OFFICIAL ORGAN Mir ljudem SVETI VEČER Zvezdice nekaj so uzrle, aebroj njih nekani zre. Pogled v hlevček so uprle, kjer pesmi se glase. Čemu te .pesmi tam glasijo? Čemu tja zvezd pogled"? We jasno: lVte lam častijo ki iz jasel blagoslavlja svet. J. Furlau. ►Srebrni plašč zemljo pokriva, narava mirno spi. veselje, Radost se razliva po njej. Vse zdaj bedi. Priklanjajo se ti dreve.°a, šepečejo ljubko: "Poglej, ozri se gor v nebesa kjer angeli po jo P' Neštete lučice prižgane po hišah zdaj gore.' Drevesa s srebrom posejane v krasoti se blišče. Iz line vabijo zvonovi v čarobno — tiho noč. Naznanjajo, da novi dnoyi se bližajo — pojoč. The largest Sloi Weekly in the Uni States of America. IiiumI every Wednesday ,A. S, Burieson, P r ■1 o venski ted Največji Združenih nik državah «redo. Izhaja mko « Naročnina: Za flm na tata.... .$0.9« Za naflana..........fl-BO Za bmmtv«.......$2.00 NASLOV uredništva in oprav-niStva: 1951 W. 22nd Plača. Chicago. III. Tale font Canal 24S7 felepho Subcription pričat For nanbfrf. yearly. Par aaaweibara.....91 m For«i#n Countries____$2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22 nd Ptaca, Chicago. III. ■ Conal 2407 OF THE GRAND CARN10LIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Er»r#md m Sfcond-CUsa Matter January 18, 1&1&, at th® Post Off we at Chietco, Illinois. under the Act of Aogunt 24. 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1*1 A. No. 51.—Štev. 51. Naš letošnji Božič. Kolik preobrat, koliko prevar in ironije nam je povzročila ter pustila minola svetovna vojna! Te prevare se vlečejo že od lanskega novemibra. ko je bilo premirje sklenjeno. — Tako je nam od onega časa napočil že drugi Božič — praiuiik miru, sprax'e in ljubezni. — Pač srečni so oni narodi, ki se bodo letošnjega Božiča iz srea, ter povsem otpravieeno radovali rekoč : . . 'Tast Bogu na višavah! In mir ljudem *na zemlji! ki so dobre volje! Blagor se onim urednikom raznih listov, ki bodo pozdravljali letošnji Božič z navdušenimi vrsticami in pozdravi na svoje čitate- Ije!---Mi, slovenski tiredniki jim žal ne moremo in nesmemo slediti. 'Namesto običajnega veselega božičnega članka bi morali pisati v tem času o postajah fcri-ževega pota, bičanja in trpljenja našega slovenskega naroda v stali domovini! Slovenci smo žal razkropljeni v več delov. Pretežna večina naše,-jžc, naroda je doma, ali v stari domovini; okrog 250,000 nas pa živi tukaj v Ameriki. Naša narodna hi bratska vez nam torej kaže. da cnfO sj — jerino. Če se godi našim bratom onstran oceana slabo, '!>o!i vsled tega tudi nas, ameriške Slovence srce, ker :— kri ni voda. — Narodne misli, ljubezni in na rodnih idej ne ločije ne gore, ne mor . ja!--' Te dni nam je poslal nek prijatelj lista povsem zanimivo božično čestitko z opombo: "Letos pa za nas spet starega božiča ni!" — Prav imaš prijatelj! Kako naj u-rednik r'ovenskega lista sestavi, ali obelodani (božičnemu času primeren članek, poln veselja, radosti in miru, kar naj bi nam prinašali božični prazniki leta 1<)20 po rojstvu Gospodovem. — Nas letošnji Božič je zopet, žalosten. Letos za nas pravega Božiča ni!— Zatopimo se za trerroteik glob je v čase, v katerih živimo. Pri tem vpoištevajmo najprvo sami sebe, ali ameriške Slovenee. Živimo li dandanes v dobi veselja, sreče, blagostanja, miru in splošne za-dovoljnosti ? Ne. — .Splošne razmere v naši novi domovini so se tako poslabšale, da nismo še nikdar prej obhajali tako žalostnega Božiča, kakor letos. Neznanska draginja, hujša kot za časa vojne, delavski nemiri, razne stavke, nove postave, pritisk od strani kapitalistov itd. ne morejo na nikogar uplivati, da bi dandanes iz srca voščil svojemu rojaku: "Vesele, zadovoljne in srečne božične praznike!" Koliko časa bomo živeli še v takih razmerah ne ve nihče. Slovenci smo žrtev usode, pa naj živimo že na rojstni grudi, ali pa v tujini, na svobodni! zemlji, polni ihogastva in izobilja?! za druge — Letos pa za nas spet 'starega Božiča ni! — — Leta nazaj, ali v stari domovini, ali tukaj smo se iz srca veselili božičnih praznikov. — Kolika izpremem»ba! Omenili smo doslej božičevanje ameriških Slovencev. Pa poglejmo danes še enkrat onstran oceana, v kraje, kjer nam je tekla zibelka. Prevdarimo, kako bodo letošnji Božič Slovenci v starem kraju obhajali? — Žalostno. Bridko. Obupano. Prevarano..-- Ko je napočil glas za svetovno demokracijo tudi tu pri nas v A-meriki, smo se temu klicu tudi tu-1 fcajsnji Slovenci v veliki meri odzvali. Šli so na francoske bojne poljane naši očetje, možje, sinovi ill sobratje. Prestali so najhujše Chicago, 111., 22 decembra (December) 1919. izmed hudega. Padlo jih je na sto- j di pač iia ameriški strani \ a ža tine. Ranjenih jih je bilo na liso da je s to zmago v zvezi naša na če. Vsakdo izmed naših bojcvni-j rodna nesreča, izdajstvo zavezni-kov je mislil, da bo s tem v res I kov, barantija narodov, premoč niči pripomogel Ameriki do pravi- .ameriškega''kapitala, in visoka di-čne zmage. — Zm^ga je bila tu- IplOmatska politika. Leto V. Volume V. valne znamke in v druge patrijo-tične svrhe gotovo več miljonov dolarjev — Stradali smo in varčevali za druge, za zavežnike. In za naše plačilo se pa baje zavezniki obsodili naše -sobrate onstran oceana na smrt; prodati jih ho-čejo okrog 500,000 požrešnemu Italijanu na podlagi pravice zatiranih narodov in samoodločeva-nja. — —- S prihranki in našimi žulji je slavna ameriška vlada polnila žepe pohlepnih polentarjev. S tem denarjem vlivajo danes in kupujejo Italijani smrtnonosne topove, ter puške, ki pozdravljajo naše mirno slovensko ljudstvo v okli-*" piranih krajih. Poročila v raznih listih nam zatrjujejo, da je Reka za Jugoslovane izgu'bljena. — Izgubljen je Trst, Gorica, Primorska in pretežni del naše Notranjske! — —Pri takem poročilu mora Slovenca navdajati srd do skrajne sile. Propaganda šovinistične Italije je celo ta;o daleč vplivala, da je za nas celo izgubljen pretežni del Koroške. — Ubogi, revni in omilovanja vredni naši sobratje v stari domovi« ni! Pr^li *te z dežja zopet pod kap! Borili ste se cela 4 leta za o-jsvobojenje; za propast Avstrije. Mednje ste pač dosegli, a visoka politika vas je postavil« iz ene j peči v drugo. Najhujše posledice minule svetovne vojne bodo morali 'prenašati naši, omilovanja vredni Slovenje! v starem kraju. Če b« v resnici (izvedena zloglasiui tajna londonska pogodba, če bodo v resnici dosegli Italijani vse to. kar želijo, potem bo zapel slovenskemu narodu v domovini mrtvaški zvonec, Slovenec, živeč v Ameriki, če se boš povrnil v svojo nekdanjo rojstno domovino, ne bo$ pr*~e1 v Slovenijo, ampak v — Italijo. Ta nesreča bo zadela naše vrle Primorce, Notranjce in Istrijance. Usoda teh je že zapečatena na podlagi peklenske londonske pogod-ibe.-- Čast in priznanje našemu vrlemu pr.edsedniku Wilsouu, ker se je vedno zavzemal za jugoslovansko stališče. —Nepričakovana bolezen ga je pa končno potisnila na bolniško postelj. In s tem je stopilo tudi naš? vprašanje v kritičen položaj. Kar ,so narodni me Sitarju v Parizu zadnje dni sklenili, temu ni mogel Mr. Wilron več o-porekati, ker ga ni bilo zraven. — Kakor kaže bo pa jadransko vprašanje rešil šovinizem Italijanov in pa sila ameriških kapitalistov. Slednji so* namreč dbijobilt Italiji vso svojo finančno pomoč, toda le pod pogojem, da Italija pridofoi (na nepravičen način) vse zahtevano ozemlje ob jadranskem morju in skoro tretjino kranjske dežele (celo Notranjsko) kakor določeno v londonski pogodbi. Znana je prisloviea, da kri ni voda. Italijan se z našim narodom ne bo dolgo šalil. Če ga ravno podjarmi začasno, za nekaj mesecev, bo čez čas zaoril zopet v domovini glas. Vstali bodo nasledniki Matije Gubca. Na našem Koso vem (Cfospesvetskem pol .ju) se bodo »hirali morda že danen leto branitelji slovenske narodne pTa-viee, na Krasu, okrog Trsta in Gorice (bodo pa zopet morda že letos osorej zapeli tamesnji branitelji Slovenije staroznano pesem: Buči. buči. morje adrijansko , Bilo nekdaj si, in boš slovansko! Tedaj bomo pa ameriški Slovenci, tako tudi naši sobratje v starem kraju navdušeni zmage ve- rAli so Vam še znane krasne — Vse te lepe točke so splavale se]o klicali drug drugemu: Wilsonove to*£ J. H'^ W^XgtZ-S i —Jugoslovani v Ameriki. med Vravirn'narodov. Bnfl lomi tudi Slovene smo prispeva:, k^ravnost irt samoodločevanje! i za razna Vojna posojila, V .rev "Mir ljudem na zemlii, ki so ddbre volje!'* Dal Bog. da bi se to hvr ilo že prihodnje leto! ■i a soškem bojišču, 24. dec. Šel sem mimo lovcev in jih pozdravil: "Sveti ?ečer > cojr ~ i $>■ , IJC U^pllJ Ul oj"« 4,1 " — -Ah, sveti večer je nocoj , so- Na tvojih obronkih sp: ponavljali drug za drugim, in tri*- ^ nažih jj^j £koraj pozabljii-dni in zamišljeni so sedeli po u- (li SQ mai0kdo se jih spominja. A mazanem kameniu. In sedai dr-' „„ xu ; tairr«. .... ™ lina i pri padajoča, pa si Ikratkim kakor vul- ____»to, ki fci bljuvala iz se- ogenj in žveplo in požirala mazanem kamenju. In sedaj dr dra voz za vozom mimo, konji pe-kečejo .po opolzkem kamenju, težko obloženi, čete korakajo, in robata beseda se izgublja v temno noč. . . Ali je to sveta noč! Pozno je že. in uho pazno posluša, kdaj se oglasijo svetonočni zvonovi in povabijo vernike v božji hram, pozdravit kralja miru. Pokuša in posluša, in od nikoder ne prihajajo prijetni valovi, ki so nekoč sladko kot nebeška godba božali človeško srce. Ah. tam doli menda pa vendar prihajajo verniki z gora'v nižavo k polnočnemu opravilu. Vsa po r krajina je posejana z lučmi ka kor doma. ko sem stal na pragu in gledal množino lučic, ki so hitele vse k istemu cilju, k župni cerkvi. Mogočno se nocoj dvigajo proti nebu tja doli do Adrije, se vzpenjajo vedno -trok. r Oddelek je videl ta prizor in je čutil, kaj govoriva. Vedno več jih je bilo okoli naju. Vsak je ponavljal: "To vam je bio čovjek. da ga je-nemožno opisati', in se je o-brnil v stran, kakor bi hotel sam zase potočiti solzo hvaležnosti in spoštovanja do Tebe, dragi Izi-dior. Danes s»va hila zopet s prijateljem v dolini. "Hočeš zvedeti sodbo o ranjkem nadporočniku?" mu pravim. "Tam je četovodja, ki je bil pri nesreči zraven.' In zopet ni govoril, ampak je rekel: "To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati.' In zopet »n je solza zaiskrila v poštenih očeh. . . Jutri ali pojutrišnjem poro-mam na Tvoj sveži grob, in oko, ki ne pozna več solza, ker jih je neizmerno gorje, ki ga je že gle-dalo> vse posušilo, naj porosi zadnjo solzo za Teboj, dragi prijatelj, iv imenu prijateljev, ki ne morejo do Teibe. Bog s Teboj, blaga duša! Dr. Kulovec, voj. kurat. -i Sfc Vojska se je hrabra zbrala, godfca glasno zaigrala: 44Naj za našo vojsko sveto srečno leto bo začeto!" Vzpenjali so "Se konjiči, za vriskali so fantiči: "Naj za našo vojsko sveto srečno leto bo začeto!' / » Stopali so v 'bojni »vrsti, klicali možje so čvrsti: "Naj za našo vojsko sveto srečno leto bo začeto!" V tboj topovi se peljali, • z votlim glasom zabučali: 1 * Naj za našo vojsko »veto srečno leto bo začeto!" V zraku se je strel razpoči?, vsem je ta pozdrav izročil: "Naj za našo vojsko sveto srečno leto bo začeto!" Zatulila je granata: "Jaz/ odpiram grOba vrata! j Kdor ostane še na svetu, srečen naj bo v novem letu!' i peči in molijo iz molitve oče delajo metle ali reč, otroci pa se gne-j nila. upam, da ostaneva še na- limi svXmi aL'aIa otavai. .InK/. Jnknn I') navadi praznovali sveti večer. Potem pa mu je rekel: "Glejte, moj mladi prijatelj! Ob božičnih jaslicah sva sc sezna- tejo z larečimi očmi okolo starej šega brata, ki sestavlja jaslice in Beti e hem, ter starejše sestre, ki zn$i delati iz svilenega papirja lepe cvetlice. Radost in -veselje* se pozna na vsakem obrazu; zaspan ni nikdo. Še celo najmanjši Vanček, ki šteje komaj poltreljc leto in gre vsak večer s kokošmi spat, je ob 10. uri šc popolnoma brez spanca in sled z žarečimi očmi vsemu, kar se godi pri veliki mizi v kotu pod križem. Da, tako je »bilo lani, letos je sicer tudi. tako, a zame ne — si misli na tihem Peter in koraka dalje po mestu, da bi sc malo raz-tresel ter si pregnal otožne misli. Povsod je srečeval ljudi, ki so hiteli proti domu, obloženi z najrazličnejšimi stvarmi. Sam pa je brez cilja, -brez smotra blodil po ulicah. Tem huje mu je bilo, ker ni imel nikogar, kateremu bi potožil svojo žalost, ker ni ime! v tujem mestu nikogar, s katerim bi si mogel prijateljsko razgova-rjati. Edini njegov znanec Je bil dalje dobra prijatelja Spa vaj sladko in v jaslicah trdih, spavaj sladko, o Jezušček moi! Srce ti vzelo dol iz neba je gorke ljubezni mnogo s seboj! Gorke ljubezni, da te ogreva. . . svet ta je mrzel, za te leden, zato te borna slama odeva, zato si mi tako zapuščen. Koder stopinja vodi te sveta, rože poganjajo žive iz tal. — roža ti vsaka v trnje odeta Jezušček, kaj bi trnja se bal ? Spleli ga bodo v venec bodečič, deli ga bodo ti na glavo, — tebi, ki rojen kralj si največji, ki ti je last ves svet, vse nebo. Sanjaj, ah sanjaj v jaslicah trdih, jaslice trde, prvi tvoj križ! Sanjaj, o Jezus, kako nam^ ' križem Kaj ho* S koso smrt je zamahnila, ? blazno divje zaupila: "Kdor ostane še na svetu, srečen naj bo v novem let$|' S !S'i> Vode tekle so krvave m in nosile so pozdrave: jj^ "Kdor ostane še na svetu, mojster Berger, ki pa ima nocoj jbodeš odprl zaprt paradiž!. . Ljudmila. sam dovolj skrbi, dovolj.opravka, da bi. se še ukvarjal s svojim u-čencem. Petru je bilo tem huje, | ker je bil v mesty, kjer so govo-| rili jj^je njemu tuj, nerazumlji-| vi jezjk- N« <1°™ 'k mojstru ni rad. šel, ker je bil tam vsakemu na srečen naj "ho v novein letfl!' '}««« i« W * P«?«1 »«« .ie/b?« |otožeaj, \ eselil se je polnocniee, a Ranjeni so na planjavi ^ stokali: "Vam, ki ste zdravi, Bog podeli naj na svetu . _ letu!* traJ- ^ se t0 Je 2a'ostl'°- Da bi se lažje udal svojim mislim, je krenil Peter z obljudene glavne ulice v neko zakotno ulieo. Tam ga je redkokdo srečal; in če ga je kdo srečal, ni opazil nje go- Slava Bogo... Mir Ijodem...! Odložil je paleto in čopič. Zapalil si je smodko ter se vse-del na naslonjač. , Neprijetne misli so mu rojile mnogo sreče v ,novem Mrtvi-so se prebudili, votlo iz grobov voščili: "Kdor ostal je še na svetu, mnogo sreče v novem letu!' Vam, ki zdaj skrbeli bote za udove in sirote, Bog podeli naj na svetu ,, mnogo sreče v novem let^j!' Fr. Neubajier --—. »iT« j Sv. večer v m Češki spisal Jožef Hrbaty. --' podajo. Ljudje so hiteli po ulicah drug mojster mu je povedal, da je magistrat prepovedal pulnočno in da se vrši dotična maša ob 4 uri zju- i , . po glavi. — In če ne dobim razpisane nagrade, — kaj potem? Nevoljno je otresel pepel raz smodke ter nemo zrl pred se. — Potem ? r y i .. , - um is iii Puhnil je dvakrat, trikrat, gle-ve žalosti, ker je bila ulica slabo , t . . ' ' . ' dal za visnjevkastim dimom m razsvetljena. I ono vil • Nekako sredi ulice se je Peter m j ! nenadoma ustalil. Stal je pred XT.. . ' .. . ^ . \ T .i. • -in- Nihalo na uri premikalo se je mo.no razsvetljenim »tabenm. ^; „k _ tak. tik _ ta,u.. oklw» nekega branjevca. V oUm, _ f . ••so jaholka podol,H-e. kruh. _ ^ ^ , ^ ,in rMtlieen drob.z,,kakor se dob. s nf.kl)J polen vanjo in pn taksnih malih trgoveA, sred, ge vsedel. jokna pa je žarela motna svetilka ■ _ V8e t0 Jc.u in, razlivala svojo žarko hie nad kriv(]a da ^ moram , dti Ijadjwmi. ki so bile postavljerto ka<01n kruha in pi.ip0(tibati Junak si, če si samega sebe v skušnjavi premagal. Mladost je teorija, starost pa fakt. Kes je spomin, ki je zavrel, do vritonca. Modrijan to. rad prikriva, česar sam ne ve. za drugim po svojih opravkih. — Počasi je legala megla na uKfce in zavila vse mesto v gosto koprenoi Električne luči in plinove svetilke so se svetile v gosti megli kak tir oddaljene zvezdicc na vecemom nebu, ki komaj, komaj šc prodirajo s svojo lučjo veliko razdaljo med nebom in zemljo in ki jih Človeško oko vidi obkrožene z neka-ko^ino, žarečo meglo. Veliko mesto je odprlo svoja žrela in poslalo na tisoče ljudi ven na ulice. Izpiti in 'bledi obrazi delavcev so hiteli topo naprej po asfaltnem tlaku, ki ga je pokrival tanek sneg. Vmes pa so se svetili visoki cilindri, zablestelo je nakit jc v svilo oblečenih žensk. — Vsem ljudem se je spoznalo, da jih goni nekaj nenavadnega, nekaj veselega, ftekaj, kar z radostjo in veseljem pričakujejo. Saj pa je bil 'to tudi nevaden dan, bil je takozvani sveti post, dan pred Božičem. Cele mesto je kazalo tudi temu prazniku primerno lice. V vseh izložbah so sc kazala božična darila, namenjena mladim hi starini otrokom. Na glavnem trgu in po vseh večjih prostorih pa so stal^ smrekova drevesca in čakala, da jih .poneso skrbni očetje v svoj tihi, topel, prijeten družinski krog. Ermanov Peter je stopil iz za-duhle in soparne kovačnice na prosto. Delal je pri mojstru jBer-gerju, postarnem mestnem kovaču, že pol leta. Danes mu je dal Berger prej prosto, ker je imei sam preveč skrbi. Ko je stopil Peter na ulico, mu je neprijetno zableščela v oči svetloba žarkih lučij, ki se je hudo odbijala od drobnega finega snega. iNa prsa mu je legel udušljiv zrak po mestu s tovarniškim dimom. V oči ga je zaščemelo. Zazeblo ga je do mozga in velika žalost se ga je polastila. . Spomnil se je, da je danes sveti večer in -velika bolest se ga jc polotila Zdelo se mu je, da ga nekdo tišči za grlo ter same tesnobe in osamljenosti bi najrajši zajokal. Lani ob tem času je bil še doma in se s svojci veselil onew lepote, onega časa, ki ga božični večer -''•/ -v- r' ŽSsf s . m . .. ... , . -J, v svojo glavo, med tem ko jo driigi Te. jaslice so bile pravi .udezWi? _ čemu? \ sredini okna je bila iz maha y ^ se y -n , narejena velika gora, na kateri ed A jc^tal daleč v ozadju Betiehem. [d U Nato goro so sle od vseh at ram ; gy domovine v veliko pešpoti.; od desne strani se je vi- mpsto ^ ^ z umptnostjo osvo. la c,elo velika lepo s peskom po- pridobiti si slave in pri- suta^in s Palmami obsajeiia ».e- anj 0, oditi si ^vljenje. sta. Na levo so bili prestrašeni ^ je trudH se ^ uq pastirci s svojimi ovcami; nad mall<>Winstvo ni niu sicer odreUlo njimi je plaval angel. V talenta, kritiki so se ga celo zdaj pa zdaj blagohotno in vzpodbu- na gori so stale jaslice s sveto i družino; proti vrhu pa so jezdili sveti trije kralji na visokih, bogato okrašenih kamelah, obdani s svojim spreiftstvom in služabniki. Nad jaslicami.pa je žarela zvezda in kazala svetim trem« kraljem pot. Peter sc je v jaslice tako zamaknil, da kar ni mogel od njih odvrniti pogleda. Jaslice so bile prav take kakor doma; zdelo s? mu je, da sedi doma za mizo in da je vse tako, ka'kor je bilo lani in druga leta. Opazil ni niti, da ga je libranjevcc že dolgo opazoval skozi okno. Petra je božično veselje tako prevzelo, da je v njegovem srcu popolnoma izginila žalost in za-puščenost, ki ga je težila poprej. In kp so mogočno zadoneli zvonovi, si je mislil, da je doma in da vabi k polnočnici. Razburjenje ga je tako prevzelo, da so mu stopile solze v oči in da je začel po stari navadi peti: , Pastirci, vstanite! Pogledat hitite! V tem ga je potrkal branjevec, ki je izstopil iz prodajalne prijazno po rami in mu rekel slovenski: "No; moj mladi Slovenec, kaj pa vam je?" Peter jc tako osupnil, da izprva ni vedel, kaj je ž njim in kje je. Prijavni branjevec, ki se je pisal Miroslav Košar, ga je prijazno povabil, naj stopi k njemu v sobo. Tam ju je sprejela priletna ženica Košarjeva, ki je medtem pripravila večerjo. Peter je moral tudi prisesti. Počasi so se spoznali in sprijaznili. Peter jima je potožil svojo zapuščenost in vse, kar jc nocoj doživel. Na to ga jc stari Košar veselo ogledal in ga povabil, naj ostane jevalno spominjali, ali mladostne sanje se mu niso hotele uresničiti. Ostal je nepoznan; komaj v u metniških krojili vedeli so nekateri za njegovo ime. Boril se je z bedo, zatajeval se. Ali bedo samo bi že šc bil prenesel, toda huje nego ta, trlo ga je samoljubje. Še jedenkrat poskusiti je hotel svojo# srečo. — Umetniško društvo razpisalo je veliko nagrado. Ako bi jo dobil, ne bi bil rešen samo gmotne bede, temveč njegovo ime bi tudi mahoma zaslulo daleč izven domovine. Delal je marljivo; a brez navdušenja. Laskal si je, da mu -bode morebiti sedaj sreča mileja. Pod njegovim kistom vstajala je "Nada" v vsej svoji nebeški krasoti; ali v srce se mu ni vsela Pogledal je še enkrat dovršeno sliko, potem pa jo odposlal. Minulo je nekaj dni.. Bil je sveti večer. Celo popoldne je mladi umetnik nestrpno pričakoval, da dejo -večerni listi, Opoludne jc razsojevala jury in brez dvojbe prinesli bodo uže danes listi rezultat. Nemirno hodil je po sobi gori in doli, ter razmišljal. — In če ne dobim nagrade, ka? potem? Zmračilo se je. Ogenj v peči j< vgasnil. Ogrnil je paletot ter hitel nr ulico. Sneg mu je škripal pod nogami: bilo je ledeno-mrzlo. — Studen sever žvižgal je po dolgem vejevju v platanovem drevo retu in stresal belo ivje raz dre vesa. Ali on vsega tega ni čutil V »bližnji trafiki kupil si je ?e černi list, razgrnil ga takoj na u-lici in iskal dotično poročilo.- — Jury umetniškega društva prisodila .je danes razpisano na- do polnoči pri njiju, da bodo po grado mlademu, nadarjenemu u- metniku baronu X, za doposlano sliko "Obup". * Zakrohotal m- je krčevito. — Nič! Strgal je časopis in drvil dalje po ulicah. — Elegantno oblečeni ljudje, krasno razsvetljene pro-dajalnice, vse nekako slovesno, prazniško... On tega ni videl. Drvil je dalje. A kaj hočeš vendar? čem ?-- Govoril je poluglasno in zakro-hotal se je na glas. Mimošetajoči-se ljudje so pa začudeno pogledovali mladega moža. — Kaj hočem? In zopet se je zkrohotal. Drvil je tjekaj konci mesta. — Je-li mar vredno živeti, ko •vendar življenje ni drugega nego dolga, nepregledna vrsta prevar? f'emu moram jaz hoditi peš, ko se drugi vozijo, čemu trpeti bedo. ko žive drugi v slasteh in razkošju? Mar nisem tudi jaz človek? Iskal sem resnice, veroval v ideale. Kaj je ideal? — Pojem, pred stoletji. — In resnica? Kie katerega vsebina je strohnela* uže je njeno bistvo? — Bistvo resnice, oj, to bi moralo biti nekaj krasnega, nekaj veličastnega! Resnica?--- Morem li jaz zato, da moram živeti? — Koliko na-sprost-vo! Življenje je nadležen mrčes — katerega se je treba otresti. Prišel je konci mesta. Široke, blatne ulice, tla začrne-la od dima posameznih tvorni v tuintam kaka majhna, zanemarjena, pritlična hišica. —--In v daljavi se čuje šumenje vode. Še nekaj trenotkov in kona-čano je!! Zavil je mimo male, razsvitljenc kočice. Vesel otročji krik. Božične pesmice zazvdiele so venkaj ter mu udarjale na uho. — Kaj je neki to? — Čemu bi ne bil nekoliko zvedav? Pregazil je debelo snežno odejo, ki je pokrivala cesto, n stopil pod okno. Četvorica ali petorica ubornih otrok, klečeva je v kotu pred jaslicami, ter prepevala božične pesmi.Drobne, raznobojne svečice brlele so pred njimi in na žici visel je od stropa krilavec, drža'" v "zlatih črkah napis: "Gloria in excelsis Deo, et in terra pax l:o-minibus bonae voluntatis!" Na mizi stalo je božično drevesce, , obloženo z jabelki in drugimi sladšeieami, poleg mize pa je sedel siromašno oblečen mož tridesetih do štiridesetih let. Globoko vdrte oči, žuljave roke pričale so, da je njegovo življenje neprestan boj za življenje. Ali nek tajinstven odsev sreče, iskril se mu je raz lic irt zadovoljno *&e smehljaje zrl je na kupico otrok in na ženo, ki je s pre-križanima rokama, yeselih lic, sedela na drugi strani mize. Bil je to prav ganljiv prizor tihe rodbinske sreče. Slikar upiral je nemo pogled skozi z ledenimi cvetkami okrašene šipe in srce se mu je jelo tajati. Spomnil se je nekdanjih, srečnejših božičnih večerov — daleč tam v očetni hiši, — spomnil se je, kako je v mladih dneh Še sam klečal pred jaslicami. — In kako lope so bile! — ln kako srečen je bil on! — Je-li res potreba bog&stva. je-li res potreba slavnega imena za srečno življenje? povprašal se je umetnik. Odgovoril si ni ničesar. Molčal je in nemo zrl še nadalje skozi ttkno. V daljavi zabrneli so zvonovi, vabeči vernike k polnočnici. Zdeli so se mu nekam znani ti tajinstveni zvonki, saj cule so se iz njih ■ ako jasno, tako milobno besede angel jeve: "Slava Bogu na višavah in mir Ijudenf na zemlji, ki so dobre volje." Na drugi strani pa je šumelo kalno vodovje veletoka, kakor bi hotelo reči: — Pridi semkaj, ubogi zemski j:rv, dg te pritisnem na mokre »voje prsi! En sam trenotek in končano bode: našel bodeš mir in -rečo. katero si zaman iskal v avl jen ju! I nto šumenje glasilo se je tako turobno; tako vabeče — ali slikar ga ni več čul. Po srcu razlivale so se mu drugačne, mirneje melodije božičnih ;vonov, oznanjujočih človeštvu /eliki trenotek, ko se jc včlovečil Bog, hoteč odrešiti človeštvo njegove bede. / Stopil je od okna in sp napotil' iližnjo cerkev k polnočnici. In k^r je gledal v trpinpvi soui majhnem, isto je videl v cerkvi brata trpečemu človeštvu... In tedaj je na riovo vzplamtela v srcu umetnikovemu že vgaša-joča ideja krščanska, ideja bogo-iii bratoljubja, ideja prevredna da jo umetnik po milosti božji in lastni energiji človeštvu predo-čuj v dovršenih podobah. In ta ideja se je umetniku ta sveti večer nebeško lepo kazala v jaslicah! Tu je ubog umetnik zopet našel Boga, našel samega sebe, našel — dovršeni' umetnosti t*or iu namen. .. Podoba vtelesenja krščanske nade polnila mu je duha. In ko se je vleget počivat, zazibal ga je spanec v lahne sanje in v teh sanjah je ta podoba poteza za potezo vedno jašneje in določnejša pjavala pred očmi in drugi dan, sveti daii, načrtal je glavni obris za podobo "vtelesne krščanske nade", in nekaj mesecev pozneje občudovali so gledalci na ogled postavljeno krasno podobo "Rojstvo Odrešiteljevo" ter zavidali bogatina, ki je od umetnika kupil to podobo za drag denar. Od tedaj je imel umetnik dela polne roke, in nad njegovo veliko in slovito umetniško delavnico za slikarijo blestefb so v žarnem svitu svetoverne besede: "Slava Bogu..... mir ljudem »» Bila je njegova delavnica pravo svetišče krščanske umetnosti, — 011 pa vzor svečenika lepe u-metnosti... Orjaško božično drevo. Kako božično zabavo si lahko privoščijo ameriške milijonarke, nam priča sledeči slučaj. Soproga znanega velemesarja, ■multimilijonarja Ogden Armour-ja v Chicagu se je odločila letos za božič razveseliti celo armado otrok uslužbencev Armourjevih klavnic. Število slednjih znaša 12.000; njih otrok -pa 18.000 (o-semnajst tisoč).» Za tako veliko število gostov pri božičnici je treba naravno tudi velike dvorane. Vsledjtega se bo vršila ta slavnost dne 23. de<*. t. 1. v klavniškem amfiteatru, ki zavzema prostora do 50,000 oseb. Da bo ta božična prireditev v resnici razveselila mladino Armourjevih delavcev, bo stalo na odru te dvorane tudi orjaško božično drevo, visoko 121 čevljev, pri vznožju pa široko 45 čevljev v prorezu. Za sestavo tega velikega božičnega drevesa se je potrebovalo 3729 malih smrek iz države Vermont. To drevo bode krasilo nebroj električnih žarnic v raznih barvah. Pri vrhu se bodo svetlikale tri velike pozlačene zvezde v prorezu 7 čevljev. V sredini teh zvezd se bo pa pomikala velika kristalna krogla se-stoječa iz 4000 malih ogledalč-kov. Božičniea, katero priredi Mrs. Armour v zabavo otrokom uslužbencev se bo pričela s petjem, govori in neko svetopisemsko živo sliko. Med tem časom bo pa, božično drevo na odru zakrito v velikanskim zastorjem, za koje-ga nabavo se je porabilo ^8000 jardov blaga. Po dovršenem sporedu na odru, se bo še le nudila prilika, da bodo opazovali čar iii sviti »bo največjega božičnega drevesa v Združenih državah. Vsak odrasli gost bo dobil ta večer nekaj sladkarij, prigrizka in mehke pijače; za vsakega o-troka (1&,000) je pa določeno primerno darilo v obliki napolnjene nogavice s sladkorčki, orehi in igračami. ka- toliške cerkve ■ i itvi Rima; fo drugih pre je zopet zelo verjetno, da se je to rojstvo dogodilo leta 747 ali 748 po zidavi Rima. Judje so takorekoč živeli pod rimsko nadvlado, katera jih je pod vodstvom Pompeja leta 63 pr. Kr. podjarmila. S tem je šla tudi judovska neodvisnost iz tega sveta za vedno. V letu 48 pr. Kr. je bil Antipater, neki Idumijee imenovan od rimskega cesarja za oskrbnika Judeje in v letu 40 pred Kr. njegov sin, kateri je kot nalašč nosil ime "Veliki", ter je bil od Rimljanov postavljen za kralja in z rimsko vojaško pomočjo postavljen na prestol. Ta neusmiljeni in krvoločni princ, kateri je obsodil celo Asmonijevo družino, vštevši njegovo ženo, slavno in zelo priljubljeno Mariamne, njeno mater Aleksandro, njegova dva sina žene Mariamne — je vladal v Judeji celih 37" let, to je, od leta 40 pred Kr. do leta 3 pred Kr. Tako se je spolnilo prerokovanje patriarha Jakoba: "Žezlo nebo odvzeto od Juda in tudi vladar ne raz prestola, dokler ne pride on, ki ima biti poslan, in ki bo od narodov pričakovap." (Genesis XIIX. 10) Augustus, cesar velike rimske države, ki je vladal od leta 30 pr. Kr. do leta 14 po Kr., je razdelil judovsko kraljevstvo med tri ostale Herodove sinove. Ache-au, kot Ethnarch je dobil Judejo, Samarijo in Idomijo, Herod Anti-pas in Filip sta bila postavljena za Tetracha; prejšnji je dobil ijalilejo in Pezejo in zadnji pa iatanijo, Trachonitis, Iturejo in Auranitis. Takšno je bilo politično stunje judov ob času, ko je bil rojen Jezus Kristus odrešnik sveta iz Marije Device iz hiše kralja Davida Betlehemu Judovemu. O tem dogodku se je sveti Luka v pri-prostih besedah izrazil sledeče: 'In rodila je svojega prvorojene-ga sina, ga v plenice povila in v jasli položila." Rojstvo Odrešenima je bilo naznanjeno po neki zvezdi Magijanom, živečim na za-lodu. Njihovo izpraševanje po Jezusu v Jerusalemu je vzbudilo strah v kralju Herodu, kateri je, )oječ se za svoj prestol, skušal j umoriti Božje dete. Toda Jožef, >lagi Jezusov krušni oče, opominjan od angelja je bežal z detetom in njegovo materjo Marijo v gipt, kjer je ostal do Herodove smrti 1. 750 po zidavi Rima, še le tedaj se je zopet povrnil nazaj v rojstni kraj. Kar se tiče zgodnje Jezusove mladosti, nam ni ničesar znano, izvzemši par besed svetega Luka I. 40, da "je rasel in se krepčal v duhu in napolnjeval v modrosti in milost Božja je bila nad Njim." Ko je bil Jezus 12 let star, je šel v Jeruzalem s svojimi stariši velikonočnemu praznovanju. Ostal je tam tri dni, kjer je izne-nadil s svojo modrostjo njegovih vprašanj in odgovorov, celo naj-)olj učene doktorje. Podavši se nazaj v Nazareth, je živel zasebno s svojo Deviško materjo in Jo-žefob, svojim krušnim očetom, ter jima je bil pokoren." O drugih nadaljnih osemnajstih letih, do pričetka njegovega javnega učenja nam ni ničesar znano; sveto pismo nima ne besede o tem. Gotovo jr, da je Jezus vsa ta leta živci zasebno, kjer se je pripravljal modrostjo, starostjo in milostjo pri Bogu in pri ljudeh' na svoje javno učenje. A. P. F. Vsi izobraženi narodi sledijo krščanskemu začetku in štejejo leta in dneve,ne kakor judje od stvarjenja sveta, tudi ne kot star Rimljani od pričetka njihovega mesta, temveč od rojstva Jezusa Kristusa, Odrešenika sveta. Rimski opat Dionisius Exignus je bil prvi, ki je svetu javno predloZil ta način štetja. Po njegovi^ raz-kritvi, katere se navadno oda dogodilo v letu 7.r»4 po zidavi Rima. Toda zgodo vinarji navadno Irde. da je zAčr tan ta sijajni dogodek od štirih Za trenotek v raja. * _ Julija leta 1875. so odkrili v Britanski Kolumbiji v Severni A-meriki veliko zlatih poljan. Zla-taželjni ljudje so se zbrali na tisoče ob obali reke Stickeen, delali so noč in dan in izpirali pesek ob bregu. Mlad mož, Jakob Day, po poklicu čevljar, je videl, da se na ta način ne bo zredil. Sklenil je, da gre na lastno roko iskat izhodišče zlatega studenca, zapustil je glavno reko in je začel zopet delati ob enem gornjih dotokov, ob Rumenem potoku. In zopet je bil razočaran. Dobil je še manj zlata kakor preje. Povrhu je bil še v neobljudeni pokrajini, ni si mogel preskrbeti živil in drugih potrebščin. Četudi se je bil dobro zadolžil, je po treh brezuspešnih tednih strahoma u-videl, da gredo zaloge h koncu. Nič ni pomagalo, nazaj je moral. Da bi si pat okrajšal, ni sledil hami^n^bilo mogoče pri« čez. Sest ur -je marširal ob brezdnu, predno je dobil nekak prehod, četudi zelo težaven, ko je pa plezal po razpokanili skalah nizdoiu, je zapazil plast rdečkastega kreme-njaka, kakršen ima nivadno zlato v sebi. S trepetajočo roko je odbil kos kremenjaka in glej, odkril je bil bogato žilo zlatopolne-ga kamenja. ' Njegova srečna otrplost je bila tako velika, da je počenil zraven svojega bogastva na tla in si celi dan slikal krasno življenje, ki m(i ga bo nakonilo nepričakovano bogastvo. Potem si je ob robu soteske poiskal v bližini svojega zlata ležišče, vlegel se k počitku, da čakalo drugi dan. Saj naj bi bil ta bi si nabral moči za delo, ki pa je dan, dan dviganja zaklada. V sanjah te znamenite noči je pa užival vse užitke milijonarja. Na nesrečo je bila pa to ravno noč 24. julija 1875. Po celi Britanski Kolumbiji je bil hud potres in komaj. Komaj se je Day rešil, da ga ni zasulo kamenje, ki je zasijalo prepad. Njegova bogata zlata žila je bila izginila v globini. Zopet je bil Jakob Day ubog čevljar kakor prej. Pustil je lov na zlato in zadovoljiti se je moral, da je bil za trenotek v raju.— Na krovu parnika JuVio, ki je peljal iz Kalkute v Singapore, so potniki igrali v kadilni sobi karte. Angleški častnik je bil od nekega Indijca dobil ie precejšnjo vsoto hom "Danes imam pa res srečno in je rekel z zadovoljnim nasme-roko." "Stavim, da vas bom v tem vendar še prekosil," odvrne temnopolti Hindu. Anglež je stavo prejel. Bogat ni bil. A kar je ravnokar dobil, je stavil vse na eno karto in res mu pe bila sreča spet mila. Njegovi tovariši — večina potne družbe — so se začeli zanimati za oba i-gralca, obstopili so ju. Ta dva sta pa igrala vedno višje, eden pijan od sreče, drugi pod-žgan od smole. Stava je rsstla, od stotakov sta prišla na tisočake. Sreča se je sedaj smejala Angležu, sedaj Hindu. ' Nazadnje pravi ČrnookKIndijc: "Stavim rudokop na rubine proti 10.000 funtom, če vam > prav.? Anglež je bil v zadregi, pogledal je tovariše. Silili so ga, naj stavi, "Mi smo poroki, če zgubiš." Funt kron. Stavili so, Hindu je* izgubil, je 24 kron. Stava torej 240.000 Kakor bi bil zgubil eno samo krono, vstane Hindu, reče. "Gttm po posebno listino" in odide. Angležu so pa čestitali vsepovsod, zahvaljeval se je res steeen zlasti onim, ki so-mu prigovarjali k stavi in prevzeli poroštvo ztiuj; saj so ga naredili bogatega. Bil jc pa to vendar en sam 'trenotek' v raju," ki mu ga je "sreča privoščila. 'Posestnik rudokopa na rubine ni prišel več nazaj v kadil-iiO sobo, neopazen je bil skočit v morje in izginil v valovHi njegovih. Samega sebe je žrtvoval, da je dešil rudokop za syojega sina. da dedičem ni treba plačati dolgov, ki smo jih naredili v igri. Tako je ostal Anglež kljub svoji srečni roki vendar le reven častnik. V najrevnejšem pariškem okraju se je pripeljal mrzlega zimskega dne advokat D. do ene najvišjih, a najneznaitnejših hiš. Do* najvišjega nadstropja je moral plezati po slabih stopnjicah, pre^ dno je na nizkih vratih dobil ime ki ga je iskal, Potrka; odpirat pride sestradana Slaba žena in pravi, da je ona tista, ki jo odvetnik i-šče. Peljala ga je v sobo skoro brez pohištva, v kaminu ni bilo o-gnja, v kotu je pa ležal na cunjah dvanajstleten deček, in je pokaš-1 je val tako, da je moralo vsakega v srce sezati. Mati in sin sta se tresla od mraza. "Gospa", je rekel odvetnik sočutno, "povedati vam moram žalostno novico, da je vaš gospod stric predvčerajšnjem umrl. Uboga žena se je stresla," a se je takoj spomnila, da se s stricem že davno ni 'poznala več; zato je rekla žalostna "Moj stric me je od dneva moje ženit ve tako trdovra.t no pustil na cedilu, da z njegovo smrtjo nič ne zgubim." "Ravno narobe", odvrne odve tnik, "z njegovo smrtjo le prido bite." "Jaz?" vpraša neverna. "Z njegovo vednostjo in voljo gotovo ne." , "Njegova vednost in volja ne (Dalje.) Ker zrle so lokavo njim, brez ljubezni, ki bi je bila do vrha polna to ljube polno, čudežno noč srca vseh Zemljanov. Zadi pod korom se je ustavi Nande, tesno ob vratih. Nava ljudstva, prihajajočega od vseli strani, od blizu in od daleč, iz ponosnih kmetskih domov in iz napol razpalih koč, je postajal cil-nejši in silnejši. Ruvali so ga, suvali od vseh strani. "Kaj postajaš tukaj, mali? Gor bi šel pred oltar!' Izgubljene besede, kakor govorjenje dve uri oddaljenemu. Vedel je: treba je krepike volje za življenje, sicer suvajo in porivajo človeka sem in tja vse življenje noter do grobe, čim revnejši si, tem bolj neusmiljeno, tem bolj surovo te sune vsak. Zato treba stati krjipko! Posebno nocoj!. . . Posreči se morda, in glej, vse prihodnje življenje bo kakor dolg sveti večer. Ne zadene se nihče več ob tebe, nihče te ne sune več. Klobuke snemajo z glav, prostor ti narede vsepovsodi. . . Umiri se in stoj "krepko, nemirna, drhteča duša, morda se posreči! "Oče naš. . . Proti čarovnicam, da nimajo moči do mene, ne v cerkvi, ne na poti, ne doma, ne do telesa in ne duše: Oče naš. . ." • Prižigali so Sveče. Zablestelo je po cerkvi, ki je šumelo v nji, ker se je porivala množica sem in tja. Zazvoneli so zvonovi v čudovito skladnem spevu, kakor zvone le v sveti noči. Duhovnik je odmolil brevir. Tišina zavlada, nekaj minut, pričakovanje v vsi cerkvi; vsa srca so v višini, združena s kori angelskimi, pojočimi veličastni spev svetonočni. Zacinglja zvonček ob durih iz zakristije, v bl&stečem ornatu stopi mlad du-KWhik pred oltar in odpre taber-nakel. Zasveti se monštranca, za-ziblje se kakor bi plavala na blc-stfiih valovih; vonj Ikadila se razlije po cerkvi; z jasnim, od rado-stij/božične vznesenim glasom zaboje mašnik blagoslovilo pesem. Stotera srca so drhteda po cerkvi, a ali je drhtelo katero tako nemirno kakor sree Nandetovo? ,"Za srečo: Oče naš. . . in reši na£ hudega. . . reši nas hudega. . reši nas hudega. . . Auien.' Ponavljal je trikrat,,ker srce je bilo polito tesnobe. Četrt ure še, in pride povzdigovanje; in tedaj jih zagleda, čarovnice iz vse fare, gori ob oltarju, obrnjene dol proti vratom, nevredne, da bi zrle z zamaknjenimi pogledi v Najsvetejše. Postajalo mu je vroče, dasi SO bfla vrata napol odprta, ker so klečali molilei tudi na pragu in v lopi pred cerkvijo. Orgle so bučale; sveži mladi glasovi so peli radostni kipeče pesmi svetonočne; pred oltarjem je pel duhovnik z mehkim, od vznesenosti in sreče svetonočne nekoliko drfitečim glasom; vseh srca so bila vtopljena v molitev, ki jo je pretrgal zdaj zdaj polHh vzdih, iz glo/bočine srca prikipel, glasan včasih in bolesten, vzdih kova rice, klečoče oh oltarju Matere sedem žalosti. Ihtela je poltlho, ker glej, prosila je zaman. Dete božje ji ni poslalo za ta večer njenih, pričakovanih tako hrepeneče. Pocingljalo je, utihnile so orgle. Zdaj je prišla tvoja ura, o Nande! — Komaj da je mogel poklekniti v gneči, nekateri so stali okoli njega in ob njem, ker je bilo nemogoče poklekniti; pred njih so klečali vsi. Stolec je postavil I ljena kakor oko božje. ^ v.« 4,1.. i___vtuuuii___i • •____! iz cerkve in ker glej, poli se strani." — Zavihal je skrčil je vrat in je z drugimi po cesti proti Trati. ] ti cmenil «e -ni za objestni, željni smeh Tonetov in Jakčev, je stopal mimo njih, stoječih o!b pok opal iščnem zidu. . . ' XIII. Glej, kako se je vtihotapila sredi v svetonoČno radost Vilmino in Tinkino neprijazna senca, ne zaželjena nikoli, došla ob nepravi un, ob uri in ob dneh, ko je bila radost onstran ceste, v hiši Doli-narjevi, vsa lepa, čista in neska- igrata tukaj nobene vloge. Umrljstal njenih upov jc hitro, brez oporoke. Vi ste njegova edina dedinja." "Bogastva gotovo ni zapustil, saj ni bil nikdar varčen. Toliko u-pam bo pa vendarle, da bom mojemu ubogemu otroku toplo zakurila ih mu bom lahko dala jesti. Morebiti je dedščina celo tako velika, da bom lahko poslala po zdravnika." O, jo je še precej več," reče obiskovalec ginjen. 'Vaš stric je v zadnjem času zelo srečno igral in zapustil veliko premoženje. Mislim ,da bo dosti?" "Koliko pa je?" vpraša uboga revica. Oči se ji svetijo; saj bo sedaj pomagala bolniku. "Natančno še ne vemo. A manj ko milijon gotovo ne." Bleda lica pobarva živahna rdečica, motne oči dobijo čisto drug sijaj. Postava, sključena od skrbi in lakote, se vzravna. "Bog bodi zahvaljen! Sedaj lahko začneva oba novo življenje, Ubogi moj deček ima prosto pot v življenje. Ubogi več ne bo trpel pomanjkanja. Kako sem srečna! Toda kaj mi je? Slabo mi postaja!" Obledi, pritisne roko na srce, zgrudi se mrtva v naročje obiskovalca. Bila je "trenotek v raju , ki ga je bila doživela. Kap jo^je rešila sreče in nesreče. Sina so dali v vzgojevališee, vreden le P<>- . i •___:i. \ . L- varno na tla in je pokleknil nanj z obema kolenoma. Glavo pa je stegal v višino, da vidi črez klečoče na oltar. Zacingljalo je spet; duhovnik je pokleknil in je povzdignil sveto hostijo — Nandetu je zastalo srce, oči so se mu razširile, in bilo mu je hipoma, kakor bi bilo vse pred njim zavito v polprozorno meglo.-. . Obrisal si je oči. . Kje so čarovnice ? Aki jih res ni ?. . . Hip še, da povzdigne duhovnik kelih, tedaj morda. . . Miruj sr-1 ce, utripajoče glasno, da bi se ga Jahko slišalo v vseobčni tišini. . . A kaj, je bilo to? Nenadoma ga je prijela od Zadi hladna roka za uho. Poškilil je za hip na stran, oči ni smel odvrniti povsem od oltarja — ni videl jasno, a resnično, prisegel bi, da je bila ta krepka roka in ta kosmata suknja Tonetova. Prisegel bi, in ne pekla bi ga vest, da je prisegel krivo. V istem hipu mu je izpodnesla nevidna roka stolec izpod nog, da je treščil s koleni trdo ob tlak in je za-ječal poltiho. Obenem ga je zaske-lelo na nogi ob strani; stavil bi, da ga je pičil nelkdo z buciko. Zaškripal je z zobmi od bolečine in od jeze in je pogledal v stran. Res, Lahov Jakec kleči takoj drugi ob njegovi levici. A glej, kako zamaknjeno vpira oči v oltar. Ali je zmožen ob ti koprneči pobožno-sti take hudobije? A roke, kje so roke Jakčeve? — Ni jih še našel v gneči, že ga je zaskelelo spet, v stegno, močno in pekoče, dp bi skočil pckoncu. " * 't "Sakrament falot!' Z vso glavo se je okrenil prot njemu star možak ob desnici. "Ali si v hlevu, fant?" • Od zadi ga je sunila 'krepka roka. "Med povzdigovanjem, pa koine! Tak fantalin!" "Zlasati ga je tretoa!" Velika roka je pograbila na temenu za pol vlažne lase in ga je dvignila za nje malone od tla. Poltiho ječanje se mu je izvilo proti volji iz prsi. "Pustite otroka!" — miril mož srednjih let, klečeč ob levici. Nande je zlezel povsem v dve gubi. Tipal je z roko po tlaku o-,koli sebe, a stolca ni otipal nikjer. "Nihče drugi mi ga ni izpod-meknil nego Jakec. A poplačam mu to hinavstvo!" Jeza in bridkost sta mu napolnili srce. V očeh ga je zaskelelo, a vzgriznil se je v ustnice in je zadržal s silo solze. "Vse brez vspeha! Brez koristi delo, trud in nemir,". Strmel je v oltar, v blesteči svetlobi je videl duhoVnilka, o čarovnicah ne sledu. "Morda je vse samo prazna sto- rica." Pričel je moliti, a zapletlo se mu je sredi očenaša in ni mogel in vedel dalje. "Da bi se varal v vsem? Ne, ni mogoče, da bi bilo zlagano vse!' Rahel kes je potrkal na srce. Iz kesa in iz varanega upanja pa se je rodil trpek srd. "Mi je mar za stolec iu za ca-rovnice! Čemu bi pač moral dobiti denar ravno od čarovnic! Dobi se ga tudi drugod, in ni treba ne krasti, ne slepariti, ne se vznemirjati. Le delati je treba — ob cesti leži denar. . . Oče naš. . ." Izmolil ga je lepo do konca, ni se zmotil prav nič. Duhovnik je zapel pesem zadnjega blagoslova, mladi glasovi na koru so nadaljevali: zazibala se je monštranca, blagoslavljajoča množico, klečočo v ponižnosti pd oltarja do vrat. . . Odprla so se vratajemne gruče so se vsipale iz cerkve. Vendelih je sicer prinesel darila iz navade, iz usmiljenja morda,-a ni prinesel več one ljubezni, ki je obsipaval z njo sestrici ob prejšnjih počitnicah. In kaj so poč darila brez ljubezni, tople in velike, lijoče v mogočnih valovih iz srca v srce. Mernike zlata sipi ji v naročje komu, a ne daj mu ljubezni, glej, kakor nič so, brez cene, brez leska, brez koristi .... Ker podariena brez ljubezni. So otemnela v oceh Vilminih in Tiu-kinih darila bratčeva» in v srci, čakajoči v koprnenju, vriskajoči ob izpolnjenem upanju, le legla senca in otožnost. ^ Že prve dni počitnic je bil Vcn-delin malo doma. Zahajal je na Gornjo Poljano. Nande'je zvedel in je izpovedal, da poseda po go-stilnicah in popiva. ■"Pijančuje?" Zavzele so se svetle mlade oči, zadrhteli sta srci, tuji hudobiji, kakor je tuj svetli dan noči. "O Vendelin, bratec, mili in ljubljeni!" V tesnobi in bridkosti sta klicali srci. "Celo s Petrom sta se sprijaznila in pijančujeta skupaj. "A za naju nima časa!" "O Vendelin, bratec, ljubljen ni ljubeč poprej tako gorko, ob kateri nesrečni uri je umrla v tvojem srcu ljubezen do sestric, revnih in zapuščenih!" Grenke solze so zakalile nedolžne modre oči, ljubezni polne, po ljubezni hrepeneče, ljubezni proseče. z, vdanostjo in najsrčnejc . . . Na sv. Ivana dan je prišel na Trato Dolinarjev Ivan. Prinesel je deklicama pravljične knjižice s pestrimi slikami okrašene. O veselja, o radosti v mladih srcih! "Glej, Vendelin, kako krasno!" A Vendelin, ki tisto jutro ni odšel na Gornjo poljano, se je ozrl malomarno na darila, povsem nič vzradoščen po njuni radosti. Ivana jc komaj pogledal. Izpregovo-ril jc z njim nekoliko besed, a ni govoril prijazno, v zadregi skoro in razdražeu, kakor bi ga motil tovariš ali bi ga bilo sram pred njim. O Vendelin, ali si pretrial tudi s tem vez nekdanjega prijateljstva, mladostne ljubezni. Slabo ti brez ljubezni, o Vendelin! Dan za dnem je zahajal na Gornjo Poljano. Vračal se je v mraku, z zardelimi očmi, z razpalje-nimi lici. Sestri sla ga videli prihajali in sta se niu ognili plašni in sta zbežali v izbo k teti J£atfi. Vrnil so jc v mraku. Ko jc stopal mimo kuhinje, je prišla iz nje ravno Jerica. "Oho, sladko dete!" Naglo jo je .prijel za roko in ji je ovil levico okoli pasu. Tanek, poltih glas je zazvenel po veži, v kuhinjo, kakoir glas ptice, spla-šene iz sladkega spanja sredi no-. či. Kakor bi jo pograbile močne roke za sključene rame in bi jo okrenile v hipu. se je obrnila ob ognjišču stara Katra. Upalo in usahnelo lice je prebledelo še bolj; žadrhtela so ji vela usta. "Ali tudi ta! — O Trata! O Marija!" Spomnila še je rajne in njene oporoke, bremena, ki ji ga je naložila v težki uri, ko se ne odrečp ?Foveku ničesar, ko je komaj vi-len kimljaj glave prisega, sveta n močna. Spomnila se je in je itopila naglo proti durim. "Pusti dekle, Vendelin!" Ni pogledal starke, trepetajoče )d vznemirjenja in od nevolje, a !Udi izpustil ni drhteče mladenke. (Nadaljevanje.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako gredo. C'^, 'vLjJiV Lastnina Kranjako-Slovenaka Katoliške Jednote v Zdjruženih državah ameriških. _ 1951 West 22nd Plae«, Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Za člane, na leto............................................ ' .................. 1.00 Za nečlane Za inozemstvo 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA __ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. • 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. ša Frank N. Tometz. Maršal Jakob Karish. v S soforatskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K J. katerim voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! Matt B. Tometz, tajnik. Subscription price: For Members, per year..................... For Nonmembers ......................... For Foreign Countries..................... .$0.96 . 1.50 . 2.00 81 VSEM GG. URADNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV, CENJE- ^ NIM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. 2ELIM VESELE IN ZADOVOLJNE BOZlCNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO. MATT JERMAN, začasni predsednik K. S. K. J. PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOZlCNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO NOVO LETO! ŽELIM VSEM ODBORNIKOM IN ODBORNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV, VSEMU ČLANSTVU NAŠE JEDNOTE IN PRIJATELJEM TER ZNANCEM! JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. »Uredništvo-in upravništvo "GLASILA K. S. K. m JEDNOTE" Sf želi vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom (icam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote, sotrudnikom in čitateljem lista ZDRAVE, VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO NOVO LETO. i L ™ ' < IVAN ZUPAN. DRUŠTVENA NAZNANILA iN DOPISI. NAZNANILO. Članstvu društva sv. Petra št. 30. v Calumetu, Mich, se naznanja, da so bili na generalnem zborovanju dne 14. dec. izvoljeni sledeči uradniki za 1. 1920: Predsednik Mihael ^aierle. Podpredsednik Peter Žunioh. Tajnik in zastopnik Frank Vesel. Zapisnikar John K. Sterbenc. Blagajnik Marko Sterk. Odbor: Math Pugelj, Mike Klobučar, Frarik Benčich, John Musič, John R. Sterbenc, John P. Lamut. Bolniški odbor: Za Bed. Yellow in Blue Jacket, Albion in New Town: Math Pugel, 11th st. 4237 Yellow Jacket. Za Laurium: Jos. Vidoch, 106 S. Pewabic Str. Za Raymboultown, Osceola, iSwedetowij: Frank Vesel 2311 County Road, Raymboultown. Za Tamaradk, No. 5 Tamarack in North Tamarack: Math O. Ma-jerle 28—7th Str. Tamarck. Porotni odbor: Frank Benčich, vonošaiNik Mrak in Mike Sterk. Poslahec Math F. Kobe. Zastavonoša Peter Hrefoec, vratar Math Ane$ich. Nadalje je bilo sklenjeno pa tej seji, da ker je naša društvena blagajna zaradi prevelikega šte-Ivila 'bolnikov jako izčrpana in ker je odpadla doklada, katero smo plačevali K. S. K. Jednoti skozi enajst mesecev, ter so precej ugodne delavske razmere v Calumetu in okolici, da se bode. kolekto od moških članov (ne članih) v mesecu januarju in februarju, posebno doklado za društveno blagajno en dolar ($1.) ■Nadalje je bilo sklenjeno, da bosta tajnik in blagajnik kolek-tala v cerkveni dvorani vsak# četrto nedeljo v mesecu po prvisv. maši. Tako bode imel vsaki ffen-(ica) priliko plačati svoje nnseč-ne prispevke, na mesečni seji jgi o-mcnjeno nedeljo. Razven tefiš i-mate priliko plačati pri me -domu vsak dan. Plačujte-redno svoje mesečne dortes^e, s tem storite sami sebi dobro| in olajšate delo tajniku. Z bratskimi pozdravom Frank Vesel, taj izvoljen odbor za prihodnje leto 1920 kakor sledi: Predsednik: Anton Globokar. Podpredsednik John Vidmar. I. tajnik: Anton Kordan. IL tajnik: Frank Žnidaršič ml. Pomožni tajnik: Frank Mulk. Zapisnikar: Josip Jerič, ml. Blagajnik: Tom Mrvar. Zastopnik: Jakob Jančar. Nadzorniki: Jos. Košak, Jakob Kostdic, J. Perko ml. Novemu odboru in. vsem članom (icam) našega društva, kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. J. želim mnogo napredka na društvenem pdju. Vesele božične praznike! Srečno in zdravo novo leto! Bratski pozdrav Anton Kordan, tajniik. Tajnik Jos. Erjavec 631 E. 49 Ave, in ob enem zastopnik. Seja se vrši vsak drugi četrtek v mesecu v Domu slovenskih društev, 4468 Was/hington Str. Pri tej priliki vas tudi prosim dragi mi sob rat je, da bi se bolj v polnem številu vdeleževali vsake seje, kot pa dosedaj, ker le s tem " East Worcester, N. Y. V tukajšnji naselbini smo 8. decembra t. t pokopali hčerko dro-. žine James Milavčeve. Stara je bila 4 leta in 11 mesecov. Ob času, ko se je vršil pogreb je varovala ostale otroke te nesrečne družine rojakinja ga. Golja. Med tem časom je pa nastal v hiši rojaka se zamore kaj doseči v korist\ Golja ogenj — kako, je neznano NAZNANILO. Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J., v Joliet, 111., je imelo v nedeljo 14. dec. svoje glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za prihodnje leto. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik John Kren st. Podpredsednik John N. Pezdirc. Tajnik Joseph Panian. Zapisnikar John Nemanič. Zastopnik Martin Konda st. Blagajnik Štefan Stan-fel. Nadzorniki: John Stublar st. Frank Pire, Joseph Sprajcar. Maršal John Šukle. Vratar Josip Konduš. Vse člane, kateri so šc kaj dru štvu na dolgu, uljudno opozarjam, da bi pred koncem tega meseca vsako svoj dolg poplačal, ker s tem se me pri poslovanju vsake ncrednosti iznebi. Sobratski pozdrav všem članom in članicam in Vam želim vesele božične praznike ter srečno novo leto! ' . Joseph Panian, tajnik. NAZNANILO. Na letni seji društva sv. Jožefa št. 12 K. S. K. Jednote dne 14 dec. 1919 so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1920: Predsednikom Joseph Kamin, Box 504 v Forest Citry, Pa. Podpredsednikom Frank Vautar. I. tajnik Frank Telban, Box 300 v Forest City, Pa. Nadzorniki: An-dro Oražem, John Dečm^n, Martin Muhič, Louis Amahen. Sprejemni odbor: Anton Zalar, Ignai Spec, vratar Gašper Kovačič. Reditelj Frank Pevc. I. maršala: Ig. Pancar, Iv. Drašler. Zastavonoša John Černe ml. Banderonoša John Tornič. Poslanci Jernej In-dihar, John Rozina za Forest City, Martin Molk za Brawdale, Frank Kamin za Vandling. Zdravniki: C. R. Knapp, B. E. Cost ello, G. T. Bcguire in sicer so bi-iz vol jeni visi soglasno m to že v drugič v zgodovini našega društva da je bil zopet izvoljen, ves stari odlbor. Tem potom tudi naznanjam članom (icam) na potnih listih, da odpade 31. dec. 1919 posebna naklada, ki smo jo plačevali 11 mesecev; tako bodemo šli nazaj na stari ases. z januarjem mesecem 1920. Za prihodnjih 6 mesecev mi naj pošlje asesment vsak do 11. jan. to je da društv. seje; kateri ^ne bode poslal obnovitve za potni list ga zadene suspenda-cija. II koncu pa voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom (icam) K. S. K. Jednote, posebno pa članom in članicam dr. sv. Jožefa fct. 12 v Forest City, Pa. Frank Telban, tajnik dr. sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. NAZNANILO. Iz urada Društva sv. Janeza Krstnika, št. 13 K. S. K. Jednote, Biwabik, Minnesota, se naznanja, da je imelo to društvo svojo redpo oziroma glavno letno sejo dne 7. dec. in na tej seji se je zvišalo mesečnkio in 'bolniško podporo, iki stopi v veljavo dne 1. januvarja 1920. S prvim januarjem se bo mesečnina pobirala 75c na mesto 50c in bolniške podpore se bo plačevalo 30 dolarjev mesečno na mesto 24 dolarjev. Na isti seji se je vršila tudi volitev odbora za lpto 1920. Vodbor so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Joseph Tahija. Pod-presednik Matt Berkič. Tajnik Matt R. Tometz. Drugi tajnik Matt G. Tometz. Blagajnik Frank Pezderc. Zastopnik Anton Urik. Nadzorni odbor: I. Matt G. Tometz, II* Jakob A. Karish, III. Frank G. Urih. — Bolniški odbor Predsednik Jakob Karish za Biwabik, Belgrad Location Matt Grzina za McKinley in Elba Location. John Tonija.—Zastavono- NAZNANILO. Na glavni seji dr. sv. Baf£t*re št. 40. Jobbing, Minn. — vršeči se dne 7. t. m. so bili izvoljeni ža leto 1920 sledeči uradniki: Predsednik Peter Sterk; podpredsednik Josip Mušič; I. taj nik in .zastopnik John Pevsha; zapisnikar Marko Sterk;'blagajnik John Grebene; bolniški načelnik Peter Majerle. — Za Morton in okolico Frknk Mihelčič; za Kitzville, Marko Marolt; za Chisholm Matli Geršič. Pregledo-valca knjig: Marko Majerlev-in Jos. Zajec. Zastavonoša John Povsha mlajši. Banderonože : Frank Strumbel, John Bukovec in Alojz Pucel ml. Redarja Marko Marolt in Frank Sterle. Vratar John Arko. Opozarjam vse 6ne člane, ki niso bili na seji, da kadar kateri zboli, se mora takoj naznaniti tajniku, ali pa bolniškim obiskovalcem,ker bo le od istega časa vsakdo deležen podpore ko se priglasi bolnim. Želeč vsemu članstvu K. S. K. J. vesel Božič ter srečno Novo leto 1920 ostajam s sobratskim pozdravom »vdani John Povsha. (NAZNANILO. Društvo Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. J. v Forest Citry, Pa. je na svoji letnj seji dne 14. dec. 1919 izvolilo sledeči odbor za leto 19*20: Predsednik Anton Žigon. Podpredsednik Matija Mihevc. I. tajnik John Jakelj. Blagajnik Lovrenc Kotar. Zastopnik Anton Bokal. Gospodarski odbor: Matt Kamin, Frank Končar in Jos. Polončič. Maršal Joseph Kotar I. Zastavonoša Ciril Grum. Poslanci za Forest City, Frank Novak 4, in Frank Ceglar. Za Browndale John Okoren II., Za Vandling Joseph Peterlih. Redarja Ignatz Novak I. John Kotar. Društ. zdravnika D. E. B. Costello Dr. C. R. Knapp. Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani. Pri tej priliki orpominjam vse člane(ice) omenjenega društva, da naj plačujejo svoje asesmente redmo vsaki mesec; vse one člane ki so pa izven Forest City, ali na potnih listih, naj mi pa pošljejo svoje naslove, kateri še tega niso storili. tako da mi bode mogoče poslati jim šestmesečni računi in pa potne liste. H koncu pozdravljam vse člane in Članice K. S. je, da se razpiše na vse člane ter članice 10c (deset) doklade za izredne društvene stroške, to je za plačo uradnikom in druge izdatke, tikajoče se društva. s Odbor našega društva za prihodnje leto je sledeči: Predsednik Robert Dolenc. Tajnik Thos Oblak. Blagajnik John Bohinc. K sklepu želim vsemu članstvu prav veselo uspešno ter srečno Novo leto! Sobratski pozdrav Thos. Oblak, tajnik. NAZNANILO. Na letni seji društva sv. Lovrenca št. 63 Cleveland, O. je bil Is urada dr. sv. Antona Pad. št 87 KSKJ, Joliet, 111. Naše društvo je imelo svojo redno mesečno, oziroma glavno letno sejo dne 14. dec. z izvolitvijo sledečih odbornikov za leto 1920. Rudolf Kuleto, predsednik. Joseph Horvat, podpredsednik. George Plut, I. tajnik. ' Anton Stermec, II. tajnik. *N.*J. Vranichar, blagajnik. Štefan Stukelj, zastopnik. Nadzorniki: Gregor Papesh; Math Golobich, P. F. Lavrich. Martin Jakša, reditelj. Dalje naznanjam, da je bilo na tej letni seji sklenjeno, da dobi vsak član podporo v slučaju bolezni za dva tedna $12. — če je bolan dva tedna, to je 14 dni; če je pa manj kot 14 dni bolan ne dobi nič podpore. Dalje je društvo sklenilo za vsakega suapendanega, odstople-ga, ali izločenega • člana prosto pristopnino k društvu, ako hoče pristopiti zopet nazaj. Dalje ste cenj. člani prošeni, da poraVnate svoje društvene prispevke vsaj do 28. decembra t. 1. da mi bo mogoče vse urediti ter oddati natančen račun novemu tajniku. K sklepu voščim vsem članom (icam) dr. sv. Ant, Pad. in vsem sobratom ter sosestram KSKJ. vesele božične praznike in srečno novo leto 1920. Frank Bambič, bivši tajnik. NAZNANILO. Vsem članov društva sv. Roka št. 113 KSKJ v Denver, Colo, naznanjam, da so bili na seji dne 11. dec. izvoljeni sledeči društveni uradniki za leto 1920.' Predsednik John Arko, 4725 Grant Str. Denver, Colo. Cenj. sobrat urednik: — Poročam vam, da se je "fair' tuk. slovenske hrvatske 'cerkve dobro obnesel. Vseh 6 večerov je bilo polno naroda od vseh strani Denverja. Naraivno, da je imel cerkveni odbor dosti dela pri prodaji in izigravanju dobitkov. Po sebno dobro se je obnesel ženski spol, naše gospe in gospodične, ker so se na vso moč trudile, da naredijo kaj več za našo novo cerkev. Hvala in priznanje jim! Nadalje se lepo zahvaljujem gospodičnam, ki so imele kon-test med sabo in sicer so nabrale: Frances Vidmar $11.00; Mary Silk $21.75; Maryi Domtrovich $32.10; Ana Gabrijan $48.40 Lillie Predovich $92.40; Manda Pavel a $266.25 in Mary Peketz $332.85, Ali ni to požrtvovalno delo in lepa pomoč za našo cer kev. Živele torej vrle kontestan-tihje! Prvo nagrado je dobila Mary Peketz in sicer demairtni prstan vreden $50. — Zaslužila je sicer več kot to, in še to je hotela zopet eeifevi nazaj podariti Ggč. M. Peketz je hči nam do bro znanega rojaka John Pektza večletnega predsednika Z. S. Z Hvala gre pri tem tudi njegovi soprogi, Mrs Peketz; tudi ona je dosti .pripomogla pri našem mi nulem "fairu" in veliko za cer ahvaljujem se dalje rojaku Fr kev storila ter darovala. Canjar-ju in vsem muzikantom za godbo vseh 6 večerov, za kar so jako malo plače zahtevali. Hvala prisrčna vsem, ki so se trudili, nas obiskali in pripom gli s tem do lepega finančnega uspeha. Čisti prebitek na fairu je bil $2314.13; če bi bilo tedaj ugodno vreme, bi bilo gotovo še nekaj dolarjev več. Nadalje naznanjam, da smo i meli dne 27. nov. lepo slavnost blagoslovi je nje in krst novega zvona, katerega je kupil rojak Josip Jartz. Zvon tehta 1700 fun tov. Popoldne ob 3. uri je prišel mil Skof Tihen, da je (blagoslovi zvon in je imel pri tej priliki lep govor o pomenu zvona. Dasirav no je bilo mrzlo vreme, so se te slavnosti udeležila vsa tuk. slo venska in hrvatska društva, da se je prireditev lepo obnesla. Botr in botre so bili sledeči: John Pe ketz ml., John Jelene, Josip Ce sar, Josip Thomas, Martin Plut John Ambrozich, Anton Zupan-cich, Anton Mencin, G. C. Ryan Wm. Salamon in Josip Canjar Gospodične botre: Mary Peketz Amalia Chemas, Amalia Bojtz, Rosie Bojtz, Frances Silts, Mary Domitrovich, Josie Turk, Mary Turk, Frances Erjavec, Cecilia Grubesic in Mary Horvat. — Ko-lekte pri cerkvi je bilo omenjenega dne $165.70. . Torej lepa hvala vsem posebno pa še gospodu in gospej Jartz, ker sta nam toliko pripomogla, da sta kupila veliki zvon. Hvala vsem, ki so kaj darovali in dobrega storili za našo novo cerkev. Obenem vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto! — S pozdravom. George Pavlakovich, tajnik cerkve Sv. Rožnega Venca. Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto. ter uničil popolnoma vse. Stanovanjsko poslopje je pogorelo do tal, ogenj je uničil vso obleko, denarne prihranke — okrog 400 dolarjev — vse poljske pridelke in sploh vse, kar je bilo v hiši. V dveh urah ni ostalo drugega, kot cup pepela. Sreča v nesreči je bi-a, da je bilo brezvetrovno in da se je nam posrečilo rešiti hlev in živino. Ostalo mu ni drugega, kot živina, mrva in perutina ter ob-eka, katero je imela nesrečna družina na sebi. Sedaj se nahaja ta družina v brezupnem stanju, ker *nima ne obleke, ne stanovanja, sploh ni-cakih sredstev za življenje. Vsled tega trkam v imenu te nesrečne družine na vsa usmiljena srca rojakov širom Amerike, da opomo-rete družini Johna Golja po svojih močeh. Vsak cent bo dobro došel. Vsakdo naj premisli, v kakem brezupnem stanju se nahaja ta družina ravno sedaj, v času najhujše zime in o»b božičnih praznikih in brez vsakih sredstev. Rojaki, usmilite se in pomagajte ji! K temu naj pripomnim, da se je družina John Golja priselila na farmo v tukajšnjo okolico aprila meseca. Poprej ja bila v Cedar Rapids, la., in bivala več let v Wankeganu, 111. Kot dober gospodar in priden delavec si je pridobil v tukajšnji okolici veliko prijateljev in vsi so ga čislali. To se je pokazalo sedaj ob njegovi nesreči, ko so se drugorodci zavzeli za njega ter nabirajo prostovoljne prispevke. Za njega se je zavzel tudi 'Ameriški rdeči križ' v Worcester, N. Y., in odpomogel v njegovi bedi. Rojaki, naša dolžnost je, da ne pustimo to nesrečno družino v tej^ skrajni bedi, da bi zmrzovala. Vsakdo naj se usmili njega, njegove žene in treh otrok s kakim malim darom. Vsakdo naj pošlje nabrane prispevke na John Zuli-cha. East Worcester, N. Y. Vsi prispevki bodo objavljeni v slov. listih .. John Zulich. Joliet. IU. Cenjeni: Kar je profesor Porta pripovedoval za 17. decembra, se je vse razkadilo v nič. Tako smo za enkrat zopet odnesli zdravo kožo. Gotovo so se marsikateremu te ani tresle hlače. Sedaj je pa nevarnost prestana in tako lahko nadaljujemo jeklarsko stavko, ki je še v polnem tiru. Seveda nekaj delajo; sedaj že par dni samo streljajo, kot bi bili kje na bojnih poljanah. Konec leta se približuje. Kakor vsa druga društva, tako bo tudi naše društvo "Triglav" imelo 28. dec. svojo letno sejo. Tem potom uljudno vabim vse člane, da se udeleže te seje v polnem številu ker bo na tej seji volitev odbora za leto 1920. Vesele božične praznike in srečno novo leto! Pozdrav M. Rakar. POZOR CHIKAŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! Zveza Jugosl. Žen in Deklet priredi v nedeljo, dne 28. decembra popldne ob 2. uri v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave. in W. 21. PI. VELIKO DOBRODELNO PREDSTAVO. v korist slepih vojakov na Slovenskem 8 sledečim sporedom: Pozdrav predsednice. Govor g. Walter Predovich-a. Slepčeva pesem. Solospev. Poje gdč. Justina Kosmač. Slepec in njegova hčerka. Živa slika z deklamacijo. Predstavljata Mr. Frank Schonta •in gdč. Dora Pogačarjeva. "Ob slovesu,'' mešan zbor. Poje tamb. in pevski klub "Lira." "Ob vojski." Igrokaz v 4 slikah. Spisal pok. Dr. J. E. Krek. Dejanje se vrši leta 1918 v neki slovenski vasi. Po igri prosta zabava in ples. Žrebanje krasnih dobitkov. Ustopnina : Sedeži I. vrste 75c, H. vrste 50c. Preplačila se hvaležno sprejemajo z ozirom na plemenito svr-ho te prereditve. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča: ODBOR. a UrtanoTljen« t JoUeto, DL dy 2. aprila 18M. Inkorporirana drtevi niinoi«, da« 12. januarja, 1898. GLAVNI TJBAB: JOZJET, ILL. 1 Talefon 1048. Jolietu, od ustanovitve do 1. decembra 1919 skupna izplačana podpora $1,709,497.69. GLAVNI TJBADNIKI: • Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 882 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, HI. 01*vni tainiW • .Tnain 7.1» HMH XT ____t/uTL ^ Glavni Glavni Duhovni 111. hl Pooblaščenec; Balph P Kompare, »20« Commercial Ave- So. Chicago, HL Vrhovni idravnik: Dr. Martin Ivec, »00 N: Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOB: Josip Dunds, 704 North Bavnor Ave., Joliet, HL " i Martin Ncmanich, 1900 W. 22 St., Chicago, HL Math Kostainšek, 302 No. 8rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. a Pittsburgh, Pa. Frank Praniič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNIODBOB: Mihsel J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, Til, PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Prank Plemel, Bock Springs, Wyo. UBEDN1K "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Plaee, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-sega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet', 111., dopise, društvene Msnanila, oglase jn naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED- 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111. NAZNANILO. S tem vabim Vse članice dr. sv. Barbare št. 128. v Etna, Pa., da se gotovo udeležijo glavne letne seje dne 28. decembra točno ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih na 15 Union Str. Etna, Pa7 Vsake članice je dolžnost, da se udeleži glavne letne seje, iker na tej seji bo volitev odbornic za bodoče leto 1920. Članica, ki ne pride na to sejo, bo morala plačati kazen po društv. pravilih. ' Tudi opominjani vse članice, katere kaj dolgujejo društvu, da na imenovani seji dolg poravnajo, tako da bo zamogel stari odbor novemu čiste račune izročiti. Z zadovoljstvom morem naznaniti vsem članicam, da smo letos dobro napredovale V finančnem oziru, tako tudi v novih članicah. Tekoči mesec smo tudi ustanovile prepotrebni Mladinski oddelek pri našem društvu. Zato je vsake članice dolžnost, da svoje otroke zavaruje pri naši dični KSKJ. ki plača za malo pristojbino toliko, kakor nobena druga insurance kompanija. K sklepu pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. želeča Vam vesel Božič, in pa srečno Novo leto! Johana Skoff, tajnica. VABILO na Sivestrov večer. Društvo Sv. Družine štev. 5. K. S. K. Jednote. v La Sale, 111. priredi na Silvestrov večer znano šaloigro "Krčmar pri zvitem rogu". Predstava se začne ob 8. zvečer v cerikveni dvorani, h kateri ste vsi člani uljudno vabljeni, ker čisti dobiček je namenjen naši •bolniški blagajni. Po predstavi se vrši ples in prosta zabava. Kar se tiče Suhih grl, bo odbor preskr-Ibel, da ne boste žejni, kajti odbor Vam bo na vsestransko razpolago. Tudi vse druge Slovence iz naše naselbine ter okolice uljudno vabimo, da pridejo na to našo zabavo, kjer bo dosti poštenega smeha in bomo tako zadnje ure tega leta nkrat$a-peti. Pozno v noč smo se raeŠli, želeč si še kdaj tako veselega dne. Srebrno poročenec gosp. Peter Šterk je bil rojen L 1872 V Jele-njivasi, soproga Margareta pa v Predgradu ravno istega leta. Qbe te vasi pripadajo občini Stari tu .Slovenci je Šterk ova, in to Slovenci dobro znajo, zato ga imajo radi, in je od začetka do zdaj vedno cerkveni ključar. In zdaj ko bo mene, kot dosedanjega triletnega presednika društva sv. Petra in Paula št. 38 K. 8. K. J. hlapon v kratkem odpeljal proti rojstnemu (kraju, k svojim dragim, je bii za prihodnje leto dne 7. dec. izvoljen predsednikem gos. Peter Šterk, katerega poznam, da je vreden te časti, in mu želim, da bi bila Še nadalje sloga in mir med sobrati, kakor je vladala vsa tri leta mojega delovanja. Zdaj končam ta dopis, in želim srebrno poročencema še dočkati veselo zlato poroko. Vam gos. urednik in vsemu članstvu naše dične Jednote ielim vesele Božične praznike in srečno in veselo novo leto. Peter Adrian Majerle. . \ ZAHVALA IN PROŠNJA. Pretoka, pošta Vinica, Slovenija, Jugoslavija, dne 4. novembra 1919. Vsem onim preloškim rojakom, živečim v Ameriki, nabiralcem in j * darovalcem, kakor tudi vsem osta lim cenjenim' dobrotnikom, ki so velikodušno nabirali ter darovali od svojih težko prisluženih prihrankov za prezidavo tukajšnje abožne iupne cerkve kličem iz srca: $og Vam stotero povrni! Denay za popravo naše župne cerkve sv. Trojice je bil trikrat poslan in sprejet in sicer: enkrat K 5203.70, drugič K 4200, tretjič K 2200— vsega skupaj torej Kil,608.70. Kako je bil ta denar Od leve proti desni v prvi vrsti: Peter Šterk, srebrnoporo-čenec; drugi John Bukovec, tovariš. V drugi vrsti od leve proti desni: Margareta Šterk, srebrnoporočenka, druga Marija Bukovec, tovaršica. Trg pri Kočevju. Poročena sta bila v Starem Trgu 1. 1894, in sta imela devet otrok, od katerih zdaj še sedem živi; štirje fantje in tri dekleta. — Rojak Peter Štertk je prišel sem v Kansas City Kan. iz stare domovine 1. 1902 drugo leto za njim pa soproga s petimi otroki. Sila težavno mu je bilo v začetku življenje tukaj, ko je bila tolika družina odvisna samo od njegovih rok, in to še-hujše, ker ga je večkrat nadlegovala bolezen. Toda čim starejši je, tem zdravejši je, in zdaj ob jubileju srebrne poroke je pravi korenjak. 9 , t Med tukajšnjimi Slovenci je splošno priljubljen. On je pijonir tukajšnjih Slovencev; edino on je začel navduševati tukajšnje rojake, in njegova največja zasluga je, da imajo zdaj tu Slovenci svojo cerkev in slovensko šolo, katera se je to leto na novo j povečala in olepšala tako, da nacfikriljuje vse druge tukajšnje šole po modernosti in lepoti .Šolo, katera se je pričela pred desetimi leti z devetimi otroki, zdaj obiskuje sto sedemdeset otrok, katere učijo in izobražujejo, pridne slovenske šolske sestre iz Maribora. Da, še enkrat rečeni, največja zasluga, porabljen imam natančen zapisnik za vsak vinar. Vsem vrlim Preloč^nom in rojakom iz okolice Vinica, živečim v Ameriki se toplo priporočam še za nadaljno pomoč, kajti nam tukaj je nemogoče v teh resnih časih spraviti toliko denarja skupaj, ki bi primeroma zadostoval za prezidavo cerkve, popravo oltarjev, orgel j in nabavo Križevega pota. Nabiralne pole za prispevke sem poslal rojaku Mihael Adle-šič-u, 5209 Dresden Alley, Pittsburgh, Pa., na katerega naj se blagovolijo pošiljati vse zneske. V upanju, da Vas najde to pismo zdrave, pozdravljam vse a me riške prijatelje naše cerkve in kli-šem vsem skupaj: Bog Vas živi! Josip Bambič župnik. PROŠNJA. Dragi ameriški Slovenci iz metliškega okraja in vsi Belokranjci! Morda vam je znano o veliki nesreči, ki je zadela meseca avgusta t. 1. prijazno vas Gradac pri Metliki s tem, da je pogorelo 8 gospodarjev. Ogenj jim je vničil vse, kar so imeli. Prizadeti so sledeči : "Janez, Zupec, Gradac, hišna številka 75; Matija Marentič št. 15; Janez Krašovec št. 61; Julija Belicich št. 3l; Ana Doltar št. 66; Ivan Jakša št* 51; Katarina Mu- J-en in Ana Jakša. Torej dragi rojaki Belokranjci, prosim Vas, da se usmilite teh re-vežev — poigoreleev. Naše društvo sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. J. je darovalo in nabralo že mplo svoto $20.00 v pomoč tem bednim pogorelcem. Podpisani nabiram še nadaljne prispevke od dobrosrčnih rojakov za te pogorelce; rad bi jim poslal po Novem letu primerno svoto zato pa še enkrat apeliram na vas in vas prosim za kako denarno pomoč. Imena darovalcev in zneski bodo priobčeni«v "Glasilu K. S. K. Jednote". Za vsak najmanjši dar se že vnaprej v imenu nesrečnih pogorelcev iskreno zahvaljujem. Prispevke naj se blagovoli pošiljati na: Frank Gerdesich, P. O. Box 317, Bradley, I1L Pisno iz stare domovine. Sobrat Jakob Jenko y. Milwaukee, Wis., je dobil te dni od svojega nečaka Alojzija Jenko-ta, iz Stare Loke nastopno pismo, katero prinašamo tukaj dobesedno s pripombo, da je to oni, dijak, kateremu je poslal nedavno so-brat Frank Plemel v Rock Springs, Wyo. nekaj obleke, da-siravno»nepoznanemu. Tozadevno zahvalo smo že priobčili v "Glasilu*. Sobrat Jakob Jeniko omenja, da mu je on poslal sedaj več o-bleke; tako tudi njegovi maiteri in sestri ter nekaj, denarja. Gori navedeno pismo se glasi sledeče: Stara Loka, 18. oktobra 1919. Dragi stric! V začetku mojega pisanja Vas prav lepo pozdravljam. Vem, da se ne boste nadejali, da bi Vam jaz pisal, ker me takorekoč še malo poznate. Od onega časa, ko sem bil v šoli v Marijanišču v Ljubljani, takrat sem Vas prvič videl, ako se morda še spominjate? Od tistega časa hodim jaz še vedno v šolo (gimnazijo). Sedaj sem v Kranju v IV. gimn. razredu ; samo eno leto nisem hodil zaradi izbruha laške vojne. Jaz mislim naprej študirati in ker je tako velika draginja je to zelo težko. Eno leto sem se pa zdravil; mrtvoud mi je zelo pokvaril nogo; toda študiranja vsled tega nisem zamudil ker sem se privatno toliko naučil, da sem šel naprej Zdaj že veliko boljše hodim, ker nosim posebni aparat na nogi, ki je veljal čez K1000.— Učim se pa hvala Bogu še dosti dobro! Ljubi stri! Sedaj Vam moram pa še o vojski malo pisati, da ne boste zgubili potrpežljivosti. V tej vojski smo mi veliko pretrpeli, še več so pa nam napravili škode. BHi smo namreč neposredno za črto laškega bojišča in potem si lahko mislite, kake množice vojakov smo imeli. Še en mesec naj bi vojna trajala, in ibi morali pobegniti iz svojih domov\ Mi smo imeli vedno največ vojakov, ki so nam neprestano delali dosti škode. Imeli smo polni vrt težkih nemških topov; ker jih niso mogli obračati, so posekali vse drevje; dalje so nam raz-djali ikozolec, pokradli in požgali pšenico, semensko deteljo; ra-zentega poklali tudi vse kokoši. Še hujše je pa bilo takrat* ko so Nemci premagali Italijane ob Pi-avi. Takrat se je vlekla neizmerna množina vojnih laških ujetnikov po cesti proti Ljubljani. Sestradani so pokradli vse: repo, korenje, zelje, sadje ter požgali, kar je bilo lesenega. Z eno besedo uničili so nas skoraj čisto. Za živež je bilo pa še hujše. Naše ljudi so ti ujetniki takorekoč tepli za košček kruha. Dajali so po kmetih svojo obleko za živež. Kdor ga je kaj imel, ga je zakopal, boječ se, da bi mu ga kedo drugi ne vzel. Bili so to res strašni časi! Hvala Bogu, da so prešli — toda posledice prenašamo še sedaj in ne bodo še kmalu pre- uehale. , Stric! Tukaj ni za dobiti me sladkorja. Prosil bi Vas torej; da bi ga nam poslali par kg. kajti celo vojsko nismo pili sladke ka-ve. Končno Vas lepo pozdravljam in vsi domači. Vaš udani nečak Alojzij Jenko. Listnica uredništva. Tsled obilega gradiva, primernega za današnjo božično izdajo nismo zamogli priobčiti novejših političnih vesti, drugih važnih svetovnih novic, tako tudi ne vesti iz stare domovine. Iste sledijo v prihodnji številki. listnica npravništva. John, Torkar, član dr. št. 154 Peoria, 111. ifej nam izvoli naznaniti natančno ime ceste, kamor sc je te dni preselil. Valentin Kerhlikar, član dru-šta št. 132 živeč v Springfield, 111. naj nam naznani svoj hišni naslov. URADNO NAZNANILO. • Stavb, in posojil, društva "Jugoslovan", Chicago, HI. Chicago, 111., 22. dec. 1919. Vse cenjene delničarje in delničarke se s tem vljudno in uradno obvešča, da se bo vršila druga delniška seja v soboto večer 27. decembra 1919 v Ahlgrims dvorani, 2001 W. 22nd St. Pričetek seje bo točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu na tej seji bo tudi poročilo poslovanja tekom tega leta 1919 in volitev treh direktorjev za dofto treh let, kakor to predpisujejo državni zakoni. Vaša dolžnost je torej, da se te seje vdeležite, ker je*to, ne le velevažno za vas samega, temveč je zelo važno tudi za naše Stavbin-sko Posojilno Društvo "Jugoslovan". V slučaju pa, da Vam je nemogoče se te seje udeležiti, potem izpolnite deposlano Vam glasovnico in jo vročite kateremu delničarju, ali jo pa pošljite tajniku po pošti, in na njo zapišite osebo, ki je delničar, in kateri zaupate« da bo deloval za korist in napredek društva — in na glasovnico prilepite znamko Revenue Stamp za 10 centov. Želeča Vam vesele božične praznike in srečno novo leto, o-stajava s pozdravom John Wukshinih, predsednik, Joseph Steblay, tajnik, 1840 YV. 23rd St. Phone: Canal 1984. (Advertisement.) MIR! MIR! Mir je klic božične dobe. "Mir dobro zdravje, mnogo let!." to je voščilo mnogih božičnih pesmi. Dobro zdravje je najboljši dar. Bodimo v miru s svojimi črevami s pomočjo Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina, ki preganja zaprtje, slab apetit, glavobol, itd. Proti prehladom in kašlju, ki so na dnevnem redu v tej dobi, je Trinerjcv Cough Sedative-najboljše sredstvo. Ako so vaši "tanceljni" otečeni, grgraj-te s Trinerjcvim Antipurinora. V slučaju nevralgije, trganja in rcv-matizma daje Tirnerjev Liniment najhitrejšo pomoč. Vaš lekarnar ima vse te stvari v zalogi. Tam dobite tudi krasen stenski koledar za JI920 zastonj :->*' M* f. " » -tft ti"-'*-^PI -1 S* - j*- ■* * ————m——wm^^mmm^—mmmmmt^mmm^mi *—" i r-in powuB. i -vedno ■»• bodočnost Bolj kakor kdaj pr^je, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekolantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodum po svoji uljadni in hitri postrežbi Mi plai M JUD O M araoiln« uloff« Id jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nadzorstvom vlado Združenih držav in članica federalnega razor t naga cistama. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni »efcdarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristit} z nevednostjo ljudstva. .v. Povprašajte nas ca nasvet in cono, kadar žalite poslati denar v staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši nradi, je naža lastnina. Odprto vsak dan ižven nedelj in praznikov od 9. dop. do 8. pop. JOLIET, ILLINOIS Številki smo na •loH 'alter ki tev 1 in živeža pod ehikafckega tjega spremljevalca, Peter idineo-ta je zadela v domovin t. bolezen; pravijo, 'dp ga ne > več nazaj, ker hira za jetiko. Sobr. Sitar nam je poslal Števil 'Joiiet Evening Herald-?jewp' 15. deeebmra z daljšim poroči na proi in drugi strani. V o »nem listu je priobčena nt strani tudi njegova $lika \ cupini g. Predovieha s^oječp nt krovu parnika "Roehambeau' ri prihodu v New York. Iz gori navedenega^ poročila-po »mamo sledeče: "Josip Sitar, fci se je vrnil «ii inlo soboto v Joliet, je bil pri : bliŽno 7 mesecev v jugoslovanski! državah, kjer je delil zaboje 9 ("evlji in obleko med stanovn^kc ob Jadranu, od Trsta, Ljubljane do Belgrada. G. Sitar prinaš« h stare domovine iskreno zahvak od vseh onih, katerim so ameriški rojaki poslali kaj zaboj in onim. ki so prispevali kaj za to pomožne 1 kampaujo, ki je iskreno dobrodošla tisočerim družinam v Sloveniji, na Hrvatskem in v Srbiji. Ker italijanska vida ni dovojila g. Sitarju in >Uadineo-tu poto vanja na parniku "Argentina'' proti Trstu, sta odpotovala dm 15. junija s parnikom 'La Savoie' v Havre, od tam pa dalje prot' Sloveniji. Italijanska vlada jimc ni hotela izdati potnega lista vsled tega, ker nista bila rojena j Ameriki; dasiravno sta oba a-meriška državljana jima je bile * potovanje po italijanskem oze-- mlju prepovedano. i Še predno so dospeli zaboji v Ljubljano, so bili vsi prejemniki obveščeni kretom pošte in potom časopisov. Ljudstvo je te zaboje tako nestrpno pričakovalo, da je prišlo v Ljubljano na stotine oseb se predno je posebni tovorni vlak pripeljal zaboje preko Trsta. "Se-kateri so prišli v Ljubljano po več sto milj daleč. V obče smo iz Ljubljane pošiljali zaboje do naj--Mižnje železniške postaje preje-£ mnika. V Ljubljano je prišlo poizvedovat o zabojih tudi dosti takih, ki sploh niso bili v imeniku označeni. Koliko razočaranja in koliko žalosti so prestali ti omilovanja vredni ljudje, ker so bili prevarani. Nadejali so se od svotcev iz Amerike kakega zaboja, pa ga 'le ni bilo.--S solzami v očeh so se žalostni vračali domov. Drugi, ki so bili tako srečni, da .so prejeli kak zaboj, so se pa nasprotno jokali od veselja. Ganljivih prizorov pri tej priliki mi je nemogoče opisati. — Naš odbor je razdelil tudi več sto zabojev med beguifce iz od Ita- * lijanov okupiranih krajev. Ti, omilovanja vredni ljudje živijo sedaj v barakah in železniških va- j gonih v Ljubljani; zanje skrbi vlada, otroke teh družin so pa r oblasti porazdelile po raznih sirotišnicah. V stari domovini ie bilo zadnje .3 leta občno pomanjkanje obleke; kar je bilo pa iste še v zalogi, je bila neznansko draga osobito o-buvalo. Ljudstvo (celo bogatini) se je moralo oblačiti v cunje in krpe. Kako veseli so bili torej oni, kateri 30 clobjli svojcev & Ameriko poln zaboj obleke, obuvate in živeža! S solzami in hvaležnim srcem so blagrovali svoje dobrotni nike v tujini. ; Mr. Sitar je tekom svojega \ bivanja na Slovenskem obiskal več sorodnikov raznih družin, £i-I večih v Jolietu. (Sledijo imena in « naslovi.) Tako je obiskal tudi svoje tri brate v Toplicah pri No-em mestu. G. Sitar zatrjuje, da se splošne razmere v * Jugoslaviji nagloma vračajo na normalno stališče. — Ljudstvo je pač še vedno potrto in žalostno vendar je upati, da bodo že čez leto dni ondi zavladale zopet stare (predvojne) razmere. Naše ljudstvo je osobito potrto na Rrim9rskem, ali V; oi^h slovenskih krajih, katere so sedli Italijani. J Minuli mesec sem bil v Logatcu, kraju, ki leži ob italijanski demarkacijski črti in katerega so okupirale italijanske vani in It^ijo, k^ti Jugqjilc$f-fai nočejo živeti pod njeno vlado, lakoj, ko bodo Jugo&ovapi spng ce. teh pri speha. n -t " rmr T? . ... ne bo imeh m%Š vili skupaj potrebni vojni piat^erj-ial, bodo započeli boj' z ^Italijo; okušali bodo pridobiti nazaj one kraje, kater.e je mirovna konferenca prisodila Italiji." Pearcčilp g. Walter Predovich-a. v G. Predoviehje dospel minulo soboto v Ohicagii. Naprosil jp nas, da. naj objavimo na tem mestu sledeče: "Prinašam vsem onim ameriškim Slovencem, ki so poslali zaboje v stari kraj od njih sorodnikov najiskrenejše pozdrave, pa tudi najlepšo zahvalo za izkazano jim pomoč. Koliko veselja ste naredili s tem svojcem, mi je nemogoče opisati. Gotovo so se Y$m Vaši domači tudi že sami zahvalit Položaj v domovini je sedaj ^rednjemeren; ne preslab, pa tudi ne sijajem. Najbolj trpijo oni rojaki, ki žive v po Italijanih o-kupiranih krajih. Minuli mesec sva z g. Sitarjem najfla «yoz ter prepotovala kakih 20 milj teh okupiranih krajev. Mudila sva se v Postojni, Logatcu in okolici. Ljudstvu v teh krajih *e godi trikrat slabše, kot pa pod bivšo, avstrijsko vlado. Kaj počenjajo Italijani z našimi domačini v teh krajih, to je naravnost vne-bovpijoča krivica in je nemogoče vse opisati. Dobro jim je znano, da gospoda v. Parizu. baranta ž njimi. Vedo tudi, da sta Anglija in Francija sedaj na strani Italije in da je edino njih upanje, ali morebitna rešitev naša Ameriika! Žal pa, da je naš predsednik Wilson zbolel in se vsled tega ne more več zavzemati za Jugoslovane, kot se je svoječasno. V ostalih krajih države 8. H. S. je ljudstvo s sedanjo obliko vlade se precej zadovoljno. Ujedinjenje Slovencev z Hrvati in Srbi je bila edina njih rešitev. Sami bi (bili morda že padli sovražniku v pest ker niso zadosti močni. Vprašanje glede načina bodoče vlade pride v rešitev prihodnjo spomlad pri splošnih volitvah za državno zbornico. Slovenci spoznavajo torej, da je edino le v slogi in ujedinjenja njih reSitev, drugače lahko propadejo. (Vsak. zunaj živeči bivši ameriški Slovenec želi pač, da bi bila v Jugoslaviji republikanska oblika vlade; to je pa sedaj še nemogoče izvršiti. Ljudstvo pač spoznava, da ima pod osedanjo vlado 5 k rat več svobode, kot pod bivšo vlado ; oblika vlade S. II. S. je namreč strogo demokratska; v trotovih slučajih celo bolj, kot v Ameriki. G. Predovich izraža dalje iskreno zahvalo Zvezi Jugosl. Žen in Deklet v Clevelandu, Ghicagn, Waukeganu, SheJboyganu ter v o-stalih krajih za poslano blago, katero se je razdelilo med vojne sirote in med najbolj bedne med bednimi. Iskrena hvala tudi našim vrlim ženam ter dekletom v Jolietu (Slovenskemu odseku Rdečega Križa) za nabrano podporo $5153. kar se je nakolektalo med domačimi in ^merikanci v Jolietu. Največ veselja je naredila posilstev za jbed^o plpvpn&kp mladino. kajti obleka in Obuvalo je tem sirotam p^ito sedaj v zimskem času dobrota. „ Tako se g. Predovich tudi zahvaljuje naročnikom našega lista, ki je poslal pet zabpjev blaga za vojne sirote; čevljev 111 nogavic. G. Predovich bo imel prihodnjo nedeljo popoldne ob 2 uri pri dobrodelni prireditvi Z. J. Ž.-in D. .v Hoerberjevi dvorani v Ohi-cagu predavanje ikjer nam bo o- m gc M srca se $orodnil In noč in dan stoji odprt, Vrtnarka pa je bela smrt. Počivaj v miru in večna naj ti sveti! Na svidenje zvezdami! Globoko žalujoči ostali: Angela Odtaaek, žena, Marija, Ana, *Genovefa, hčerke Hostetter, Pa. dne 5. dec. 19^9. • ./ 5 naše ere Naj duh prostosti aviga se v planine in v polja naša, v brda nam » zelena, kjer vode silne režejo ravnine. : Na svetu širnem nam je samo ena ljubezni polna dana domovina, prostosti zlate, jasnega vremena. Ta zemlja mila je nam le edina, ki znoj in kri, pečate nosi nafcl. in v srcih čut svobodnega spo- želite poslati denar Nameravate uložiti no ali želite dobiti več denarja za Vaše Kako sovragi teme so vihrali, ko lomili ste jarem zla trpljenja in smrtni mu udarec ste zadali. Iahaja solnee naše, luč življenja in prosto veje prapor močne Slave. Napočil nam je svetli dan - vstajenja. Pozdravljam vas, sinovi Slave, pozdravljam hčere naše domovine! Naj sije solnee prosto na planjave, doklej ta svet široki ne premine! V Slavomir. ■ • Tudi najboljši arhitekt ne more prisiliti solnca, da bi sijalo- v vse sobe njegove palače. k o r Ne sodi ženske po njenih besedah, temveč po njenih mislih. želite potovati kasneje v domovino ter imeti tam gotove denarje? želite poravnati vaše dolgove na dru- ^^^^^^^^^^^^^^^ gi strani? p&siužite se te prilike, te^ kupite, ali pošljite krone dokler so še poceni. Mi dajemo vedno najnižje cene. V slučaju da cena pade do časa ko mi prejmemo Vaš denar, računamo mi nižjo ceno, to je, da polijemo več krori Ako želite zamenjati vaše dolarje v krone ter jih tukaj držati, kupite od nas "MENJICO" na največje in naj-zanesljive banke v Jugoslaviji ter razpolagajte s to menjico, pošljite jo na drugo stran ali prodajte jo, kadar cena kronam poskoči. Ne držite svojega denarja nezaposlenega. Mi sprejemamo Vaš denar na , . 4 v ULOGO ■ ■ ter ga ne samo hranimo, ampak Vam dajemo tudi obresti, da vam kapital vsaki dan raste. Dobili boste od nas "VLOŽNO KNJIŽICO" z obratno pošto; kadarkoli potrebujete denar, vam ga takoj z obrestmi vred izplačamo. Vsa navodila in nasvete Vam dajemo rade volje. Jugoslovanske krone so danes K 100. — $1.20. NEMETH STATE BANK, Centrala , v glavnem bančnem poslopju 10 V Ml Mnd St. Podružnica 1:>97 Second Ave. NEW YORK, N. Y. POZOR! Slov. Stavb, in posojilno društvo Chicago, 111. bo izdalo prvi torek meseca januarja 1920 novo (46.) gerijo. Pazite na tozadevni oglasil prihodni številki! rova /dr 1 ^ " kaški Slovenci ozir: Jugoslovani uljudno vabljeni na t<> prireditev Revščina najemnikov bogati hi^ie gospodarje. # • v. - , Pravijo, da je pero jacje m<*ča. — Kako je pa s strojem, katerega dbvla karicaf Mani potroši angleški kralj, za vseskupaj 100.000 K. Alfonz španski gleda zlasti na svilene lovske sraj.ee vsaka ga $tane 180 K, rabi jili na leto 50. Nemški Vi-^em §e jp najrajši kazal v uni-fSjpnah, izdal je zanje letno 100.-,/a.civiln.o obleko pa le ma-jako leto se je, oblekel civij-lc 'kakih 30krat. Viljem je bil vHik ljubitelj ovratnic. — Naj-'70 — 9th Ave. New York, N. a prikazan in povzroča :rat mnogo bolečin, trpljenja .^JWwj tacega le, kar ftt iznebiti tako hitro kakor ...... razen ako storite to, kar )• storilo mnogo dru^h: Vztmita Severa's Balsam for Lunfa (Severov Balzam za pljuča) v zdravljenju kailja. prehlada, hripavosti, v slučaju eteikočenega dihanja, ran* jenem vratu in enakomernem pokašljevanju. Poskusita steklenico danes. Dobite ga v VaSi lekarni Dobro za otroke in odrasle. Gen« 26c in lo davka, ali tO« in Sa davka. W. F. SfcVf R A C T O A R R A P11J S, •^•fni v r lil % T, m ZA BOŽIČNE PRAZNIKE. Stara navada je že, da pošiljajo ameriški rojaki svojcem v starem kraju denarna darila 2a vsake praznike. Ta darila so bila vedno sprejeta z največjim veseljem, a letos bo to v toliki večji meri, ker je potreba toliko večja. Vsaka pošiljatev potom mojo tvrdke je popolnoma varna pred izgubo in bo dqppela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedajnih razmerah možnem, času. 100 kron . .$ .1.45 200 kron za 500 kron za 1.000 kron za 5.000 kron za 10.000 kron za 25.000 kron za JI— -'i'' EmH Bachman me. 2107 Bo. Hamlin Ave. amCAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in dragih draitv. potrebščin. Se toplo priporoča eenj. društvom K. S. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas In dobro boste po-lUHiHf * *---- '$800.— UKRADENIH IZ KOVČEGA!" 7. 66.0Q fca^Ktž m~neKs 132.00 325.00 T»ke iaiostn« norice čitamo »kpro vsak dan v listih. Čemu nUtc bolj previdni ■ svojim težko pos|uženim denarjem ? Na^bcljli in najbolj vai S- ^'^iSr l^S&^SS? ?eTkno0mprikladen. d. lahko no.Ho na vafen na način sa noftenje denarja Invisible". Glej sliko. Ta pas M t« lahV 50 lir za.............. $ 5.00 100 lir za.............. 9.75 500 lir za.............. 48.00 1000 lir za........ ...... 95.®0 POTOVANJE V STARI KRAJ. Štrajk v New Yoiikem p^niš-ču je končan. Promet z Evrqpo se zboljsnje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeti reden tedenski promet na Francoski liniji. Kdor želi biti sa Božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navadni naslov. POTNI USTI. Onim ki noqejo sami imeti tega posla preskrbi« potne liste v kratkem času. > S LEO ZAKEAJŠEK Mi*. Ta pa 'paf)tr"n'ati rfenar'ln ca »rebro. Navadna cena $1^0: ta mesce sa samo po $1.00; sedem pasov stane $6.00. Kdor muli potovati v Evropo, „? morii"im#ti en ali več takih varnostnih pasov. Mi jamčimo, da boste rado vol j nT. Ne-•tdfasrfSte toiSfcj* 1xre£ite ta ogrttis, pripnite en papirnat dolar zraven in pošljite naročilo na: * ROYAL SALES CO, 137 Pitt St. Dept. 21, #ew York, N. Y. Va prodajei f JFT nrtw^ TELEFON CANAL 6027 FrariR Grilles Dairy tf - x Prva 9lovensko-brv»ft|ca MLEKARNA 1919 Street Chicago, Illinois. slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. t lllt^w taavaiam strankam 'po hišah točno vsak dao. Z valespoš tovajem - Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar BECEMBRX KNJIGA ZASTONJ ic '■ ' itflfri ®1 »miiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiNiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinuiiiiiiiiiiiii 1 Spisal A. M. Dostojevski. Prevel Vladimir FiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiMviiiiiiiiMMiiiiaimiKttiiiitiuaiaiiiiilF ali pa celo zvezali. In zato je vse nižje na6e4stvo ostroga. zrlo na Temu starcu so začeli pomalem skoraj vsi kaznjenci izročati svoje denarje, da jih spravi. V ostrogu so bili do malega sami tatovi, a nenadoma jih je prepričalo kdo-vekaj, da stari nikakor ne more krasti. Vedeli so, da nekam skriva izročeni mu denar, a to na tako skritem kraju, da ga nihče ne more najti. Kasneje je razodel svojo tajnost meni in nekaterim izmed Poljakov. V nekem palisadnem kolu je bila veja, navidezno trdno zraščena z deblom. Dala pa se je izdre-ti, nakar se je -pokazala v deblu velika duplina. Vanjo je skril dedek denar in vtaknil nato vejo nazaj, tako da ni nikdar nihče našel zaklada. A oddaljil sem se od povesti. Ostal sem tam: zakaj se denar ni ogrel v arestantovem žepu. Toda poleg truda, ki ga je povzročalo njegovo skrivanje, je bilo v ostrogu toliko žalosti in hrepenenja; arestant pa je po svoji naravi -bitje, tako silno željno svobode in " tudi po svojem soeialnem položaju tako lahkomiseln in nereden5 da ga v resnici ne»kaj vleče, kak< bi se razmahnil na vse roke in za veseljaeil ves kapital z gromom in muzi ko, tako da bi vsa j za minute pozabil svoj srčni nemir. Celo čudno je bilo gledati, kalko delajf nekateri izmed njih včasih po več meseeev, ne da bi trenili z vratom samo zato, da raztrosijo v enen dnevu ves zaslužek, vse do čistega, nekavodo in jih tako ohranijo v prvotni vlažnosti in raztegljivosti, da so ob svojem času pripravna- za sprejetje žganja. Arestant nalije čeva z žganjem in jih naveže nato okrog sebe, po kolikor mogoče najskritejših krajih telesa. Razume se, da razodeva pri tem vsa spretnost in vsa tatinska zvitost tihotapca. Saj je deloma zastavljena njegova čast; prevariti mora spremne vojake in stražo pri vratih. In prevari jih: i dobremu tatu gre spremni vojak, ki je včasih celo neizkušen novinec, vselej na limanice. Razume se, spremljevalca je treba proučiti že prej, vrhu tega tudi čas in krai dela. Recimo, da je arestant pečar ter zleze na peč: kdo more videti, kaj tam počenjat Spremni vojak ne more lezti za njim. Ko se bliža ostrogu, vzame v roko novec — petnajst ali dvajset kope j k za vsak slučaj — ter čaka pri vratih desetnika. Stražni desetnik si ogleda kroginkrog vsakega kaznjenca, ki se vrača z dela, otipi je ga in mu nato odpre ostrogova »vrata. Prenašalec žganja se nadeja običajno, da jih bo sram, otipavati ga preveč natančno po nekaterih krajih života." (Dalje prihodnjič.) zvezkih po 12e vse, dosedaj izdane S poštnino V zalof iwfijJKffgL Rojaki! Seiite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri: JOSEPH TOM1C, , 2424 So. Harding At*.. | Chicago, 111. Iščem zastopnike po slovenskih naselbinah. JEDO 0404040 JOHN ZVETINA, 1726 So. Racine Ave., CHICAGO, ILL. ZASTONJ cenik. Ne pišite svo-Jih llltia kakor bi bila pisana • kurjimi nogami; pilite jih rajii M paSem domačem pisalnem stroju. Stroj, dasiravno po c«ni, je zelo trpežen. Na naiem pisalnem stroju lahko piict« v vseh jetikih. ■Ur rf katalog. 1 edini naslov jo:. ROYAL SALES Pilite ie danes po nai novi katalog. Na* CO., NEW YORK CITY, N. Y. Agentura za prodajanja paiobrodnih listkov za najhitrejše, največje in najsigumejše parnike vseh prekmorskih črt. » - ^ / Izdajamo čeke Amer. Express Co. v dolarjih 1 ♦ /I izdane na razne banke v Jugoslaviji. Ček p)šljite svojcem y domovino v priporočenem pismu. Svota dolarjev bo izplačana v krmah pri istodnevnem kurzu. Ta ček bo rada Kamenjala vsaka banka v Sloveniji, ozir. Jugoslaviji. Naročite si moj veliki stenski koledar sedaj in pošijite ga sv<^. cem v staro domovino. Jaz sem že poslal nekaj koledarjev v domovino še meseca septembra in en mesec pozneje sem prejel zahvalna pisma da so prejeli koledarje v redu in nepoškodovane. Poleg tega sem prejel tudi več prošenj od drugih,/ki me prosijo zanje; to je dokaz, da pošta v domovino redno posluje in da so koledarji za rojake ?v stari domovini zanimivi. Naročite jih tudi zase, ker sedaj je še čas; kako dolgo trajala zaloga, še ne vem; pošiljam jih pa redno v velikem številu. Ti krasni stenski koledarji so vredni mnogo več kakor vas. stanejo in sicer samo 24c en komad bodisi za tukaj, ali za staro domovino. Delajte vedno točpe naslove. Pošljite denar. poštnej znamke, ali poštno nakaznico na Anton Grdina, 1053 Bast 62 Str. Cleveland, 0 ♦o ♦ o ♦ o ♦ o ♦ o ♦ o ♦ % o <*> o o ❖ o ♦ o Ce želite pestiti kako blago svojcem v domovino, obrnite so na naš eksportni oddelek. w 0*0^04040404040404040040*04040404040*040 MATIJA SKENDER Marija Sloga 1811 W 22ad Si. Cfcleige, III. Telephone Canal 47» izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA ae vljudno priporoča slovenskim in hrvaikim fte-in ogrskim Slo-*»«kjun JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejem« Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pofodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko »padajoča dela že polnih 10 let na istem mestu. Jtff i '1 PATENTI " V" v ■ ■v*" v** v — t - ir—vl i yu i <\fi i vij-fl Zaupno zdravilo prinaša iznonadenja. Bkoro fte 80 let se Triaerjeva zdravila uspeino rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani številnih odjemaleev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da «e ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še aadnji steber in morali •mo eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko ret plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ nkom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno «ts Grenko Vino Pišite po Slovensko ktijigo, katera vsebuje vse potrebp* podatke o iznajdbah in psJehrlh. Pišite nam še danes in jaz vanjjp pošljem KNJIGO ZASTONJ Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na: A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington, D. C. torej ima tako aaupaaje in vspeb med svetom, ker ačini^ da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bol**nl jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdrsvilnc Grenko Vino očisti" ielodee in odstrani iz ot>traaj*Aine drobovja vse nabrane nepotrebne in itrapene snovi, ki so nekakšen hrlog /lotvornih tvaiin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. so »prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasto šareče rodeč« vino V sadevi sabananoeti, neprebavuosti, glavobola, pol-glavobola, nervocnosti, navada« slaboče, kakor tarii v telodlnih neprilikah. ki rade nadlegujejo ftenake ob premembi ikja ali rudarje in ontge delavec, ko delajo ta vdihavajo plin. Čc rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jš v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT ■ ta gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrjnin in o 'sige po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevrai^ije, ium bago, otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša teklin itd., tudi za drgnenje ftiveev in za ms- Besedica "če" je že marsikomu pokvarila kak velik načrt. • - • -v . Pravi prijatelj ti ne bo nikdar svojega prijateljstva oČito razodeval. POZOH! .... POZOB! Izšel je novi obširni cenik Do MAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip pu.) Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta. New Yoife, N. V. -5- DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ST. 80. K. S. K. J* f N. S. PITTSBURGH. PA Pfl • e 4 a • a • J* izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno Irinerjev Antiputnn p"wbno .o,.t: raoo znotraj, f ose ono za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJVOVBJAB NAGRADE SO DOBILA TBUTCRJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: ' GOLD MED Al. RAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists j l 1333-1343 So. AshlanJ Ave. , CHICAGO, ILLINOIS lasa svojo radss mesečno s«jo vsal drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Dom«, 57 fai ButUr St, m VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 Nacl|onallzlrana leta 1864 Pittsburgh, P«. Uradniki aa leto 191»t Haslage Ave.', N. S.- Pittsburgh, P«-I. tajnik: Frank Trempua. Uf Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Oregurai, 40b Butler St-, Pittsburgh. Pa. Drnftt zdravnik: Dr. G. J. 8tyfar, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh Člani se sprejemajo v društvo od 18. do 60. leta; posmrtnina je 81008, 8500 ali 8260. Naša društvo plačuje vsak dan en dolar, ali 87.00 bolniške podpora na teden. Slovenci in Hrvati, kterl ie niste • 4 pri nobenem drufttvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod sastavr zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila sa obrnite na raj imenovane uradnika društva. V ilučaju bolezni se mora vsak član ta ga društva oglasiti pri sobratu Jobs Gplobič. 5621 Carnegie Ave., Pitta burgh, Pa., isti 4mn ko sboli m ravnt tako sopet ko aadravL Z E 6 O LEX je ta banka varne čuvala in držala prihranite ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila teta 1857. Sedaj ima še 14,000 nlagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $£,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček *nača nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Hatožite torej Vaše prihranka v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO UETO. Narasti« obresti si pallitni pripisujejo k flmici, Oql ill pi Izplačujejo bi hranilna uloge od $1.00 naprej. & W FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. ajollet, Illinois« "LJUDSKA BANKA "s ramarafajajzjejzjHiHjajzrz^^ r? r? r? rPTPjwwV&l