BO TRASA CESTE PRINESLA OVADBE? str. 4
ROKOMETNI DERBV IZOLANKE ZMAGALE str, 8
taa. juoinurvii vse slo oninirv/vi-rvii
m®«©®
n j stJ*»r¥*«:TAn*;:
. » ovro	- rvi/vmrvKn |HR)
. namx	* r>RErvnx
. rvam ivi/%Ri-i/vi\i
Jv«,,..

KO MORA VAS OŽIVLIATI MESTO
rMACSTKO^i
RIMAR
Vsak že misli, daje pesnik, če le najde pravo rimo, v resnici pa mi pesniki, ob pisanju hudo trpimo in to je lep primer trpeče rime:
V mrzli vodi se namaka Jurca, trpi, čeprav mu voda sega do kolen. In kje je tukaj ta trpeča rima?
Ko pride plima bo šele ta prava rima.
(Mef)Ob novem letu mi je eden od znanih gostinskih pedagogov zaupal, da je ena od napak izolskega turizma to, da v mesto vozimo podeželje in na ta način mesto izgublja svoj mestni pečat, podeželje pa še naprej bolj ali manj turistično sameva.
Da je temu res tako mi je pred časom priznal sam direktor	Centra	za	kulturo,	šport	in prireditve,
nedvomno meščan, Vojko Vojvoda, ko je zaupal, da mora na kvalitetnejše prireditve v Piran ali Koper, kjer ga res tudi redno srečujemo ob različnih odmevnih kulturnih dogodkih. To seveda nikakor ne pomeni, da je katera od kultur pomembnejša od drage, le razlikujejo se med seboj in vsaka pač ne sodi povsod. Po mojem osebnem mnenju smo najbolj narobe delali takrat, ko smo v mestu organizirali vaške	veselice,	na	podeželju	pa	rock koncerte,
največkrat zato, ker jih mesto ni hotelo oziroma ni bilo dvoran zanje.
Na ta način se pravzaprav izgublja identiteta nekega kraja in hkrati identiteta nekega dogodka, ki ne sodi v določeno okolje. Tudi sam	se	zavedam, da
nekatere prireditve, ki smo jih tlačili v staro mesto ne sodijo tja, razen res ob
posebnih priložnostih, ko se vsi sprijaznimo s tem, da bomo dan ali dva imeli popoln kažin.
Res pa je tudi, da naše podeželje ni tako različno od mesta, vsaj kar se prebivalstva tiče. Z ustvarjanjem spalnih naselij na podeželju smo namreč tja preselili veliko meščanov, ki čez dan živijo v mestu, zvečer pa se vrnejo v svoj podeželski mir. Kar precej jih je in težko bi jim rekli podeželani. Pravzaprav smo Slovenci in tudi Izdani vsi še malo z vasi in nam takšno križanje kultur ne dela posebnih težav. Zato se lahko prav veselimo prihoda maškar s Šareda, ki nas pozivajo na svoj sprevod po Izoli z željo, da bi pomagali oživeti naše mesto. Ta njihova želja je pravzaprav skrb vzbujajoča. Pomeni namreč, da mesto ne more več oživeti samega sebe in ga morajo oživljati ljudje z vasi, če Šaredu lahko tako rečemo.
In hvala jim, ker so nam in bodo morda tudi odgovornejšim dopovedali, da smo vsi skupaj postali leni in~ da se nam preprosto več ne da. Niti profesionalizem nas ni odrešil. Zgodovina izolskega pustovanja, ki smo jo objavili prejšnji teden, nam je potrdila, da brez želje in zagnanosti volonterjev enostavno ne gre. Šaredini pa so nas s vojim povabilom še enkrat spomnili. Se bomo zganili?
1C Banica Koper
ra i?
23. februar 2006
k) h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
SELITEV MORDA APRILA
Stavba v obrtni coni Livade je dokončana, na vhodu se tudi že blešči napis Upravna enota Izola, vendar so vrata zaprta in v stavbi še ni uradnikov. Kot je povedal Branko Andrejašič, načilnik izolske Upravne enote, so postori takorekoč nared, saj so selitev v glavnem opravili, toda zdaj je na vrsti montaža vseh mogočih računalniških in drugih povezav, brez katerih elektronske uprave ne bi bilo. Če bo šlo po sreči bodo naslednji mesec ta dela končali in selitev naj bi se zgodila aprila.
AVTO C e N T E K
.m 1
\ f r:t i l r J »OVOtA
Avto Cenbef J**eb. Izola o->ereb.ii
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTT's NOT »EAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo	značaj	osebnega oziroma so namenjena polemiki z	drugimi	mediji.
Sicer	pa si	uredništvo pridržuje pravico, da po lastni	presoji	objavi,
skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
VLAGA NAŠA VSAKDANJA
Ko se	obiskovalec sprehodi po ozkih uličicah izolskega	starega	mestnega
jedra, kaj hitro opazi obnovljena pročelja hiš. Pozornemu opazovalčevemu očesu pa ne ostane skrita vlaga, ki kljub trudu, ki so ga prebivalci vložili v obnovo, kaže svoje zobe. Kapilarna vlaga, ki je redna spremljevalka starih stavb, namreč neumorno sili iz tal po zidu navzgor in obnovljeno fasado hiše že čez	nekaj	let ponovno uniči. Kaj sploh je kapilarna vlaga	in kako
nastane? Kakšne možnosti imamo v boju zoper njo ter kako jo učinkovito, predvsem pa trajno odpravimo iz prizadetih zidov?
Večina starih mestnih jedrih je prežetih z vlago. Marsikateri občan je zaradi tega izpostavljen mnogim boleznim kot so artritis, astma, razne alergije. Vlaga ne uničuje le zdravja, ampak tudi premoženje, zidove, omete. Nekatere škode se ne da nikoli več popraviti oziroma odpraviti. Nezanemarljiva je tudi poraba energije za ogrevanje, saj prostorov prav zaradi prisotnosti vlage in s tem mrzlih zidov nikakor ne moremo ogreti.
Kakšne možnosti imamo v boju zoper to vlago? Mnoge objekte saniramo na klasičen način z izdelavo drenaže, zračnih kanalov - kinet, s spodkopavanjem temeljev, ki se jih obda z nepropustnim betonom, z rezanjem zidov, vrtanjem in z iniciranjem zapornih materialov. Gre za zelo drago, strah zbujajoče, umazano in fizično težko delo. Tovrstna sanacija posameznih stanovanj ali celotnih stavb je neučinkovita in z njo največkrat le navidezno ali začasno rešujemo nastale težave, saj se vlaga čez čas zopet vrne in prične s svojim uničujočim delovanjem. Le redki poznajo fizikalni princip nastajanja vlage. Spoznati vzrok pa pomeni najti zanj tudi rešitev.
Kako sploh nastane kapilarna vlaga? Zaradi različnosti materialov, vgrajenih v tla in stene, nastaja med njimi električni potencial, ki pod zidovi tvori napete kapljice vode, nabite z električnim nabojem. Kapljice vztrajno potujejo od tal proti zidu, kjer po kapilarah potiskajo druga drugo v steni navzgor tudi do tri metre visoko. Pogosto poizkušamo rešiti problem s prej omenjeno drenažo in kinetami, ki zračijo in sušijo temelje in zidove, toda le nekaj centimetrov globoko. Osnovni fizikalni princip nastajanja vlage zato ostane, ostaneta pa tudi vlaga in plesen v našem življenjskem prostoru. MIKROVALOVANJE UNIČUJE KAPLJICE
Že skoraj trideset let znamo ustvariti mikrovalovanje, ki poskrbi, da se napetost v vodnih kapljicah zruši. Z njegovo pomočjo se kapljice vode (kapilarna vlaga) pričnejo združevati, se zlijejo med seboj in začnejo potovati proti zemlji. Mikrovalovanje hkrati tudi prepreči nastajanje novih kapljic, saj jih že pri samem nastanku zruši. Enostavno in čudovito bi rekli. Pa je tudi učinkovito? Pred tremi desetletji je bilo potrebno za ustvarjanje takega valovanja vstaviti sonde v zidove in napeljati električno instalacijo. To je bilo zelo drago opravilo in najpogosteje tudi nedopustno zaradi posegov v stene. Dandanašnja najmodernejša tehnologija je omogočila razvoj naprav, ki so brezžične, izredno majhne, skoraj neopazne in neverjetno učinkovite. Postale so idealen, trajen, najcenejši in najvarnejši način odpravljanja kapilarne vlage v zidovih. S trajno odpravo tovrstne vlage in posledično temu tudi plesni v prostorih pa so prenckateremu alergiku ali astmatiku olajšale življenje ali odpravile dotedanje težave.
Kako poteka sanacija objekta? Montaža naprave, ki nima nobenega vpliva na ljudi in ima moč okoli 5W, kar je manj kot pri radijskem sprejemniku, je zelo enostavna, hitra in ne zahteva nikakršnega posega v zidove. Ni potrebno torej nobenega razbijanja, vrtanja ali rezanja zidov. Potrebujemo le priključek na električno instalacijo. Po montaži se približno v treh tednih sprožijo procesi združevanja vodnih kapljic in prične se njihova pot navzdol. To je opazno tako, da v nekaj tednih skoraj v celoti izgine vonj po plesni, v kolikor je ta prisoten. Hitrost sanacije je odvisna od absorbcije tal in prepustnosti materialov v stenah. Približno v letu dni je vsak objekt suh. Naprava ostane trajno priključena, strošek vzdrževanja pa je pri porabi borih 5W skorajda zanemarljiv.
Zavedajoč se vrednosti lastnega zdravja in premoženja so se za namestitev naprave, ki odpravlja kapilarno vlogo, odločili v številnih zasebnih hišah širom po Sloveniji. Tudi precejšnje število cerkva, župnišč in kulturno zgodovinskih stavb v Sloveniji je z namestitvijo teh naprav rešilo težave s kapilarno vlago. Naj omenimo le tiste, kjer so bile težave še posebej zelo velike: Tomišelj, Frankolovo, Kostanjevica na Krki, Sv. Ema v Podčetrtku, Stari trg ob Kolpi, Spodnja Idrija, Dovje, Ptuj.
(Anton Rosa PR, 041/414-768)
V	KORTAH NOV VAL MLADIH BALINARJEV
Balinarski klub Korte bo v letošnjem letu praznoval 30 letnico ustanovitve in delovanja kluba. V tem času je klub dosegel vzpone in padce. Zelo uspešno je nastopal v območni ligi OBZ Slovenska Istra in v drugi ligi »zahod«. V tem obdobju je osvojil tudi več naslovov območnih prvakov v kategorij dečkov, mladincev in članov. V letu 2005 sc je klub ponovno uvrstil v drugo ligo zahod v postavi: Kleva Miran, Barut Jadran, Morato Klavdij, Žikovič Josip, Zikovič Alen, Medoš Vlado, Novak Loris, Brezovšek Igor in Thl Albia Zc pred leti so v Kortah pridno delali z mladimi, vendar niso imeli sreče, da bi mladi v klubu nadaljevali z balinarskim športom.
V	poletnih mesecih 2005 (julij, avgust) so zanesenjaki BK Kort pod vodstvom predsednika Mirana Kleva sklenili, da ponovno obudijo delo z mladimi. V klub so pritegnili inštruktorja balinanja Zdravka Taškarja, ki je pričel z šolo balinanja s sedmimi mladimi balinarji (začetniki) v starosti 15 do 18 let. V tem času so pridno vadili na igriščih: Felda Simon, Korenika Rok, Medoš Jani, Zimerman Rok, Bubola Erik, Gjerek Jan in Pujac Patrik. S šolo so nadaljevali tudi v mesecih zimske sezone (december, januar in febuar) vsakih 14 dni v balinarski dvorani Luke Koper v Kopru. Mladi balinarji kažejo pri vadbi veliko zavzetosti in vneme ter so se jim pri vadbi pridružili tudi nekoliko starejši mladi balinarji (nad 18 do 20 let); Benko Tadej, Baloh Matej, Lamovec Blaž, Rok Medoš in Darjan Anit Vodstvo BK Korte in mladi balinarji so se odločili, da bodo v letu 2006 nastopali v Območni ligi OBZ Slovenska Istra Koper pod imenom »Korte mladi«.
V	klubu upajo, da bodo imeli pri pomlajevanju prve ekipe BK Korte srečnejšo roko kot pred leti in, da bo balinaje v Kortah živelo in slonelo na bodočih mladih silah. (Prispevek pripravil: Zdravko Taškar)
KONJENIKI NA SNEGU
Člani konjeniškega Kluba Medljan, smo se kot vsako leto tudi letos odpravili na sneg. Da bi dokazali, da poleg jahanja obvladamo tudi druge športne veščine, se je 18.02.2006 proti smučišču na Zoncolan odpravil kar cel avtobus zagretih smučarjev.
Dan se je začel zelo zgodaj, saj smo iz Izole odpeljali že ob šesti uri zjutraj. Po treh urah vožnje smo dosegli - Jt.	zasnežene vrhove Italije.	Nekoliko	nam je žal
^ '	M ponagajalo vreme, saj je skoraj cel dan snežilo, vendar
(-A	se mu n‘smo ter trenutek izkoristili za gostijo z
1 :	K	odličnim bakalajem ter lososom s tartufi.
\	S""	Okoli 20. ure smo prispeli	nazaj v Izolo, kjer	se je
\	prijeten večer zaključil z	večerjo v	piceriji	Villa
Ranicri. (Konjeniški klub Medljan,Maja Avčin)
POVEČANA DRUŽINA PAMETNIH KARTIC
Banka Koper sporoča, da je kot prva v Sloveniji začela z izdajanjem pametnih kartic Activa Visa in Activa Visa Electron. S tem banka zaokroža celovit prehod na tehnologijo bančnih kartic z vgrajenim čipom, ki zagotavlja varnejše poslovanje in omogoča nove storitve.
Banka Koper nadaljuje s celovitim prehodom na tehnologijo pametnih kartic, saj so kot prvi v Sloveniji z njo opremili tudi kartice Activa Visa in Activa Visa Electron. Banka Koper pričakuje, da bodo približno 15.000 kartic Activa Visa in Activa Visa Electron s pametnimi zamenjali do konca letošnjega leta. Zamenjane bodo vse kartice z magnetno stezo, saj njeno funkcijo prevzema čip, vgrajen na sprednji strani kartice. Novi pametni kartici Activa Visa in Activa Visa Electron, ki ju bodo komitenti prevzeli na svoji poslovni enoti Banke Koper, zagotavljata nemoteno uporabo pri plačilu blaga in storitev na prodajnih mestih, pri uporabi bankomatov in varnih nakupih prek spleta. Število izdanih pametnih kartic vztrajno raste, pojasnjujejo pri Banki Koper in predvidevajo, da bo v prihodnje zaradi številnih novih storitev, ki jih bodo pametne kartice omogočale, ta rast še bistveno večja. (PR)
Čistilna naprava	v
PRIMORIE BO GRADILO ČISTILNO NAPRAVO
Potem ko so na podlagi razpisa med petimi ponudniki za gradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Mestno občino Koper in občino Izola, ki je del obalnega projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kot najugodnejšega ponudnika izbrali ajdovsko družbo Primorje, bodo zdaj lahko začeli pripravljati pogodbo.
Včeraj se je namreč iztekel pritožbeni rok, z njim pa tudi končal razpisni postopek. Pogodbo bodo pripravili v naslednjih dneh, predvidoma v mesecu dni pa naj bi jo potrdila Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance. Potem jo bosta podpisala župan Mestne občine Koper Boris Popovič in generalni direktor družbe Primorje Dušan Črnigoj.
Projekt gradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za dve obalni občini zajema na Koprskem dograditev obstoječe čistilne naprave na Serminu s sekundarno in terciarno fazo čiščenja, ko bo naprava zmožna biološkega čiščenja in odstranjevanja fosfatov ter nitratov. Poleg tega načrtujejo dograditev dveh črpališč na koprski Bonifiki, gradnjo razbremenilnika v Semedeli, novi povezovalni tlačni vod med Koprom in Izolo, ter cevovode za Škofije in Dekane. V Izoli načrtujejo gradnjo dveh črpališč in potrebnih cevovodov. Gradnja bo stala 4,5 milijarde tolarjev.
KAM GRE SLOVENSKI TURIZEM
Včeraj so tudi v portoroškem Avditoriju predstavili razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje med letoma 2007 in 2011.
Pri izdelavi načrta je poleg ministrstva sodelovala tudi visoka šola za turizem iz Portoroža. Avtorji predloga so dr. Maja Uran in dr. Rok Ovsenik, soavtorji pa dr. Marija Ovsenik, dr. Janja Jerman, mag. Darja Radič,mag. Marjan Tkalčič in Zenel Batagelj.
V načrtu želijo podati objektivne poglede na razvoj slovenskega turizma in ga nadgraditi na vseh ravneh. Izhajajo iz iztekajočega se načrta, ki so ga kritično ovrednotili kot preveč ambicioznega. Snovalci načrta ugotavljajo, da je turizem pomembna poslovna priložnost za Slovenijo in bi lahko v naslednjih letih postal ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva.
Temeljna področja turistične ponudbe v Sloveniji: aktivne počitnice, mesta in kultura, hrana in pijača, zdravje in dobro počutje, poslovni turizem, zabava, ponudba za zahtevnejše, ponudba za mlade. Goran Blažič, direktor Hrvaške turistične skupnosti,svetuje naj se usmeri v: aktivne počitnice, zdraviliški turizem, vvellness, enologijo, kongresni turizem, igralniški turizem, turistično planinarjenje, jamarstvo. Hrvaška za	promocijo	turizma lani porabila	31,8
milijona evrov. Od tega je bila skoraj polovica sredstev namenjenih splošnemu oglaševanju v tiskanih medijih, druga polovica pa oglaševanju v elektronskih medijih.Uspešnost hrvaške promocije	se kaže	predvsem	v stabilni	rasti
turističnega prometa, ki na letni ravni znaša od 5 do 7 odstotkov, in odpiranju novih tržišč, kar naj bi bila posledica uspešnega globalnega oglaševanja na CNN-u in Eurosportu ter v Franciji, Skandinaviji, Veliki Britaniji in ZDA.
Slovenija se je podobno, kot pred časom že Hrvaška, odločila za serijo oglasov v reviji National Geographic in za televizijski oglas na programu Travel Channel. Vodja strokovne skupine Maja Uran je povedala, da se je med pripravo načrta večkrat pogovarjala z	ministrom	Jožetom P.	Damjanom.	Načrt
predvideva spremembo zakonodaje in	predpisov,	ki ovirajo	razvoj turizma in
uresničevanje strateških ciljev.
Tudi ekonomist Mico Mrkaič je za MMC povedal, da je turizem luksuzno blago, kar pomeni, da če se dohodek dvigne za en odstotek, potem se povpraševanje poveča za več odstotkov.
Problem slovenskega turizma vidi v tem, da ni nobene koordinirane akcije. Meni še, daje potrebno turizem centralizirano organizirati.
DENACIONALIZACIJA V GLAVNEM KONČANA
Zadnje čase je bilo spet slišati nekaj glasnih besed z one strani meje o tem, da bi morala Italija od Slovenije doseči vrnitev nepremičnin, ki so jih povojni begunci zapustili ob odhodu v Italijo. Dokaj pomirjujoče pa s tem v zvezi deluje poročilo o zaključenih denacionalizacijskih zadevah v Sloveniji. Na nacionalni ravni je delež pravnomočno zaključenih zadev 92-odstoten glede na vse vložene zahteve, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Predstavil je tudi novosti na področju postopka vložitve nadzorstvene pritožbe in pobud za vložitev predloga za službeni nadzor nad sodnikovim delom, saj so lani prejeli 1500 pritožb, v mesecu in pol letošnjega leta pa že 300 pritožb.
Marolt sicer ni želel natančno napovedati, kdaj bo denacionalizacija zaključena; pričakuje, da v nekaj letih. Trinajsto spremljanje realizacije načrtovanega zaključka procesa denacionalizacije na dan 31. december 2005 je pokazalo, da ima kar 46 upravnih enot (UE) pravnomočno zaključenih 90 in več odstotkov vseh denacionalizacijskih zadev. Pri 15 UE pa je ta odstotek od 80 do 89 odstotkov, le pri UE Ljubljana, Izpostava Center je 79 odstotkov pravnomočno zaključenih zadev.
UE so načrtovale, da bodo do 31. marca 2005 na prvi stopnji rešile vse denacionalizacijske zahtevke, vendar je to uspelo le UE Metlika. Konec leta 2005 je bilo na UE še vedno nerešenih 1911 denacionalizacijskih zadev, od tega največ na področju vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, UE Izola pa ima dokončanih 93 odstotkov denacionalizacijskih zahtev. Med temi so tudi zahtevki izolske župnije v zvezi s palačo Besenghi in sosednjo caso batutti.
Upokojenci NA SEJEM CVETJA
V soboto 4. marca bodo izolski upokojenci, člani DU Izola in DU Jagodje, skupaj odšli na izlet v Pordenone, kjer si bodo ogledali tradicionalni mednarodni sejem cvetja. Odhod iz Izole bo v soboto ob 7. uri zjutraj, prijavite pa se lahko v pisarni obeh društev.
PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava in Društvo invalidov Izola, organizirata praznovanje ob Dnevu žena, ki bo v petek, lO.marca v hotelu Delfin s pričetkom ob 19.uri. Prijave sprejemamo v pisarni Društva invalidov, Ulica OF 15 v Izoli, v sredo od 15.ure do 17.ure.
Vabljeni!
b
v ■ r
šifra
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 640 11 11
080 18 33
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
OBALA V MALEM
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p. Ivan Konstantinovic univ.dipl.ekon.
Trasa hitre ceste
BO HITRA CESTA SPROŽILA OVADBE?
Novinarska poročila iz tiskovne konference Civilne iniciative Gibanje za Izolo in Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je bila v torek v gostišču Jasna nad Jagodjem, so bila dokaj različna. Eni so opozarjali na resnost in zapletenost obtožb, ki jih je bilo tam slišati, drugi pa so z njimi opravili po kratkem postopku. Če bi sledili slednjim bi zapisali:
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo in koprka območna izpostava Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije sta urgentno obnovili zahtevo po reviziji državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper-Izola. Po njihovih besedah se ministrstvo za okolje in prostor v enem letu ni odzvalo na zahtevo po reviziji načrta, s čimer krši slovensko zakonodajo. Sprejeti državni lokacijski načrt po njihovo sproža nastanek velike materialne in moralne škode. Predvidena varianta BI hitre ceste Koper-Izola naj bi potekala po dolini Viližan-Pivol pod bolnico Izola. To je za kmetijskega zemljišča najslabša varianta, saj so zemljišča v dolini, kjer naj bi potekala cesta, najboljša in z možnostjo namakanja. Različica B5 bi dolino obšla.
"Že od začetka smo proti tem posegom in že od začetka zagovarjamo ohranjanje kmetijskih zemljišč," je povedal kmetijski svetovalec za občino Izola iz Kmetijsko svetovalne službe Koper Davor Mrzlič. Predsednik koprske območne izpostave Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Jožef Horvat pa je dodal, da različica BI predvideva uničenje 37 hektarjev zemljišč, predlagana izboljšava B5 pa predvideva uničenje le 0,9 hektarja zemljišč. Civilna iniciativa je prepričana, da na popravke, ki so samo pesek v oči, ne morejo pristati. Zato zahtevajo revizijo postopka. Da bi ohranili zemljo, pa bodo uporabili vsa potrebna sredstva. Še več, če ne bo ustreznih odzivov, nameravajo podati kazensko ovadbo zoper nekdanjega ministra Janeza Kopača, županjo Izole Bredo Pečan in ministra Janeza Podobnika.
Vendar pa Izolani in bralci Mandrača vemo veliko več o tem zapletu in zato ne bo škodilo nekaj dodatnih informacij, saj si niti avtor zapisa ne more dobro predstavljati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi predlagatelji revizije postopka v svoji nameri uspeli. In ne gre povsem zanikati možnosti, da se to lahko zgodi.
Dejstvo je namreč, da je bilo v postopku sprejemanja variante trase za hitro cesto narejenih nekaj postopkovnih napak ali vsaj površnosti na katere so nekateri opozarjali a jim najodgovornejši niso hoteli prisluhniti. Zdaj so predstavniki Civilne iniciative in Kmetijsko gozdarske zbornice ponovno naslovili zahtevek na ministra za okolje in prostor, Marjana Podobnika in če ta ne bo reagiral, bodo dali predlog za kazensko ovadbo ministra, izolske županje in nekdanjega ministra Kopača.
CIVILNA INICIATIVA PIŠE DRNOVŠKU
Z velikimi simpatijami gledamo na vase pobude pri premagovanju problemov doma in na tujem, zato se na vas se obračamo s prošnjo, da nam, kot najvisji državni organ, pomagate preprečiti kriminalno uničevanje doline potoka Pivol pri Izoli (severno od potoka ledinsko ime Vilizan, južno od potoka ledinsko ime Pivol).
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo je nestrankarska skupina mislečih izobražencev in prebivalcev Izole, ki jim ni vseeno, kako se v izolski občini in na obali gospodari z zemljišči. Naše akcije opozarjanja na napake in borba proti nepravilnostim, so znane in obelodanjene v lokalnih in osrednjih slovenskih medijih:
Uspešno smo nasprotovali nepotrebni in potratni urbanizaciji področja Svetilnik v Izoli, kjer nas je podprla Gradbena inšpekcija in dosegla rušitev že izvedenih del, ki jih je izvajala izolska Komunala in povrnitev v prvotno stanje. Izvajalec je gradil brez gradbenega dovoljenja.
- Uspešno smo nasprotovali pozidavi z apartmaji in stanovanji na področju bivše tovarne Delamaris v Izoli. Gradbeni lobi v navezavi z znano slovensko banko, je kljub sprejetim dokumentom, ki prepovedujejo gradnjo stanovanj in apartmajev poskušal mimoiti veljavno zakonodajo in zgraditi apartmaje.
Uspešno smo nasprotovali pozidavi kmetijskih zemljišč in zemljišč rezerviranih za izgradnjo Bolnice Izola. Občinske strukture želijo pozidati z individualno stanovanjsko pozidavo celotno območje severno in južno od bolnišnice. Omenim naj da se na južnem pobočju nahaja tudi parcela Milojke Kolar (bivše državne sekretarke za finance). Ministrstvo za okolje in prostor nas je v dosedanjih prizadevanjih podprlo
Uspešno smo nasprotovali pozidavi stanovanjskih hiš na najboljših kmetijskih površinah pri ZN Kredo v Izoli Zaradi številnih kršenj in nepravilnosti pri sprejemanju zazidalnega načrta nas je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor
Nasprotovali smo in bomo državnemu lokacijskemu načrtu za obalno hitro cesto na odseku Koper- Izola, in sicer izbrani varianti trase BI po najboljših kmetijskih površinah.
Enako grozljiva kot škoda v naravi in imetju je tudi moralna škoda, saj je veljavni DLN bil sprejet s kršenjem zakonov in drugih predpisov ter s prevaro parlamenta in občanov. Žal moramo ugotoviti, da tudi sedanje Ministrstvo za okolje in prostor ne kaže pretiranega interesa za odpravo napak, saj smo po prvi zahtevi po reviziji z dne 28.2.2005 doslej poslali ze dve urgenci (24.3.2005 mag. Marku Starmanu po elektronski pošti in 31.3.2005 ministru Janezu Podobniku osebno s povratnico) in ostali brez odgovora. Pred nekaj dnevi (30.1.2006) smo poslali še tretjo urgenco. Naj ob tem poudarim, da je enake zahteve po reviziji podala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in ravno tako bila ignorirana. To je sramota! Vladni organi in v tem primeru zlasti MOP so po zakonu dolžni zagotavljati in braniti zakonitost in gospodarnost posegov v prostor.
Za civilno iniciativo Gibanje za Izolo, Vladimir Drobnjak Predstavnik Kmetijske svetovalne službe, Davor Mrzlič pa je povedal: Predvidena varianta BI hitre ceste Koper- Izola je s kmetijskega stališča najslabša varianta, saj preobsežno posega na področje kmetijskih zemljišč, deloma pa tudi na zemljišča na katerih je bil zgrajen namakalni sistem Pivol.
Le-ta je bil zgrajen leta 1994 s pomočjo 90% državnih sredstev, ostalih 10% so prispevali kmetje. Sistem zajema 35 ha kmetijskih površin in se razteza po dolini Viližan-Pivol ter južnem pobočju, vse do ceste za bolnišnico Izola. Zaradi težavne višinske izvedbe sodi projekt med zahtevnejše, dražje in redke namakalne sisteme v Sloveniji.
V času gradnje namakalnega sistema so na kmetijskih službah obstajali plani nadaljevanja izgradnje namakalnega sistema tudi nad cesto, kjer bi se lahko namakalo še približno 20 ha kmetijskih zemljišč in pri tem v namakalno mrežo zajelo tudi večjo kmetijo Delosto. Ta kmetija je po prvotnih načrtih bila izpuščena prav zaradi sekanja zemljišč z obstoječo cesto za bolnišnico Izola. Žataknilo se je pri sistemu fmanciranja,,strokovno pa bi bilo namakanje teh površin še vedno smotrno. Tudi na trasi hitre ceste, ki jemlje 35 ha kmetijskih zemljišč je dovolj površin, ki so primerne za namakanje. Te bi bilo mogoče napajati iz poglobljenih in delno razširjenih obstoječih vodnih virov.
S predvideno gradnjo hitre ceste po varianti BI, ki dolino po dolžini preseka, pa se mreža izgradnje nadaljnjega namakalnega sistema na vzhodnem pobočju Pivola lahko v celoti ustavi. Predvideni nasipi z ostalo gradnjo bodo prekinili povezave z obstoječimi vodnimi viri in onemogočili napajanje navedenega območja v celoti, saj na sosednem pobočju ni drugih primernih vodnih virov. Napačni posegi pri izgradnji ceste lahko v celoti uničijo zelo občutljive vodne vire, zaradi česar obstaja nevarnost za delovanje že zgrajenega namakalnega sistema, kakor tudi njegove možne širitve.
Območje je kmetijsko izredno zanimivo zaradi zelo ugodne mikroklime, ki jo tunel z izhodom pri kmetiji Božic lahko zelo spremeni. Od odgovornih se zahteva, da zelo resno ponovno proučijo pripombe in dajo Občini Izola smernice za sprejem bolj sprejemljive variante B5 z izhodom v bližini trgovine Merkur na Rudi.
p.s. Neuradno je bilo slišati, da bi sprememba trase gradnjo ceste zadržala za kakšnega pol leta. Zanimivo bi bilo slišati tudi uradno verzijo tega odgovora.(DM)
ARCUS - izdelki za zdravje in vitalnost
Cela vrsta znanih blagovnih znamk:
Colibri, Body relax, Dermatron, Beauty Star, Mobitron
Videno tudi na TV:
BIOSINHRON - kombinacija mehanske masaže stopal, steperja ter magnetoterapije obenem: ne eni strani aktivira mišice in izboljša celotno prekrvavitev, na drugi pa z biomagnetnimi inpulzi izboljša oskrbo celic s kisikom in energijo, kar krepi imunski sistem in spodbuja samozdravilne moči telesa.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite ms.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
Odprti porton
USTVARIALNOST NE POZNA IEZIKOVNIH MEIA
Danes zvečer, v četrtek 23. februarja ob 19. uri, bodo v prostorih	izolske	mestne	knjižnice	predstavili knjigo,
pravzaprav pesniško	zbirko	z	naslovom	Odprti porton, ki je
po mnogočem vredna pozornosti in posebnega mesta v
Gre za zbirko del trinajstih izolskih pesnikov in pisateljev, ki kot	samorastniki pišejo iz
srca za svoje duše, kot je v uvodu zapisal Ernest Cah, eden od duhovnih in tudi drugačnih očetov te zbirke in literarne skupine. Še nedavno tega so se izolski pesniki samorastniki, posebej tisti iz starejše generacije, združevali v literarno sekcijo Društva upokojencev iz Izole, potem pa je prišlo do razdora in ustvarjalci so odšli »na svoje«. Nekateri so jim napovedovali hitro slovo a se niso dali in kmalu so se ponovno organizirali, tokrat kot literarna sekcija Centra za kulturo, šport in prireditve. Po dveh zbirkah skromnega obsega z naslovom Šepetanja so tokrat natisnili »pravo knjigo«, ki je posebna tudi zato, ker v njej svoja dela	predstavljajo tako	slovenski kot italijanski ustvarjalci.
Tokrat vsak v svojem jeziku, saj so imeli s prevodom nekaj težav in so se na koncu odločili da bodo dvojezični v pravem pomenu besede. »Gre za prvo literarno delo te vrste pri nas« je ponosno povedala Dora Beržan, ena od predstavljenih avtoric, ki piše predvsem v starem izolskem dialektu. Pa to ni vse. K sodelovanju vabijo tudi ustvarjalce, ki pišejo v drugih jezikih, saj želijo tudi na ta način predstavljati izolsko jezikovno in narodnostno raznovrstnost.
V Odprtem portonu se tokrat predstavljajo: Ada Silova, Amina Dudine, Dora Beržan, Dragica Fičur, Ernest Cah, Milenka Arsenov, Marija Krstič, Marinella Alba Reja, Matea Kocjančič, Srečko Lisjak, Štefanija Butala, Tura Bevitori in Zvone Batista. Nekateri s poezijo, drugi s prozo in dramskimi teksti, vsi pa so dokazali, da ne pišejo zaradi pisanja samega ampak da želijo sebi in bralcem povedati tudi marsikaj zanimivega in literarno vrednega. Kot zahvalo za lep kulturni dar in kot povabilo na nocojšnjo predstavitev pa objavljamo dve pesmi, ki govorita o podobnih občutkih mediteranskega mesteca, ki v mrazu čaka na poletne dni. (D.M.)
izolskem ustvarjanju.
PORTON
//.p/ssm/MN
s&MZ&SS/J/mGill
Milenka Arsenov Jesen 2005
Kot blisk
z neba je prišla jesen. Podala je roko poletju in ga odslovila, nam pa v dar obilico dežja ponudila.
Z ljubljanskega konca se telefon oglaša:
Ali je kaj sonca pri vas tam doli!
Ja, ja imamo ga še v spominu.
Grela nas bodo vsa poletja v zimah brez gretja.
Marinella Alba Reja Prodigio
Luna piena
de un caldo otobre
col maestral che strasina i alberi
e i cuori sensa sono
e scova le strade
c no so per quai prodigio
le barche in lontanansa
le fa el son
dele camele dei galcoti batude sule sbare per pretender no so cosa de piu...
BRALCI SPRAŠUJEJO O OGOVOR Al ODGOVARJAJO
VPRAŠANJ VEČ KOT ODGOVOROV
Rubrika se je očitno prijela, vsaj pri bralcih, ki sprašujejo, manj pa pri tistih, ki bi morali dati odgovore na ta vprašanja. Tako smo morali kar 14 dni čakati na odgovor v zvezi z obrezovanjem dreves, ki smo ga danes končno prejeli, na odgovor v zvezi z razpisom za sofinanciranje mladinskih programov v lanskem letu pa bomo morali počakati dokler se vodilni Mladinskega sveta ne vrnejo iz tujine. Objavljamo pa že dve novi vprašanji in v imenu bralcev prosimo odgovorne ali vprašane, naj se potrudijo z odgovori. Za informiranje namreč gre.
Odgovor
NEVARNO DREVO V CANKARJEVEM
Na osnovi pripomb stanovalca Cankarjevega drevoreda o obrezovanju dreves, moramo povedat, da so delavci Javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. obrezovali in nižali krošnje dreves pred tremi leti.
Predstavnik komunale si je ogledal drevesa v Cankarjevem drevoredu in ni zasledil nobenih poškodb, ki bi kazale, da je kakšno drevo v slabi kondiciji in v nevarnosti, da se zruši. Zato naprošamo stanovalca, da pokliče na komunalo Izola na tel. št. 66 34 950, da si pogledamo omenjeno drevo.
Za JP Komunala Izola, Igor France
Vprašanje:
BO V OKTOBRSKI TUDI LETOS DELAVNO?
Lani so sredi turistične sezone v ulici Oktobrske revolucije MHb potekala obnovitvena dela rižanskega vodovoda, ki so povzročila popoln prometni kaos ter so se kljub številnim protestom in pisnim pritožbam stanovalcev ter kazenski ovadbi proti odgovorni osebi - g.Janezu Nučiču (predstojniku urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine) nadaljevala skoraj do konca poletja. Ker je letos bojda predvidena tudi plinifikacija (mestni plin) v omenjeni ulici, stanovalci postavljamo javno vprašanje g.Nučiču ali bomo tudi letos poleti imeli ponovno razkopano ulico sredi turistične sezone, ko se mnogi občani preživljajo z izdajanjem turističnih sob in apartmajev. Seveda se poleg tega kar samo zastavlja vprašanje kako bo poskrbljeno za prometni režim, kako bo poskrbljeno za mirujoči promet (javna parkirišča), kako bo poskrbljeno za dostop intervencijskih in drugih dostavnih vozil itd., saj je znano da tukaj živi veliko starejših občanov, ki dnevno potrebujejo zdravniško nego ali patronažno pomoč. Na ta jasno zastavljena vprašanja zahtevamo jasne odgovore Urada za okolje in prostor. (Stanovalci ulice Oktobrske revolucije)
VODOVOD DO GRBCEV
Obračam se na vas z vprašanjem, kdaj bo pričetek gradnje vodovoda do Grbcev in istočasno popravila ceste. V Proračunu občine Izola je predvidena investicija gradnje vodovoda do Grbcev in Kocine ter popravila ceste. Omenjena zaselka sta edina v občini Izola, ki nimata vodovoda. Investicija je bila v načrtu že lansko leto in tudi obljuba Županje že počasi dobiva brado. (B.B.)
Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola.
Prostorski posegi
SREDOZEMSKA STRATECIIA ALI ALPSKO NASILIE ?
Urejanje prostora, sonaravni razvoj, razvojne strategije, agende in kaj še vse spremlja tisti del družbenega odločanja, ki je namenjeno upravljanju s prostorom. Veliko tega je in vendarle premalo, bi rekli ljudje. Vsega je preveč pravijo strokovnjaki, uradniki pa delajo to, kar jim je naročeno.
In čeprav se na prvi pogled zdi, da je zmeda večja, kot je bila, je vendarle treba priznati, da nič več ne "gre skozi" tako kot nekoč. Civilne iniciative prevzemajo pobudo in investitorji morajo vse resneje računati z mnenjem okolja oziroma s takoimenovano družbeno sprejemljivostjo posameznih projektov. Ob vsem tem je seveda zelo pomembno, da se zavedamo specifik posameznega prostora in posameznih območij. Prav o tem bo govora na delavnicah, ki jih začenjajo prirejati v sosednjem Kopru, na njih pa se bo veliko govorilo tudi o nas in o našem kraju.
Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Regionalnim razvojnim centrom Koper organizira prvo iz serije delavnic z naslovom “Slovenija in Sredozemska strategija trajnostnega razvoja". Namen delavnic, ki bodo potekale vsakih 14 dni je krepitev sodelovanja za pripravo projektov izboljšanja kakovosti življenja na obali.
Ta serija delavnic je priprava na konferenco ‘Trajnostni razvoj v Jadranu”, ki bo junija potekala v Sloveniji in na kateri bodo sodelovale vse obalne države Jadrana. Prva iz serije delavnic bo v petek, 24. februarja 2006, s pričetkom ob 10. uri, v dvorani Gospodarske zbornice Slovenije - območne zbornice Koper, Ferrarska 2, Koper (1. nadstropje).
V okviru delavnice bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik predstavil Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja v luči razvojne priložnosti Slovenije. Na tej prvi delavnici bodo govorili o Sloveniji in trajnostnem razvoju v Sredozemlju/Jadranu, načrtu upravljanja z obalo (predstavitev projekta ČAMP Slovenija v luči priprave novega regionalnega razvojnega programa za južno Primorsko), o Sredozemski strategiji trajnostnega razvoja kot razvojni priložnosti za Slovenijo in o vlogi univerz v povezovanju znanj za trajnostni razvoj
KOMUNALNA MARINA SE SELI
Gradnje so kot rakaste celice. Ko se enkrat začne se noče končati, saj velikokrat ena gradnja potegne za seboj drugo. Dobesedno tako se je zgodilo v primeru prenavljanja Bariere na Sončnem nabrežju.
Najemniki so se lotili temeljitega prenavljanja lokala, zamenjali bodo tudi znan pult iz nadaljevanke Cheers, povsem predrugačili pa bodo tudi teraso, kar je seveda pomenilo, da tam ne bo več pisarne za vodjo komunalnih privezov pa tudi sanitarije za najemnike privezov so morale drugam. V Komunli, ki upravlja s komunalnimi privezi, so se tako lotili obnovitvenih del na bližnji stavbi, kjer je tudi sedež uredništva, vendar kot so nam povedali lastniki stanovanj v hiši, brez dogovorov in potrebnih dovoljenj. Največja težava so bila nerešena lastninska vprašanja, saj so izvajalci posegli tudi v skupno lastnino, poleg tega .pa lastniki stanovanj nasprotujejo ureditvi sanitarij v pritličju stavbe, saj to spreminja njeno namembnost. V torek so se menda sestali tudi z direktorjem Komunale, Marinom Domiom, ki je zagotovil, da bodo nesporazume čimprej razrešili v obojestransko korist.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
ŽUPANJA / ILSINDACO
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-l) Občina Izola- Comune di Isola, sklicuje
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za izvedbeni prostorski akt za območje hotela Delfin v Izoli
ki bo 07.marca 2006, z začetkom ob 10.00 uri, v Sejni sobi Občinskega sveta, Kristanov trg 1, Izola.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave izvedbenega prostorskega akta za območje hotela Delfin v Izoli.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo zgoraj navedeno pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Številka: 3505-5/2006 Datum:	20.02.2006
Županja Breda PEČAN
In virtu’ delfart. 28 della Legge sulfassetto del territorio (Gazz. Uff. RS nn. 110/02, 8/03-rettifica, c 58/03-ZZK-l), il Comune di Isola convoca la
la CONFERENZAISTRUTTORIA
per il documento urbanistico attuativo riferito aH’area delPalbergo Delfin a Isola,
che avra’ luogo il 7 maržo 2006 con inizio alle ore 10.00 presso la Sala del Consiglio, p.zza Kristan n. 1, Isola.
Alla conferenza istruttoria šara’ presentata la bozza del programma di predisposizione del documento urbanistico attuativo per 1’area delPalbergo Delfin a Isola.
Uinvito e’ indirizzato in particolare ai rappresentanti dci soggetti preposti alfassetto del territorio, ai rappresentanti dclfente locale, del settore economico, delle forme associative d’interesse c del pubblico organizzato.
I partccipanti alla conferenza istruttoria che avranno esibito la delega di rappresentanza di un organo, un’organizzazione, un’associazione od un’altra delle sopraccitate persone giuridiche, in seno alla conferenza potranno esporre, per iseritto oppure a voce su verbale, le proprie raccomandazioni e direttive.
Prot. N.: 3505-5/2006 Data: 20.02.2006
Il Sindaco Breda PEČAN
Pogovor_ Vlado Ostrouška
OD URE MLADIH DO KMETIJSKE ODDAJE
Vlado Ostrouška j'e Izolan in pika. Mlajši ga poznajo s televizije, starejši pa od vsepovsod: iz Mehanotehnike, z gledaliških desk, različnih prireditev, časopisa in televizije. Skratka, Vlado je novinar in nič čudnega, da je bil. tudi med pionirji časopisa, ki ga pravkar prebirate.
-	Novinarstvo me je zamnimalo že od tretjega razreda osnovne šole, ko sem že začel pisati pesmice in podobno. Takrat sem bil tudi takoimenovani urednik stenčasa, ki smo ga urejali na šoli. V osnovno šolo sem prišel sicer šele v tretjem razredu, ko smo se sem preselili iz Ljubljane.
Moja mama je bila sicer iz Proseka, oče pa iz Saleža. Oče je po končani vojni služboval kot vojak najprej v Zagrebu, nato v Ljubljani in končno je moral zaradi bolezni pustiti službo in se je preselil v Izolo. Tukaj je potem dobil službo v Mehanotehniki in ko smo se preselili sem me je čakalo šolanje v razredu, ki je bil v sedanjem predverju kulturnega doma. Po končani osnovni šoli sem šel na srednjo ekonomsko šolo in potem sem se zaposlil na Mehanotehniki, saj sem bil njihov štipendist. Žal je bilo to delo, ki me niti najmanj ni veselilo. Bilo je dolgočasno pisarniško delo, moje sodelavke pa so bile v glavnem ženske. Oče, ki je imel enega prvih avtomobilov v Izoli, me je zbujal vsak dan ob 5.00, deset minut kasneje sva že šla v tovarno, kjer je on imel svoje posle, jaz pa sem moral tam čakati do šestih za začetek dela. V Mehanotehniki sem bil vse do odhoda k vojakom, marca 1967.
-	Si si oddahnil?
-	Na nek način res. Naj povem za primer, da seo me pred odhodom k vojakom ženske poklicale v pisarno in povedale, da delajo bilanco pa jim manjka ena para. Mene takrat to seveda ni več zanimalo, one pa so celo noč prebedele v službi in iskale tisto paro, kar bi danes bilo enako enemu stotinu.
-	Kako je bilo pri vojakih?
-	Poslali so me v Ilirsko Bistrico, saj je takrat bil sprejet zakon, da deset odstotkov vojakov lahko služi v svoji republiki in ker sem bil takrat aktiven v Zvezi socialistične mladine in bil nekaj časa celo predsednik, so me nagradili so to vojaščino v bližini.
-	Vrniva se k nastopanju?
-	Takrat smo imeli več časa kot danes in tako smo pripravili prvo
javno oddajo z naslovom Primorska v pesmi in cvetju, ki so nasledile Ure mladih. Oddajo je snemala koprska televizija in tam sem	bil voditelj teh oddaj.	Spomnim se, da so se takrat
predstavili tudi	nekateri znani	ansambli, med njimi tudi Otavio
B raj ko.
-	Bil si tudi gledališki igralec.
-	Sodeloval	sem pri	gledališki	skupini	Mehanotehnike in kasneje
tudi v DPD Svoboda. Tam sem srečeval različne igralce in nas so uporabljali predvsem kot statiste pa tudi kot igralce. Skratka, ta želja po nastopanju je bila v meni že od nekdaj.
- Vseeno pa si začel najprej kot časopisni novinar.
-	Iskal sem možnost, da počnem kaj drugega kot delam v računovodstvo in tako sem začel sodelovati s Primorskimi novicami kot dopisnik iz Izole. Kasneje pa sem se začel ukvarjati še s športnim novinarstvom in tako sem, na predlog radijskega novinarja Justa Ivanoviča, postal nogometni dopisnik iz Izole.
Iz tistega obdobja se spomnim, kako so me kolegi na Martinovo peljali v Momljan na pokušino in me pripeljali nazaj na tekmo. Sijalo je močno sonce pa sem zaspal. Ob polčasu me je zbudil sodnik in vprašal kaj delam, pa sem povedal, da pišem za Delo. K sreči je bil rezultat nič proti nič in ni bilo nobene škode. Pa sem v drugem polčasu spet zaspal in sem se zbudil šele ko so zapiskali konec tekme. Pohitel sem k telefonu in povedal, da je bila tekma zanimiva z veliko priložnostmi na obeh straneh, vendar se je končala brez zadetkov. Tudi to je bilo del novinarstva. Nasploh je bilo to zanimivo delo. Spomnim se tudi tekem na nekdanjem igrišču, kjer je danes parkirišče na Lonki. Ko je Izola vodila so proti koncu tekme žoge kar po vrsti letele v morje, samo daje čas minil.
-	Potem pa televizija?
-	Povabil me je Silvano Sau, ker so potrebovali novinarja, ki bo urejal oddajo v slovenskem jeziku. Takrat sem se vpisal na Delavsko univerzo v Kopru in končal prvo stopnjo ekonomske fakultete. Od 40 vpisanih smo končali trije in s to izobrazbo sem prišel na televizijo, kjer sem zdaj že trideseto leto. Začel sem kot prvi novinar programa v slovenskem jeziku, potem sem dobil Mefa za urednika, nato so prišli Boris Maljevac, Božo Marinac in še nekateri, danes pa sem v prvi vrsti odgovoren za pripravo oddaje o kmetijstvu, ki je še vedno najbolj gledana oddaja nacionalne televizije.
-	Vem, da si prvo oddajo pripravil za svoj rojstni dan in od takrat ti in slovenski program koprske televizije praznujeta skupaj. Še veliko dobrih oddaj ti želim, vsaj do upokojitve.
-	Čez nekaj let bo, a dvomim, da me upokojitev zanima.
zapisal D. M.
KAPUČINO
Nogomet
Pred začetkom tretjeligaškega prvenstva Še manj kot mesec dni nas loči od začetka	pomladnega	dela	tekmovanja v
tretji nogometni ligi	zahod,	kjer imamo
Izolani	dva predstavnika:	MNK Izolo
Argeto ter Avtoplus Korte.. Zbrali smo nekaj informacij o dogajanju v obeh klubih.
Izola Argeta U soboto s Primorjem
V MNK Izola se je dogajanje v zadnjih mesecih bolj kot na igrišču odvijalo v upravi	kluba. Kot	smo	poročali, je
upravna enota Izola izdala odločbo, s katero je Srečka Zebca potrdila za novega predsednika kluba. Kot je bilo sicer napovedano, se je Bogdan Brus na odločbo pritožil, tako da zgodba še nima dokončnega epiloga.
Neglede na to je Oliver Bogatinov sredi januarja začel priprave s svojimi fanti.
Med njimi ni več Alena Martinellija in Andreja Franetiča, ki sta presedlala k malemu nogometu, njuni mesti pa bosta zapolnila Milidrag Marič (Koper) in predvidoma Pavle Begič (tujina). »S pripravami smo začeli sredi januarja, udeležba je dobra, na razpolago pa imam dobrih dvajset igralcev. Bistvenih sprememb ni, tako da se ekipa pozna med sabo. Poudarek na treningih smo dali delu z žogo, pravo sliko pa seveda dajo tekme, kjer skušam vsakemu dati možnost igranja«, pravi Oliver. Doslej so Izolani odigrali tri tekme: z Dekani in Bonifiko so remizirali, Pirančane pa so premagali z 2:1. Težje bo verjetno v soboto ob 15. uri, ko bo njihov nasprotnik ajdovsko Primorje, pred začetkom prvenstva pa nameravajo izpeljati še nekaj srečanj. Izhodišče imajo Izolani vsekakor zelo dobro, saj so na drugem mestu za Bonifiko.	Zato se
nadejajo uspešnega starta in dobrega zaleta v drugi del prvenstva, na koncu pa zaključka z naslovom: druga liga.
Avtoplus Korte Med prvo četverico
Jesenski del prvenstva je pri Kortežanih zaznamovala najprej menjava trenerja, saj je večletnega stratega Ivana Patariča zamenjal Danilo Sergaš. Sprememba se je pozitivno odrazila v igri in rezultatih Kortežanov, ki so se hitro povzpeli v vrh lestvice. Proti koncu pa so poškodbe precej zredčile moštvo, kar se je poznalo tudi dosežkih Kortežanov, ki so prezimili na sedmem mestu. »Sezona ni bila slaba, na koncu pa smo bili za kakšne tri točke prekratki za pričakovano uvrstitev, kar je glede na razmere razumljivo. To bomo skušali nadoknaditi v drugem delu, v katerem bomo zaigrali okrepljeni in
računamo, da se nam bo uspelo prebiti med prvo četverico«, ocenjuje trenutno stanje alfa in omega kluba Danilo Medoš. Sicer so na Maliji s pripravami začeli	pred	slabim mesecem dni,
Rdeče-beli dres so slekli Admir Begič (Bonifika) ter Sebastjan Horvat in Dragan Meš (KMN Izola), Aljoša Pucer pa je posojen Pirančanom. Seznam prihodov je precej daljši: novinci so Elvis Ribarič, Andrej Poljšak (oba Koper), Milenko Bojanič (KMN Izola), Gregor Petrinač (Dragonja), Darko Čavar, Elvis Muminovič (oba	MNK	Izola) Kristjan
Bonifacio ter Alen Lizalovič (oba Piran) in Alen Nadal (tujina). Tako ima trener Sergaš na voljo okoli 22 igralcev, s čimer so dvakrat zapolnili potrebne igralske pozicije. Tudi za njimi je nekaj pripravljalnih tekem (Piran, Šmartno ob Paki, Zavrč, Koštabona, Domžale), v soboto popoldne pa se bodo na Maliji pomerili še z Grosupljem. Medtem ko so spremembe v igralskih vrstah opravljene, pa imajo v klubu še nekaj dela s terenom. Slednjega bodo »obogatili« s kremenčevim peskom in ga tako izboljšali, nekaj dela pa jim je naložila burja, ki je poškodovala ograjo ob stadionu. Glede na zagnanost Kortežanov vsekakor lahko računamo, da bo do starta prvenstva (18., 19. marec) vse nared: tako stadion kot ekipa. BV
Mali nogomet SEVNICAIZOLA 9:5 (3:4)
KMN Sevnica: Kostevc, Zakšek (kap.), Rasovič, Povše, Pešec, Rostohar, Žveglič, Redžič, Drobne, Lindič, Barkovič.
Trener: Ivan Kneževič.
KMN Izola :	Horvat, Mačak,
Martinelli, Ivkovič, Domio, Meš, Franetič, Djurdjevič, Obradovič, M. Stampfer	(kap.), Lakoseljac,	Z.
Stampfer.
Trener: Stanko Žunič.
Tudi tokrat ni šlo. Sevnica je tudi v 2. tekmi preprečljivo, a le z nekoliko večjimi težavami kot v Izoli pokončala "izolsko barko". Izolani, ki so nastopili v popolni zasedbi, so s pomočjo številnih Ribarov preko Franetiča že v
2.	minuti po sodnikovem žvižgu povedli. Toda slavje novincev se je v sedmih minutah nadaljevanja spreobrnilo po "notah" domačih, ki so preko	razpoloženega Povšeta	ter
Rašoviča dosegli 3 zadetke. Povratnik Miroslav Stampfer je domačinom "prekrižal načrte" in z 2 zadetkoma ulovil domačine, v 20. minuti, pa so drugič na tekmi vodili, ko je Martinelli postavil izid polčasa, 3:4.
V 2. polčasu je prvi zadetek padel šele v 26 minuti. Od tu naprej, se je srečanje začelo ponovno z ničle, saj je današnji	"krvnik" Primorcev,	Povše
izenačil	na 4:4. Moči so	začele
zapuščati Izolane. V dveh minutah je moral gostujoči vratar 2 krat po žogo v mrežo, domačini pa so prevzeli pobudo in zagospodarili na igrišču. Rezultat je bil 6:4. V naslednjem napadu pa je Meš ali "Buki" dal še nekaj upanja svojemu moštvu,	ko je poraz zmanjšal na gol razilke,	a sta
Drobne	in	Povše pa	sta s 3 zaporednimi "kanoni"
dokončno spravili "izolsko plovilo" po gladino vode. Posnetek tekme si lahko ogledate naslednji teden na Sponka TV.
Žal, so "beli", po bolečem, domačem porazu s Sevnico (pred 3 tedni) še enkrat z istim moštvom, ki jim sedaj beži že za 5 točk izgubili in kot kaže že zapravili vse možnosti za potegovanje 1. ligaške vozovnice. Naslednjo tekmo igrajo doma in sicer z vodilnim Kix-om iz Ajdovščine. Lepo bi bilo ugnati Ajdovce, a to bi bila žal, le pirova zmaga.
Vabimo vse navijače na morebitno zadnjo domačo tekmo 2.sil
14. krog
I20LA:KIX AJDOVŠČINA
Sobota, 25.2.06 ob 16 uri v športni dvorani Livade
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Ves slovenski rokomet je zopet v pogonu. Prvo kolo A ligašev je že nakazalo zanimivo nadaljevanje. Razlike so čedalje manjše, že v pokalnem tekmovanju so Celjani doživeli nov (drugi) poraz, zadnja Krka jih je dodobra pretresla. Rezultati prvega spomladanskega kola so presenetljivi in dajo misliti. Težko se bo uvrstiti med prvo šesterico, še težje pa
bo v borbi za obstanek. Morda so prve tri ekipe sigurne, ostala mesta, težko bo. h ozadja napada vedno boljša Ribnica, Koprčani pa so se opekli doma proti Trebanjcem. Obeta se res prvenstvo kot že dolgo ne. V naši ligi vse po načrtih, pričakovani rezultati. Zanimivo je bilo v Novi Gorici, v novi dvorani zanesljiva zmaga domačih. Toda, rokometašem v novi dvorani slabo kaže. Vse bo odvisno od kemije, predvsem pa ali bodo čistilke kos lepilu (smoli), katero uporabljajo rokometaši. Izolani so gostili ekipo Dobove in to v dveh kategorijah. Oboji so zmagali, mladinci in člani. Toda tudi zmage se razlikujejo. Predvsem tista v mladinski kategoriji, samo sedmerica gostov je domače pošteno namučila. Slaba taktična priprava, kar 24 minut izključitev pri gostih niso boljše izkoristili. Mladi in seveda željni napredka, vsaj upam. Tudi člani v njihovem ritmu, predvsem v prvem delu tekme. Nadaljevanje je bilo veliko boljše, ne še A ligaško, toda zelo blizu. Bojim
pa se, da se člani ponavljajo, začnejo vedno dobro, s časom pa se ohlajajo. Še vedno velja, ostali smo v ligi, več pa si ne moremo dovoliti. Izolska dekleta so odigrala dva srečanja proti ljubljanskim klubom, Krimu in Olimpiji. Porazi in to dokaj znosni. Proti prvakinjam 22:31, prvi polčas težko 6:17, v drugem pa celo zmaga 16:14. To, da je bilo kar devet Izolank istočasno na parketu je tudi ena od posebnosti. Po pisanju sodeč, je bil potek tekme proti Olimpiji kopija predhodne tekme. Neučinkovito v prvem polčasu 20:10, drugi del veliko bolje in neodločeno 15:15. Morda bi morala dekleta začeti v obratnem vrstnem redu, če ne pa odigrati dve tekmi, eno bi sigurno zmagale. To soboto oboji gostujejo, od štirih točk bi bile dve zaklad, vsaka ekipa naj osvoji po eno.
www.goldenindex.com
POKROVITELI
AMT
(Er
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Namizni tenis-I.SNTL-članice Argeta: kajuti-Slovan4.6
V sredo 15.februarja, so članice igrale doma redno dvanajsto kolo prvenstva. Sama tekma se je pričela zelo izenačeno. Po prvih dveh krogih je bil rezultat izenačen 3:3. V igri dvojic, ki je sledila, sta Rahotin in Fatorič zopet izgubili in sta v drugem delu še vedno brez zmage. Zagotovo porazi v dvojicah čudijo, saj sta obe igralki znani kot zelo dobri, tako v dvojicah kot mešanih dvojicah, o čemer pričajo rezultati tako na domačih kot tudi tujih prvenstvih. V ligi jima pa kljub veliki želji enostavno ne gre.
Po igri dvojic je bila Rahotinova blizu zmagi, nad najboljšo igralko Kajuha Polončičevo, vendar je tesno izgubila 2:3. Sledila je tesna zmaga Fatoričeve nad Ludvikovo 3:2 ter poraz Grizljeve proti Lesarjevi 0:3. Tako so igralke Argete v tesni in izenačeni tekmi izgubile 4:6.Po dve zmagi sta za ekipo prispevali Kristina Rahotin in Kristin Fatorič. V ekipi sta še nastopili Alenka Ačimovič in Maja Grizelj.
Frank in Fatorič v reprezentanci
Simon Frank in Kristin Fatorič sta nastopila za državno reprezentanco na mladinskem mednarodnem tekmovanju Srbije in Črne Gore. Prvenstvo je potekalo od 17. do 19. februarja v Vršcu, na njem pa so nastopili predstavniki sedmih držav. V kategoriji kadetinj, se je Kristin Fatorič uvrstila na glavni turnir in nato za uvrstitev med osem najboljših tesno izgubila proti Romunki Ciurtiu in sicer 2:3. Pri mladincih se je tudi Simon Frank uvrstil na glavni turnir. Za uvrstitev med osem, mu je nato žreb namenil prvega nosilca turnirja igralca Srbije Grdiča. Tu je Simon odigral eno boljših tekem na prvenstvu vendar nesrečno izgubil 1:3 (9:11, 9:11,11:7,14:16). V igri dvojic, ki so se igrale samo v mladinski kategoriji sta se Simon Frank s Škrabanom Dominikom iz Puconcev uvrstila med 16 najboljših. Ravno tako sta se med 16 najboljših uvrstili tudi Kristin Fatorič in Rojko Vesna s Ptuja.
Nastop Simona in Kristin lahko ocenimo za uspešnega ob upoštevanju dejstev, da imata oba glede na konkurenco premalo mednarodnih turnirjev in tu največkrat zmanjka tista točka ali dve za napredovanje za mesto ali dve.
Rokomet-1.BSRL-moški
ISTRABENZ PLINI IZOLA: MRD DOBOVA 33:29 [14:14]
Športna dvorana Kraška ul., gledalcev 300, Sodnika: Okleščen, Svoljšak
Istrabenz plini: Kevič, Cetin (3), Redžič (3), Kleva, Gomezelj, Stepančič (4),
Vidah, Srabotič (4), Čosič (7), Volk (1), Rokvič (4), Žeger (7), Velušček, Čebulj
MRD Dobova: Supančič, Božič (7), Kovačič R. (3), Čanžar F. (6), Blažinč
(3), Hotko (2), Urbanč (2), Canžar T. (1), Stanjko (5), Kovačič L, Kramar D.,
Kramar E., Toporišič, Polvič
Sedemmetrovke: Izola 3/3, Dobova 4/1,
Izključitve: Izola 16 minut, Dobova 10 minut
Izolani so zopet presenetili in zasluženo zmagali. Žal se po prvem delu igre to ni opazilo. Slab začetek, samo eno vodstvo (12:11) ni kazalo na dober konec. Gostje so opravičili visoko drugo mesto na lestvici, njihovo obnašanje pa ni primemo niti slabemu nižjeligašu. V drugem delu vse drugače, bolj odločno in zavzeto. Prelomna je bila 39. minuta, gostujoči igralec Božič je ob prekršku preostro reagiral in si prislužil rdeči karton.
Gostje so tako ostali brez najboljšega strelca. Domača obramba je postala bolj odločna, v napadu pa so si z domiselno igro priigrali najvišjo prednost 30:24. Zadovoljni z visokim vodstvom so Izolani nato popustili, gostje pa so poraz omilili. Nadaljevanje prvenstva tako postaja zanimivejše, morda bomo prav mi
tisti, ki bomo krojili vrh in začelje lestvice. O napredovanju pa.
Žarko Kovačič
1. A SRL-ženske
DVA PORAZA A OBSTANEK ZAGOTOVUEN
Izolske rokometašice so prejšnji teden odigrale kar dve tekmi z ljubljanskima ekipama in dvakrat izgubile. Doma so se dokaj uspešno upirale nekoliko oslabljenim Krimovkam in izgubila za vsega 9 zadetkov, v nedeljo pa so v gosteh pri Olimpiji bile slabše za 10 golov.
ZRK IZOLA: RK KRIM MERCATOR 22:31 (6:171
Izolanke so se dobro upirale »evropskim« gostjam in drugi polčas celo zmagale z rezultatom 16:14, kar je le še dokaz, da bi bil Krim brez tujk le malo boljša slovenska ligaška ekipa.
Izolanke so se pogumno lotile srečanja in prav zanimiv je seznam strelk med katerimi so nekatere še vedno celo kadetinje. Tako-le so dosegale zadetke: Valentina Lesnik (5), Neža Mitruševska in Anja Barič (4), Nikolina Gatarič (3), Sabina Poropat in Nina Bizjak (2).
Pri gostjah je bila »naša« Manuela Hmjič druga najuspešnejša z 8-mimi zadetki, Anja Argenti pa ni bila pri strelu, zato pa si je prislužila dve izključitvi. Če bi torej šteli le zadetki »Izolank« bi domače izgubile za vsega en gol. Ampak, to je že znanstvena fantastika.
RK OLIMPIJA :ŽRK IZOLA 35:25(20:101
Tekmo z Ljubljančankami so Izolanke odigrale slabo predvsem v prvem polčasu, v drugem pa so domače nekoliko popustile, Izolanke so prestavile v višjo hitrost a je bilo že prepozno. Na vsak zadetek izolank so domače odgovorile z zadetkom, tako da se je drugi polčas končal z rezultatom 15:15.
Izolanke seveda nimajo več skrbi z obstankom, pa tudi igralke iz Škofij, ki bi po rezultatih morale zapustiti prvoligaško družbo, še vedno upajo, da med drugoligaši ne bo kandidata za napredovanje, saj je razlika med ekipami dveh prvenstev izredno velika, tako da obstaja možnost, da se bodo zmagovalci celo odrekli napredovanja. Lokalni derbi bo tako morda le ostal.
ŽRK IZOLA mlade 4 X PRVE in IX DRUGE
V	prejšnjem vikendu so se zaključila predtekmovanja v vseh mlajših kategorijah v rokometu. Rokometašice ŽRK Izole so se z zmagami v zadnjem krogu v vseh kategorijah uvrstile v polfinalne boje. Mladinke so osvojile 1.mesto, kadetinje 1. mesto, starejše deklice 1. mesto, mlajše dekliceA2. mesto in mlajše deklice B l.mesto.
KADETINJE
ŽRK ILIRSKA DISTRICA: ŽRK IZOLA 31:39 [16:211
Izolanke so v II. Bistrici brez težav premagale borbene domačinke in zasedle 1. mesto v skupini ter se uvrstile v polfinale državnega prvenstva, kjer se bodo pomerile z ekipami Olimpije, Žalca in Velenja.
Za Izolo so igrale: Maslo Špela, Lugarov Teja, Bajrektarevič Ajda 8, Poljak Mirela, Hiršel Rebeka 5, Poropat Sabrina 5, Derdaj Aleksandra 5, Perič Ana, Barič Anja 8, Tomič Mateja 1, Udovič Asja 4, Marjanovič Maja 3, Redžič Amela.
STAREJŠE DEKLICE
ŽRK IZOLA ARGETA: ŠD MAESTRAL ŠIFRA 30:29 (16:13)
V	petek smo bili priča pravi prvenstveni tekmi, ki je odločala o prvem mestu v skupini. Pred polnoštevilnimi gledalci so Izolanke imele na koncu več sreče in zasluženo zmagale z golom razlike. Čeprav se je polčas končal s tremi goli razlike in so Izolanke imele pobudo na igrišču, so bile v končnici premalo zbrane in so nasprotnice kmalu prišle do izenačenja, predvsem po zaslugi njihove igralke Polone Barič. V končnici pa se je izkazala domača vratarka Špela Maslo, ki je tudi najzaslužnejša, da je zmaga ostala doma. V napadu pa so bile Izolanke strelsko zelo razpoložene, saj so se vse vpisale med strelke.
ŽRK IZOLA: Maslo Špela, Gajzer Maja, Čebulj Sabinal, Hrvartin Karin 2, Sušelj Sara 3, Udovič Asja 7, Smodiš Lili 3, Marjanovič Maja 8, Viler Mersedes 6, Žerjal Valentina.
MLAJŠE DEKLICE B
ŽRK IZOLA ARGETA: ŠD MAESTRAL 25:18 (15:8]
Najmlajše Izolanke so zabeležile še eno zmago in se zasluženo uvrščajo v polfinale državnega prvenstva. Gre še za eno od številnih perspektivnih ekip, ki izhajajo iz izolskega rokometnega kluba. V napadu so se izkazale Štefanec Doris, Perič Mateja in Čauševič Sabina, medtem ko v obrambi blesti Boljat Donna. Mlajše deklice se bodo v polfinalu pomerile z ekipami Kočevja, Mavrico iz Rač, Inno Dolgun iz Ljubljane.
ŽRK IZOLA: Stojičič Nikolina, Štefanec Doris 5, Kovačevič Ema, Kričej Pia, Lozar Barbara 1, Simič Samanta, Mičovič Petra, Mattica Anja, Boljat Donna 1, Perič Mateja 10, Čauševič Sabina 6, Jagurdžija Amina 2, Čebulj Barbara.
Odbojka-1. SOL-ženske Zadnja domača tekma
CPK Hitachi, ki je v zadnjem krogu izgubil z mariborskim Branikom s 0:3, bo v soboto ob 19. uri odigral zadnjo tekmo rednega dela prvenstva. V goste prihaja zadnjeuvrščena ekipa Jesenic, s katero naša dekleta ne bi smela imeti težkega dela. Sicer pa Izola kljub porazu ostaja na petem mestu in ima dve točki prednosti pred ljubljanskim Vitalom, s katerim se bo pomerila v zadnjem krogu. Tekma v Livadah bo ob 19. uri. BV
KOŠARKA-ČLANI 3. SKL ZAHOD-17. krog KK FENOMENI :KK IZOLA 80:98
Rajčič 21, Bajič 4, Vukovič 16, Stiplošek 7, Gustinčič 4, Terčelj 12, Sušelj 19, Pečar 2, Jelič 2, Haskič 11
Izolani so predzadnjo tekmo v ligi začeli silovito in povedli 11:0. Po minuti odmora so se domačini zbrali in bolje igrali predvsem v napadu. Kljub temu so Izolani nadaljevali z agresivno igro, saj je bilo v drugi četrtini že dvajset točk razlike za goste. V tretji četrtini je razlika narasla že na 30. Tekma je bila dober preizkus pred zadnjo tekmo članov v tej sezoni, katero igrajo v soboto v Kamniku. Tekmo je odigralo vseh 10 igralcev, vsi so se vpisali med strelce, izkazali so se tudi mlajši (Jelič, Pečar).
IZOLSKIM KOŠARKARJEM JE ŠLO DOBRO VTEK
V	soboto, 18. 2. 2006, so košarkarji KK Izola letnikov 1993 in 1994 ter mlajši odigrali dve tekmi v okviru Obalno-kraške lige v Livadah.
V	jutranji tekmi so Izolani za malo malico s skromnimi grižljaji pojedli vse točke ekipi Kopra, ki ji ni uspelo dati niti enega koša. (25 : 0). Pri tem je bil najprožrešnejši strelec Nejc Černač, kije doprinesel domači ekipi 10 točk.
Po pavzi in prigrizku pa je bila lakota že manj obilna, tako da so izolski igralci pustili nekaj točk tudi za ekipo iz Prad in jih premagali z 32 : 20. Najboljši jedec pa je bil nenasitni Matija, kije Izolo obogatil z 12 točkami. (J.M.)
Pust v Izoli
PUSTOVALI BOMO SAMO V NEPELIO
V uvodniku smo si že privoščili oceno, da priprave na letošnje pustovanje potekajo bolj ali manj po sistemu »kakor kdo« in tako niti v uredništvu ne znamo prav svetovati, kam naj se letos za pusta odpravijo Izolani. Vemo, da pripravljajo pustovanja posamezni lokali, da bo spet odprta diskoteka Gavioli in da bo v nedeljo; 26. februarja v gostinski šoli otroško pustno rajanje z začetkom ob 15.00 uri. Več od tega pa nismo uspeli izvedeti od nikogar, zato lahko mirno zapišemo, da bo Izola letos pustovala le v soboto zvečer in v nedeljo popoldne.
Tudi zato nas je zelo razveselilo naslednje povabilo
PUSTNE ŠEME VSEH IZOLSKIH KANTONOV ... POSLUH, POLSUH...
NA PUSTNO NEDELJO 26. FEBRUARJA 2006 s pričetkom ob 14.00 uri
VABIMO VSE OBČANE DOBRE VOLJE, DA SE NAM PRIDRUŽITE V PUSTNI POVORKI:
od Trga Republike, preko Sončnega nabrežja do Velikega trga in nazaj... Povorko bomo končali ob ploščadi pred Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli.
Skupaj z društvi s podeželja: Gasilskim društvom Korte, Društvom »Na stopničkah«, Športno kulturnim društvom Šared in Društvom za razvoj vasi Cetore, vam pripravljamo veliko SMEHA, BROLEJA IN PUSTNIH KROFOV - gratis!
Edini pogoj je:
DA STE NAŠEMLJENI, ŠE RAJE V SKUPINAH., in skupaj bomo oživeli Izolo!
Lep pozdrav s podeželja
ŠOLA NA POČITNICAH
Kot vsako leto smo tudi letos pripravili pestro ponudbo dejavnosti za čas zimskih počitnic. Program bo potekal v prostorih DPM Izola vsak dan od 27 .2. - 3. 3. med 8. in 15. uro. Prispevek za udeležbo na Šoli na počitnicah je 500,00 SIT, razen za zabavo na Svetilniku in pustovanju, ki sta brezplačna. Za smučanje otroci plačajo le smučarsko karto, prispevek za sankanje pa je ravno tako 500,00 SIT.
1.	VARSTVO - vsak dan med 8. in 15. uro
2.	USTVARJALNICE - ponedeljek, torek, sreda
3.	KUHARSKA DELAVNICA - vsak dan od 10. do 13. ure
4.	ZIMSKA RINGA - BIRBA - RAJA
-od ponedeljka do četrtka od 11. do 14. ure na Birbi
5.	SANKANJE IN SMUČANJE - v petek, 3.3.
6.	DRAMSKA IN LUTKOVNA DELAVNICA
7.	PLESNA DELAVNICA
8.	GLASBENA DELAVNICA, vodi g. Marino Kranjac
- ZAPISKAJ, ZAPLEŠI IN ZAPOJ - stari istrski instrumenti
9.	ZABAVA NA SVETILNIKU - v soboto, 25.2. od 10. do 15. ure
10.	PUSTOVANJE - SGTŠ - Riviera - v nedeljo, 26.2. ob 15. uri
11.	KOLESARSKI IZLET
12.	TURNIR V NOGOMETU IN MED DVEMA OGNJEMA
Ker delavnice in vse ostale aktivnosti zahtevajo nekaj priprave, Vas prosimo, da izpolnjeno prijavnico vrnete na Društvo prijateljev mladine Izola do četrtka, 23.2.2006, vsak delovni dan od 15. do 19. ure. Vse morebitne informacije pa lahko dobite na telefon 031 460 901.
ZAČETNI TEČAJ INDIJSKE KUHINJE
Vabimo Vas na popoldan s skrivnostmi indijske kuhinje
SASIKALA PERUMAL:
“TAKO KUHA MOJA MAMA”
V soboto, 25. februarja ob 17.uri v kuhinji “Zvezdic” na Gorkijevi ulici 8 (ob parku Pietro Coppo).
Na tečaju se bomo seznanili z glavnimi značilnostmi indijske kuhinje in se z našo someščanko Sasikalo Pcrumal naučili kuhanja nekaj najbolj značilnih indijskih jedi.
Kotizacija znaša 1.000,00 SIT.
Ker je število udeležencev omejeno, prosim javite Vašo udeležbo na tel. 031 460 901 (Barbara).
VALENTINOVO PO KORTEZANSKO
Štirinajstega februarja se spominjamo sv. Valentina, krščanskega mučenca, ki je izgubil življenje zaradi ljubezni do svoje vere. Danes, ko je družbo zajelo potrošniško tekmovanje, je v javnosti kar veliko ljubezenske pozornosti. Kako je s v resnici s tem, pa prav dobro vedo tisti, ki so osamljeni, brezposelni, zavrženi in brezpravni, vedo tisti, ki so žrtve razpada družine.
V Kortah imajo	poleg zaščitnika sv.
Antona Puščavnika še drugega zaščitnika, to je sv. Valentin. Letos so ob tej priliki že osmič pripravili srečanje zakonskih jubilantov. Tako so se zbrali skoraj vsi od povabljenih: osem petinpetdesetletnikov, štirje petdesetletniki, osem	štiridesetletnikov, deset
tridesetletnikov, devet	petindvajsetletnikov, pet
dvajsetletnikov, en desetletnik, trije petletniki, trije enoletniki. - Slavje je potekalo ob peti Tomčevi maši. Poleg odraslih pevcev so peli tudi otroci. Ni manjkala zahvalna pesem za zakonsko zvestobo. Tudi za lepo mladost in premišljena pota v zakonsko zvezo - za potrpljenje v njej, česar danes ne poznamo več. Zato tako malo novih zakonskih zvez!
Ob tolikšnem številu jubilantov ni manjkalo konfetov in kolačev. Ni manjkal niti po izročilu izdelan istrski poročni kolač - vrtavnik z robčkom,	ki	so	ga	neveste nekoč podeljevale	svojim svatom. In kot
se na	porokah	na	koncu zgodi, so se tudi	ob tem velikem slavju
na koncu slikali.
Organizatorjem gre pohvala za to prisrčno srečanje! Veliko dela in skladnje je bilo potrebno, da se je vse lepo izteklo in to brez velikih projektov, sestankov ter besed in denarcev. (N.M.)
V KANINU SPET GORI
U restavraciji Kamin na Betvederlu smo spet prižgali ogenj in poskrbeli za priletno atmosfero in dobro razpoloženje.
Naši kuharski mojstri so za ljubitelje dobre kuhinje pripravili zanimivo ponudbo ob kateri ne boste ostali ravnodušni, za dodatno zabavo in ples pa bo poskrbela glasba v živo.
Seveda bo še posebej veselo in zanimivo v pustnem času. zato se že veselimo vašega obiska.
Osebie restavracije Kamin
Art Kino Odeon
SARAJEVO |E PRIŠLO V IZOLO
V izolskem kinu Odeon so v torek, v sodelovanju z ljubljanskim Kinodvorom, pripravili enodnevni festival kratkih Filmov, »Within Shot«, ki so nastali v vojnem Sarajevu med leti 1992 in 1995.
Prebivalci Bosne in Hercegovine ter Sarajeva samega so se leta 1992 znašli v situaciji, ki je celovito spremenila njihovo življenje - nekateri so se odločili za beg iz države, drugi pa so ostali in se borili za lastno preživetje. Eno izmed sredstev, po katerem so Sarajevčani posegli v boju za psihično preživetje, je bilo umetniško izražanje, katerega del je tudi zapisovanje na filmski trak. Ustvarjanje kot obrambno sredstvo, upor proti vsemu, kar so mesto in njegovi prebivalci doživljali med vojno, danes predstavlja dokaz, daje možno biti ustvarjalen tudi takrat, kadar se to zdi nemogoče. Hkrati pa je tudi neprecenljiv dokument zgodovine, trenutek, ujet v času in prostoru, ter opozorilo, da se take stvari ne smejo ponoviti. Filmi predstavljajo vpogled v začetna dela režiserjev kot so Pjer Zalica, Denis Tanovic, Srdjan Vuletič in Nedžad Begovič, ki se danes uspešno uveljavljajo na mednarodni sceni in ki jih dobro poznamo tudi pri nas. Filmi so prejeli dve mednarodni filmski nagradi - Biennale del Cinema per la Pace, Ist prise - “Golden grain ear”, 1993 in European Film Academy Award - Felix, 1994.
Projekciji je sledil pogovor s filmskim kritikom Vladom Škafarjem, ki ga je vodila Irena Urbič, obisk obeh predstav pa je bil presenetljivo dober, saj si je pretresljive filme o vojni v tem delu naše nekdanje domovine ogledalo več kot 60 ljudi.
»Vse se začne in konča s hrano, mjnam, mnjam, mnjam«, je v hecu začela pogovor o novi razstavi starih kuhinjskih predmetov v vitrini ustvarjalnosti knjižničarka in zbirateljica starin Nives Kaligarič.
Stare kuhinjske predmete zbira že zelo dolgo. Nekaj zanimivih kosov je dobila v dar od mame, nekaj pa od starih tet. Vedno jih je znala ceniti kot dragocene predmete, ki pričajo o načinu življenja in prehrambeni kulturi našega človeka: »V času hitre hrane pozabljamo ne samo, kako se kuha, radi pozabimo tudi, kakšne stvari so nekoč uporabljali v kuhinjah. Kuhinjski predmeti, jedilni pribori, prtički, sklede, posoda... vse je bilo včasih zelo lepo oblikovano. Lepo pogrnjena miza je ne samo paša za oči, tudi lepši občutek imamo, ko sedemo k taki mizi. Kot tudi vina ne moremo okušati iz plastičnega kozarca, imeti moramo prave, steklene kozarce. Nekoč so dali precej na izgled mize, tudi revnejši ljudje so imeli posebne sklede in krožnike, ki so jih za praznične dni postavili na mizo.«
Med razstavljenimi predmeti morda posebej izstopa jedilni pribor iz konca 19. stoletja, ki ima iz pravih jelenjih rogov ročno narejena držala. »Danes je jelenje rogovje prepovedano uporabljati v take namene, seveda pa v današnjem času tudi zelo malo ljudi je divjačino na ta način«, je pojasnila Nives. Med posodami so posebno zanimive starejše posode iz žgane gline iz časov, ko so naše babice še kuhale na ognjiščih, pa tudi glineni vrči za vodo, kakršne so uporabljali v glavnem po vaseh. »Iz meščanskih kuhinj pa so lepo oblikovani in poslikani krožniki, večji pladnji, vrčki in posode, narejeni v majhnih obrtnih delavnicah. V teh delavnicah so izdelovali predmete iz malo boljšega porcelana ali keramike in posodje ročno okrasili.
Ti kosi so še posebej dragoceni, ker so bili narejeni po naročilu ali v omejenem številu, saj so bile delavnice majhne. Vsak kos ima na dnu tudi žig delavnice.« Razstavila je tudi star lesen mlinček za kavo: »Ljudje so v 19. in v 20. stoletju, ko se je razširila uporaba in pitje kave, doma pražili surovo kavo in jo sami tudi mleli v lesenih mlinčkih. V takih mlinčkih so mleli tudi druge stvari.« Vse posode, krožnike, stare škarjice, železni likalnik, zajemalke, žlice, vilice in druge predmete je Nives postavila na doma narejene prte in prtičke: »To so prtički iz bale, dote moje stare tete in moje mame. Preden se je moja stara teta poročila, so njeni domači na dom poklicali vezilje in šivilje, ki so štiri mesece pripravljale doto za bodočo nevesto. To je bilo v navadi pri bogatih, meščanskih ljudeh. Revna dekleta so si balo pripravila sama. Šivale in kvačkale so pogrinjke, prtičke, pregrinjala za postelje, posteljnino s čipkami.
Vsi ti predmeti so danes zelo dragoceni. Tukaj sta še dva predpasnika, eden za kuharico in drugi za natakarico. Oba sta narejena iz belega platna in obrobljena s čipkami. Nosili so jih v času, ko so bile še v modi dolge obleke.«
Nives je tudi velika ljubiteljica kuhanja in kuharskih knjig. Stare kuharske knjige je začela zbirati pred kratkim in jih še nima veliko, zato pa ima celo zbirko novejših kuharskih knjig, vse od Istrske kuhinje Alberta Pucerja naprej: »Veliko novejših kuharic sem tudi že razdala. Odločila sem se, da bom odslej hodila po antikvariatih in načrtno zbirala stare kuharske knjige. Zdaj imam v svoji zbirki kuharsko knjigo Katarine Prato iz leta 1922. Napisana je v stari gotici in sem jo tudi razstavila. V vitrini je prav tako kuharska knjiga, izdana leta 1942 v Trstu, namenjena mestnim ljudem. V njej je opisano, kako v času vojne iz malo sestavin, ki so bile takrat na voljo, narediti okusno in dobro hrano. Iz leta 1960 je tudi kuharska knjiga v italijanščini, ki vsebuje stare istrske in stare tržaške jedi. Malo novejša je Slovenska kuharica, ki mi jo je poklonila tašča. Potem je tu še hrvaška Kuhanje na ulju iz leta 1934 in francoska knjiga s kuharskimi recepti iz časa, ko so začeli okrog leta 1932 v kraljevini SHS uporabljati prve hladilnike. V njej najdemo recepte za sladolede in podobno.« Nives je tudi odlična kuharica in marsikatera jed, ki jo pripravi, je narejena po starih receptih:
»Tudi stare recepte zbiram. Po njih sprašujem ljudi, ki so starejši od osemdeset let! Tudi od tašče sem jih veliko izvedela. Rada delam slaščice po starih receptih, na primer pito s kremo, klobaso iz suhih sliv, rezine z orehi. Tudi druge jedi po starih
receptih pripravljam. Vendar teh receptov ne izdam!«
Etnološka razstava, ki smo ji dali preprost in zgovoren naslov KUHINJA, bo v vitrini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola na ogled do 15. marca. Vljudno ste vabljeni k ogledu!
Špela Pahor
Društva pod lupo oblasti
BO ZAKODAJA POMAGALA ALI ŠKODOVALA DRUŠTVOM
Vseslovenska varnostna ihta imenovana Lipa, povezana z delovanjem lokalov v katerih se združuje večje število mladih je povzročila vihar, ki ne izbira med žrtvami, največkrat pa poseže tja, kjer je to še najmanj potrebno. V lov na prave in namišljene čarovnice so se, poleg različnih društev za moralo, podali inšpektorji in policija ter na koncu še vlada s svojimi ministrstvi, ki te dni pospešeno pripravljajo spremembe zakonodaje s katerimi naj bi naredili red v deželi. Pa jim bo uspelo?
Tako kot so se stvari lotili se vsake toliko zazdi, kot da so zamenjali vzroke in posledice, namesto da bi se ravnali po zdravi logiki in predvsem po varnostnih ocenah, ki jih policija in ustrezni občinski organi zagotovo imajo. Zato se ponekod lotevajo organizatorjev prireditev za mlade, neglede na to, ali je njihovo delovanje varnostno kakorkoli problematično.
O tem je moč brati poročila z različnih koncev Slovenije, v slovenski Istri pa je vendarle treba priznati, da je, kot vse kaže, prevladala trezna pamet. Ni bilo poročil o nekakšnih intervencijah, racijah, inšpekcijskih pregledih in še čem. Pravzaprav za to ni bilo nobene resne potrebe, saj so policisti doslej že opravljali nadzor nad zbirališči za mlade in ugotavljajo, da je še največ nereda tam, kjer se mladi »organizirajo« sami: na cestah, na parkiriščih in kvečjemu v bližini lokalov.
Tudi izolski policisti zagotovo vedo katere so glavne varnostno vprašljive točke v občini in jih podrobneje opazujejo, od društvenih prostorov pa so le v novih prostorih Kluba študentov občine Izola dobili obisk	vodje	policijskega okoliša, ki jih	je	opozoril na
nekatera določila zakona o društvih, Zakona o omejevanju točenja alkohola in Zakona o gostinstvu. Kasneje so se o tem pogovorili tudi na policijski	postaji	in zdaj v klubu preverjajo,	kako je s
tolmačenjem o prepovedi točenja alkoholnih pijač po 21. uri. Zagotovo pa bo marsikaj odvisno od novega zakona o društvih pa tudi od uveljavitve zakona o gostinstvu, ki pravi, da morajo imeti tudi društveni prostori, v katerih točijo pijačo (alkoholno ali brezalkoholno) dovoljenje za obratovanje. Tudi pri inšpekcijskem nadzoru delovanja društev, ki opravljajo tudi pridobitno dejavnost bo kar prav, če najprej upoštevajo temeljna načela delovanja društev, ta pa so: 1. ali	društvo	obstaja zaradi programa ali	zaradi pridobitne
dejavnosti in	2. ali	društvo opravlja poslanstvo,	ki	je v širšem
interesu lokalne skupnosti.
KAJ PRINAŠA NOV ZAKON
Predlog novega Zakona o društvih je prav zdaj v prvi obravnavi in poslanci državnega sveta so ocenili, da je primeren za nadaljno obravnavo, podobno pa so menili tudi v različnih odborih državnega zbora, kjer so se seznanili s podatkom, da je bilo v Sloveniji leta 2004 registriranih 19.246 in tega leta na novo organiziranih še 1292 društev, ki v veliki meri (skoraj 90%) o svojem poslovanju redno obveščajo ustrezne organe ministrstva za finance. Del javnosti ob predstavitvi osnutka zakona opozarja na neustrezen nadzor nad izvajanjem zakona in na številne zlorabe te statusne oblike za opravljanje izključno pridobitne dejavnosti, zaradi česar so pogosti predlogi, da je potrebno pogoje ustanavljanja društev zakonsko zaostriti
Predlog prinaša tudi določeno poenostavitev registracije društva oziroma spremembe naslova sedeža društva, ter jasnejšo opredelitev samega postopka registracije. Nadalje bo zakon razširil krog tistih društev, ki bodo lahko svoje računovodstvo vodila na enostavnejši način. Odpravil bo določene omejitve pri razpolaganju s premoženjem društva ob njegovem prenehanju ter poudaril pomen notranjega nadzorstva v društvu. Nadaljnji cilj zakona je vzpostavitev mehanizmov, ki bodo zagotavljali, da bo pravno-organizacijska oblika, ki jo vzpostavlja, pridržana le nepridobitnemu povezovanju, to je, uresničevanju namenov in izvajanju dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in delitev med člane. S tem pa se zagotavljajo tudi pogoji, da pri opravljanju pridobitne dejavnosti, ki je društvom sicer dovoljena, le-ta ne predstavlja nelojalne konkurence drugim subjektom, ki jim je opravljanje pridobitne dejavnosti osnovni namen.
Glede na to, da imamo tudi v Izoli celo vrsto društev (od gasilskih in športnih, do socialno varstvenih in kulturnih ali mladinskih) bomo dogajanje na tem področju seveda spremljali in skušali nuditi društvom aktualne informacije v zvezi z urejanjem njihovega statusa.

Sobotni	koncert v	Shoto	klubu je bil prava osvežitev. Po več
rokersko/pankerskih večerih so nastopili namreč tržaški ska žurerji Makako Jump ob podpori prav tako tržaškega Zakkamana s svojim plemenom revolucionarnih levov. Začel je seveda slednji. Bend, sestavljen iz devetih, na trenutke	celo desetih	članov,	se ubada	z na videz	klasičnim reggae-jem,
začinjenim s sodobnim groovom in obliko. Skorja uro dolg program so napolnili večinoma s priredbami, nekaj skladb pa je bilo tudi avtorskih. Kakorkoli, prisotna nagnetena množica je zasedbi izkazala močno odobravanje, kar je igranje skupine povleklo že kar dolgo v večer, tako da so headlinerji Makako jump na svoj nastop morali čakati res dolgo.
Ko so pa končno prišli na vrsto, si niso vzeli prav nič časa za ritualno spoznavanje občinstva in so kar takoj usekali po tem, kar še najbolje znajo, torej plesnemu, žurerskemu, zabavnemu skaju. Devetčlansko zasedbo je vedno težko usklajevati, saj glasbeniki imajo to navado, da prisotnim radi pokažejo vse svoje glasbeno znanje in v primeru big bendov zna to biti kar precej moteče za uho. No, Makakoti so se mimo te stopnje očitno že odpeljali, tako da bend kljub očitni gužvi na odru in zvočni natrpanosti raznoraznih kitar, trobil, basov, bobnov, klaviatur, bongotov, kongotov in ostalih perkusionističnih pripomočkov ne deluje kaotično in kljub vsemu še vedno daje močno vlogo vokalu in besedilom. Ta so večinoma popolnoma odbita, na trenutke pa posežejo po že nekako obdelanih in predelanih, toda občinstvu še vedno zelo priljubljenih revolucionarnih himnah in pozivih po raznoraznih legalizacijah. Makakoti so svoje odigrali v več kot uro dolgem koncertu, med katerim so dali res vse od sebe in na koncu je od njih ostala samo še luža potu. Je bend, ki si popolnoma zasluži igranje v klubih, ne samo na veselicah in kafičih, in je bil lepo presenečenje za prisotne, na začetku sicer nekoliko skeptične koncertne guruje. Res pohvalno.
\ soboto sc bo v osrednji dvorani Shoto kluba dogajalo pustno rajanje. Najboljše maske bo skrajno nepristranska žirija nagradila, ostale pa po najboljših močeh zabavala. Shoto rajanje bo zvokovno opremil Dj IIumsky s plesnim in inteligentnim etno ambientalnim elektronskim dubom. Vabljeni.
Na pustno soboto se bo v koprskem ItIKOju zgodil zanimiv hardeore večer s štirimi skupinami: italijanskimi No more fear, domačimi hc heroji No limits, marežganskimi Human host body in štajerskimi Killin<| option. Scena kliče po podpori in bilo bi lepo, če bi se odzvali v čimvečjem številu.
Zaključuje se projekt Inter-akt
V petek, 24. februarja 2006, se bo ob 21. uri v Multimedijskem prostoru KT1, v Izoli, še zadnjič zgodilo umetniško ustvarjanje, ki poteka sočasno s petkovim glasbenim eventom E-rotica.
Filipinino, avtor projekta Inter-akt, bo tokrat za inspiracijo vzel Aneto Salihovič, prvo spremljevalko Miss Slovenije 2005. Nastala bo nova in hkrati zadnja slika, ki se bo aprila pridružila razstavi slik, ki so nastajale v sklopu že omenjenega projekta Inter-akt, pri katerem mladi slikar pred očmi obiskovalcev KT1 upodablja dekle, ki v improviziranem umetniškem ateljeju KT1 pozira v spodnjem perilu.
Tako se zaključuje umetniški projekt, kije sprožil veliko presenečenja, začudenja in navdušenja nad inovativnostjo večernega dogajanja na Obali.
£4.g.PODE. Ob
Cri MULTIMEOIJBKI PROSTOR KT1 rr« op«* mod. on«o ptor«
|L3 B Kiiaumov U-o 1. l/ota, Sleveimu	nu:ionn // nuiHhnpa nu:Mioh // Avvvv.kc 1 o-vnpt
• •
ČETRTEK 23. februar
Mestna knjižnica Izola
ob 19. uri večer poezije s predstavitvijo nove pesniške zbirke z naslovom ODPRTI PORTON
Kino Odeon
ob 20.30 BAL CAN CAN / Režija in scenarij: Darko Mitrevski Igrajo: Vlado Jovanovski, Adolfo Margiotta, Zvezda Angelovska, Branko Durič, Antonella Troise, Jelisaveta Sablič idr.
Knjigarna Libris Izola
ob 17. uri pravljica Svetlane Tiourine AH, TI ZOBKI
Po pravljici se bodo otroci prijetno zabavali. / Pravljične urice vodi Elka Sabadin.
• • PETEK 24. februar
Kulturni dom Izola
ob 20.00 R.Z. Doric; KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana
Kino Odeon
ob 20.30 BAL CAN CAN / Režija in scenarij: Darko Mitrevski
Atelje Duka v Piranu
ob 19.00 uri otvoritvi razstave slik LJUBO RADOVAC
Avtorja in dela bo predstavil Dejan Mehmedovič
Mestna galerija Piran
ob 19.00 otvoritev razstave MIRKO BRATUŠA
• • • SOBOTA 25. februar
Kino Odeon
ob 18.00 BAL CAN CAN / Režija in scenarij: Darko Mitrevski
• • • NEDELJA 26. februar
Kino Odeon
ob 20.30 VESEL BOŽIČ - Joyeux Noel / Režija in scenarij: Christian Carion Igrajo: Diane Kruger, Benno Furmann, Guillaume Canet, Gary Lewis, Dany Boon, Daniel Briihl, Lucas Belvaux, Bernard Le Coq idr.
• • PONEDELJEK 27. februar
Kino Odeon
ob 18.00 in 20.30 VESEL BOŽIČ - Joyeux Noel / Režija in scenarij: Christian Carion
• • TOREK 28. februar
Kino Odeon
ob 18.00 VESEL BOŽIČ - Joyeux Noel / Režija in scenarij: Christian Carion ob 20.30 STRANPOTA - Sideways / Režijain scenarij: Alexander Payne Igrajo: Paul Giamatti, Thomas Haden Church, Patrick Gallagher, Alex Kalognomos
Mestna knjižnica Izola ■ Oddelek za otroke in mladino
ob 17h v pravljični sobi Slovenske ljudske pravljice
ripoveduje Nives Kaligarič
• • SREDA 1. marec
Kino Odeon
ob 18.00 MARINEC - Jarhead / Režija: Sam Mendes Igrajo: Jake Gyllenhaal, Chris Cooper, Peter Sarsgaard, Jamie Foxx, Lo Ming, Riad Galayini, Rini Bell, Brianne Davis idr. ob 20.30 CASANOVA - Casanova / Režija: Lasse Hallstrom Igrajo: Heath Ledger, Sienna Miller, Jeremy Irons, Oliver Platt, Lena Olin
Rodoslovci, pozor!!!
Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, Ž.marca ob 16. uri v mestni knjižnici Izola.
Vabljeni!_______________________________________
galerijall^SUIjA
SMREKARJEVA20 IZOLA,M.OS/6415303	.. j '	i1 I
razstava
MATIJA MILKOVIČ BIL0SLAV
»SREČAL SEM SE S SMRTJO, DA SE M BO TREBA VAM. MOLI NE OMAHUJTE!«
galerija ALGA
razstava slik avtorice
DRAGICE MICKI
Galerija Loža Koper
Andraž Šalamun Slike
Kavama Zvon - Izola Slikarska razstava
Silvio Majkus OLJKE in SOLINE

galerija
ARI SOCIETV
razstavlja nemška slikarka
MARA
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
kjer si knjige lahko v miru pogledate in se o njih pogovorite.
Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
Knjigarna bo zaprta
od 27.02.2006 do 4.03.2006 zaradi dopusta.
La libreria rimarra' chiusa per le ferie dal 27.02. al 4.03.2006
URNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 12.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
LJUBO RADOVAC V ATELJEJU GALERIJI DUKA V PIRANU
Pred nami so podobe krajin, »solin«, ki skozi običajen, eksperimentalen avtorski pristop primorskega umetnika Ljuba Radovca, gledalcu odpirajo svojstven pogled v omenjeno tematiko. Eksperimentalnost obravnavanega umetnikovega dela se nanaša predvsem na zanimivo izvedbeno izpeljavo, ki se odvija na podlagi posebne optične iluzije. Radovčeva pričujoča dela so obogatena s stereogrami. Gre za podobe, ki lastno preprosto horizontalno perspektivičnost nadgrajujejo s posebno obdelavo vizualnega polja in s tem odpirajo novo vidnost, novo razširjeno vizualnost. Kompozicijske zastavitve slik slikar dopolni z malimi piramidalnimi »objekti«, ki v odrejenih mrežno razporejenih polih poseljujejo posamezne pasuse podob. Ti racionalno, matematično določeni likovni elementi postavljajo materialno ogrodje, ki v možganski sferi gledalca ustvarja trodimenzionalno vidno polje oziroma prostor. Drugače rečeno, slikar z določenimi točkovnimi referencami sproži globinskost gledanja, ki odpira dodatno dimenzijo izraznosti: pred nami je spontani iluzionizem, ki se manifestira kot prijetna umetnost z vsebinsko in estetično bogato konotacijo.
Avtor nam vsekakor omogoča dvojno gledanje. Pred nami so torej podobe, ki jih prvenstveno vidimo kot krajine z določeno korektno slikarsko izvedbo. Avtor prepušča veliko lastne vsebinske izpovedi gledalčevi imaginaciji tako, da skorajda prestopa v odprto, abstraktno razpuščenost likovnega ekrana. Združenost osnovne podlage podobe, s pridobljeno stereogramsko sliko predstavlja popolnost obravnavanih del, saj šele dvojno ali natančneje razširjeno gledanje teh podob predstavlja polno izpoved. Stereogramske podobe vsebinsko odpirajo skrivnostno polje vzporednega sveta, Zavedanje nadčasovnega in irealnega, zavedanje magičnega. Zavedanje, ki ga Radovčeve podobe s svojimi optičnimi vsebnostmi, svetlobnimi stanji usmerjajo v duhovno občutenje bivanjskega.
Dejan Mehmedovič
Celo življenje se učimo
BREZPLAČNO Z RAČUNALNIKOM DO NOVIH ZNANI
Devet ustanov v naši regiji se je povezalo	v Center
vseživljenjskega učenja Obale in Krasa.
Nosilka projekta je Ljudska univerza Koper s partnerji: Društvom Pristan - Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper, Kosovelovo knjižnico Sežana, Ljudsko univerzo Sežana, Mestno knjižnico Izola, Mestno knjižnico Piran, Osnovno šolo Antona Ukmarja Koper, Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Regionalnim razvojnim centrom Koper. Poleg Obalno-kraškega je bilo konec leta 2005 v vseh slovenskih regijah ustanovljenih še 14 drugih Centrov, ki ponujajo podobne vsebine.
Kaj vam nudijo točke vseživljenjskega učenja?
Siceršnje dejavnosti posameznih javno dostopnih točk ter ponudnikov informiranja in svetovanja so nadgradili. Nastale pa so tudi nekatere čisto nove točke vseživljenjskega učenja. Na Ljudski univerzi Sežana in v Mestni knjižnici Piran se lahko preko računalnika učite jezikov z multimedijskimi gradivi za samostojno učenje in dostopate do interneta. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper so odprli nov Kotiček za samostojno učenje z gradivi v italijanščini za italijansko narodno skupnost. Na Ljudski univerzi Koper so Središče za samostojno učenje preselili v pritličje sedeža. Skupaj s prilagojenim vhodom omogočamo samostojno učenje tudi tistim, ki doslej do njega niste mogli dostopati.
V	Mestni knjižnici Izola je Središče za samostojno učenje dvakrat na teden odprto tudi v popoldanskem času. V tem času lahko starši, ki bi se radi učili, pa imate težave z varstvom otroka, izkoristite možnost organiziranega varstva v knjižnici.
V	Društvu Pristan - Univerzi za tretje življenjsko obdobje Koper, lahko upokojenci dobite še več informacij za svoje izobraževanje. Na Regionalnem razvojnem centru Koper je poleg dejavnosti svetovanja za podjetništvo, sedaj še informiranje za vseživljenjsko učenje.
Novost je tudi učenje preko spleta Na portalu http://www.ok-tocka.si, ki je nastal v okviru projekta, boste lahko dostopali do foruma, kjer boste imeli možnost postavljati ali odgovarjati na vprašanja o učenju in izobraževanju. Konec leta 2006 pa boste na tem portalu lahko našli več gradiv za samostojno učenje, ki jih bodo pripravili za vas.
Več kot «	i-točka!	Ji..
ISBEBHT	Cr/ktua/>h’ no vice. Kotički za »amottojno ik«n|« - Bio:|iI.i>-'ik> <to znani* tujih Jazlkov * poimkjo raZmulnlka	■uJuNULNltll MflPOMUOH	i
.».,-^4 fcaMlM. » «"•'• . •Umi* ISBSSMKBlS^ “sp.	„1 . ».ul | ••• aM*« Urača la mamica biaz »kibi V Hp>tnl kii|iziik.l liuki IiimIo 3t.MM IllOŽiKHt 9amost»|ncv* '»'enja z >M'jani:ininim »mstvom otrok.	Uporabnik:; .	J j Garfo: PMidtaO ! rMARE ZW3 [knucijika sIkiiim	ri iMuriMiuike pnmfnpft) bieipoiftmh’ POGODBA O DONACIJI ZUMAHIE »OMOČI rvftOkr.Kf SKURNOSTI Sl i0OJ/M»JHn-VI 07-OO/
| Stopili* Izo.		
.,..... •	' ‘•TčT'''	' 1!“: ■	
žiiccLis®®gm-
LEPA
SPREMENILA SEM SE.
POSTALA SEM LEPŠA.
KUPILA SEM NOVE OBLEKE, ŠMINKE, LAKE ZA NOHTE, VSAKEGA DRUGAČNE BARVE. VSAK DAN SEM DRUGAČE OBLEČENA,
NOVA OD GLAVE DO PETE.
MOJE USTNICE SE SVETIJO,
NOHTI SE BLEŠČIJO KOT MAVRICA. LEPA SEM IN SREČNA.
ALENKA HRABAR
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper.
'čl t
tui oci rider de
Lettera a Mario Dagri Che non c'e piu
Ciao Mario,
de matina vado verso el mar e non te incontro piu, ne' davanti la čaja gnanca al porto ne' per ste contrade vede de ijola o al bar a far la ciacolada.,
No sento piu la tua ridada% jganasada e gnanca ne vedo piu i ogni monada.
No te staghi senja coi tui ragasi de una volta a contarghe dei tui sogni sul Australia, dei tui ricordi de tu mama, de tu papa coi sui campi, dei fiori, dele done, dele barche e del vin bon.
No te incontro gnanca piu sul marciapie a spetar la coriera de Trieste, che porti gualchedun de jo.
Anca mi te me ga bajada un giorno, rivada che iero da lontan dopo gaver spasa el schifo che iera la doga na. Tu me ga baja su d ute e do le ga nase e iero felice e comosa de gaver trova Isola a spetarme. Ti te ieri cusl
Una Ijola coi brasi verti per d uti, da gualungue nasionalita con duti sempre gentile e col sori j o verto, de cuor.
Savemo che no te gavevi ne' medaie, ne' careghe, ma no fa gnente, Mario, noi duti quei che te ga vemo conosu ben, savemo che con ti je spari un točo de Ijola, e voio che tu sapi, che te ne manchi tanto a duti noi.
Ciao Mario, se vedemo
Dragi ženi, mami, noni, pranoni
Vidi Rožnik
ob drugi obletnici v spomin
So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi.
So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.
So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko oči zapremo in si zaželimo, da ne mine.
Je čas, ki da in je čas ki vzame.
Za vedno jo bomo ohranili v naših srcih.
Mož Albin, hčerki z družinama, vnuki, pravnuki in vsi, ki so jo imeli radi.
KRIMINALNE
Iz neznanih razlogov nam je v uredništvu umanjkalo poročilo izolskih policistov o dogajanju v prejšnjem tednu, zato objavljamo le tiste izolske dogodke o katerih so poročali tudi s centra za obveščanje.
DRAGO KOLO
V Izoli je zvečer nekdo izpred enega od lokalov ukradel moško kolo znamke Giant 880 ATX. Tat je 35 letnega lastnika oškodoval za 200.000 SIT.
PO STOPNICAH JO JE
Nekaj po 19 uri sta se v Izoli sprla 40 letna zakonca. V prisotnosti mladoletne hčerke sta se sprla zaradi premoženja, nato pa je mož svojo ženo v spodnje nadstropje porinil po stopnicah. Na mestu kjer je obležala ji je primazal še dve klofuti in odšel v neznano. Prisebni sorodnik jo je zaradi poškodb odpeljal na pregled v bolnico kjer so jo oskrbeli, za kaznovanje nevestnega moža pa bo poskrbel sodnik.
UDRI PO NAŠIH
Ob 4 zjutraj jih je v Žusterni skupil 21 letni Izolan. Tam se je zapletel v pogovor z neznanim dekletom in fantom. Slednjemu tema pogovora ni bila všeč in ga je najprej obdelal s pestmi, nato pa ga je podrl na tla in še z nogami obrcal. Vse to je pred lokalom videl tudi 25 letni Ankarančan, ki je vstopil v lokal in tudi sam Izdana obdelal s pestmi in brcami. Izolan je bil v pretepu lažje telesno poškodovan in bo pomoč poiskal pri zdravniku, Ankarančana in po izsleditvi tudi neznanca, pa bo na obravnavo povabil sodnik.
BREZ VEZE VLOM
Neznanci so ponoči vlomili v ribiško barko, privezano v izolskem mandraču. Notranjost so premetali, ukradli pa niso ničesar. Lastniku so z vlomom povzročili kar nekaj škode.
RAČUNALNIČAR V BOLNICI
Ponoči je nekdo v izolski bolnišnici iz pisarne ukradel LCD monitor. Zdravstveno ustanovo je oškodoval za 70.000 sit, kdo je to storil ugotavljajo izolski policisti.
ALKOHOL VOZI POSTRANI
Popoldne nas je poklical možakar, ki se je peljal po Kopru. Prehitel ga je voznik belega kombija, ki mu je med prehitevanjem poškodoval bočno ogledalo. Voznik se je zapeljal za njim. Takoj smo obvestili več patrulj, ki so pobeglega voznika kmalu izsledile. 32 letni voznik med vožnjo ni opazil, da bi bilo kaj narobe. Razlog je bil v tem, da je vozil pod vplivom alkohola. Napihal je 1,03 mg/l, kar je dovolj za odvzem vozniškega dovoljenja.
AKCIJA VARNOSTNI PAS
Glede na dejstvo, da smo v letu 2006 obravnavali kar nekaj prometnih nesreč, v katerih udeleženci niso bili pripeti z varnostnimi pasovi in so bili zaradi tega telesno poškodovani, smo se odločili, da izvedemo varnostno akcijo s poudarkom na nadzoru uporabe varnostnih pasov. Ustavili smo 123 osebnih vozil in 39-im voznikom izrekli globo, dva voznika pa smo poslali na izredni tehnični pregled. Denarna kazen za neuporabo varnostnega pasu je 20.000 SIT.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	Sobo ali garsonjero v Izoli najamem tel 040 701 108
-	Kmetijsko zemljišče na Obali ali zaledju kupim tel 041 608 765 -V Izoli kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 111
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli ali okolici Izole ■ za daljši čas. Tel: 031 356 345
-	3 članska družina najame v Izoli ali okolici manjše stanovanje za daljši čas. Tel. 070 204 274
-	V Izoli najamem sobo (lahko s souporabo kopalnice) za 1 - 2 meseca Tel. 041 246 116
-	Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117.
-	Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
Motorna vozila
-	Prodam avto, Vugo koral letnik 1990,registriran do avgusta, v voznem stanju, za 50.000 sit. in Prodam tudi 4 nove letne gume z 10% popustom, tel.031 201 908
-	Prodam renault 5, letnik 92,registriran do maja 2006, v dobrem, voznem stanju. Cena po dogovoru tel 041 557 663
-	Ugodno prodam kombi Peugeot Boxer, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707621
Delo
-	Sem slikoplesklar in nujno potrebujem dodatno delo. tel 041 417 187
-	Učiteljica v pokoju pomaga pri učenju otrok nižjih razredov osnovne šole. tel 031 445 651
-	Starejšim, nudim kakršnokoli pomoč na domu tel 040 888 649
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739 -Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovorujpomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarica Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezikza vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	PROSIM, ČE MI LAHKO PODARI STOLČEK ZA HRANJENJE OTROKA.
tel 041 888 691
-	KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ v vrečah po cca 40 kg PRODAM 040 342 200
-	Podarim električni radiator 05/ 641 7601
-	Prodam zamrzovalno skrinjo in pralni stroj-skupaj za 30.000 SIT. tel 051 416 633 ali 051 416632
-	Zaradi selitve prodam kuhinjo-hrast, zelo dobro ohranjeno, vključno z belo tehniko (hladilnik, štedilnik, pečica, pomivalni stroj), gsm 041 359096
-	Prodam orbitrek zelo lepo ohranjen, malo rabljen, z vsemi potrebnimi nastavitvami.Cena:30.000 Sit. Tei:040/896-538
-Prodam arbitrek platinum-ekliptičnitrenažer-tel:041 571 308
-	Brezplačno odstopim trajnožarni štedilnik na trda gorivaKipcrbusch in termoakumulacijsko peč. Pogoj da odpeljete oboje naenkrat s svojim prevozom! Izola, Livade, pritličje. 031 346220
-Domače vino rcfošk in malvazijo z Baredov ter domače aromatizirano žganje je dobro imeti pri roki med prazniki. Zase in kot darilo drugim. Dostava v enem dnevu.
Naročila na 041 613 299.
-	Podarimo lepo mlado mucko navajeno hišne čistoče. Je zelo igriva in simpatična, primerna tudi za v stanovanje.040/896-538
-	Računalnik Pentium, torbo za notesnik, rač.programc,rač. igre ugodno prodam. Nudim tudi inštrukcije tel: 05 64 15 818-
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
V soboto 4. februarja je bil italijanski Zoncolan še bolj slovenski kot druge dni. Na pokalu Banke Koper se je namreč zbralo več kot 500 smučarjev iz takoimenovane južnoprimorske regije. Ob tekmovanju pa se je delegacija izolske občine sestala tudi z vodstvom občine Zoncolan, tam zraven pa je bil tudi predsednik dežele FJK, Ricardo Illy. Govorili niso o pobratenju pač pa o pridobivanja evropskega denarja za razvoj turizma.
delfin
HOTEL 7.D US
HOTEL DELFIN IZOLA VABI NA
' VESELO?
PUSTOVANJE
v SOBOTO 25: februarja ,in.torek 2S,'februarja 2(106'j
s ponudbo bogate pustne večerje za samo 1.900,00 sit.
NajlepŠe^osamične in skupinske maske bodo v soboto 25.02.2006 bogato nagrajene.
Za^dobro razpoloženje bo igral ansambel FREE WAY
Pridite, veselo bo!


Izolske zvezdice oziroma Društvo prijateljev mladine Izola postaja vse pomembnejši socialno vzgojni dejavnik izolske občine, saj so celo del programov in kadrov Posvetovalnice za otroke in starše, ki je dotlej delovala v sklopu Centra za socialno delo, zdaj umestili v to organizacijo. Nič čudnega torej, če se pri Zvezdicah veliko dogaja in med uspešne akcije je sodil tudi sejem mask, ki so ga pripravili v začetku meseca in na katerem so razstavili in prodali lepo število mask in oblek za maškare, udeležili pa sta se ga tudi izdelovalki pustnih oblek iz notranjosti Slovenije. Pust je namreč vse bolj otroški praznik, zato ne preseneča, da bo pri Zvezdicah v teh pustnih dneh zelo veselo.
VELIKA NAGRADNA UGANKA
Prometna zakonodaja pravi, da naj bo ob cestah čimmanj prometnih znakov, ker od viška voznike boli glava. V Izoli bo teh glavobolov za epidemijo, saj so se odgovorni lotili ponovnega postavljanja opozorilnih tabel, ki so jih pred časom morali že umakniti s trga republike. Zdaj jih sadijo okoli središča kot oljke, na vsakih dvajset metrov, čeprav se ne ve, na kaj naj bi opozarjale. Tak primer je križišče pri črpalki, kjer že stoji tabla z vsemi možnimi usmeritvami. Sprašujemo vas: Kaj bi sploh še lahko napisali na bodočo opozorilno tablo? Najbolj duhovit odgovor bomo nagradili s knjigo.