirji in jo posilili. Nato so jo dali narednikom, ki so jo prav tako posilili. Potem smo imeli svojo zabavo z njo še navadni vojaki. Na koncu so se je enostavno znebili, ker pač ni bila več za nobeno rabo. VPRAŠANJE: Kako pa so jo ubili, ali veste? TRERATOLA- Da. S strelom v glavo. S 45-kalibrsko pištolo . . , UJETNIKE MEČEJO 17 HELIKOPTERJEV NA ZEML.FO V nadalievanju knjige odvetnik Mark Lane sprašuje Harrvja Plimptona. doma iz Teksasa. VPRAŠAN.TE: Ali ste kdaj doživeli, da so zasli.5°-'/a]i ujetnike? PLIMPTON: Da. - VPRAŠANJE: Kako je to potekalo? PLIMTON: Nekoč smo vzeli 5 ujetnikov v helikopter. Začeli smo z enim izmed njih govoriti, vendar ni ničesar povedal. Vrgli smo ga iz helikopterja. VPRAŠANJE: Kakšen čin ste imeli takrat? PLIMTON: Bil sem narednik in eden izmed strnžar- jfn- teh ujetnikov. VPRAŠANJE: Kdo ie odločil, da vrzite ujetnik.i iz helikopterja? PLIMPTON: Obveščevalni oficir, neki poročnik. VPRASAN.IE: Ste \Tg!i ven samo enega? PLIMPTON: Ne. Imeli smo pet ujetnikov, iz helikop- terja pa smo vrgli štiri. VPRAŠANJE: Kaj se je zgodilo s petim? PLIMPTON: Ta je go^.J-oril. Nato so ga poslali v n^ko taborišče za vojne ujetnike. VPRAŠANJE; Kako" visoko je letel heliiiop^ier, ko ste može vr.gli ven? PLIMPTON: Kakih 9tX) metrov visoko. VPRAŠANJE: Ali so bili tisti možje vojaki? PLIMPTON: Bili so Vietkongovci. " VPRAŠANJE: Ali so bili vojald? PLIMPTON: BiU so partizani. VPRAŠANJE: Ali ste doživeli še druge prunere grdega ravnanja z ujetriiiki? PLIMPTON: Južnovietnamski vojaki so mučili neko mlado dekle Mučili so jo zelo počasi, trajalo je skoraj tri dni, preden je umrla. VPRAŠANJE: Kako so jo mučili? PLIMPTON; Slekli so ji obleko in ji zasadih v noge pri gležnjih kavelj. Potem so jo raztegnili in obesili na neko drevo, kot kakšno svinjo, preden jo zakolješ . .. Nato so vzeli ka,kšen meter dolgo bambusovo palico, debelo kot zapestje, in ji jo zarili v nožnico. Nato so zabadali bambusove trske v njena prsa in v vse mehke dele njenega telesa. V pa.zduho, v trebuh. Tri dni je tra- jalo, preden je umrla. VPR.AŠANJE: Ali ste bili zraven? PLIMPTON: Američani so se morali obrniti. Nismo smeli gledati, zato da bi lahko potem rekli, da nismo ni- česar videli. V resnici pa sn'.o žensko videli in tudi vse, kar so z njo počeli. VSE TEŽKE RANJENCE POBIJEJO Mark Worrell iz Kalifornije je odvetniku Laneju med drugim na njegova vprašanja povedal tole: WORRELL: Nekoč smo na pohodu zajeli ujetnika in ga pripeljali k nam. Bil je ranjen. Vrgli so ga na tla in vojaki so stah okoli. Narednik je tulil: »Hej, ali želi kdo ub;ti gooka?« Ujetnik ni razumel niti besedice angle- ško znal je reči samo »Geneva Convention (ženevska konvencija — ki prepoveduje mučenje ujetnikov). To je ka.r naprej ponavljal. Bil je še zelo mlad. Lahko bi bil tudi Vietkongovec. Nanj so začeli nato streljati. Najprej so streljali tik zraven niega. Potem so prve krogle zadel6 njegove noge. Kakih .50 marincev je stalo naokoli in vedno, ko je ujetnika kakšna krogla zadela, so se znova razveselili. Nihče ga ni hotel pobiti do smrti, končno pa je to vendarle nekdo naredil. Mrtvemu so odresali ušesa, njego\'-o truplo pa odnesli m ga predali domačinom v vasi, da bi ga pokopali. Možje so odnesli ušesa in iih v svoljem prebivališču obe^sil' pod strop. Bili so zelo po- nosni na število odrezanih uš<^s Tudi innogi oficirji so imeli zbirke odrezanih ušes. Nekaj ljudi je bilo sicer proti. ,So sicer streljali, če je prišlo do bitke, niso pa nikoli poskušali koga zadeti. Vedeli pa so: če so ugoi. varjali proti zbiranju ušes. bi iih ob prvi priložnosti kdo izmed nj-ho^nh ustrelil v hrhpt. In tako ni bilo no^benih pritožb. VPRAŠANJE; Ali kaj veste o napadih na vasi, pri katerih ni sodelovalo topni.štvo? \VORRELL: Da, neka enota marincev je bila v napa- du na severu, v okolici Quang Tri. Naleteli so na podze- me!j.sko vojaško bolnišnico. V njej je bilo nad 50 težko ranjenih Vietnamcev. I*ostrelih so jih v njihovih poste- ljah. Vsak je bil ubit. To je bilo oktobra 1967. Nadaljevanje prihodnjič ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Egipt ni pristal na obnovitev premirja na frontni črti z Izraelom in to je bdi najvažnejši del govora predsednika Sadata pozno zvečer v neddljo. Toda dejstvo, da ZAR ni podaljšala premirja (to pot je bilo enomesečno), ne pomeni, kot je de- jal Sadat, da bo takoj spregovorilo orožje. Formula, ki jo je Kairo na- slovil vsem prizadetim, se glasi: orožje bo spregovorilo le tedaj, ko se bodo prepričali, da je vsaka di- plomatska akcija zaman. To je do- kaj elastična formulacija stališča, ki nikakor ne more veljati za ne- popustljivo, je pa hkrati dovolj ostro, da se mora nasprotna stran nad njim zamisliti. Predsednik ZAR je bil pred tem na kratlrem in taj- nem obisku v Moskvi, kjer se je pogovarjal z najvišjimi sovjetskim' voditelji. Nihče seveda ne dvomi, da je ZAR formulirala svoje najno- vejše stališče ob popolni vednosti in soglasju svojega velikega zavez- nika. Kot poročajo z bojne črte, so vse nasprotujoče si sile sicer v sta- nju popolne bojne pripravljenosti, vendar pa je tam mirno. Nobena stran noče tvegati izzivanja, ki bi se lahko razvil v večji spopad, že tako so to možnost omenili tudi javno in nekateri vidijo v tem tu'^^ znamenje želja na obeh straneh, da ne bi ob morebitnem incide^itr. — ki je na fronti vselej mogoč hot-^ ali nehote — ena ali druga stra-T menila, da je »počilo zares«. Tel Aviv sedaj v svojih najnovejših iz- javah poudarja, da nima namem začeti z bojevanjem in da nr^čakn- je od nasprotne strani predloge in pobude za miroljubno rešitev kri- ze. S tem v zvezi vse pogosteje omenjajo nekakšne zemljevide; predloge, na katerih naj bi bile formulirane izraelske ozemeljske zahteve. Izrael še vedno namreč vztraja na določitvi takih meja, ki bi jih bilo »moč braniti«. Kaj vse to je in kaj ne, je seveda izredno težko povedati — sicer pa je vsa kriza v znamenju negotovosti in skrajne zamotanosti. V Pakistanii (vzhodni del) se položaj kot vse kaže normalizira po krvavih in tragičnih neredih, ki so terjali po nezanesljivih podat- kih nekaj sto mrtvih in še več ra- njenih. Voditelj izhodnega Paki- stana Mudžiburu Rab.man ni napo- vedal odcepitve od celote, ki jo si- cer sestavljata dva dela, vzhodni, in zahodni, je pa zahteval takojš- njo razveljavitev izrednega stanja, ki ga je objavila v tem delu d'^že- le federalna vlada, in umik vojske te še nekatere druge koncesije. Rahmanove zahteve imajo politič- ni opazovalci za izzivanje predsed- nika Jahija Kana, hkrati pa za mo- žnost, da bi se vendarle začeli po- govori o miiTii rešitvi perečih pro- blemov dežele. Pakistan je zelo zaostala država na jugu aziiske^-a kontinenta, razdeljena na dva dpla med katerima je velik indijski mednrostor. Zelo živahna diplomatska aktiv- nost se je začela v Berlinu, kjer se predstavniki obeh Nemci j vztrajno prizadevajo za zbliževanje stališč. Trenutno je za navadne občane predvsem zanimiv tisti del pogovo- rov, ki se nanašajo na zopetno uvedbo obiskov iz enega v drugi del mesta, s čimer pa seveda ni re- čeno, da je to tudi najpomemonej- ša postavka \eh razgovorov. Razen državnih sekretarjev pri obeh vla- dah, Kohla in Bahra, se videvajo ta teden — vendar v drugih pro- storih — v Berlinu še predstavniki sedmih drugih delegacij: vlad obeh Nemci j, štirih velikih sil in .Zahod- nega Berlina, Videti je, da je m°- sto nenadoma zajela nenavadna di- plomatska mrzlica, ki se je ni moč obraniti. Je pa kajpak tai trenutek še mnogo prezgodaj napovedati, kaj lahko od vseh teh pospešenih razgovorov pričakujpnio, zakai problemi okoli Berlina in mednem- ških odnosih nasoloh so iz^-edno zapleteni in kar je še najbolj po- membno — o nrih ne odločajo sa- mo Nemci sami. štirje ameriški vojaki, ki so jih ugrabili še neznani ilegalci v Tur- čiji, so zopet prosti. Vrnili so se v svoje kasarne živi in zdravi in ta- ko se je končala epizoda, zaradi katere bi kmalu prišlo v Turčiji do resnejše politične krize. Vojska In policija, ki je iskala ugrabljene ameriške vojake, je namreč stikala za njimi predvsem med študen kar je samo še prililo olja na že tako in tako le pritajen ogenj, ki tli med nezadovoljnimi turškimi študenti. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED NADALJNJE OBRAVNA- NJE USTAVNIH AMAND MAJEV je bilo v minulem tednu vsekakor še osrednja tema vseh družbeno politič- nih činiteljev jugoslovanske skupnosti, zatorej mu posve- timo uvodno mesto — čeprav resda brez ponavlijanja na- drobnostih. O le-teh je bilo že doslej toliko govora v vseh naših javnih občilih, da je z njimi seznanjena najšir- ša javnost. In prav je tako: navsezadnje gre pri tokratnih ustavnih spremembah za ta- ko pomembne in v nekaterih pogledih za kvalitetno po- vsem nove družbeno politič- ne (torej sistemske) rešitve, da živo zanimajo prav sle- hernega občana. Ker smo de- jali, da na tem mestu ne bomo ponavljali oziroma osvetljevali kopice nadrobno- sti ob tokratnih ustavnih amandmajih, samo ugotovi- mo, kako daleč so sedaj že napredovale priprave v zvezi s spremembo ustave. Sredi minulega tedna je skupna komisija vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vpra- šanja že zaključila svoje de- lo ter sprejela osnutek ustav- nih amandmajev. Ker pa bo ta osnutek najbrž še nekoli- ko opiljen (kar naj bi sedaj opravila izvoljena redakcij- cijska komisija), se bo pred zasedanjem z\'ezne skupščine — ki bo osnutek amandma- jev dokočno obravnavala ter jih bo za dva meseca, za preostanek marca in april, dala v najširšo javno raz- pravo — morala omenjena ustavna komisija pred tem zasedanjem zaradi osnutkov amandmajev še enkrat se- stati, da bo potrdila zredigi- rano besedilo osnutka ustav- nih amandmajev. Ob tem še povejmo, da se je ta teden — v torek in sredo — tudi v repubhški skupščini sesta- la skupna komisija vseh zbo- rov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja, ki se je podrobno posvetila obrav- navi osnutka ustavnih aman- dmajev. ZASEDANJE DELEGATOV OBČIN v slovenski sikupšči- ni prejšnji teden (v sredo) pa je bil dogodek, ki mu mora- mo — ko govorimo o druž- beno političnih dogajanjih pri nas v mrnulih dneh — vsekakor posvetita nekoliko več pozornosti. Dejansko so bila vprašanja, ki so se to- krat zaradi njih sestali dele- gati slovenskih občin v repu- bliški skupščini, tolikanj pomembna (zbor delegatov je o njih razpravljal ter iz- razil svoje nmenje), da bi že vsako posebej zaslužilo po- .seben korrientar. Na dnev- nem redu tokratnega zaseda- nja delegatov občin je bil namreč osnutek zakona o splošnem ljudskem odporu, delegati so obravnavali teze za pripravo skupščinskega dokumenta o naši kadrovski politiki in na dnevnem redu je bil tudi osnutek zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke — to- rej sama vprašanja, tesno povezana oziroma nanašajo- ča se prav na vse sfere na- šega življenja. O obeh pred- laganih zakonskih rešitvah (torej o omenjenih dveh za- konskih osnutkih) so delega- ti občin izrazili pritrdilna mnenja, čeravno ne brez vseh pripomb — konkretne pripombe ob takšnih zakon- sk-Di osnutkih pa so navse- zadnje tudi namen, ki naj ga vsakokratno zasedanje dele- gatov občin v republiški sikuipščini izpolni. VPRAŠANJA NAŠE LJUD SKE OBRAMBE so se vse- skozi prepletala v razpravi, ki je bila na zasedanju dele- gatov občin posvečena prve- mu Od obeh omenjenih za- konskih osnutkov. V naši republiki smo se že pred do- brima dvema letoma (torej pred sprejemom zveznega za- kona o ljudski obrambi) od- ločili, da bomo izdali ustrez- ne republiške predpise, ki naj uveljavijo enotno organi- zacijo naše obrambne pri- pravljenosti. In rezultat teh prizadevanj je obsežen za- konski osnutek — torej os- nutek zakona o splošnem ljudskem odporu, — ki z njim pravzaprav uveljavlja-, mo marsikaj, kar je doslej pri nas v praksi tako rekoč že zaživelo; ne nazadnje po- meni to zakonsko uveljavlja- nje odborov za splošni ljud- ski odpor po krajevnih skupnostih (in doslej so pri nas že v približno 800 kra- jevnih skupnostih takšne od- bore že ustanovili). Zapiši- mo, da s pripravljanjem za- konske ureditve (po novem) tega tako pomembnega druž- benega področja — in druž- bena obramba to vsekakor je! — še nadalje pospešuje- mo in krepimo proces, v ka- terem tega docela spreminja- jo klasična pojmovanja tako imenovanih oboroženih sil države. Družbeni vidik ob- rambnih fimkcij vse naše ljudske skupnosti se s tem, če lahko rečemo, še bolj po- glablja; vsi subjekti naše sa-. moup ravne družbe — od prebivalcev, delovnih in dru- gih organizacij, pa do kra- jevnih skupnosti, občin, re- publike in federacije — do- bivajo v omenjenem procesu vlogo nove kvalitete, ko vsak na svojem območju odločajo o bistvenih obrambnih vpra- šanjih ter tako uresničujejo naša skupna, sedaj že vsem znana načela vsesplošne ljudske obrambe. Seveda pri tem, ko govorimo o novi (republiški) zakonski uredit- vi za to področje, ne smemo zatisniti oči pred določenimi konkretnimi vprašanji, ki so za sedaj še odprta: eno teh je denimo — in o tem so spregovorili tudi delegati ob- čin na minulem zasedanju — vprašanje specifičnosti posameznih občin oziroma krajevnih skupnosti (kot te- melj tamkajšnjih teritorial- nih enot naše ljudske obram- be), ki jih novi zakon, pa čeprav načelno enoten za vso republiko, praktično le ne bi smel docela izenačevati med seboj, če želimo, da bo zares življenjsko učinkovit in nepo- sredno uporaben. In seveda — ob tem ostajajo odprta finančna vprašanja občin, ki jim bo novi zakon nalagal (vsem enako, kot pravi za- konski osnutek) določene fi- nančne obveznosti v zvezi s tem. Konkretne pripombe delegatov občin bodo morali zakonodajalci vsekakor še skrbno preučiti (o zakon- skem osnutku bo stekla tudi javna razprava), preden se bodo za obhkovanje novega zakona o splošnem ljudskem odporu pri nas dokončno od- ločili. Ml IN VIKMETOVALC Teze za novi zakon o združevanju kmetov - Nov^ kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo z vse, mi samoupravnimi pravicami zadružnikov Pripravljene so teze za no- vi zakon o združevanju kme- tov v zadruge, organizacije združenega dela pri kmetij- skih organizacijah in v po- godbene delovne skupnosti. Nekateri rejrubliški in občiU' ski organi so že razpravljali o njih, niso pa še bile dane v širšo ali javno razpravo. Sicer pa so v njih upošteva- ni predlogi iz dosedanjih javnih razprav in sklepi II. konierence Zveze komuni- stov Slovenije. Zato verjetno ne bo potrebnih večjih po- pravkov. Vzlic temu bo novi . zakon verjetno prinesel pomemb- ne spremembe v korist kme- tov. Dal jim bo zakonito osnovo za uresničevanje up- ravičenih želja in zahtev, ki jih sedanje kmetijske orga- nizacije nočejo upoštevati ali po določilih sedanjega zako- na ne morejo v celoti. Znane so trditve, da se- danje kmetijske zadruge ni- so tudi kmečke. Kmetje so na drugi strani reke kot za- družni kolektivi, čeprav so oboji kmetovalci (kmetijci). To niso le očitki zadruž- nim kolektivom, saj so se sami ponašali z izjavami kot, zadruga je dala kmetom, zadruga pomaga kmetom, zadruga čestita kmetom in podobnim. To se je seveda odražalo tudi v medseboj- nih odnosih in pri gmotnih koristi kmetov. Kmetje niso bili zadovolj- ni s tako organizacijo. Ka- kor smo že poročali, so se v nekaterih krajih začeli po- vezovati mimo nje. S tem so hkrati potrdili^ da želijo bi- ti organizirani. V ptujski ob- čini je število članov društ- va živinorejcev Porastlo v enem letu, od ustanovitve do zdaj, od 100 na 700. Kme- tijskemu kombinatu Ptuj je društvo postalo trn v peti. V obratu za kooperacijo pa vzlic temu ni hotel priznati kmetom pravic, ki so jih zahtevali. Če bi se sporazn. meli^ ne bi potrebovali pQ. sebnega driištva. Podobnih primeov je več Kmetijski kombinat Sloveti, ska Bistrica zavrača pre^, log kmetov^ da bi obrat zq kooperacijo spremenil v or. ganizacijo združenega delo, kmetov in delavcev, zaposi^. nih v njem. Na upravi pro. t'i;o, da bi za tak obrat po. trebovali devet novih uslut bencev. To bi močno zveča- lo stroške in celo ogrozilo obstoj kombinata. V lendav. ski občini pa so novi zadru- gi Prekmureč še pred krat- kim očitali, da posluje brez upravnega aparata. Za vsti.k primer poskušajo poiskati drugačen odgovor^ Resnica pa je, da nova združenja kmetov — dru.| štva in podobna — posluje- jo z veliko manjšimi stroški kot sedanje kmetijske zad- ruge in kombinati, člani do- bijo gnojila .in druga sred. stva po nižji ceni, izkupiček za pridelke in živino pa je precej višji. Zaradi tega pa dohodki kmetijskih organi- zacij iz kmečke proizvodnje seveda usihajo. V tezah za novi zakon o združevanju kmetov je upo- števano, da kmetje niso dolžni skrbeti za pokrivanje izgub kmetijskih organizacij v lastni proizvodnji. Z do- hodki od svojega dela naj gospodarijo sami in le tisti delavci, ki jim bodo poma- gali pri delu in prodaji, če kmetijska organizacija ne bi marala takega obrata za ko- operacijo, bi si kmetje lahko ustanovili novo zadrugo, ki bi delala po takih načelih. Taka, z zakonom zagotov- ljena možnost, bo morala omehčati kolektive kmetij- skih organizacij, da bodo priznali kmetom pravice, ki jim gredo, ali se odpovedali svojemu ' »pokroviteljstvu« nad njimi. j JOŽE PETEKi Vdova Philipa Blaiberga, ki je umrl pred 18 meseci in mu je dr. Christian Bar- nard presadil srce, se je zdaj drugič poročila. Njen novi mož je izraelski trgo- vec Herbert Blum, 58. Eli- een BMberg-Blum, 55, bo živela v Tel Avivu. Po dolgih letih samote se je simpatični kanadski pre- mier Pierre Trudeau, 51, od- ločil, da bo vendarle stopil v zakon. Izbral si je ljubko 22-letno Margareto, hčerko nekdanjega ministra za ribi- štvo. Mladoporočenca sta odpotovala na medene tedne v neko kanadsko zimsko športno središče, kjer pa sta v središču pozornosti. Richard Zanuck, sin slovi- tega ameriškega filmskega producenta istega imena, se je zaposlil v konkurenčnem podjetju Warner Bros. Kot je znano, je oče, šef velike filmske družbe 20th Centu- ry Fox, pred časom odpustil sina iz svojega podjetja, ker se kot šef proizvodnje ni pre- več obnesel. Najvišje versko sodišče v Turčiji je odločilo, da so la- sulje in lasni vložki v na- sprotju z verskimi zakoni. Toda to bržkone ne bo velja- lo za umetne lase, kajti raz- laga k tej odločitvi se glasi: noben vernik ne sme imeti na sekz stvari, ki izhajajo iz telesa drugega človeka. Ume- tni lasje pa seveda ne priha- jajo od tam. Luknja v za- konu. Karibsko morje ni tako sta- ro, kot so mislili doslej: z vrtanjem so ameriški znan- stveniki dokazali, da je staro samo nekako 75 milijonov let — Atlantski ocean je, de- nimo, star skoraj 180 mili- jonov let, posamezni deli celin pa celo 3,5 milijarde let. »Zapnite si, prosim, var- nostni pas!«, tak napis se za- sveti na armaturni plošči av- j tomobila, če je v njem vde- lana nova naprava, ki jo je izumil švedski iznajditelj Leif Eriksson. Brž ko vkljU'\ čite motor, vas napis opozo- ri, da ste si pozabili pripeti varnostni pas. Primerno za pozabljivce in — zaljub' Ijence. V ZDA so objavili doslej neobjavljene tajne listine arhivov, ki se nanašajo na desetmesečno preiskavo W'ar- renove komisije. Ta je imela nalogo preiskati ozadje aten- tata na bivšega ameriškega predsednika Johna Kennedy- ja. Toda v objavljenih doku- mentih ni mč takega, kar lahko zatrdno odgovorilo na vprašanje, če je imel Lee Osvoald, ki ga imajo uradno za Kennedyjevega morilca,> dostop do nekaterih ameri- ških vojašlcih skrivnosti -■ med drugim, na primer, do podrobnosti o poletih vohun- skega letala U-2. POLOVICATATOV BLAGAJN ODKRITA IZREDEN USPEH VARNOSTNIH ORGANOV IN OBČANOV PRI ODKRIVANJU TOLPE, KI JE NEKAJ MESECEV NA OBMOČJU TREH REPUBLIK PLENILA TRGOVINE IN BLAGAJNE To vojni je bilo malo tako obširnib akcij za od- jjrivanje tatov, kot je bilo to v primeru »blagajn«. fiaši bralci se gotovo še spomnijo, da smo o tatvi- nah blagajn na širšem celjskem območju že pisali. V akciji je poleg miličnikov in delavcev UJV sode- lovalo tudi okrog 500 občanov. Pred dnevi je akcija j-odila uspeh, ko sta vestna miličnika ANTON BER- TOLE in JOŽE LUKSIČ v Šmarjeških Toplicah pri vlomu zasačila vodjo tolpe, 261etnega Zlatka Antu- loviča in njegovo sodelavko Vesno Sirovan. Na'o se je začel bliskovito razvijati klopčič ... Skoraj dve leti so tatovi blagajn n« območju UJV Ce- lje, Novo mesto. Koprivnica, Zagreb in drugod vznemir- jali občinstvo. Tatovi so se pojavljali adaj tu, naslednjo noč že drugje, tako, da je kazalo na degavnost več sku- pin. Tudi po aretaciji petih članov Anzulovičeve tolpe je je jasno, da sta bili na delu vsaj dve skupini. To pa Kato, ker je bilo nekaj bla- gajn ukradenih v ča.su, ko je bila Anzulovičeva skupina za — 7,apahi. Gre z& mlade ljudi, ki so že doslej po zaporih prese- deli okrog 40 let! Neslavni zastavonoša je vsekakor 38 letni Ivan Kandija, »busija tro^ranin«, ki je pred 10 leti uspel pobegniti iz istega zapora, kjer je zdaj, in ki je bil doslej že obsojen na skoraj 20 let zapora! Poleg omenjenih so v tolpi bili še 30 letni Vladimir Vučko, ta- petniški kreator an čevljar, 28 letni avtoklepar Darko Mihinjač in 18 letna brezpo- selna Vesna Sirovan, dekle sumljive morale. Miličnika Anton Bertole in Jože Lukšič iz Dolenjskih Toplic sta v svojem nočnem »obhodu« obiskala tudi šmar- ješke Toplice, ko sta v parku našla opel rekord ZN 474-24 in v njem speče dekle. Med- tem, ko sta preverjala s pomočjo UJV Novo mesto za čigav avtomobil gre, sta skrita v zasedi presenečena ugotovila, da neznanec po vsej verjetnosti vlamlja v bližnji Lokal. Cez nekaj časa sta ob potoku zagledala mo- ško postavo, ki se je izluščila iz teme. še preden je nezna- nec lahko dodobra spoznal okoliščine, sta bila že ob njem. Ugotovili so, da gre za Anzuloviča. Po krajšem prerekanju in prerivanju je mOičnikioma, ki sta dobila okrepitev uspelo mladeniča zvezati. Naslednji dan so varnost- niki imeli kaj videti, ko so začeli s hišno preiskavo pri Anzuloviču na Gorjanski ce- sti št. 4 v Zagrebu. V hiši so namreč odkrili pravo skladišče ukradenega blaga od rozin do vlomilskega orodja. Na dvorišču pa celo razrezano blagajno, ki .so jo zmikavti ukradli v pf>šti Je- senice. Celotno tolpo so kmalu Ix>lo\ili In jih prepeljali v Novo mesto. V nekaj dneh po aretaciji so imeli var- nostniki polne roke dela. Iz dneva v dan se je namreč klobčič vse bolj odvijal. An- zulovičeva skupina je bila izredno predrzma. V eni .sami noči so vlomili tudi v i>et različnih lokalov. Tako so na celjskem območju med drugim vračajoč se iz Sloven- ske Bistrice, kjer so obiskali nekega prijatelja začeli z vlomi v Poljčanah, nadalje- vali v Rogaški Slatini in končali z vlomom v Humu na Sutli. Ko so krenili v Valjevo, kjer njihov pajdaš prestaja kazen, so vlomili v več lokalov. Pred vlomom v Sfi-aži, kjer so ukradh na pošti blagajno in jo morali pustili med vrati, so vlomili še v kostanjeviško mesnico in trgovino. Eno ukradeno blagajno, ki pa je bila prazna so med prevozom izgubili na trgu v Koprivnici, ko jim je padla iz avtomobila. Ker se jim je približal miličnik, so komaj odnesili pete. Doslej so varnostniki zbra- li podatke, kd nakazujejo upravičeni sum, da so člani omenjene skupine opravili okrog 40 vlomnih tatvin na območju Slovenije, Hrvaške in Srbije. Preiskava je v teku. Vsak dan odkrivajo no- ve primere nepoštenosti te skupine, za katero strokov- njaki menijo, da je bila ena izmed najnevarnejših. To tudi zato, ker so se začeli oboroževati. Anton Bertol" ,Tože Lukšič Del ukradenega blaga, ki so ga delavci UJV Novo mesto pripeljali iz Zagreba. Zlatko Anzulovič Vesna Sirovan Ivan Kandija Vladimir Vučko Darko Miliinjač Vsaka beseda v muiem oglasu stane 0,50 din za naročnike N tednika, 0,80 dm pa za ostale. Za ogla- se pod šifro pa je treba doplačati 2,00 din OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA Za oglase, objavljene pod oznako, napišite pi- smeno ponudbo, ki jo zapečateno v pisemskem ovitku in z označbo oznake prinesite ali poš Ijite na naš oglasni oddelek — Trg V. kongre- sa 10 Za te oglase nimamo naslova zato i?a od nas ne zaiitevajte! Vse nadaljnje intOT- macije v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi- gu ponudb prinašalec oglasa Prosimo za do- brohotno razumevanje KOBILO — Riško — 5 let, staro, plemen.sko. prvoraz- redno, lepo garantirano — prodam. Ogled vsako nede- ljo. Anton Polanec, Risvira 41, Kumroveo. MIjATK) kravo, simentalko, brejo — drugega teleta, prodam. Oglasite se pri Francu Rožancu Vinski vrh. POLTOVORNI avto FIAT die- spl, 1,5 tone nosilnosti, pro- dam. Jože Jelene. Bistrica 14, Lesično. MIZARSKI stroj (frezer) — prodam. Celje, Okopi 7. TOVORNI avto kiper. 3.5 to- ne, prodam ugodno. Infor- macije: Galicija 75. Žalec, tel. 71-969. NOVO hišo, vseljivo, iz Celja oddaljeno 25 kilometrov, na z-elo lepem razglednem kra- ju prodam, V poštev pride- jo samo resni kupci. Cena zelo ugodna. Pojasnila do- bite pri Orač. Spodnja Pon- kvica 21, Šentvid pri Gro- belnem. MOPED T-12, skoraj nov pro- dam za gotovino ali ček. Zglasite se: v Preboldu 1. ČRP.VLKO za trofami motor — rezervoar in avtomate, prodam ugodno. Hauptman, Gotovlje 62 a — Žalec. VEČJO količino stare strešne opeke prodam. Jakob Pilih, Trnovlje 203, Celje. ZEMLJO, 525 kv. m. v Levcu prodam, zelo ugodno. Da- rinka Blatnik, Aškerčeva 1, Žalec. MIZARSKI kombiniran sko- belni stroj, moped registri- ran, fotelje z mizico in je- dilni kot, poceni in nujno prodani. V račim vzamem tudi ček ali zamenjam sa rezani les, lahko tudi svež. Ravnak, Vojnik 47. AVTOmTIčNI prahu stroj Indensit, prodam zaradi od- hoda v tujino. Ponudbe pod »Ugodna cena«. PARCELE na sončni legi (vo- da, lep dovoz) prodam. Kupcu nudim začasno sta- novanje. Rudi Leljak. Pro- seniško 3, Store. 2 DVODELNI okni, 2 enodel- ni, balkonska vrata, z dvo- delnim oknom z roletami — vsa okna s terasnimi po- licami, OPEL olimpio. let- nik 1953 registriran in v voznem stanju, prodam u- godno. Ogled od 15. ure vsak dan pri Jakob Golub, Ulica bratov Dobrotinškov 4, Celje. RODOVNIŠKO teUco, 8 me- secev brejo, prodam ugodno. Anton Randl, Šempeter 15. TELEVIZOR — Grand Rid, prodam po ugodni cen.. Bizjak, Celje, Aškerčeva 12 — II. VRSTNO garažo v Juršičevi ulici prodam. Pismene po- nudbe pod »Garaža«. MLIN — žarmlje, premer ka- nrmov 20 in 22 col, prodam. Pismene ponudbe pod »žar- mlje«. STROJ za izdelovanje zidne opeke, z dvema elektromo- torjema, še malo rabljen, prodam zaradi bolezni. Po- nudbe pod »Avtomatski«. STARO opeko bobrovec, pro- dam. Ulica Bratov Kresni- kov 47, Celje. ENODNEVNE piščance si la- hko nabavite vsak torek, četrtek in nedeljo dopoldne v valilnici Klančnik, šmar- jeta, škof j a vas pri Celju. SADNA drevesca in vrtnice vseh vrst in več sort, tudi za novo gosto sajenje, pro- daja KK Hmezad, DE sad- jarstvo Mirosan, Petrovče, vsak dan razen nedelje od 6. do 14. ure, T torek fn pei.ek pa od 6. do 17. ure. GAKAzO v Celju, kupim. Po- nudbe pod »Devize«. OKROGEL les, bukev, jesen, javor in akacijo, kupim. Partizanska 38. GOZD, do 5 ha,.kupim. Pis- mene ponudbe pod »Gozd«. DOBKO ohranjen bariton B, kupim. Franc Jelovšek — Šentjanž 36, štore. NEDOGRAJENO hišo, ali gradbeno parcelo v okolici Celja do Vojnika, kupim. Plačam tudii v devizah. Franc Gril, Vrbje 80, Ža- lec. KOVAŠKO nakovalo (ampoz) kupim Kari Javorni:<, Ja- vomi,k 14, Store. OSEBNI avtomobil v vred- nosti do 7000 din. Ponudbe s ceno, letnico in znamko pod oznako »Brezhiben«. DVOSOBNO stanovanje v cen- tru Celja zamenjam za ena- ko ali enosobno komfortno stanovanje. Ponudbe pod »Takoj«. MLADOPOROČENCA — brez otrok iščeta večjo sobo, gar- soniero ali enosobno stano- vanje, za dve leti v Celju. Ponudbe pod »Plačata do- bro«. OPKEiVILJENO sobo oddam ■ ženski osebi. Stonimirovič, Cigaletova 1. Infonnaoije od 15. ure dalje. ENOSOBNO komfortno sta- novanje v centru mesta za- menjam za večje na Otoku. Pismene ponudbe pod »Le- po«. OPREMLJENO sobo s soupo- rabo kopalnice v centru Ce- lja oddam uradnica. Ponud- be pod »Center«. HONORAlt.NO vodenje knji- govodstva, zasebnim obrt- nikom, prevzame verziran računovodja. Stanetova 21/1. NA DELO sprejmem kvalifi- ciranega kleparja. Osebni dohodek po dogovoru. Delo bo potekalo v okolici Celja. Nastop službe mogoč takoj. Franc Štor, Splošno klepar- stvo, Ponikva. T.-VKOJ zaposlim gospodinj- sko pomočnico k štiričlan- ski družini, za 9 ur dnevno. F'iača dobra. Ribič, Vojkova 13, Celje. Otok ob železnici. GOSPODINJSKO pomočnico, išče tričlanska dru, l.ia, lah- ko je začetnica, ali mlajša upokojenka. Pušndk, Arclin 66, Škofja vas. RACUNOVODKINJI nudila honorarno dvojno knjigo- vodstvo obrtnikom. Telefon 23-34 ali 21-06 -- Novak. SPREJMEM dekle za pomoč v gostilna. Plača dobra, oskr- ba v hiši — Manj a Lavrič, Teharje 23. AVTOKLEPARJIJ nudim ta kojšnjo zaposlitev. Pogoj: odslužen vojaški rok. Franc Gorjak, Trnovlje 102. Avto- klepar. GOSPODINJSKO pomočnico, ali žensko za 8 ur dne-vno k 4 članski družin, iščemo. Plača po dogovoru. Petro- vič, Miklošičeva 11/B — Ce- lje, po 15. uri. Lsc;K>l žensko za varstvo tri- letne deklice. Hrana in sta- novanje brezplačno. Ponud- be pod »Zanesljiva«. KO\'.\šK'0 delavnico dam v najem z orodjem. Pismene ponudbe pod »Delavnica«. 16. Paradižnikov kabriolet se ni ustavljal v mestu. Nemudoma je zavozil na steze, ki so vodile v notranjost kontinenta. V domovino kro- kodilov, nosorogov, žiraf, kač in levov. V samo- postrežbo lovskih trofej! Paradižnik je podrl streho, zgrabil v roke svojo zanesljivo karabinko z daljnogledom in se pozorno vzravnal v avtu. Za volanom je sedela Klara. Spretno je vodila vozilo po visoki travi, se izogibala grmičevju in posameznim dreve- som v savani. Ko bo soprog uzrl zverino - je vedela Klara - se bosta pognala za njo. Kolesa bodo tekmovala z urnimi šapami, vse dokler ne bo svinec pošasti izpustil duše .,. Prve nagajive gazelice so prekrižale pot šima potnikoma. Tu in tam je zebra ob po* opozarjala voznico, naj bo obzirna do teh IJmU kih pešcev. V visoki travi, v grmovju pa je ostf lovcev nos slutil tudi neslišno prisotnost d''}! g^čnih, manj ljubkih bitij... In Paradižniki trdneje stisnil svoje orožje! . j RADIO j^DiO LJUBLJANA g \SAK DAN: poročila ob 5.00, Z 7 00 . 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, jOO, 18.00, 19.30 in ob 22.00. jjan glasbeni spored od 4.30 do 00 g PKTEK, 12. MARCA: 8.10. iperna matineja. 9.05 Radijska 2a .'.a nižjo stopnjo — Glasbe- I, 10.15 Pri vas doma. 11.00 gtoCui — Turistični napotki za goste iz tujine. 12.40 2 an- jpiblom Borisa Kovačiča 13.30 jjporočajo vam . . . 14.35 Naši po- iJžalci čestitajo in pozdravljajo. jOO »VrtiljaK« 17.10 Človek in liravje. 18.50 Ogledalo našega ča J 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 [inute z ansamblom Zadovoljni [ranjci. 20.00 »Naj narodi po- 3...« 21.15 Oddaja o morju in oinorSčakih. g SOBOTA, 13. MARCA: 8.10 Ilasbena matineja. 9.05 Pionirski 5(inik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 oročila — Turistični napotki za aše goste iz tujine. 12.30 Kme- [jski nasveti — inž. Ivan Juvan: lozdni pasovi za zaščito kmetij- jjih zemljišč pn nas in po svetu. 2.40 Poje tenorist Rudolf Franci. 3.30 Priporočajo vam . . . 14.30 )d vasi do vasi. 15.30 Glasbeni ntermezzo, 16.00 »Vrtiljak«. 16.40 jobimo se ob isti uri. 17.10 Gremo • kino. 13.45 S knjižnega trga. 9.15 Minute z ansamblom Lojzeta llaka. 20.00 »Nove melodije«. 22.20 )ddaja za naše izseljence. B .NEDELJA, 14. MARCA: 6.00— -8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska gra za otroke — Miroslav Košuta: iFižolček«. 9.05 Koncert iz naših [rajev. 10.05 Se pomnite, tovari- li. . . Franc Šaleški Finžgar: Tega le bom pisal 10.25 Pesmi borbe n dela. 10.45—13.00 Naši poslu- jalci čestitajo in pozdravljajo — rnies ob 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za naše goste iz ;ujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Bumoreska tega tedna. F. Mallet- Joris: Hiša iz papirja. 17.05 Iz operetnega sveta. 17.30 Radijska Igra — Oscar Wilde: »Ritoič in njegova duša«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razgledni- ce. 20.00 »v nedeljo zvečer«. 22.20 Zaplešite z nami. ■ PONEDEUEK, 15. MARCA: J.IO Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri ras doma. 11.00 Poročila — Turi- bUčiii napotki za miše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Velej: Zatiranje plevel- nih irah v žitih. 12.40 Igrajo ve- liki pihalm orkestri. 13.30 Priporo- čajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.30 Glas- beni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak« 17 10 Ponedeljkovo glasbeno po- poldne. 18 15 ».Signali«. 19 00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka gkoberneta. 20.00 Richard Wagner- 3. dejanje opere »Mojstri pevci nurnberški«. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 16. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Zdravko Turk: Lupljenje lesa iglastega drevja. 12.40 Melodije iz filmov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 v torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z an- samblom Rudija Bardorferja 20 00 Prodajalna melodij. 22.15 Glasba evropskega srednjega veka. ■ SREDA, 17. MARCA: 8.10 Operna matineja. 9.20 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Milan Erjavec: Začetna mlečnost pri lisastih prvesnicah. 12.40 Lepe melodije z orkestrom Hans Carste. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Koncertni valčki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni in- teitnezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Jezikovni pogovori. 18.40 Naš raz- govor, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV — Ljub- ljana v stereo studiu. 22.15 S fe- stivalov jazza. ■ ČETRTEK, 18. MARCA: 8.10 Glasbena matinja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Pačnik: Letošnja oskrba semena iz uvoza. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Kaj pojo mladi pevci po svetu. 14.45 »Mehurčki«. 15.30 Glasbeni inter- mezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z Ljubljanskim jazz ansam- blom. 20.00 Četrtkov večer doma- I čih pesmi in napevov. 21.40 Glas- liem noktumo. . TELEVIZIJA NEDELJA, 14. III. 8.56 MAD2ARSK1 TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bg) 9.30 PO DOMAČE S KOROŠKIM OKrETOM IN ANS.A.\lBLOM TO.NETA KMETCA (Lj) 10.00 KMtn^IJSKA ODDAJA (Bg) 10.45 MOZAIK (Lj) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Ča- robna piščalka, Skrivnosti žival) (Lj) 11.40 TV KA2IPOT (do 12.00) (LJ) 13.30 Sofija- ATLETIKA V DVa RANI — prenos (do 17.00) (EV-Lj) 16.50 KOŠARKA RABOTNICKl CZ (SK) 17.45 NOVE MELODIJE (Lj) 18.50 MESTECE PEVTON - serij- ski film (Lj) 19.45 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 NASE MALO MISTO — hu- moristična oddaja (Zg) 21.35 VIDEOFON (Zg) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.20 POROČILA (Lj) 22.25 SVETOVNO HOKEJSKO PR- VENSTVO SKUPINE B - srečanje Jugoslavija : Japon- ska — II. in III. tretjina. Posnetek v barvah (Lj) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 15. III. 9.06 ODPRTA UNIVERZA (Bg) 9.35 T V V SOLI (Zg) 10.30 NFMSCINA (Zg) 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Bg) 14.45 TV V SOLI — ponoviteiv (Zg) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zg) 16.10 FRANCOŠČINA (Bg) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLElD (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) 17.38 NAPOVED SPOREDA (Lj) 17.40 MENDO IN SLAVICA (Zg) 18.00 RISANKA (Lj) 18.15 OBZORNIK (Lj) 18.30 OD ZORE DO MRAKA: Trije s tromeje (Lj) 19.00 MOZAIK (Lj) 19.06 MLADI ZA MLADE (JRT) (Li) 19.50 CIKCAK (Lj) 20.25 3-2-1 CLj) 20.35 B. Bratt: EKSERCIR - švedska TV igra (Lj) 21.50 P Voianc: KOPIJI POD BREZO (Lj) 22.30 POROČILA (Lj) Drugi spored: 17.35 POROČILA (Zg) 17.40 IVIENDO IN .SI^VICA (Zg) 18.00 TV VRTEC (Zg) 18.iD KRONHCA (Zg) 18.30 ZNANOST (Zg) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zg) 19.05 MLADI ZA MLADE (LJ) 19.50 TV PROSPEKT (Zg) 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK. 16. III. 9.35 TV V SOLI (Zg) 10.40 RUŠČINA (Zg) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Bg) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zg) 15.35 RUŠČINA - ponovitev (Zg) 15.56 rV VRTEC (Zg) 16.10 ANGLEŠČINA (Bg) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (dO 17.00) (Bg) 17.45 TIKT.^K: O levu, ki je imel samo jagode rad (Lj) 18.00 RT S.ANKA (Lj) 18.15 OBZORNIK (Lj) 18.30 NISO SAMO ROŽE RDEČE: Arestantovske (Lj) 19.00 MOZAIK (Lj) 19.05 SODOBNO (GOSPODARSTVO (Lj) 19.30 VZGOJA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE: 11. oddaja (Lj) 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JE- ZIK (Lj) 19.50 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 UJETI KAPLAR — francoski film (Lj) 22.20 LITERARNI NOKTURNO: Dane Zaje (LJ) 22.35 POROČILA (LJ) Drugi spored: 17.35 POROČILA (Zg) 17.40 MALI SVET (Zg) 18.15 KRONIKA (Zg) 18.30 OD ZORE DO MRAKA (Bg) 19.00 NARODNA GLASBA (Zg) 19.20 TV POŠTA (Zg) 19.30 TV PROSPEKT (Zg) 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 17. 111. a.16 IV v sOLl (Zg) 17.06 MADŽARSKI T V PREGLED (Poliorje, Pleiivec-) 17.20 (Bg) 17.55 ČAROBNA PIŠČALKA - se- ri,;sk; film (Ljj 18.16 OBZORNIK iLj) 18.30 G1^A.SB£NA ODDAJA (Zg) IJ.OO .MOZAIK (Lj> 19.06 OD FILMA DO FILMA i.Lj) 19.20 PO SLEJDEH NAPREDKA (Lj) 19.60 (^IKCAK (Lj) 20.00 rV DNEVNIK (Lj) 20.26 Z.AKLADI JUGOSLAVIJE V PARIZU (Lj) 21 16 l>OZN.\TE MISS BIBI JOH NES? — zabavno glas. odd (Lj) 22.05 :X)RCX'ILA (Lj) Drugi spored: 17.26 POR(X;ILA (Zg) 17.30 RISA.NiviV (Zg) 17.45 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Zg) 18.15 KRONIKA (Zg) 18.30 ZABAVNA GLASBA (Zg) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zg) 19.05 .MOZAIK (Zg) 19.50 TV PROSPEKT (Zg) -.iO.OO TV DNEVNIK (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV CETRIEK. 18. 111. 9.35 TV V SOLI (Zg) 10.30 NEMŠČINA (Zg) 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) 11.00 FRANCOŠČINA (Bg) 14.45 TV V SOLI - ponovitev (Zg) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev —. (Zg) 15.55 .ANGLEŠČINA — ponovitev (Zg) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Bg) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje Plešivec do 17.00) (Bg) 18.00 M Lipovšek: POMLADNI SPREHOD (Lj) 18.15 OBZORNLK (Lj) 18.30 SKRIVNOSTI NARAVE — poljudno znanstveni film — (Lj) 19.00 MOZAIK (Lj) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) 19.29 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI — senjska oddaja (Bg) 19.50 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 TUNIZIJA - ČETRTKOVI RAZGLEDI (LJ) 21.26 S Maugham: KREPOST — (Lj) 22.15 KARAJ AN VAM PREDSTAV- LJA: 6. BETHOVNOVA SIM- FONIJA (Lj) 22.46 POROČILA (Lj) Drugi spored: n.if. PORCkVIL-A (Z^i 17.40 OTROŠKI SPOKKD .Sa) 18.15 KRONIKA (Zg) I8.:i() N.\RODNA Gl^SBA (Sk) 19-00 ENCIKLOPEDIJA (Bi,-) 19 20 SERIJSKA 01)D.\JA (Bg) 19.50 TV PR0SPB:KT (Zg) 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 21.00 .SPORED ITALUANSKE TV PETEK 19 m. 9.30 l^V V ŠOLI (Zg) 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) 16.00 .SMUČAR.SKI POLETI — barvni posnetek ■//. Kuima — (I^) 17.25 VIJAVAJA RINtlARAJA (Lj) 18.15 OBZORNIK (Lj) 18..30 GL.\SBENI DNEVNIK (Bg) I9.m MOZAIK KRATKEGA FII.- MA (Lj) 19.60 CIKCAK (Lj) 20.IK) TV DNEVNIK (Lj) 20.25 3 2-1 (Lj) 20 35 Z\.n'RK PRI TIFFANV.TU— ameriški film (Lj) •22.3(1 POROČILA (Ljl 22.35 IZKAZTMO SE - quiz (LJ) -SOBOTA. 20. lil. 9.35 TV V SOLI (do 11.00) (Zg) 12.25 Kulm. SMUČARSKI POLETI - prenos v barvah (do pribl. 15.00) lEVR-Lj) 16.25 DRŽAVNO PRVF-^T.^TVO V KOŠARKI - srečanje CZ : Jugoplastika — prenos (Bg) 18.00 OBZORNIK (Lj) 18.15 PO DOMAČE Z ANSAMB- LOM KRE2E in »ANTON NEFFAT« (Lj) 18.45 HOLANUSKt DR.-VGUUI — serijski film (Lj) 19.00 MOZAIK (Lj) 19.20 KANADA S HELIKOI^ER- JA — II. S kamero po sve- tu (Lj) 19.45 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj t 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 ZAGREB 71 - prenos festi- vala (Zg) 21.35 R£.'ZERVIR.ANO ZA .