Priloga ,,Našemu Listu" št. 2^^( V Kamniku, 24. junija 1905. Izhaja vsako soboto in je za narocnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Naša mora. Dajte cesarju, kar je cesarjevega — nam pa, kar je našega. Povdarjajoč posebno zadnje besede bi kamniški meščanje s to zahtevo že davno lahko, in sicer z vso opravičenostjo, nastopili pri upravi c. in kr. smodnišnice kamniške. Za ves strah, ki so ga že morali prestati meš-čanje, za vso veliko krivdo, ki jo ima na vesti merodajni faktor pri tej upravi, da se naše mesto ni in se ne bo moglo nikdar razviti, — plača naj smodnišnica dolžno odškodnino! Odkar obstoji ta smodnišniea, leži nad narni kakor težka mora. Ko so se pripetile še vsem Kamničanom dobro v spominu ohranjene ,,nesreče" v tej c. in kr. tovarni, smo spoznali, da je smodnišnica, ležeča v ne- posredni bližini mesta in ne daleč tod okoli raztresenih vasij, stalna nevarnost za obstanek prebivalstva. Ako bi merodajnim faktorjem bilo kaj ležeče na blagru Kamničanov in bližnjih občanov, ki smo vsi av-strijski državljani in težko obremenjeni davkoplačevalci, bi po tedanjih katastrofah prahama enostavno izginila iz naše bližine in erar bi jo nadornestil s čim drugim, kar bi bilo prebivalstvu lahko v korist in ne v nevarnostl Toda visoki c. kr. erar si je najbrže mislil: Prava reč, ako vrag vzame Kamnik in Kamničane, da le meni nesc. Lepa hvala za tako naklonjenost vlade do davkoplače- valcev. Praharno so prenovili, jo utrdili po modernih pravi-lili in ,,mrtvaška moka" se zopet dalje melje v teh črnih mlinih. S tem, da so praharno deloma utrdili, t. j. posa-mezne nevarne oddelke zavarovali proti nevarnosti požara in eksplozije, pa še ni pregnan strah prebivalstva, ki stalno živi v bojazni, da danes ali jutri zopet trešči kakor pred leti. Kdo pa je kaj dal ljudem za prestani strah. in na-sledke? Morda c. kr. erar? Ali moramo imeti nad glavo vedno ta krvavi mec? Černu je torej nam praharna? — Ali poleg vseh teh krivic trpi mesto Kamnik še eno — in ta je največja. Vsak pravičen človek bi pričakoval, da prejme naše mesto za to kako odškodnino. A motil bi se vsak, kdor bi mislil, da mora tudi c. kr. erar pravicno postopati. Za vse neprijetnosti, ki jih je imelo prebivalstvo, za občutno oviranje tujskega prometa in razvitka našega mesta, za vse to n e p 1 a č a c. in k r. s m o dn i š n i c a n i t i vinarja občinskih doklad. Vedeti je treba, da ima ta smrtonosna tovarna svoj tisocak čistega dobička na dan, ne placa pa vi-narja doklad, dočim jih mora plačevati najubornejši obrtnik, ki komaj preživlja sebe in svojo rodbino. Ali je to pra-vicno ? Zato je sveta dolžnost merodajnih krogov, da se na višjem mestu zavzamejo za to zadevo ter spravijo na dnevni red dolžnosti c. kr. erarja. Ker je praharna c. kr. podjetje in ne kako privatno židovsko, se pač sme pri-čakovati, da bodo merodajni gospodje pri tem podjetju postopali nasproti prebivalstvu našega mesta in okolice človekoljubno po inicijativi vladarjevi. — Naj se k sklepu hvaležno spomnimo še gospoda, ki je, vnet za prospeh mesta Kamnika, sprožil v občinskem odboru to vprašanje. Ako bi se z isto vnemo zavzel za rešitev te važne zadeve tudi naš poslanec na Dunaju in bi imel pred očmi tudi naše koristi, potem bi Kamnik lahko mirnejše gledal v bodočnost; tisti pa, ki bi mu z odločnim nastopom pomagal do pravice, zaslužil bi več kakor castno meščanstvo. Ne dvomimo torej, da bo občinski svet kamniški to prevažno zadevo našega mesta vstrajno vodil do zadnje inštanee in konecno mora vendar Kamnik ]3riti do svojih pravic, praharna pa do dolžnosti mestu dajati, kar mu gre 1 Usoda kamniške elektrike. Naše mesto je v zadevi električne razsvetljave postalo pravcat unikum. Mesece in mesece že vise električne žice po hišah, na strehah vidimo drogove, ki so vsled predolgega eakanja postali že nekam trudni in omahljivi, — vse to deloma v strašilo vrabcem, deloma v izpodbujo onim, ki radi delajo dobre dovtipe, — električne razsvetljave pa še vedno nimamo. — Ali se stvar res ni dala pospešiti? Na to vprašanje lahko takoj odgovorimo. Usoda kamniške elektrike je bila in je še v rokah nemškcga advokata, ki je, mimogrede povedano. znan kot strasten nemški nacijonalec in odločen nasprotnik nas Sloveneev. Pri tej priliki se je namreč zopet pokazalo, da so merodajnim krogom splošne koristi deveta briga in zaman bi vpraševali, zakaj se je rešitev tega konkurza — ki je za slovensko tesnosrčnost pri gotovih gospodih še posebej znaeilen — poverila odvetniku, ki je zbog svoje oddaljenosti in z nepotrebnim zavlačevanjem delal intere-sentom večje stroške, kakor je bilo treba. Zakaj se je prezii slovenski odvetnik, ki so mu bile razmere dobro znane in ki bi to zadevo že davno dognal? Da se na ljubo gotovim osebam zapostavljajo splošne koristi, gotovo ni pravično, da ne rabimo ostrejšega izraza. — Dodatno k tem vrsti-cam pHi naj priobčimo v zadevi elektrike še mnenje nekega kamniškega meščana, ki se je izrazil, da je kratkovidnost Kamničanom že precej škodovala. Za ceno 22.000 K bi bilo po njegovem mnenju naše mesto dobilo nekdanji Bu-čarjev mlin na Perovem, ki bi se bil dobro dal vporabiti za elektrarno. Ako bi takrat ne bili tako odločno nasprotni vsakemu napredku, bi imeli zdaj že električno razsvetljavo in lahko bi oddajali električno silo Bistrice še drugam. Mesto bi imelo od tega svoje dohodke, a vrhu tega bi ne bilo treba zapuščati domovine vrlemu rodoljubu Bučarju, ki je na svoja stara leta moral med — Madjare. Stare napake se sicer ne dajo več popraviti, a to naj nam bo v svarilo, da se vsaj ogibljemo novih. — Tako star kamniški meščan. Želeti pa je, da nam vprašanje kamniške elektrike pojasnijo še drugi merodajni gospodje. Da se je dragocena moč kamniške Bistrice leta in leta tako malomarno pre-zirala, in se nekateri gospodje niti zdaj ne brigajo za to važno vprašanje, se vsakemu naprednemu cloveku zdi vec kot čudno. Govori se pač o velikanski vodni moči v Bi-striški dolini, a kdo se bo lotil tega dela., ne pove nihče. Ponižna interpelacija našega poslanca v zadevi domžalskih dogodkov, ki jo je podal na Dunaju, nam ni-kakor ne more imponirati. Toliko in take obzirnosti pač ni treba takrat, kadar pričakujemo vsi, da bo odločen na-stop za naše pravice imel kaj uspeha. Za danes konšta-tujemo le, da je vsebina omenjene interpelaeije nasproti nesramnim lažem nemških listov in z ozirom na nepošteno poročilo uradnega lista — skrajno popustljiva. Prav nič se torej ne čudimo, ako je bil tudi ministrov odgovor na to interpelacijo, prikrojen docela po uradnem poročilu, po-polnoma pristranski. Tudi konec preiskave nam bo pokazal, da ima Slovenec res — pohlevno dušo. O priliki več o tem. Kopališče Kamnik (?) in Slovenci. Vsaka dežela iraa svoje posebnosti, takisto je tudi pri nas. Ako pride kdo v deželo s 95 %n0 večino, bo gotovo mislil, da vlada povsod jezik te večine. A kaj še, pri nas na Kranjskem moramo pač imeti svoje posebnosti, ki nam jih ni treba iskati daleč, ni nam treba posečati gradove raznih baronov in grofov; dovolj je, ako greš v gostilno našega ,,ultra-deutsch" kopališča in zahtevaš malo, pokrepčila v sloven-ščini. Gledali te bodo, kakor bi govoril kineški ali japon-ski; morda bi te v slednje imenovanih jezikih bolje raz-umeli, kakor pa, če govoriš svoj materni slovenski jezik. No, sedanji zdravnik kopališča, ki je ob enem tudi vodja ^elega podjetja, si je že pred nekaj leti, ko je bil tudi on "lerodajna oseba, odgnal s svojim ultranemškim nastopom rse slovanske goste. Opozarjamo le na nase hrvatske brate, ki so nekdaj tako radi in v obilnem številu priha-jali v naš prijazni, z vsemi naravnimi lepotami obdarjeni Kamnik, a ker so se morali pri vsaki priliki in nepriliki posluževati tujščine, pristudilo se jim je tako početje in — ni jih več. — Zadnja dva zdravnika, sicer tudi Nemca, pa vsaj pravična in kolikor toliko Slovencem naklonjena, hotela sta napake svojega prednika popraviti; a bilo je že prepozno. Morda bi se jima bilo sčasoma posrečilo, ako bi bila vstrajala, in da jima naših par nemških gospodov ni delalo ovir. Treba bi res že bilo, da prične društvo za promet tujcev svoje delovanje, kajti naše kopališče s svojo nad vse ..prijazno" nemško postrežbo le odbija tujce. Skrb tega društva pa bo delati za prospeh naše občine; kar je izven nje, nas ne zanima. Pevsko društvo ,,Lira" priredi v nedeljo 2. julija izlet na Posavje, kjer bo sodelovalo pri veliki ljudski ve-selici pev. mešanega zbora ,,Straže ob Savi". Odhod iz Kamnika ob 2. uri popoldne z vozovi. Doinaca umetnost. Gosp. Fr. Tončič, kipar v Kam-niku, izgotovil je lep kip »Žalostna niati božja", ki je na-menjen za župno cerkev na Prevalih, ter ga izpostavil v izložbi papirne trgovine v Kamniku. V isti izložbi razstavil je tudi nadarjeni slikar g. Maks Koželj dve akvarelni sliki kamniških planin. Priporočamo oba umetnika merodajnim osebam, naj prav mnogokrat obiščejo njuna atelijeja in ju počaste z obilimi naročili. Saj je dolžnost vsakega Slovenea, podpirati domače moči, posebno ker se slovenska umet-nost prav lahko kosa z vsako tujo. Svoji k svojim! Stavba mostu v Dragomlju. Dne 26. junija t. 1. popoldne ob 2. uri oddajala se bodo dela za zgradbo no-vega mostu čez potok Pšato na okrajni cesti v Dragomlju v proračunjenem znesku 7000 kron po zmanjševalni dražbi na licu mesta v Dragomlju. Nadrti in proračuni leže na vpogled pri županstvu v Domžalah. Ponudniki imajo po-ložiti 10 % °d na prevzeto delo spadajočega zneska. Delo se bode oddalo skupno. V Mekinjah je priredilo v nedeljo dne 18. t. m. kat. slovensko izobraž. društvo veselico, ki je prav dobro uspela. Med obilnim občinstvom je bilo opaziti tudi mnogo Kam-ničanov, ki so se navzlie slabemu vremenu odzvali vabilu. Tamburaški zbor ,,Planinka" je za svoje hvalevredno pred-našanje žel zasluženo pohvalo. Igra Don Manuel je jako ugajaia. Na občno željo se ponavlja veselica v nedeljo dne 25 t. m. Umrl je v Kamniku Anton Rozman, okr. sluga v starosti 72. let. N. v m. p. Mestna godba kamniška priredi pri ugodnem vre-menu danes zvečer ob pol 9. uri v parku pod Malim gradom promenaden koncert z naslednjim vsporedom: 1.) Wetaschek: ..Nadvojvoda Fran Salvator", koračniea, 2.) W. Wlassak: Slovenski potpuri, 3.) Ziehrer: Dunajski meščanski valček, 4.) A. Wlassak: ,,Njen pogled", polka mazurka, 5.) Jenko: ,,Naprej% koračnica. SBss^enska siaB%i§^škai«ska obrt. Vsem slovenskim trgovcem priporočamo sledeče tvrdke: M. Cerar A. Jančigaf And. Maček Fr. Hojnik Fr» Klazovec J. čCSemnenčač J. Flis M. Majer vsi v Domžalah. Stanje hranilnih vlog: nad !,2©H.0Ci@ IC MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog janiči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjera in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog i>opolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hraniliiico tudi sodišča denar maloletmh otrok 1H Vai'OVailceV. Denarne vloge sprejemajo se tiAdi po pošti in potom e. kr. poštne liranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši clobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. >Slatnar v Kamniku.