ISSN 0351-6407 MAJDA HORVAT □FINSTRAL 0609 630 898, 041630 898 Tel/ (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 BankVVustria Creditanstalt Lendavska 11, Murska Sobota V soboški Diani je bila v ponedeljek slovesna razglasitev rezultatov 35. Vestnikove ankete o izboru najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja za leto 1998. V primerjavi s prejšnjimi leti so pri tokratnem izboru poleg športnih novinarjev sodelovali tudi naši bralci. Za najboljšega športnika Pomurja v letu 1998 je bil izbran tekmovalec kasaških dirk Marko Slavič iz Ključarovec, kar je njegov tretji tovrstni naziv. Za najboljšo športnico Pomurja v letu 1998 je bila izbrana kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celja, kar je njen že deveti tovrstni naziv; najboljši športni kolektiv Pomurja v letu 1998 pa je Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. Več na strani 14. Fotografija: JURE Z. M. Sobota. Slomškova Suho bo, po nižinah pa se bo večino asa zadrževala ZIMSKI VRTOVI, d. o. o. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota: Z vso odgovornostjo lahko trdim, da zelo dobro vem, kam pelje razvoj mestne občine. Obljubljam, da se bo o soboški občini veliko slišalo tudi v Ljubljani. Zato ne bom dovolil, da bi tovorni železniški promet speljali skozi mesto Murska Sobota. Zaradi neizpoljenih obljub bom celo tožil državo, ki je brez našega soglasja izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo železniške proge od Murske Sobote do Puconec! Prihodnost sedanjosti Kaj je prihodnost'.' Zgolj nemo odste-vanje časa? So to moji načrti, upanje? So to moji porazi in padci, moja razočaranja? So to moji otroci? Sem to jaz v primežu prihodnjih dogodkov? Ob vsakem novem letu sumi sebe »potisnemo« skozi prizmo besede PRIHODNOST in Potem.... kot da bi se zaslepili. Samo rožice odbiramo, kot da bi nas minila volja pogledati v vso barvitost, ki jo nosita v sebi sedanjost in prihodnost. In tudi prihodnosti ne more biti, če najprej ne živimo sedanjosti. Tudi takšne, o kateri vsak dan pišemo novinarji. Presni pisanju o dogodkih v gospodarski družbah smo vse pogosteje kot zlovešče črne ptice. Kadar začnemo skovikati, skoraj Vedno napovedujemo konec. Spet novi konec firme... So po obrtniško pripravljena poročita o vrstečih stečajih hovinarjude g°la prilika za zaslužek ? Zlagano je tisto, da sčasoma dobiš ,rdo kožo in da te hude stvari še oplazijo večne. Pa zadevajo in ^dno znova v živo, pa čeprav tega ni pisano na obrazu. Vse bolj žge zlaganost o pravičnosti tržnega fundamentalizma, ^ako kruto zvenijo slogani današnjega gospodarskega sveta, naši gospodarstveniki pa... Le redki zmorejo plavati proti toku, ^asih se mi zde kot marionetke, ki igrajo vse v istem ritmu in borijo v istem slogu. Stečaji, stečaji... spet na obrežju priho-dnosti. Znanec me je spomnil na priliolžnost, prebrano v neki knfigi, v kateri je prepoznal bistvo naših stečajev. Tako gre,-iena je prišla k zdravniku zaradi prehlada. Pa ji je zdravnik SVetoval, naj se okopa in gola stopi na hladno. Pljučnico Namreč zna zdraviti. IfOUlINCVA PVCINALU VnnUllOAK OKNA TER VRATA Te dni je gotovo najpogosteje izrečena ali zapisana beseda sreča, srečno ... Z njo želimo drug drugemu srečno novo leto. In če bi besede meso postale, če bi se nam res izpolnile vse želje o sreči? Bili bi brez hrepenenja. Človek brez hrepenja pa je nesrečen ... Neskončna, vesoljna sreča je torej nemogoča stvar. Veliko pa je lahko srečnih trenutkov, ki jih prinašajo tudi drobne stvari. Kdor jih zna ceniti in uživati, ga prav gotovo spremlja sreča. Pri nekaterih jo lahko tudi vidimo, kako jim sije z obraza, ali pa se celo jočejo od sreče. Za nekatere pravimo, da jih povsod spremlja sreča, nekaterim se le kdaj pa kdaj nasmehne, nekaterim tudi laže, jim obrača hrbet... In kaj nam je prineslo iztekajoče se leto, za katerega smo si prav tako zaželeli veliko sreče? Na splošno gledano ni bilo ravno srečno, vsaj za našo deželo na sončni strani Alp ne. Le kaj je bilo treba potresa v Posočju in velikih poplav skoraj po vsej Sloveniji? Zakaj vse več ljudi izgublja delo? Zakaj...? Na srečo obstaja tudi upanje na boljše. Pa naj prinese vsem veliko sreče! JOŽE GRAJ ■ pravij0> da je voda iz Ivanovega izvira na Razkrižju zdravilna. Tam pa je tudi lepo urejen prostor, kjer si je domače turistično društvo v sodelovanju z občino, šolo in drugimi omislilo kot naravni oder (prizorišče) Za Projekt Božična noč, s katerim so se uspeli uvrstiti tudi v program pflare. Na božično noč so prvič uprizorili igro, s katero skušajo prika-*a*i, kaj in kako naj bi se dogajalo na zgodovinsko božično noč, ko Se je rodil Kristus. Predstavo so medtem ponovili 27. decembra, pripravljajo pa še dve. Obiskovalci prihajajo dokaj množično. (J. G.) poto: J. ž. ' i ra ti "V Foto.: NATAŠA JUHNOV izviru Božična noč pri Ivanovem Murska Sobota, 31. december 1998, leto L, št. 53, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT Če Silvester piha in kiha, se na dan novega leta sonce prijazno nasmiha. 2 AKTUALNO OKOLI NAS 31. december 1998, W 1998 temeljih Svetnica ali hudičevka? ČAKALNICA Države vzhodne Evrope Rusia SS kolo! Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. odstotni davek od prometa proizvodov. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Ferj Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Dirigenti demokracije na trdnih ■BK, 31. december 1998 AKTUALNO DOMA Država v državi ali o razkolu v manjšini Lendavska manjšina kršila [Vzgoja za medije v šoli odprtih vrat D svoj statutarni sklep evetletna šola trka na vrata in v OŠ Franceta Prešerna v Črenšovcih smo jih pred kratkim tudi dejansko odprli za učence, učitelje, starše, goste, medije in seveda tudi za Cirkus ali kdo bo volil in kdo nadziral? orkova predbožična seja lendavske občinske samoupravne narodnostne skupnosti se je začela z vprašanjem zamenjave mandatov, ki sta jo izvedla oče in sin Tomka. Po besednih dvobojih se je začel direndaj z volitvami za funkcije. Namesto občinske volilne komisije so izvedli volitve kar po domače: tisti ki so volili in bi bili lahko tudi izvoljeni, so preštevali lastne glasove. Ob tem jih ni nihče nadziral. Zgodilo se je: »mirna struja« s poslanko Pozsončevo je ostala izven sveta Pomurske Madžarske narodne samoupravne skupnosti. Poslanka Maria Pozsonec je opozorila člane lendavske samoupravne narodne skupnosti na mnenje, ki gaje v zvezi z zamenjavo mandatov posredovala vladna službaza zakonodajo in v katerem g. Svete opozarja, da je potrebno izvesti v primeru odstopa nadomestne volitve. Pa se je začelo. Miklosz Tomka je zavrnil Svetetovo mnenje, češ da se morajo držati statuta in da je mnenje samo mnenje?! Iz debate je bilo razvidno, da vladno mnenje ni bilo razdeljeno med člane na konstitutivni seji. Čemu? Anna Danes je bojda »narobe« razumela Mario Pozsonec, ki jo je vprašala, če je dokument razdelila. Tako ga je namesto vsem članom posredovala komisiji za mandatno imunitetna vprašanja, v kateri je tudi Albert Halasz, trenutni vodja madžarske manjšinske radio-časopisne »mašine-rije«, ki ima v svetu zavidljivo število. Tako vsaj z javnim mnenjem ne bodo imeli težav. Halasz je nato Pozsončevi očital, da če se »že igra pravnika«, naj si prebere zakon. Pozsončeva se mu je zahvalila za njegov »izobraževalni« del, nato pa opozorila, da naj ne pometajo stvari pod preprogo. In prav to so storili. Prekinili so razpravo, češ da ni v skladu z dnevnim redom. Če bo karkoli’ narobe, bodo krivdo prenesli na mandatno imunitetno komisijo. Da pa je njihov statutarni sklep nekaj povsem poljubnega, za njih same ne obvezujočega ozi- Ambiciozni načrti mestne občine Za investicije kar 44 odstotkov proračuna! etošnji proračun Mestne občine Murska Sobota je bil dokaj ambiciozno zastavljen, saj je kar za 43 odstotkov višji od lanskoletnega. Značilen je tudi izredno velik delež za investicije, za katere so namenili celo 44 odstotkov vsega proračuna, kar je za 84 odstotkov več kot leto prej. Tretja značilnost pa je okrog 323 mi- lijonov tolarjev zadolžitev. Kot opozarjajo poznavalci razmer, je povsem razumljivo, da pri tako ambiciozno zastavljenih ciljih prihaja do določenih odstopanj. Posledica tega je, da na investicijskem področju ni bilo storjeno vse, kot so si zamišljali. Ponavlja se stara zgodba, ko realizacija ni takšna kot bi želeli. Na eni strani je denarja dovolj, žal pa je porabljen dokaj pozno oz. z odlogom, saj so marsikatero naložbo dokončali šele ob koncu leta. Zato bo treba projekte pripraviti pravočasno, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zamud. Sicer pa so bila po splošni oceni proračunska sredstva racionalno in pravilno porabljena. Prihodki Mestne občine Murska Sobota v letu 1998 znašajo dobrih 2,5 milijona tolarjev. Ta znesek so razporedili na dva dela. in sicer na tekoče obveznosti, za kar so porabili blizu 1,7 milijona, in investicijske obveznosti v višini nekaj čez 849 milijonov SIT. V okvir prihodkov je vključen tudi dolgoročni kredit za pokrivanje presežka na račun investicijskih odhodkov za cestno-komunalno dejavnost, katere gradnja je nekoliko ka-snila, 9 višini 180 milijonov tolarjev. Velja omeniti, daje prišlo pri sprejemu državnega proračuna do zmanjšanja pričakovanih prihodkov za zagotovljeno porabo. Zato seje zmanjšala finančna izravnava za tekočo dejavnost pa tudi pri republiških sredstvih za investicije za družbene dejavnosti in komunalno infrastrukturo je prišlo do izpada sredstev. Na nižji odstotek realizacije odhodkov pa so vplivale predvsem investicije v cestno-komu-nalni infrastrukturi, kulturi in urejanju stavbnih zemljišč. Zadolžitev 180 milijonov tolarjev bi bila neprimerno manjša, če bi od šolskega ministrstva dobili v letošnjem letu v celoti plačan delež sofinanciranja telovadnice Pri drugi osemletki in nadzidavi 'tretje osemletke v Murski Soboti- Gre za 129,5 milijona tolar- jev. Zaradi težav v državnem proračunu je bilo od tega deleža doslej plačano le 22,6 milijona SIT, do konca leta pa naj bi dobili še 24 milijonov. Kljub temu je večina načrtovanih nalog uresničenih. Spodbudno je, da so z dokaj ambiciozno zastavljenim proračunom za investicije namenili kar 44 odstotkov proračunskih sredstev. Kot poudarja mestni župan Anton Slavic, so načrti zares obširni, naloge pa dolgoročne, ko je govor o komunalni infrastrukturi. Tako naj bi v dp-, brih dveh letih dokončali velikopotezni projekt gradnje kanalizacije in ureditve pitne vode v vseh krajih Mestne občine Murska Sobota. Z njegovo uresničitvijo pa bodo bistveno vpli- vali na lepše in bolj zdravo okolje. Po besedah župana so nekaj pomembnih korakov naredili tudi glede dokončanja in zagotavljanja prostorskih pogojev za osnovnošolsko izobraževanje. Zato naj bi v prihodnje dali večji poudarek otroškemu varstvu. V dogovoru z državo naj bi pridobili nove srednješolske objekte. Obstaja upanje, da bodo že prihodnjo jesen, najkasneje pa leto pozneje, pridobili tudi višješolski program. MILAN JERŠE ■ roma striktno obvezujočega, ko se jim to zahoče, so dokazali pri volitvah predsednika, podpredsednika občinske samoupravne narodnostne skupnosti in pri volitvah v Pomursko samoupravno narodnostno skupnost. V svojem statutarnem sklepu, objavljenem v septembru, so zapisali, da izvolitve organov in predstavnikov strokovno vodi občinska volilna komisija. Na seji ni bilo ne duha ne sluha o občinski volilni komisiji. Obveljala je beseda Anne Danes: »Toliko si zaupamo, da lahko sami speljemo«, Mar res?! Komu so torej pisali statut? Kako nekateri zaupajo sami sebi, se je kar hitro izkazalo v nadaljevanju. V komisijo so izvolili tri člane, ki so bili prav tako na volilnem seznamu. Ko naj bi iz kartonske škatle kandidati potegnili zaporedno številko, je Anna Danes kar »podarila« številko ena Halaszu?! Meja absurda je bila prekoračena. Dancseva je nato izjavila, da če kdo noče biti, naj že vnaprej to pove! Na vprašanje Marie Pozsonec, ali bodo volili na lepe oči ah pa bodo volili programe, jo je zavrnil Halasz, da bodo program sestavili vsi skupaj! In potem so volih: eni na stranišču, drugi v konferenčni sobi, tretji v tajništvu... Za predsednika so izvolili Alberta Halas-za, medtem ko pa je poslanka Maria Pozsonec izpadla celo iz enajsterice, ki se je uvrstila v pomursko samoupravno narodno skupnost. Res so zvenele besede (na koncu) Halasza spravljivo, da bo delal, kot mu bo naročal svet, toda kaj se bo zgodilo, če bo svet vodil po poti oživljanja trianona? A. POTOČNIKI nove zanimive vsebine, ki jih prinaša tudi bodoča devetletna šola. Že v parlamentarnih razpravah smo o medijih in njihovem vplivu na življenje otrok veliko govorili in prišli do zanimivih ugotovitev, ki so nas vzpodbudila k načrtovanju nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Dan odprtih vrat na temo MEDIJI in MEDIJSKA VZGOJA nam je ponudil idealno priložnost, da teorijo preizkusimo tudi v praksi. Učenci in tudi starši, ki so se dneva odprtih vrat v velikem številu udeležili, so skupaj z gosti radia Murski val, časopisa Vestnik, članov šolske televizije iz OŠ Turnišče ter domačimi mentorji, delali v 18 delavnicah. Prvi razred je vrednotil in praktično ustvarjal po risanki Filip, v drugem razredu je nastala razredna revija Veseli december, tretji razred pa je izdelal svojo knjigo Smeh ni greh. Učenci od 4. do 8. razreda so delali v mešanih delavnicah, in sicer: vrednotili in analizirali so televizijski spored, posneli šolsko radijsko oddajo in televizijsko reklamo za lutkovno predstavo Strahci, pisali so o velesenzaciji, se pogovarjali o idolih v medijih, predstavili šolo na internetu, računalniško obdelali anketo o medijih, posneli oddajo Mali radio z gostjo Viktorijo Bencik, radijsko reportažo oblikovali s Smiljo Baranja, Majda Horvat je učence uvajala v pisanje časopisnega članka, ena skupina je spoznavala prednosti interneta, z multimedijo so se učenci učili tehnike in nazadnje še skupina, ki je spoznavala animirani film. In ugotovitve? Mediji so danes nepogrešljivi tudi v šoli in dokaz za to, da se je vredno o njih pogovarjati, jih vrednotiti in tudi načrtovati, je prav skupno delo učencev, gostov, staršev in učiteljev. Pa naj še kdo reče, da nas mediji ne združujejo -prav nasprotno. Lahko so tudi prijazni, če le mi tako želimo in delamo. MARIJA HORVAT, DIPL. PEDAGOGINJA ■ Rezervna sredstva za obnovo mostu v Bokračih Skupno sofinanciranje pod vprašajem občini Puconci namenjajo vsako leto stalno proračunsko rezervo za sanacijo elementarnih nesreč. Tokrat jim je ostal milijon 765 tisoč tolarjev iz leta 1996, kar se bo lahko porabilo za pokritje škode, ki so jo povzročile naravne nesreče v letu 1998. Občino so najbolj pestile poplave, in tako bo tudi največ sredstev odšlo za obnovo mostu Krnci - Bokrači, ki ga je takrat odneslo. Ostali denar bodo porabili za sanacijo cest in zemeljskih plazov. Svetnik Karel Žekš je predlagal skupno sofinanciranje sanacij z mejno občino Moravske Toplice, vendar je vse odvisno od dogovora županov Ludvika Novaka in Ferija Cipota. TOMO KOLEŠ ■ V podjetju Kapela opravili prvo skupščino delniške družbe Več vina v steklenicah Vinogradniške površine se bodo zaradi denacionalizacije še nekoliko zmanjšale drugi polovici decembra so v delniški družbi Kapela opravili prvo skuščino družbe po olastninjenju, na njej pa so izvolili tudi nadzorni svet družbe. Podjetje Kapela je tako zdaj v nekaj več kot 19-odstotni lasti vinogradniške zadruge, 20 odstotkov delnic imajo udeleženci iz interne razdelitve, dobrih 17 odstotkov imajo v lasti tisti, ki so sodelovali v notranjem odkupu, 13 odstotkov jih je še rezerviranih za notranji odkup, nekaj več kot 10 odstotkov družbe je v lasti PID Zvon Krekove družbe, po dobrih 5 odstotkov pripada kapitalskemu in odškodninskemu skladu, 10 odstotkov pa še kapelski kmetijski zadrugi v stečaju. V podjetju Kapela so v letih 1993-’96 poslovali z dobičkom, medtem ko so imeli v letu 1997 imeli za nekaj več kot 13 milijonov tolarjev izgube. Ves dobiček v višini 12,5 milijona tolarjev je ostal nerazporejen, izgubo v letu 1997 pa so po sklepu skupščine pokrili iz sredstev rezerv. N0V tarifni sistem pri porabi električne energije Ne gre za prikrito podražitev! eprav smo ob koncu leta že navajeni na raznovrstna presenečenja, bi skoraj prezrli podražitev električne energije, ki velja od 15. decembra dalje. Vladaje namreč po dolgem in napornem usklajevanju potrdila spremenjen tarifni sistem za prodajo električne energije. Z njegovo uvedbo se bo elektrika povprečno podražila za 6,11 odstotka. Tako bodo industrijska podjetja po novem plačevala v povprečju za 4,2 odstotka nižje račune, medtem ko bodo podražitev najbolj občutila gospodinjstva. In kakšne so bistvene spremembe v plačevanju elektrike za gospodinjstva? Le-ta so razvrstili v tri skupine. V prvi bo po izračunih okrog 40 tisoč slovenskih gospodinjstev, ki bodo po novem plačevali nižjo ceno elektrike, kot sojo doslej. Se- veda pa je treba pripomniti, da to velja le za enako količino porabljene električne energije. Medtem so v prvo stopnjo gospodinjstev razvrstili tista, ki imajo zdaj eno 20-ampersko varovalko. Njeno moč jim bodo zaračunavali v ceni ener- gije, namesto tega pa bodo plačevali 440 tolarjev števčnine mesečno. V to stopnjo bodo začasno uvrščeni tudi uporabniki, ki imajo eno 16-ampersko ali eno 20-ampersko varovalko. V drugi skupini je večina gospodinjstev. Gre za gospodinjstva, ki imajo eno 35-ampersko varovalko ali tri 20-amperske. Njihova mesečna števčnina bo 990 tolarjev, preostali znesek pa bo seveda odvisen od porabljene električne energije. Začasno bodo v tej tarifni skupini tudi uporabniki z eno 25-ampersko varovalko, z eno 35-ampersko, s tremi 16-amperskimi in s tremi 20-am-perskimi varovalkami. Ta tarifa je namenjena večini gospodinjstev, ki sedaj plačujejo na mesec (če imajo dve tarifi) 4.739 tolarjev, po novem pa bodo 5.047 SIT. Uporabniki, ki imajo popolnoma elektrificirano gospodinjstvo, so v tretji skupini, če imajo tri 25-am-perske varovalke. Zanje bo veljala sedanja struktura tarifnega sistema. Ta pa naj bi med uporabnike električne energije vnesel resnejša razmišljanja o racionalni porabi elektrike. MILAN JERŠE I 56 zaposlenih v tej vinogradniški gospodarski družbi gospodari s 150 hektarji novih vinogradov, 13 hektarjev pa so obnovili in bodo zarodih v prihodnjih letih. Sicer pa se jim zaradi denacionalizacije vinogradniške površine zmanjšujejo, nekaj površin so že vrnili nekdanjim lastnikom, vrnili jih bodo še kakšnih 40 hektarjev, in tako bodo v • prihodnje obdelovali od 110 do 120 hektarjev vinogradov. Ob obnovah vinogradov v podjetju Kapela skrbijo tudi za posodobitev opreme in za druge naložbe. Obnovili so zunanjost vinske kleti in posodobili notranjost, kupih pa so tudi cisterne za 600 tisoč litrov vina, ki omogočajo nadzorovano vrenje mošta. Posebno skrb pa v zadnjem času namenjajo prodaji svojih vin, zlasti ustekleničenih vin. Če so v letu 1997 napolnili le 100 tisoč steklenic vina, so jih v letu, ki se je izteklo, napolnili že več kot 300 tisoč steklenic, v prihodnje pa bodo njihovo število še povečevali. L. KOVAČ ■ LOKALNA SCENA 31. december 1998, ISil Prednovoletna seja Spomeniki gor in dol Soglasni sklepi Bi si ob spominu na prejšnji ljutomerski občinski svet lahko zamislili enozvočno svetniško molenje rok v zrak? Težko. Tokratna soglasnost se je začela ob preložitvi »brezglavega Triglava« (mesta »ideloške« bitke in iskanja prilagoditve Ljutomera »narodovi« sceni) na naslednjo sejo. Ljubljansko prvostopenjsko sodišče je namreč občini naložilo, naj zamenja novo tablo (vojnim in povojnim žrtvam) s staro in plača stroške v višini okrog 230.000 tolarjev. O tem, ali se bodo svetniki z županom na čelu »pravdali« še naprej, se bodo odločili na prihodnji seji. Očitno avtor spomenika ift ZB pozablja, da je bil spomenik grajen z »ljudskimi« akcijami oziroma prisilnim delom občanov. Delitev ali o bodočih praznikih O tem, ali bo občina Ljutomer praznovala 750. obletnico omembe Ljutomera v pisnih virih kot »mega« žur, ki ga je na nek način v skladu s svojo vlado »požegnal« že prejšnji župan, bodo svetniki razpravljali šele čez nekaj mesecev, ko bodo sestavljali proračun. Na tokratni seji so potrdili začasno financiranje, tako za Ljutomer kot preostale »odpadle« občine. Podžupani Kdo bo vodil ljutomersko občino, ko bo župan poslanec v Ljubljani? Po »koalicijskem« objemu in predvolilni podpori je podžupansko mesto padlo na dva »penzionista«, kar je eno izmed »aktivnih« svetnic motilo. Kljub temu sta bila z večino glasov izvoljena Marija Dugonik Gjerkeš (DeSUS) in Miro Steržaj (SLS). In zdi se, da tudi tokrat opozicije v OS še ni bilo. O tem, kaj bosta počela v novi občinski upravi, pa bomo izvedeli šele drugič. Saj veste, najprej si je potrebno razdeliti pogačo, po tem pa pride na vrsto delo. No, poplačevanje predvolilne podpore se je nadaljevalo tudi z imenovanjem vodje statutamo-pravne komisije, ki jo bo vodil »zeleni« Rajko Mlinarič. Po delitvi občine se bo delilo tudi njeno imetje. Za to naj bi skrbeli z ljutomerske strani Špindler, Štrakel in Steržaj. No, z novim županom je zavel tudi nov tempo. Svetnikom je v eni uri uspelo spraviti skozi kar devet točk, za kar so v prejšnji sestavi (resda včasih ob drugih vsebinah) potrebovali več ur ali celo dni. A. POTOČNIKI Stanovanjski sklad Ljutomer Pritegniti tudi privatni kapital dobo vračanja 10 ali največ 15 let ter z obrestno mero TOM + 3 oziroma Tom + 2,75 odstotka. Skupščina Indipa Na robu lendavski družbi Indip so prejšnji teden opravili skupščino, na kateri so sprejeli poslovno poročilo za leto ’97, delničarji pa so se seznanili tudi z informacijo o programu prestrukturiranja gospodarske družbe s programom kadrovske in druge poslovne sanacije. Indip je namreč uvrščen v skupino triinštiridesetih slovenskih podjetij, ki naj bi se prestrukturirala s pomočjo državnih obveznic v okviru Slovenske razvojne družbe. Toda za večino izbranih podjetij je državnih obveznic zmanjkalo, tako da se bo sanacija v Indipu lahko izpeljal šele takrat, ko bo vlada odobrila novo tranšo obveznic. Razmere v Indipu pa so skrb vzbujajoče. Obveznosti se nevarno približujejo kritični točki, iz poslovanja pa tudi več niso sposobni poravnavati finančnih obveznosti. Vsaka sprememba pri poslovnem partnerju ali pri delu zaposlenih pa lahko družbo vrže s tečajev. Zato se zna zgoditi, da bo zaradi resne situacije v družbi naslednja skupščina spet sklicana že v kratkem. Na skupščini pa je k informaciji o programu prestrukturiranja bila podana tudi odločitev zaposlenih na zboru delavcev. Zaposleni so pripravljeni svojo terjatev do družbe spremeniti v lastniški delež - kar država postavlja kot pogoj za lastno sodelovanje v sanaciji če bodo za to dobili, tako kot banka, državne obveznice. O tem naj bi se z državo še pogajali. MHI petih let obstoja ljutomerskega stanovanjskega sklada so dodelili 36 stanovanj, mimo odbora pa še dodatnih sedem. Ker so želeli v prvem obdobju delovanja zagotoviti stabilno finančno moč, niso šli v večje stanovanjske investicije, temveč so stanovanjsko problematiko v glavnem reševali z dodeljevanjem posojil. Na tak način si je sklad prizadeval, da je, da je v reševanje stanovanjske problematike pritegnil tudi privatni kapital, pritisk za stanovanja pa se je zmanjšal. Svoj proračun pa so polnili z obrestmi od posojil, ki se še vedno stekajo, s prodajajo stanovanj, iz občinskega proračuna, nekaj pa so dobili tudi iz državnega, tako da se lahko v prihodnje odločajo tudi za večje investicije. Reševanje stanovnajske problematike je predstavil Tomi Nemec, predsednik stanovanjskega sklada. Dodelili 36 stanovanj Večje investicije so bile adaptacija objekta v Presiki, kjer je bilo pridobljenih 7 socialnih stanovanj, kamor so se preselili stanovalci iz barak v Stročji vasi in iz dotrajane hiše v Pristavi. Adaptirali so bivšo osnovno šolo v Logarovcih, s čimer so pridobili 9 novih neprofitnih stanovanj. Večja stanovanjska investicija pa je zgraditev vrstnih hiš na Razlagovi ulici v Ljutomeru, kjer je v gradnji večstanovanjska hiša s 17 stanovanji. Dela naj bi bila končana v letu 1999, stanovanja pa naj dodeljevali prosilcem na prednostni listi kot neprofitna in službena. S posameznimi adaptacijami pa so v občini v preteklem obdobju pridobili še nekaj stanovanj, tako daje bilo s prednostne liste skupaj z zamenjavami dodeljenih 36 stanovanj, poleg tega pa so dodelili stanovanja po sklepu župana za določen čas še sedmim prosilcem. Usmerjanje v posojila Kot je povedal Tomi Nemec, predsednik UO sklada, so sredstva, s katerimi so razpolagali, v glavnem namenjali za stanovanjska posojila. V petih letih so tako med 165 prosilcev Stanovanjskih kreditov razdelili nekaj več kot 127 milijonov tolarjev z O kod so dobivali sredstva Del svojih prihodkov so dobili od prodaje stanovanj po Stanovanjskem zakonu, vsega skupaj za okoli 42 milijona tolarjev, prihodkov od obresti vezanih sredstev, v skupni vrednosti 13 milijonov tolarjev, financirali pa so se tudi iz občinskega proračuna, ki jim je v teh letih namenil 76 milijonov tolarjev. Še vedno pa jim dolguje za 38 milijonov tolarjev, kar naj bi dobili izplačano do konca letošnjega leta. Pozabiti pa bodo morali na sredstva iz pobiranja najemnin za stanovanje in poslovne prostore, do katerih so bili upravičeni po odloku o ustanovitvi stanovanjskega sklada, odlok pa se ni izvajal. Investicije za naprej Po podatkih iz lanskega leta je bilo na občini 60 prosilcev, in največ za socialna stanovanja. Natančnega podatka, kolikšne so dejanske potrebe po stanovanjih, v tem trenutku nimajo, kajti število se je zmanjšalo tudi zato, ker so v okviru bivše ljutomerske občine nastala nove občine, ki so prevzele reševanje te problematike, po drugi strani pa vsi, ki stanovanjske problematike nimajo rešene, niso prijavljeni na listi. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ VRogašovcihso se že začeli zapleti Z grožnjami do discipline? andat druge skupine svetnikov se šele začenja, svetniki in župan pa so že na začetku neusklajeni, in tako je njihova druga seja trajala pol ure. V tem času pa niso uspeli sprejeti niti dnevnega reda. Kajti medtem ko so potrdili mandat svetniku Bertalaniču, ne da bi bila ta točka na dnevnem redu, se je zapletlo, ko so svetniki predlagali točko o imenovanju občinskih komisij. To točko pa bi župan uvrstil na dnevni red samo pod pogojem, da bi svetniki dali pisni zahtevek. Tega pa niso imeli, ker tudi doslej točke za dnevni red niso predlagali s pisnimi predlogi. Potem pa je bil zaplet tu. Svetniki niso želeli popustit, da Turniška občina ima tudi podžupana Zdaj pa razvojna vprašanja o konca leta 1998 mora biti sklicana še ena seja Občinskega sveta Občine Turnišče, na kateri se bo imenoval podžupan občine.« Tako se je glasil del sklepa, ki so ga na to temo sprejeli novoizvoljeni svetniki turniške občine na konstitutivni seji. Župan J. Kocet je je obljubil, da bo ta sklep spoštoval in kmalu nato so stekli pogovori oz. »pogajanja«, koga predlagati, da bo dobil večinsko podporo. Bilo je nekaj različnih predlogov, ta ponedeljek, ko so se svetniki znova sestali, pa so bile vse karte odprte. Pravzaprav je zadeva postala jasna že po seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je podprla kandidata Franca Režonjo, člana SKD-ja, kije bil tudi med kandidati za turniškega župana. Ker je bilo očitno, da bo neformalna koalicija SLS + SKD zagotovila dovolj glasov za ta predlog, so tudi vsi preostali svetniki glasovali zanj. Ali pa to sploh ni bilo pomembno? Novoizvoljeni župan je obljubil, da sprejema to funkcijo zelo odgovorno in da bo deloval predvsem v interesu razvoja občine. Ena izmed prvih tem (že na 1. seji jo je predlagal svetnik J. Bence), ki naj bi jo obravnavali, naj bi bila Razvojne možnosti bi se župan brez imenovanja komisij lotil obravnave rebalansa občinskega proračuna za prejšnje leto. Za to je tudi na začetku potrdil mandat svetniku, ki je na njegovi strani, saj bi se lahko s tem na hiter način izognil »cefranju« in analiziranju rebalansa. Le zakaj se je Janku Halbu tako zelo mudilo? Zanimivo pa je tudi to, da so predlog prihodkov in odhodkov svetniki dobili na mize šele na seji, tako da niti niso imeli časa, da bi natančneje preučili številke. Na takšno elastično obravnavo zakonov ter pravilnika in poslovnika občinskega sveta svetniki niso želeli pristati, zato so v pol ure sejo končali. Ta naj bi se nadaljevalv roku 24 ur. Glasna razprava, kaj se dogaja, se je nadaljevala še na hodniku in na dvorišču, potem pa je župan pristopil k predsedniku komisije za mandatna vprašanja Viktorju Benku, mu zažugal, naj se »ne zajebavle, pa ne špila, ker bo sicer osebno šel na sodišče,« potem pa se je usedel v avto ter se z istomislečimi svetniki na hitro odpeljal. Vse kaže, da bo prihajajoče obdobje v Rogašovcih še precej vroče. Sporočilo za javnost občine Turnišče. JG ■ ANRR« Za mlade bralce Knjižni prvenec Olge Gutman A vtorica je babica prisrčnih, živahnih vnukov, Uroša in Katje, ki kar naprej zahtevata od nje novo pravljico. Tako so začela nastajati njena dela za otroke, kar je združila in zbrala v Pravljič- ni košarici,« je zapisano v njeni pravkar izšli knjižici pravljic in pripovedk, ki jih je tudi sama ilustrirala. Resje, v večini njenih pripovedi za otroke, ki jo je pred nedavnim izdala mariborska založba Drumac, se pojavljajo kot nosilci ali celo junaki dogajanja dečki (Aleš, Tonček, ki postane kečnoT, Jani, Vito, Nejc ...), kijih kakorko-di zamika ali pa jim je preprosto usojeno, da se znajdejo v izmišljenih pravljičnih deželah (Dežela polne lune, Dežela pravljic) ali v pokrajinah, ki že mejijo na naše (Dežela Igrarija, Dežela pesnikov, Računalniško prostranstvo, Zeleni grič ...). Seveda je v le-te »naše« pokrajine naselila tudi prava pravljična ali bajeslovna bitja (vila Rastimila, škratje Trobentači), ki imajo povsem človeški značaj, a vseeno jih ne zamika, ’da bi ostale v našem svetu. Še več, v naš vsakdan, bolje rečeno otroški, poku- kajo le, ko jih prikliče otroška (avtoričina) domišljija ali že pričakovani tok zunanjih dogodkov. Kajti njene otroške zgodbe so, kot tradicionalne pravljice, vpete v večni boj med dobrim in zlim, in ker je pravljica tudi vzgojna, je pri Gutmanovih mnogokrat čutiti moralistično ali didaktično poanto. Seveda s tem ne izgubijo naboja, saj so pisane v dokaj živem in razgibanem jeziku, ki seveda stavi na bolj ali manj napet dramaturški lok. Le-ta se seveda, kot bi dejal klasik Fran Levstik, »razdrasa« na koncu, ko glavne osebe (predvsem dečki) nekam razočarani zapustijo svoj domišljijski svet, hkrati pa se tudi nenadno poslovijo od pravljičnih oseb, ki se povečini še poja-vijo/ Škoda je le, da knjižica ni bolj lična, da so strani prenatrpane in za mladega bralca s premalo slikovnega materiala, a to je pač davek izdaje knjig pri malih založbah, ki se seveda zavedajo, da izdajanje leposlovja ni dobičnosen posel, zato tudi malo vlagajo vanj. Drugače pa »pisana košarica« kaj lahko popestri tudi marsikatero šolsko (pravljično) uro. MILAN VINCETIČ! Člani Sveta Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Lendava so presenečeni in globoko zaskrbljeni zaradi enostranskega poročanja pomurskih slovenskih medijev o konstituiranju omenjenega sveta ter o dejavnosti narodne skupnosti. V tem prelepem božičnem času bi si marsikdo - tudi pripadniki madžarske narodnosti v Sloveniji - zaželel nekoliko mirnejših dni, vendar tendenciozno ustvarjeno vzdušje takega željenega miru članom našega sveta ne omogoča. Tednik Vestnik v 52. številki, z dne 23. 12. 1998, kakor tudi radio Murski val v svoji oddaji »Dežurni novinar v 1. osebi ednine« istega dne - da ostalih neobjektivnih poročanj zadnjih tednov ne omenjamo - zavaja bralce oz. poslušalce našega območja z neresničnimi informacijami, češ da so v Lendavi oz. na narodnostno mešanem območju lendavske občine prišle na oblast skrajno desničarske narodnostne struje, ki razbijajo sožitje tukaj. živečih narodov in so protislovensko usmerjene. Izjavljamo, da so naša prizadevanja za ohranjanje in razvoj madžarske narodnosti v Prekmurju, kakor tudi sožitje večinskega naroda in manjšine nesporna. Vendar nihče ni izjavil, niti storil nič takega, kar bi osnovalo tako poročanje omenjenih medijev, kot smo jim bili priče v zadnjih dneh. Smatramo, da takšno informiranje služi le k poslabšanju že tako šibke narodne zavesti pomurskih Madžarov, ustvarja pa tudi nestrpnost večine do madžarske narodnosti. Tako ravnanje je v nasprotju s 63. členom ustave, ni pa za vzgled sicer mednarodno priznani slovenski narodnostni politiki. V upanju, da si na našem območju vsi dejavniki resnično prizadevajo za sožitje slovenskega in madžarskega življa ter za njun razvoj, pozivamo pomurske slovenske medije, da tudi v zvezi z dejavnostjo in organiziranostjo madžarske narodne skupnosti v Pomurju objektivno informirajo javnost. SVET MADŽARSKE NARODNE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI OBČINE LENDAVA ! VESTNIK NA INTERNETU vestmk, 31. december 1998 LOKALNA SCENA V Lendavi veliko pripomb, potem pa vsi ZA Komentar Nepričakovani »izpadi Za avtocesto, železnico, plinovod in elektrovod bi moral biti skupen koridor bčina Lendava je bila ena izmed redkih v našem okolju, kjer »stari« občinski svet ni sprejel rebalansa proračuna za 1998 do volitev novih svetnikov in županov. Tako so se morali hočeš nočeš s tem vprašanjem soočiti novoizvoljeni svetniki, čeprav jih večina ni sodelovala pri sprejemanju predloga proračuna za letos. Proračunski prihodki za letos bodo kar precej nižji, kot so predvideli v sprejetem planu, kajti prišlo je do nekaterih nepredvidljivi »izpadov« - 81 milijonov SIT iz naslova mejne pristojbine (takse tovornjakarjev), 22 milijonov SIT pri postavki sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, 20 milijonov SIT pri kulturnem domu Lendava, 9 milijonov SIT pri (ne)prodaji stavbnega zemljišča v naselju Prekmurske brigade, 7 milijonov SIT za Madžarsko samoupravno narodno skupnost Lendava idr. Kje je mnenje nadzornega odbora? je najprej zanimalo svet- nika Benso. Župan Kocon je pojasnil, da je stari nadzorni odbor po volitvah prenehal delovati, novega pa še ni nimajo. Ni pa povedal, zakaj prejšnji člani niso podali poročila, ko njihov mandat še ni potekel. In če bi pravočasno začeli postopek za sprejemanje rebalansa, bi ga lahko potrdil občinski svet že v prejšnji sestavi, je menil svetnik Vlaj, ki je terjal, daje potrebno pred glasovanjem razčistiti, zakaj je znižana postavka za pospeševanje kmetijstva (z 12 na 10 milijonov SIT), zakaj je potrebno 10 milijonov tolarjev za promocijo občine in vinarsko družbo, ko pa Kot smo že poročali, so lendavski svetniki na prvi seji v novi sestavi umaknili z dnevnega reda točko, pri kateri naj bi razpravljali in glasovali o imenovanju dveh podžupanov. Predlagana sta bila Anton Balažek (LDS) in Štefan Tratnjek (Lista za razvoj) Umaknitev je predlagal svetnik Romeo Kulčar iz SDS-a, in ne Jurij Komloš (Zeleni), ki ni več svetnik. Pričakovali smo, da bodo o tej temi razpravljali na drugi seji (v sredo, 22. decembra), a vse tiho je bilo... Stečaj Pomurskega tiska Še zadnji potiskani list Za nadaljevanje proizvodnje ni možnosti elamo inventure, ugotavljamo, kakšna so naročila, kako smo založeni z reprodukcijskim materialom, in šele na osnovi tega ter predračunov bom - če bom - predlagal stečajnemu senatu sklep o dokončanju začetih poslov. V tem trenutku se ne dela in se letos tudi ne bo. Dokončanje poslov da, za nadaljevanje proizvodnje pa, po sedanji oceni, ni možnosti, ker gre za specifično proizvodnjo po naročilu in bo zato v procesu stečaja težko dobiti pametnega naročnika. Težko je tudi zagotoviti financiranje,« je o izgledih za nadaljevanje proizvodnje v Pomurskem tisku v stečaju izjavil stečajni upravitelj Milan Koren. Na predlog družbe Feniks, podjetja za finančne storitve, trženje ih svetovanje, je murskosoboško sodišče za Pomurski tisk enaindvajsetega decembra oklicalo stečaj. »Ugotovili smo, da se sanacijski program, ki gaje Feniks pripravljal že leta 1995, ne uresniču-je. To je prvi razlog, da smo sodišču predlagali stečaj. Feniks je bil tudi lizingodajalec za opremo in saldo neplačanega najema je znašal že okoli 80 tisoč mark. Po naročilu nadzornega sveta Pomurskega tiska je potem novembra še nevtralna agencija pripravila presojo ekonomskega stanja ter ugotovila, da s takim načinom poslovanja Pomurski tisk ne more živeti. Naročila so bila, vendar pa so vhodni stroški postali tako visoki, da jih je bilo nemogoče obvladovati,« je izjavil direktor Feniksa Bojan Žunič. Zaradi tega in prezadolženosti družbe pa tudi ni bilo relanih možnosti za prisilno poravnavo. Terjatve do stečajnega dolžnika bodo, po prvih zbranih podatkih, visoke okoli 800 milijonov tolarjev (od tega je bilo za okoli 520 milijonov kreditov ), medtem ko je ocenjena vrednost premoženja družbe po bilanci stanja, ki pa naj bi bila po presoji poznavalcev nerelana in zelo precenjena, okoli 720 milijonov. Za sto dvajset zaposlenih ste- čaj Pomurskega tiska ni presenečenje, saj so ga že nekaj mesecev, predvsem pa od novembra jasno napovedovali vsi dogodki in razgovori. Kljub zaostrovanju delavskega pritiska pa niso uspeli izterjati vsaj še plače za november. Tako bo po pooblastilu sindikat Pergam zanje tudi vložil zahtevke do jamstvenega sklada. Ti naj bi bili vloženi do 15. januarja. »Pripraviti moramo vse dokumente za uveljavljanje delavskih terjatev in radi bi, da se to opravi organizirano in kvalitetno,« je povedal stečajni upravitelj. MH, FOTO JZi je bil porabljen znesek do takrat le 2,7 milijona SIT, zakaj naj bi se zmanjšala sredstva za pospeševanje malega gospodarstva z 10 na 5 milijonov SIT, znesek za pospeševanje turizma pa je povišan na 11 milijonov SIT, zakaj je potrebno zagotoviti 14 milijonov SIT za javna dela, zakaj je povečan znesek sredstev pri sofinanciranju krajevnih skupnosti, zakaj je v postavki »tekoča proračunska rezerva« tako visok znesek za kritje stroškov srečanja slovensko-madžarskih gospodarstvenikov in kaj vse se skriva v potavki »drugi odhodki« v všini 11,4 milijona SIT. Župan je na vse tp odgovoril in pojasnil, kot tudi na kasnejši očitek svetnika Vide, češ da so se v času njegovega dosedanjega županovanja kar za 50 odstotkov zmanjšala sredstva za pospeševanje malega gospodarstva. »Sredstev ni zmanjšal Kocon, ampak jih podjetniki niste znali izkoristiti, ker nimate programov in ne' morete dati garancij.« Sodeč po povedanem smo imeli občutek, da novoizvoljeni svetniki ne bodo podprli rebalansa proračuna za leto 1998, toda pri glasovanju so vsi dvignili roke ZA, novi nadzorni odbor pa mora pregledati »nejasne« postavke. Precej dolgo so nato razpravljali o spremembah občinskega prostorskega plana. Predvidenih je okrog 300 posegov, pri čemer niso zajete trase za avtocesto, železnico, plinovod in elektrovod, ker ti posegi v prostor ne sodijo v občinske, ampak v državne planske akte. Občina bo imela sicer besedo pri sprejemanju soglasja, vendar lahko Državni zbor sprejme tudi zakon, ki takšno soglasje zaobide. Stališče Občine Lendava pa je, da bi morali izbrati en koridor tako za avtocesto kot za železnico, plinovod in elektrovod. Glede avtoceste pa bodo pripravili posebno okroglo mizo. JOŽE GRAJ ■ MILAN JERŠEi Ko se ozremo na minule dvokrožne lokalne volitve v Pomurju, ne moremo mimo nekaterih bistvenih značilnosti, ki bodo nedvomno krojile politično sceno v naslednjih štirih letih. Dejstvo, da je večina dosedanjih županov dobila mandat tudi za prihodnje obdobje, sploh ni nikakršna slovenska posebnost. To se namreč dogaja tudi v tistih evropskih državah, kjer ima lokalna samouprava veliko daljšo tradicijo. Če se postavimo v vlogo volivca, ki meni, da se je najbolje odločiti za človeka, ki že ima določene izkušnje z županovanjem, je to spoznanje toliko bolj razumljivo. Podrobnejši podatki kažejo, da je med 26 pomurskimi župani zmagalo kar devet neodvisnih kandidatov, šest jih je iz vrst SLS, pet jih ima LDS, štiri SKD, po enega župana pa SDS in ZLSD. Vsekakor pa se ne moremo pritoževati nad izobrazbeno sestavo dosedanjih in novih županov. Med njimi jih ima namreč 6 visoko izobrazbo, 9 jih je z višjo, 8 s srednjo, 2 s poklicno in 1 z osnovno šolo. Zdi se, da je bolj vprašljiva njihova »zakonodajna nepismenost«. V pretekli praksi se je celo dogajalo, da so nekateri župani sprejemali stališča, sklepe in zahteve, kot da ne bi nikoli slišali za zakona o lokalni samoupravi in financiranju občin. Poznati pa morajo seveda tudi druge zakone, da bi delovali v skladu z ustavo in zakonodajo. Kdo so resnični zmagovalci? Po številčnem stanju svetnikov je očitno največ pridobila SLS, saj jih je iz njenih vrst 77. Sledijo LDS (72), SKD (59), neodvisni (45), SDS (38), ZLSD in DeSUS po 9, Zeleni (6) in en iz Demokratske stranke. Zanimivo je, da se je stranka LDS najbolj utrdila v murskosoboški mestni občini, kjer je poleg župana kar 13 svetnikov v 26-članskem mestnem svetu, kar pomeni, da imajo potrebno večino glasov za odločanje v svoj prid. To velja tudi za graško in ljutomersko območje, precej pa so pridobili tudi v tišinski in črenšovski. SLS-ovci pa si lahko manejo roke zlasti v puconski, turniški, šalovski, gornjepetrovski in križevski občini ter še marsikje na markovskem območju. Najbolj »krščanska« je beltinska občina, saj je iz stranke SKD župan in še sedem svetnikov, ki bodo ob podpori SDS (ti so bili v prejšnjem mandatu na strani SLS) krojili politiko v naslednjih štirih letih. Med neodvisnimi kandidati je največ pridobila gor-njeradgonska občina, kjer se je županu pridružilo še šest neodvisnih članov občinskega sveta. In če bi verjeli zgolj političnim veljakom, potem so zmagale vse stranke, kar je seveda iz trte izvito. Tudi v prihodnje niso izključene »vojne« med župani, ki zastopajo eno politično usmeritev, in občinskimi sveti, v katerih bo imela večino nasprotna politična stran. Ne gre prezreti, da bodo poslej župani predsedovali občinskim svetom, kar je zagotovo bistvena novost. S tem je odpadla dosedanja vloga predsednikov občinskih svetov, v precejšnji meri pa bo ojačan položaj novoizvoljenih županov. Nadaljevanje beltinske zgodbe Vnovično nagajanje opozicije V ospredju strankarska razhajanja - Kljub nasprotovanju sprejeli donninian — občinskem proračunu 1 P J ' dopoln,en odlok o letošnjem ovi beltinski svetniki so se sestali že drugič. Podobno kot na ustanovni seji tudi tokrat niso zmogli premagati strankarskih razhajanj. Rezultat kar dve uri trajajočih »pogajanj« med svetniki ni prinesel pričakovanega dogovora. Temeljni vzrok za zdaj že očitno blokado v delu beltinskega občinskega sveta je, kot je pokazalo tudi dogajanje na seji, način oblikovanja tako imenovane koalicije in opozicije. Na eni strani povezava sedmih svetnikov iz vrst občinskega sveta najštevilčneje zastopane stranke SKD (7 svetnikov) in iz SDS (3), medtem ko bi nekakšno opozicijo tvorili svet- niki iz SLS (5) in LDS (3). Spet smo bili namreč priča zapletu, ki je prerasel v trmasto vztrajanje na nasprotnih bregovih. Tako niso mogli sprejeti niti zapisnika prve seje novega občinskega sveta, ker bodo zaradi številnih pripomb morali naprej celo prisluhniti magnetogramu. Na precej odklonilno stališče so naleteli tudi amandmaji skupine svetnikov SKD. V njih ugotavljajo seštevalne na- pake pri odhodkih investicijskega značaja. Pomotoma naj bi bil znesek dobrih 48,1 milijona tolarjev naveden kar dvakrat, in sicer tako pri investicijskem vzdrževanju javnih zavodov in ustanov kot pri skupnih odhodkih. Najbolj nenavadno je bilo, kot je opozoril Marjan Maučec (SLS), daje obrazložitev podal občinski računovodja Štefan Činč, ki ni član te stranke, namesto predlagatelja amandmajev. Nadaljnja razprava je pokazala, da so svetniki pogrešali tudi poročili ustreznega delovnega telesa in nadzornega odbora. Predsednik slednjega Jožef Tivadarje zatrdil, da se ima za povsem legitimnega, saj njegova funkcija naj ne bi prenehala z novim občinskim svetom, ker tudi zanj velja štiriletni mandat. Ob kresanju različnih pogledov so se naposled odločili za odmor, v katerem so razmnožili poročilo nadzornega odbora, naslovljeno županu in občinskemu svetu. Usul se je pravi plaz medsebojnih obtoževanj, ki pa ni vplival na glasovanje o spre- menjenem odloku proračuna beltinske občine za leto 1998, po katerem znašajo skupni prihodki in odhodki nekaj čez 605,5 milijona tolarjev; od tega za investicije dobrih 167,5 milijona SIT. Z 10 glasovi za in 8 proti je bil namreč odlok sprejet. MILAN JERŠE ■ Očitno niso zalegle niti navedbe Štefana Pozderca (SKD) o mnenjih nekaterih znanih ljudi, ki so spremljali potek prve seje občinskega sveta na lokalni TV. Za večino je leta sramota, svetniki naj bi se najprej naučili političnega bontona, šele potem pa bi se dali snemati! Tokrat pa beltinski svetniki niso bili za pristop k ustanovitvi lokalne turistične organizacije za območje Upravne enote Murska Sobota s sedežem v Moravskih Toplicah. Dokončno odločitev so prenesli na kasneje, dokler ne bo ustanovljena občinska turistična komisija, katere člani bodo razmislili o čem boljšem za njihovo občino. 6 KMETIJSTVO 31. december 1998, VESTNIK Ni pravega zanimanja med mladimi Pomurski čebelarji zoper centralizacijo vodenja in odločanja V Pomurju deluje 21 čebelarskih društev, ki so povezana v 3 zveze čebelarskih društev. V vseh društvih je 626 članov, ki imajo blizu 15.600 panjev, vsi pa se srečujejo več ali manj s podobnimi problemi. Nanje so opozorili na nedavnem posvetu v Rakičanu, na katerega so povabili tudi najodgovornejše predstavnike svoje organizacije iz republike. Da za čebelarjenje v Sloveniji ni pravega zanimanja, dovolj zgovorno pove starostna sestava čebelarjev, saj le-ti v povprečju dosegajo starost 65 let, vključevanje mladih v njihove vrste pa ni zadovoljivo. Na območju Zveze čebelarskih društev Murska Sobota delujejo čebelarski krožki na osnovnih šolah v Prosenjakovcih, Puconcih in Rogašovcih, medtem ko v srednji kmetijski šoli v Rakičanu deluje krožek na višjem nivoju. Prav tu so letos postavili in opremili nov čebelnjak z 12 panji, čebelarske krožke pa bo potrebno oživiti tudi na drugih šolah. Ker se spreminjajo pravila čebelarske zveze, uvaja se blagovna znamka za slovenski med, stekle pa so že tudi priprave na svetovni čebelarski kongres, ki bo po letu 2000 v Sloveniji, so na posvetu največ pozornosti namenili prav tem vprašanjem. Ker želijo z novimi pravili centralizirati vodenje in odločanje, se v društvih temu odločno zoperstavljajo, podpirajo pa uve dbo blagovne znamke slovenskega medu. Ta se po kakovosti uvršča v sam evropski vrh, prav zaščitna znamka pa naj bi prispevala k njegovi uveljavitvi. Nad cenami medu se čebelarji ne pritožujejo, problem pa so nizki donosi po panju. Za čebelarje, ki če-belarijo na stalnem mestu, so pašni pogoji vse slabši, medovite rastline zaradi intenzivne kmetijske pridelave izginjajo z naših travnikov in polj, prevaževalcev pa je le 10 odstotkov. Pa tudi razmere za tiste, ki panje prevažajo, niso idealne, zato ponovno iščejo možnosti za prevoz čebel na pašo na Hrvaško in Madžarsko. »Prevozniki« pa še posebej opozarjajo na problem, ki gaje povzročila nova zakonodaja. Ker je večina kamionov stara več kot 12 let, so potrebni polletni tehnični pregledi, tudi uporaba tahografov je za čebelarje vprašljiva, vse to pa seveda dodatno podražuje čebelarjenje prevoznikom, ki uporabljajo kamione v prometu le nekaj dni v letu. Čebelarji opozarjajo tudi na svoj neurejen status v kmetijstvu, čebelarjenje ogrožajo najrazličnejše bolezni, stroški zdravljenja so visoki, nekatere občine pa do čebelarjev tudi nimajo ustreznega razumevanja. L. KOVAČ Cene krmil na Hrvaškem Za primerjavo tokrat objavljamo cene nekaterih krmil v sosednji Hrvaški. Omenjene cene so iz trgovine podjetja Pipo VS v Čakovcu. Cene so drobnoprodajne, saj že vključujejo davek na dodano vrednost. Cene so v hrvaških kunah, za primerjavo pa zapišimo, da je znašal prodajni menjalniški tečaj v Pomurski banki v začetku tedna 26,70 SIT za 1 kuno. artikel cena v kunah za kg j brostarter 50/1 .................... 2,83 | brostarter 10/1 .....................3,01 j superkonc. za pišč. 50/1 ........... 4,74 I superkonc. za pišč. 10/1............4,93 brofinišer 50/1.....................2,63 brofinišer 10/1.....................2,82 krmilo za nesnice 50/1 .............2,37 krmilo za nesnice 10/1 .............2,60 purstarter50/1 ................... 3,62 I purstarter 10/1 ...................3,79 I pustarter50/1 .................... 2,83 I pustarter 10/1 ...................3,02 S-35 50/1 ....................... 3,93 S-35 10/1 ........................4,10 krmilo za kunce 50/1..............2,46 krmilo za kunce 10/1..............2,60 Višnja postaja vse zanimivejša S Višnja (Prunus cerasus) je doma iz Male Azije - Po videzu je bližnja sorodnica češnje, vendar se glede zahtevnosti in rasti od nje precej razlikuje pada med najmanj izbirčne sadne vrste, zato gotovo sodi v vsak sadni vrt. Primerna je predvsem za odlične višnjeve sokove, kompote in likerje pa tudi za uporabo svežih plodov. Višnjevo drevo ni previsoko, navadno obi- lno cveti in redno rodi, zato je v vrtu tudi kot okras. Pred leti smo imeli pri nas približno 300 hektarjev višnjevih nasadov, danes pa jih imamo le še za vzorec. Vzrok takšnemu upadu nasadov je najbrž potrebno iskati v veliki ponudbi cenenih višenj iz držav vzhodne Evrope. Danes so najpomembnejše pridelovalke višenj ZDA, Turčija, Madžarska, Nemčija, Bolgarija, Srbija, Poljska in Francija. Kljub vsemu pa višnje, podobno kot češnje, dosegajo iz leta v leto višje cene tako pri nas kot v svetu. Zaradi naraščajočih cen, nezahtevnosti ter zaradi nižjih stroškov ureditve nasadov spet narašča zanimanje za to sadno vrsto. Povpraševanje po višnjevih sadikah je zato v zadnjih letih precejšnje, vendar je le-teh pri nas premalo ali so pri drevesničarjih na voljo v manjših količinah. Tudi naša predelovalna industrija v zadnjih letih obljublja večji odkup višnjevih plodov. Pri nas uspeva višnja tudi na območjih do tisoč metrov nadmorske višine. Glede talnih razmer ni zahtevna. Lahko bi rekli, da je zelo prilagodljiva, saj uspeva povsod, kjer šipek, bukev in iglavci, tudi v dolinah in sredozemskem območju. Zanjo so primerne tudi slabše, polsenčne lege. Tudi za bolezni ni tako občutljiva kot druge sadne vrste. V deževnem vremenu plodovi ne pokajo. Vetrovne lege zanjo niso primerne, ker se ob cvetenju slabo oplodi. Na zimski mraz je višnja zelo odporna, saj prenese tudi do - 30 st. Celzija. Občutljivejša je za spomladanske pozebe ob cvetenju. V naših klimatskih in talnih razmerah je življenjska doba višnje tudi do trideset let. Višnje najbolj uspevajo v globokih, lažjih in zračnih tleh, ki so dovolj bogata in vlažna. V premokrih in apnenih tleh rada smoli in kaj hitro propade. Drevesničarji cepijo višnje na različne podlage. Primeren je sejanec češnje, za sušna sredozemska območja pa tudi sejanec rešeljike. Največkrat dobimo višnjeve sadike cepljene na vegetativnih podlagah F12/1 in colt. I Koruza v Rakičanu 1998 Koruza zavzema v Pomurju 22.236 ha ali 41 odstotkov obdelovalnih površin oruzo lahko koristimo za silažo ali za pridelovanje zrnja. Za pridelovanje zrnja je namenjeno 65, za pridelovanje silaže pa 35 odstotkov (leto 1996) površin. V Sloveniji so koruzo začeli gojiti v začetku 17. stoletja. Z nakupom semena iz Italije ter s stalnim odbiranjem najboljših storžev za seme so se do prve polovice 20. stoletja izoblikovale številne domače populacije koruze, ki so bile zelo prilagojene lokalnim podnebnim razmeram. V začetku je bila koruza namenjena za prehrano ljudi, šele z naraščanjem usmerjenosti kmetij v tržno naravnanost za pridobivanje mleka je koruza pridobila pomen tudi kot hrana za živali. Napredek v pridelovanju koruze je posledica intenzivnega sodelovanja znanstvenikov, pospeševalcev in pridelovalcev. Razpredelnica: Rezultati hibridov koruze na polju KG Rakičan glede na odstotek vlage in doseženi pridelek v kilogramih na hektar v letu 1998 Parcela: za PARKOM v Rakičanu (sejano v smeri Rakičan-Letališče). Gnojenje: NPK 7/20/30 400 kg/ha UREA 46 % ...350 kg/ha Škropljenje: PRIMEXTRA........6 l/ha Turnišče: cene pujskov Na sejmu v Turnišču so minuli četrtek prodajali 21 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih do 32 kilogramov. Prodali so le dva, prodajalci pa so za par zahtevali od 14.000 do 18.000 tolarjev. Sejancev višnje ne uporabljajo, ker poganjajo preveč koreninskih izrastkov. Podlaga colt ima bolj plitev, dobro razraščen koreninski sistem. Drevesa na tej podlagi so manjša, primerna tudi za gostejše sajenje. Za takšno sajenje je primerna še oblačinska višnja, ki ima plitev in šibak koreninski sistem, tako da potrebuje stalno oporo. Oblačinska višnja se odlikuje z odlično rodnostjo. Večina višnjevih sort je samooplodnih, nekatere pa tudi samoneoplodne (kere-ška). Oprašujejo se tudi s češnjami. Medsebojna oplodnja več sort višenj daje v nasadih in vrtovih večji pridelek kot samoo-plodnja. Po času dozorevanja se višnje ravnajo po češnjah. Cvetijo in zorijo v času kot pozne češnje. Višnje sadimo 2-4 metre narazen, odvisno od zemlje, podlage in bujnosti sorte. Višnjevo drevo se navadno samo oblikuje v obliki piramidalne vzgojne oblike, lahko pa ga vzgojimo tudi v obliki trovejnega kotla. Višnja ima podoben rodni les kot češnja. Rodi na kratkem in dolgem rodnem Razpredelnica: Zap % % % PRIDELEK št. HIBRID FAO VLAGE PRIMESI LOMA kg/ha 1 ... ELITA....... 210......21,4 ...0,8.....4,5 ... 8.526 2 ... MATILDA ..... 225 ... 21,9 ....0,3....4,7 .... 8.114 3... ALBERTA....... 285 .... 21,3 1,4....4,2 8.375 4 ... HELGA........ 290 23,7 ....2,6....5,8.... 8.208 5 ... X 0914 A..... 330 .. 22,1 ....4,2.... 5,5 .. 8.872 6... MONESSA....... 295 .... 19,7 1,3....3,1 9.839 7 ... CLARICA ..... 315 23,1 ....0,7....2,9 ... 9.480 8 ... RAISSA .L.... 345 ... 21,5 ....0,8.....4,0 8.976 9 ... MONALISA .... 325 24,3 ....0,5..... 2,2 . 9.904 10. .. STIRA..... 390 28,0 0,4.....2,1 9.256 1 1 ... EVELINA..... 410...28,0 ...0,3.....3,3 9.470 1 2 ... X 0956 R.... 370 . 27,6 ...0,3..... 1 ,-3 . 8.661 13. .. EVA ......... 390...29,3 ...0,3.... 1,1 8.859 14. .. DANELLA .... 390 23,7 ... 1,3....3,6 8.706 15 ... MATEA.... 430......28,6 ..: 1 ,0... 1,0 . 9.271 16. .. PR 38 R 21 . 350 24,1 ...0,3.....3,1 9.701 17 ... PR 37 M 81 . 400 27,3 ...0,3.....0,6 9.507 18 ... GALICE...... 290 . 25,3 ... 1,0....4,7 9.213 19. .. DOMINGO... 320 .... 20,9 ... 1,8....4,6 8.060 20. .. IMPACT.... 220......20,6 ... 1,2....6,0 7.014 21 ... FANION.... 290 ... 22,2 ...0,7.....3,3 8.575 22 ... GAUCHO.... 280 .... 22,6 ... 1,2....4,0 9.284 23. .. BC 278.....290 23,5 ...0,3.... 1,6 7.697 24. .. BC 318.....290......28,7 ...0,7.....3,0 6.835 25 ... JUMBO .... 490......34,0 ... 1,9....0,2 8.228 26 ... BC 222.....320......25,4 ... 1,6....3,4 6.781 27 ... BC 175 ... 250......22,8 ... 1 ,4...2,4 6.230 28. .. BC 408....480 .... 32,1 ...0,4.....3,9 .... 7.973 29 ... ETA 272....270 27,4 ...0,6.....2,7 7.623 30 ... FANT 36....380......29,2 ... 1 ,3.. 2,7 8.201 31 ... BC 3786....390 29,5 ...0,6..... 1,4 .. 8.208 32 ... GREGOR ... 350......29,1 ..0,4.....2,4 8.403 33. .. LAUREAT .. 345 27,7 ..0,4.....2,7 10.684 34. .. DK312......340 27,0 ..0,3.....2,4 10.623 35 ... FURIO..... 420 28,5 ..0,6.....3,9 8.621 36. .. LG 22.98 . 340.......28,3 ..0,4.... 1,3 8.130 37 ... DK 21 O .. 250.....21,7 ..0,8.....5,3 7.302 38. .. BANGUY ... 270.....26,6 ....0,2.....2,8 8.613 39. .. OCCITAN .. 380 29,2 ..0,7.... 1,1 8.587 40. ..DK493......420 .... 31,1 ..0,3.....2,1 .... 8.309 41 ... LG 23.10 . 340.....27,5 ..0,4......3,5 8.253 42 ... DK 300.....330.....29,5 ..0,3..... 2,0 9.234 43. .. NX5312 ... 290 ... 22,3 ..0,4.....3,9 .... 9.218 44. .. DK 250.....270.....24,8 ..0,5......4,8 7.133 45. .. LG 24.50 . 410 29,0 ....0,4......2,5 9.624 46 ... LG 23.06 . 330 26,6 ....0,3......3,1 8.199 47 ... KALLISTA . 240 22,0 ....0,3.....4,2 8.069 48... CHERIF..... 290 ... 23,9 ....0,3.....2,5 8.347 49 ... TOTEM .... 290.....27,9 ....0,3......2,1 7.664 50... ANJOU 292...290 24,8 ....0,3......4,6 10.138 51 ... SUMO...... 300 29,2 ..0,6......2,7 7.634 52 ... TALASSA... 300 ... 28,3 ..0,4... 1 ,2 ... 8.075 53. .. OSSK 332...350......30,6 ..0,3..... 1,8.. 8.431 54. .. ANJOU 305..310......28,8 ..0,3......2,0 9.372 55 ... ANJOU 400..400 30,4 ....0,3.... 2,6 9.466 56 ... FORBAN ... 420 ....31 ,4 ...2,5.....3,7 8.619 57 ... ANJOU 450...420 28,1 ....0,8......3,6 9.816 lesu. Razmerje med rastjo in rodnostjo vzdržujemo z zmerno rezjo in gnojenjem. Kratki les ima obliko majskih kitic in rozet, ki rodijo več let, dolgi les pa predstavljajo enoletne šibe. Višnja zahteva skozi vse življenje skrbno obrezovanje, ki ga moramo prilagoditi tipu rasti sorte. V glavnem imamo dve skupini sort. V prvo skupino spadajo sorte, ki imajo izrazito pobešeno rast in najbolj rodijo na enoletnih rodnih šibah in brstikah (lotovka, oblačinska višnja, osthajmska itd.). Takšne sorte moramo v prvih letih po sajenju spodbujati k rasti, da dobimo več močnih, pokončnih in obraščenih poganjkov. Drugače se veje v spodnjem delu drevesa zelo hitro ogolijo in pobesijo. Dobro je, če opravimo poletno rez po obiranju, s katero v vrhovih in na koncih ogradnih vej odstranimo prebojne poganjke. Rez je podobna kot pri breskvah. Če vej ne bi rezali nazaj, bi se nam vsa rodnost preselila na konce vej, saj dolgi poganjki, ki so že rodili, ne poženejo več stranskih poganjkov, ampak rastejo le v dolžino in se pobesijo oz. pride do goli-tve. Stalno pomlajevanje rodnega lesa na vidno oko, rezanje šibkih in visečih vej ter redčenje goste krošnje so glavne značilnosti rezi pri teh sortah. V drugi skupini so sorte (gorsemska, he-imanova, kraljica hortenzija itd.), ki imajo izrazito pokončno rast in rodijo v glavnem na majskih kiticah in rozetah. Rastje strma, poganjki se močno razvejujejo s predčasnimi poganjki in drevesa niso nagnjena k goli-tvi. Rez je tukaj omejena v glavnem na redčenje pregostih poganjkov in ohranitev rodnega lesa. Paziti moramo, da krošnja ne postane pregosta v zgornjem in zunanjem I delu, kar vodi do zaraščanja notranjega dela. Sorta kereška se od obeh tipov rasti razlikuje po tem, da tvori mnogo majskih kitic na dolgih poganjkih. Tu samo redčimo. Pri vseh višnjah je obvezna poletna rez po obiranju. Tedaj imamo pregled in rez je lažja. Tudi rane se dobro celijo, krošnjo pa osvetlimo še isto leto. Sadike višenj se navadno zelo dobro obraščajo, zato vrha ni potrebno krajšati. V prvih treh letih rasti pustimo precej gosto krošnjo, da se ustvari čim večja listna površina. Naslednja leta režemo po obiranju. Izrezujemo pregoste veje, vrhove in konce ogradnih vej pa očistimo pregostih poganjkov. Višje so sicer manj občutljive glede podnebnih in talnih pogojev, vendar jih kljub temu napadajo nekatere bolezni in škodljivci, ki lahko bistveno zmanjšajo pridelek. Od bolezni je najbolj nevarna cvetna moni-lija, nato pa češnjeva listna pegavost in listna luknjičavost koščičarjev. Proti njim, posebej še proti cvetni moniliji je nujno škropljenje s fungicidi. V jeseni po odpadanju listja škropimo z enim od bakrovih pripravkov, čez leto pa s pripravki, kot so: chorus, octave, delan, dodine, captan. euparen itd. Tudi med sortami so glede občutljivosti na posamezne bolezni precejšnje razlike. Gorsemska, ki je pri nas precej razširjena, je proti cvetni moniliji zelo odporna, precej občutljiva pa za češnjevo listno pegavost. Proti cvetni moniliji je odporna še sorta kelleris, medtem ko je kereška zanjo zelo občutljiva. Tudi rexelle je zelo odporna proti cvetni moniliji. Od škodljivcev so najbolj nadležne listne uši, kot je črna češnjeva uš, ki lahko povsem ustavi rast novih poganjkov. Proti njej lahko škropimo z enim od sistemičnih pripravkov (confidor, mospilan, pirimor, hostaqui' ck). V nekaterih letih se lahko pojavi še češnjeva grizlica. Proti češnjevi muhi, ki povzroča črvivost plodov, pa lahko na drevesa obesimo rumene lepljive plošče. ANDREJ KARBA, dipl. kmet. inž. ■ Površina posamezne parcelice ob žetvi je bila 10,612 ara. Pri vseh hibridih smo pospravili oz. poželi štiri vrste. Čas spravila je bil 14. (hibridi od številke 1 do 37) in 15. (hibridi od 38 do 57) oktober 1998 po oblačnem in več dni trajajočem deževju. Pridelek v kg/ha je izračunan na 14 odstotkov vlage, izračun je naredil g. ANDREJ SMODIČ, upravnik EE Rakičan. Odstotek vlage je bil izmerjen takoj po spravilu v laboratoriju KG Rakičan -TMK Lipovci, kjer so določili tudi odstotek primesi (te so bile odštete od neto teže/ha) in odstotek loma. METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. ŽVZ Murska Sobota I V Le en kmetijski kredit skladu z 11. členom Pra-vilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioni- ranje kmetijske pridelave in preskrbe s hrano iz proračuna Mestne občine Murska Sobota je komisija obravnavala prispele vloge. Na razpis se je prijavil le en prosilec, in sicer v vrednosti zaprošenega kredita 16 milijonov tolarjev. Gre za Danila Meolica iz Malih Bakovec 22, ki se je odločil za investicijski kredit, najet pri HKS Pa-nonka. Posojilo so mu odobrili za novogradnjo hleva za prašičje pitance in avtomatsko krmljenje plemenskih svinj in plemenskih mladic. Ob pregledu vloge je komisija podprla predlog subvencioniranja realne obrestne mere v višifiii 6 odstotkov z odplačilno dobo osmih let. mji 1STH, 31. december 1998 GOSPODARSTVO OMV ISTRABENZ v Gornji Radgoni Neposredna konkurenca kot preizkus kakovosti Po večletnih prizadevanjih je OMV Istrabenzu in radgonskemu županu vendarle uspelo odpreti konkurenčen bencinski servis v neposredni bližini lani odprtega Petrolovega servisa torek, 22. decembra, so v industrijski coni Mele (Ljutomerska cesta v Gornji Radgoni) odprli nov bencinski servis Omv Istrabenz, katerega bo po franšizni pogodbi upravljala zasebna družba Breda, d. o. o., Novi servis, ki stoji na zemljišču nekdanje Avtoradgone (le to so zaradi odplačevanja dolgov morali prodati) v neposredni bližini Petrolovega servisa, bo imel samopostrežni Mini-market, čr-palne stolpiče s štirimi vrstami goriva, bar in prodajo plina. Plačevanje bo mogoče s plačilnimi karticami OMV Istrabenz, Acti-va, Activa Eurocard, LB, Diners, Karanta in po novem tudi s kartico Visa. Neposredna bližina bencinskih servisov v svetu ni nobena redkost, so zagotavljali vodilni iz Istrabenza, le da pri nas na »neposredno« konkurenčnost še nismo navajeni. Podobna bližina servisov je tudi na Ptujski cesti v Mariboru. Prav gotovo pa se OMV Istrabenz ne bi tako na slepo odločil za gradnjo servisa. To je že 93. bencinski servis po vrsti, v severovzhodni Sloveniji pa so že navzoči v Benediktu, M. Soboti, Ljutomeru, Gedero-vcih in Stojncih. Očitno računajo - kljub močnemu upadu prodaje zaradi strogih avstrijskih carinskih predpisov v območjih ob mejah v letošnjem letu - na dokaj močan tranzitni promet v Gornjeradgonski bencinski servis OMV ISTRABENZ, katerega bo upravljalo podjetje Breda, d. o. o., je bil vreden 300 milijonov tolarjev in je največji servis zunaj avtocestnega območja. Pomurju; v njihovo korist je tudi obnavljanje magistralne ceste in zavlačevanje z gradnjo avtoceste (zato lahko pozdravno vprašanje direktorja Jordana Klabjana Kdaj boste v Pomurju dobili avtocesto? razumemo na neki način tudi kot poslovno vprašanje). Poslovni sistem ISTRABENZ praznuje že petdesetletnico delovanja, saj je bil ustanovljen takoj po 2. svetovni vojni na svobodnem tržaškem ozemlju. Šele po letu 1991 so dobili možnost za razvoj in konkurenečen nastop na širšem trgu, 11 njihovih družb deluje že v štirih državah, poleg italijanskega in avstrijskega partnerja pa so v sistemu združeni še Petrol in hrvaška INA. Tako kot v Sloveniji, želijo tudi v Hrvaški postati drugi največji trgovec z nafto in naftnimi derivati. Njihove dejavnosti so še storitve, prodaja plina in turizem.V osmih letih se število zaposlenih kljub močnemu povečanju prodaje ni veliko spremenilo - 1990. jih je bilo 646, danes pa 675 zaposlenih, kajti pri ponujanju storitev imajo 59 partnerjev. Specifika radgonskega servisa OMV je prav gotovo dolgoletno pridobivanje dokumentacije, je povedal župan Miha Vodenik. Zaradi vrelčnega območja so morali upoštevati stroge ekološke predpise, tako da se prav vse odpadne vode stekajo prek črpalk, separatorjev in lovilcev. Vse kaže, da imajo svoj način pridobivanja kupcev. Že pred odprtjem so prispevali 2 milijona tolarjev Gasilskemu društvu Apače za nakup sodobne gasilske cisterne, GD Žiberci je prejelo milijon, radgonska godba na pihala 500 tisoč in športna društva ter društvo invalidov po 300 tisoč tolarjev. BERNARDA B. PEČEK« ACONT G. Radgona Spodbujanje inovativnosti prinaša dobiček Ekonomsko izmerljivi rezultati predlogov inovativnih delavcev - V prihodnje trikrat več sredstev za posodabljanje in racionalno rabo energije__________________ ed najuspešnejša radgonska podjetja spada prav gotovo delniška družba ARCONT, ki se je z dokončnim lastninjenjem mn aprila, izvedbo skupščine v avgustu in imenovanjem nadzornega sveta dokončno rešila preteklosti, povezane z nekdanjo Avtoradgo-no. Kot hčerinska firma, ki je prevzela proizvodnjo kontejnerjev (zabojnikov ali bivalnikov), seje vse od 1. januarja 1991. leta, ko je bila ustanovljena družba ARCONT, ubadala z nemajhnimi težavami. Potrebno je bilo izplačati »grehe« prejšnje firme pa tudi njen program lastninjenja je bil v primerjavi z drugimi nekaj posebnega. M Kapitalska struktura podjetja je naslednja: 28,8 % premoženja je last avstrijskega partnerja, 36,1 % so notranji lastniki, 26,2 % je last Kapitalskega in 8,9 % Odškodninskega sklada. Ker je avstrijski partner zadovoljen z delom vodstva, se je odpovedal članstvu v nadzornem svetu, tako da so člani Jože Šavel (kot predstavnik skladov in predsednik), Zdenka Gumilar (kot predstavnica notranjih delničarjev) in Helmut Zemljič (kot predstavnik delavcev). S 360 zaposlenimi spadajo že med srednje velika podjetja; letos se lahko pohvalijo s samimi spodbudnimi številkami: letošnji plan je presežen za 12 %, skupna realizacija je večja za 18 % oziroma 30 milijonov mark, izvozili so 92 % izdelkov v vrednosti 24 milijonov mark, bolniško odsotnost so uspeli znižati s 7,4 na 5,6 %, delovni čas pa podaljšali do 16. ure, s tem da imajo opoldne enourno opoldansko pavzo. Vse kaže, da je bila poslovna odločitev o uvedbi novega proizvodnega programa oken KBE in vrat v sodelovanju z Novofermom nadvse pravilna. V tem letu so izdelali 27 % več oken in vrat, trgovinski program pa so povečali za kar 131 %. S številkami to pomeni npr. 4 tisoč kontejnerjev, 150 prostorskih celic in 12 tisoč oken. V podjetju ARCONT so še posebno veseli, da so že od 1991. leta spodbujali in nagrajevali inovativnost delavcev. Njihovi predlogi, domislice in izboljšave v proizvodnem procesu so prinesli zmanjšanje stroškov, predvsem pa privarčevali čas. Predsednik komisije za inovacije Vlado Kozar je povedal, da so v osmih letih prejeli več kot 70 inovativnih predlogov in z njimi uspeli privarčevati četrt milijona mark. Letos so imeli za več kot 2 milijona tolarjev koristi zaradi inovacij in v zameno izplačali nagrade v vrednosti čez 470 tisoč tolarjev. Mnogi delavci podajo letno kar nekaj predlogov. Trije taki so na zadnji prednovoletni tiskovni konferenci tudi prejeli posebna priznanja: Drago Pelci ■ kovinar, dela neposredno NaftaLendava Pomemben januar S lužba za stike z javnostmi iz Nafte Lendava je sporočila, da se je nadzorni svet družbe na svoji zadnji seji 22. de- cembra seznanil tudi s pripravo strokovnih podlag za izdelavo sanacijskega razvojnega programa. Morda obrobna informacija, vendar takoj pomembna in aktualna, če jo povežemo z najavo, da bosta lastnika že do konca januarja načelno določila smeri dolgoročnih rešitev in da v sklop tega sanacijskega programa sodi tudi namera Petrola o odkupu 45-odstotnega deleža države v Nafti. Pomembne, če ne že najpomembnejše odločitve lastnikov o prihodnosti Nafte bodo torej padle januarja. Nadzorni svet Nafte pa je na svoji zadnji siji obravnaval tudi rezultate poslovanja. Sektorja petrokemija in strojegradnja sta v novembru poslovala z dobičkom, zaradi odhodkov financiranja (obveznosti rafinerije, prodane na Kitajsko) in zaradi nizkih rafinerijskih cen pa je rafinerija ustvarila izgubo. Tako je lenda- vska družba novembrsko poslovanje sklenila s 35 milijoni izgube. Sklep o prodaji 4,7-odstot-nega deleža v družbi Geoplin Petrolu pa so nadzorniki Nafte sprejeli že na predhodni seji, torej prvega decembra. Likvidnostna sredstva od prodaje naj bi namenili za nakup surovine. MH ■ I Zlovešče sporočilo rihaja z lendavske Ilirije. Po neuradnih informacijah naj bi štp ridesetim delavcem, ki jim bo pogodba o zaposlitvi za določeni čas pretekla zadnjega decembra, razdelili delavske knjižice. Med njimi naj bi bili tudi taki, ki so v Iliriji zaposleni že več let in ki P so upali, da jim bodo naslednjič že ponudili zaposlitev za nedoločen čas. Prejšnji direktor lendavskega obrata Ilirije Stanko Bensa, katerega je nepričakovano oktobra zamenjal Peter Janič, je namreč pred dobrim letom tudi v našem tedniku že napovedal stalno zaposlitev za petindvajset »začasnikov«, kajti kakovostna sveča, ki so jo uspeli izdelati, jim je odprla nova zahtevna ameriška tržišča. Vesti o načrtovanem odpuščanju skoraj tretjine vseh zaposlenih v lendavskem obratu Ilirije (delalo naj bi jih okoli stode-set) pri odgovornih možeh Ilirije zaradi kolektivnega dopusta nismo mogli preveriti, saj so na delovnem mestu čez praznike ostali le delavci vzdrževalskih služb. MH« v proizvodnji in je pravi mojster -inovator, Drago Karel Mir je mojster tehnolog lesnega oddelka in Branko Kraner - mojster tehnolog ogrodno-kleparskega oddelka. BERNARDA B. PEČEK« Silvestrujte z Murskim valom M četrtek, 31. decembra, vas bosta do prihoda« novega leta vodila Simona Špindler in Boštjan Rous. Vedro bo, polno nagradnih ugank, s prizorišč silvestrovanj na odprtem pa se bodo javljali naši sodelavci. Simono in Boštjana bosta zamenjala Bojan Peček in Gabrijela Granfol. Med drugim si bosta prizadevala narediti ekskluzivni intervju s prvim novim Pomurcem v letu 1999. Kot vidite, ne bosta preveč govorila, ampak bo dovolj časa za glasbo, ples, stiskanje ... Od enih zjutraj do osmih bo z eno besedo: NORO! PRIDRUŽITE SE NAM! Četrtek, 31. decembra, ob 10.30 Pregled športnih dogodkov v Pomurju v letu 1998. Pripravljajo ga Tonček Gider in njegovi neumorni sodelavci z vseh koncev in krajev. fiadio burski val 94,5 Mhz KRONIKA 31. december 1998, fiST« Zgodilo se je Gomilica; Povozil je kolesarja Ceste v Pomurju so terjale 20. žrtev! V sredo, 23. decembra, okrog 20. ure se je 24-letni Dejan Žerdin iz Lipe peljal z osebnim avtom po regionalni cesti od Turnišča proti Gomilici. Nasproti mu je pripeljal s kolesom, na katerem ni bila prižgana luč, 29-letni Jožef Hozjan iz Turnišča. Oba naj bi vozila preveč po sredini, pa je najbrž tudi to vzrok, da je prišlo do trčenja. Kolesar je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju samem umrl. Melinci: Povozil in odpeljal V sredo, 23. decembra, ob 23.30 je neznani voznik osebnega avta, ki je vozil po lokalni cesti v Melincih, zadel pešca Petra P. in ga zbil po vozišču, vendar ni ustavil. Pešec je odšel domov, naslednji dan pa je le šel v bolnišnico, kjer so ugotovili hudo poškodbo. Kdo ga je povozil? Murska Sobota: Počil je ventil 23. decembra ob 21. uri je prišlo v stanovanjskem bloku na Slovenski ulici v Murski Soboti do izlitja vode iz sistema cantralnega ogrevanja. Počil je namreč ventil. Voda je iztekla v dve stanovanji in povzročila za 400.000 tolarjev škode. Okvaro so »sanirali« delavci komunalnega podjetja. Bučečovci; Puška, naboji... Policisti Policijske postaje Ljutomer in kriminalisti UNZ Murska Sobota so si pridobili ustrezno dovoljenje sodišča in nato opravili hišno preiskavo pri A. S., ki začasno stanuje v Bučečovcih. Našli in zasegli so: malokalibrsko puško, 84 nabojev, dva vžigalnika in ročno bombo ter štiri »šolske« naboje kalibra 7,62 milimetra. Osumljenca bodo predlagali v kaznovanje pri sodniku za prekrške. Veržej; Protitankovska mina Nek občan je našel neeksplodirano tankovsko mino in je ravnal pravilno, ker je o najdbi obvestil policijo. Potem je prišel regijski pirotehnik in jo odstranil, tako da ni več nevarnosti za eksplozijo. Dražen Vrh; Odnesel je zlatnino V božični noči je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Dražen Vrhu pri Lenartu in odnesel več zlatih predmetov in denar ter s tem oškodoval Pavla D. za 50.000 tolarjev. Pomurje: Ilegalci, zavrnjeni, pridržani Od 23. do 27. decembra so pomurski policisti odkrili 29 tujcev, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. Največ so jih »prijeli« 24. decembra, torej v božični noči, ko so odkrili 21 ilegalcev, od teh je bilo 13 Filipincev, šest Pakistancev in trije državljani Bangladeša. Pri prestopu meje sta jim pomagala dva slovenska državljana, ki soju tudi prijeli in zoper njiju bodo podali kazensko ovadbo državnemu tožilstvu. Prijete tujce pa so odpeljali v dom v Prosenjakovce. Med 23. in 27. decembrom so na mejnih prehodih zavrnili 18 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Najpogostejši vzrok za zavrnitev je, ker tujci nimajo s seboj denarja za preživljanje. Gre torej za ekonomske emigrante. Pa še javni red in mir? Pomurski policisti so 21 -krat intervenirali zaradi kršitev javnega reda in miru v zasebnih oziroma javnih prostorih. Velika večina se jih je pomirila, trije pa ne, zato so jih odpeljali v treznilnico. Največ kršitev (osem) je bilo na sveti večer. ŠSI Obiskali so osamljene redstavniki krajevne organizacije RK Cerkvenjak so v predbožičnem oziroma prednovoletnem času obiskali starejše, osamljene, bolne in invalidne občane ter jih obdarili s paketi. Mnogim je več kot darilo pomenil obisk, kajti občutili so, da le niso sami oziroma pozabljeni. Člani in članice RK Cerkvenjak pa ob humanitarnem poslanstvu skrbijo še za druge stvari. Tako vsako leto organizirajo miklavževanje in tudi srečanje starejših občanov. FBri Družina Kmetič Z6Z RIŠE IN PIŠE: I. BANFI ■ BRUHom KRUHOVCI Tveganje je preveliko a televizijski kabelsko-prenosni sistem delniške družbe v Murski Soboti je po najnovejših podatkih vključenih 4.748 priključkov. Od tega seveda največ v mestu Murska Sobo- ta, in sicer kar 3.696 naročnikov. Poleg tega »prodajajo« signal tudi okoliškim krajem. Tako je v Bakovcih trenutno 276 pH' ključkov, v Krogu in Satahovcih 235, v Černelavcih 270, Veščici 73, Polani 41, Nemčavcih 72, Markišavcih 39 in v Kupšincih 46 priključkov. Edino naselje Rakičan za zdaj še ni priključeno na AH' konec Maši prijatelji krohovčari so do ko^cA TEKME DALI SE NEKA) GOLOL.. &OOOL! TOU GNES ŽE ?6. KMETICOF $OL. PA TAK NACOPAČNO VO VIJPI SE SPOOMNITE kak SAN PAU GOL HA? KMETIC. TU SPLOJ 2MAS, KA Sl FWT POSTAVO mLi)2/K N0- JIH STALAk)? OJ.TIJ FRASE... . CA BI BAR. VSE TVO- JE WE parkljev KO DOUBILEf PUČA ŠTO ŠPRICER-? Umrla v 103. letu 103. letu je v domači hiši na Jurovski cesti 4 v Lenartu za večno zaspala najstarejša občanka lenarške občine in prebivalka Slovenskih goric Marija Hrastelj. Pokopali so jo na pokopališču v Lenartu. Pokojna Marija Hrastelj se je rodila 6. aprila 1896. leta v Izlakah. Življenjska pot jo je pripeljala v Lenart, kjer sta z možem Antonom veljala pred drugo svetovno vojno za zgledno trgovsko družino. Med vojno vihro so družino Hrastelj izselili na Hrvaško, po osvoboditvi pa so se vrnili v Lenart. Ne samo da doma niso našli ničesar, razen prazne trgovine, pač pa se je ostankov premoženja polastila še nova oblast. Toda Hrasteljeva nista obupala in spet sta se postavila na noge. Oba sta se tudi učakala visoke starosti: Anton je umrl lani, ko je bil star 96, Marija pa pred kratkim, ko je bila v 103. letu. F. BRATKOVIČ ■ Razstava slik Draga Gorjana v Turnišču I/ vašem cenjenem časopisu je dne 17. 12. '98 pod gornjim naslovom novinar g. M. Jerše poročal o prvi seji občinskega sveta novoustanovljene občine Cankova. Oglašam se v zvezi s stavkom v članku, ki ga navajam: »Kot je navedel župan Viktor Voršič, ki se še ni izjasnil, ali bo funkcijo opravljal poklicno...« Da se bo župan lažje odločil in da predvsem občankam in občanom občine Cankova pojasnim namen mojega pisanja, moram navesti nekaj dejstev. Sam sem bil eden od šestih svetnikov dosedanje skupne občine Cankova - Tišina iz dela KS Cankova, ki je sedaj novoustanovljena občina Cankova. Že leta 1995 smo si skupno zastavili projekt odcepitve od te združbe in ustanovitev samostojne občine Cankova. Globoko smo se zavedali, da lahko to dosežemo z vsesplošnim konsenzom vseh občanov na referendumu. Zato smo vsi svetniki šli v vsako našo vas in ljudem razlagali pomen In smoter, da bomo samostojna občina. Ob tem se nismo slepili,da moramo v pre-zentaciji tega projekta upoštevati vsa dejstva; torej objektivno in realno, saj bomo majhna občina s skromnimi gospodarskimi potenciali, Ena od velikih kritik dosedanje občine Cankova - Tišina,je bila da ima preveliko in predrago upravo in da bomo v samostojni občini to uredili bolj racionalno in z manj stroški. Zavedam se, da ustanovitev in delovanje občine zahteva določena sredstva in da potrebujemo učinkovito in sposobno upravo. Na vseh zborih občanov smo svetniki navajali,da bo samostojna občina likar Drago Gorjan, učitelj OŠ Turnišče, ki je po rodu z Gorenjske, je doslej že trikrat samostojno raz- stavljal, tokrat pa si lahko njegove slike ogledate v turniških občinskih prostorih. Na slikah, ki jih je razstavil, so dišeči cvetovi, Haloze, rojstna hiše žene Angelce, mursko močvirje, gore, vijugavi potok s staro vrbo, tihožitja ... Marsikatero delo je namenil tudi svojim učiteljskim kolegom in prijateljem. Zelo je ponosen na priznanje za dela z otroških likovnih delavnic, ki gaje prejel na Kitajskem, Indiji, Makedoniji in še kje. Kot sam pravi, vidi v slikarstvu svoje zadovoljstvo, zato je zahvala, ki jo je doslej vložil v delo, tudi omenjena razstava, s katero se je občina želela oddolžiti svojemu domačinu. JOŽE ŽERDIN! Najmlajši pevec star tri leta bčina Turnišče in KUD Štefana Raja Turnišče sta pripravila prvo prireditev pod naslovom Družina poje. Vse kaže, da bo postala tradicionalna. V soboto, 27. decembra, je bila dvorana kulturnega doma v Turnišču skoraj pretesna za vse, ki jih je privabila nova prireditev. To je dokaz, da ljudje radi prisluhnejo domačim pevcem pa tudi, da so še družine, ki op večerih ne gledajo le televizije, ampak - kot je bilo nekoč v navadi - tudi zapojejo kako lepo pesem. Lepo pa je, če jim lahko ljudje prisluhnejo tudi na javni prireditvi. Na turniški sta zapeli družini Miholič in Seči -Ščap ter bratje in sestre iz družin Pucko, Žerdin, Draškovič in Žalik (vsi iz Turnišča) ter družini Čemi - Trajbarič in Zver (Renkovci). Zapeli so 20 pesmi. Najmlajši pevec, doma iz Renkovec, je bil star komaj tri leta; naj- starejša pevka pa je bila 65-letna Turniščanka. Na koncu pa so pevci in občinstvo (tudi pevci) zapeli božično Sveto noč. JŽI O IVEMO VSI V GASH5KI DOM TOU PROSLAVLAT. [Počasi je legla tema NA NAŠO VAS IN VRL L , KRUHOVCA R[ BODO ODŠLI SPAT IN NABIRAT MOČI ZA NOI/B DOGODIVŠČINE NOVE PODVIGE, NOVE SVAZ PREKLINJANJA. ZAMERE, ZAVIST, ORANJE TER ’ KUPOVANJE NOVIH TRA- KTORJEV. LAHKO NOČ ( Odmev na članek Cankova brez podžupana Cankova potrebovala strokovno usposobljenega človeka - tajnika, ki bo redno zaposlen;župan pa bo svoje delo opravljal nepoklicno. Naj tudi navedem, da sem na pravkar minulih volitvah bil eden od štirih kandidatov za župana občine Cankova. Vedno in povsod, ko sem nagovarjal svoje potencialne volivce, sem ponavljal, da kdorkoli bo izvoljen, bo opravljal posle župana nepoklicno. Isto so govorili ostali trije kandidati. Zato me zelo preseneča, če sedaj izvoljeni župan Voršič koleba oz. celo razmišlja o poklicnem županonju. Sam si nikoli ne bi dovolil, da bi obljubljal eno, kp pa bi bil izvoljen, pa bi delal drugo. To ni noben pragmatizem, to je milo rečeno sprenevedanje oz. norčevanje iz občanov. Na referendumu smo se občani sedanje občine Cankova množično in v veliki večini odtočili za samostojno občino. Na volitvah je bil izvoljen župan in svetniki, od katerih pričakujemo, da bodo v službi občanov; nikakor pa ne da bi uveljavljali svoje osebne in parcialne interese. Znano je, da župani v gospodarsko veliko močnejših občinah, kot so na primer Radenci, Ptuj,... svoje delo opravljajo nepoklicno. Naša občina pa je zelo majhna, poleg tega pa žal ekonomsko slabo razvita. Prepričan sem, da velika večina naših občanov deli moje mnenje. V neprijaznih časih, ko toliko naših ljudi, ki se bavi s kmetovanjem, ne vidi rožnate prihodnost; ko veliko mladih in šolanih ljudi ne more dobiti službe; ko je toliko preprek in težav za razvoj podjetništva in obrti, se tega mora v prvi vrsti zavedati župan in CATV, d. d., Murska Sobota. In kako je z gledanostjo posameznih televizijskih programov? Sedaj ni več mogoče gledati programov, kot so Sky Movie, Movie Cha-nnel, TV 1000, Premiere, Film Net in glasbeni program Viva, ki je konkurenčen MTV-programu. Kot navaja direktor Stanko Farkaš, po zakonu o javnih glasilih, zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah nimajo pokritih avtorskih pravic za pre- I0H...ACH' izvoljeni občinski svet. In odpirati perspektivo za razvoj občine. Predvsem pa racionalno in s posebnim občutkom trošiti sredstva občinskega proračuna, skromna in veliko premajhna za uresničitev želja in potreb občine. Smatram, da morajo v naši občini posebno težo dobiti vaški odbori, ki bodo svoje programe distributira-H v razvoj in projekte občine. Potrebujemo župana, ki bo kooperativno vse te interese povezoval in jih preko razvojnih projektov in s konsenzom občinskega sveta spravljal v življenje. Želim in pričakujem od župana in občinskega sveta občine Cankova, da z vso odgovornostjo pristopijo k reševanju in organiziranju delovanja in razvoja naše občine. Nam občanom pa so dolžni pre-zentirati porabo slehernega proračunskega tolarja. To moje razmišljanje zaključujem v prepričanju, da se sam kot občan svoje odgovornosti zavedam in to je tudi namen in smoter pisanja teh vrstic. DRAGO VOGRINČIČ, Gerlinci ■ Spet silvestrovanje na prostem Potem ko so na ploščadi pred soboškim gradom obiskovalci pričakali dedka Mraza s spremstvom - ob tej priložnosti je zaigrala skupina Nepridiprav, vozil pa je tudi novoletni vlakec - se bo veselo rajanje nadaljevalo v najdaljši noči. Mestna občina Murska Sobota in turistično društvo namreč tudi letos pripravljata silvestrovanje na prostem, ki je lani lepo uspelo. To bo potekalo v mestnem središču na Trgu zmage pred stavbo Pomurske banke, kjer bo velik ognjemet. Za vedrejše razpoloženje bo poskrbela glasbena skupina Vzmet iz Bako-vec. Ob pestri gostinski ponudbi pa bodo skupaj nazdravili novemu letu. MJl dvajanje teh televizijskih programov. Tako so predstavniki Premiere 80 prek nemškega veleposlaništva opozorili, da kabelski TV-sistemi Pri nas ne smejo prenašati njihovega programa, ker ni pokritih avtorskih pravic. Kot je navedel, znaša kazen za odgovorno osebo milijon tolarjev, za podjetje pa deset milijonov SIT-Zato je razumljivo, da so se odrekli tveganju. MJ ® frai, 31. december 1998 KULTURA Lojze Logar v soboški Galeriji Prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec Logarjeve pregledne razstave, je, da umetnik ni le napolnil sten razstavnih prostorov, temveč v samo prostorje vdihnil tako močno energijo svojega likovnega izraza, da se zdi, kot da ga bodo barve ter (ne)imaginarne podobe slejkoprej posrkale Ta občutek seveda ni samo moj. Številno občinstvo na otvoritvi, vsaj zdelo se mi je tako, je kar potovalo v njegove z občudovanim prvinskim grehom nabite Davidove vrtove, ki polnijo veliko dvorano z odtenkom pravljičnega in ekstatičnega. Nasproti tem veličastnim freskam ljubezni hote visijo nasproti na videz hladnejše poparti-stične grafike, marsikateri gledalec pa se bo ustavil pred njegovimi črnimi slikami v manjšem prostoru, s katerimi da je podvomil v obstoj slikarske umetnosti. Seveda samo na videz, kajti Logar ji je več kot s popkovino zavezan, saj poleg svojega ustvarjalnega dela tudi poučuje kot profesor na ljubljanski slikarski akademiji, ob vsem tem pa razstavlja širom sveta. Njegov opus je zelo raznolik, kar je razvidno tudi na pričujoči razstavi. »V tridesetletnem ustvarjalnem delu se«, kot zapiše mag. Franc Obal v imenitnem katalogu, »vseskozi giblje v svetu predmet- mirljivega obiti. Mag. Franc Obal in slikar Lojze Logar na otvoritvi razstave. Foto: JZ Lojze Logar: Risba 25/79 nosti, človeškega lika, živalskega telesa in geometrijskih likov, znotraj katerega s kombinacijo racionalnega geometričnega, konstruk- Čestitamo Soboški Muzej s svojo postavitvijo stalne razstave ne sodi le v vrh slovenskih muzejev, temveč, kar smo nedavno zvedeli, tudi med najboljše v Evropi, saj je nominiran za Evropski muzej leta. To je še en dokaz več. da Prekmurci nikakor ne smemo zardevati zaradi nekakšne namišljene provineionalnosli, še več, že zdavnaj - samo ozrimo se - smo vstopili v korak s svetom, ki se od vekomaj začenja tukaj. Ob rob obnove gradu Pelikan nad mestom V prostorih lendavskega gradu so v torek, 15. decem- -------bra, odprli razstavo s pomenljivim naslovom Zgodovina gradu, ki na šestnajstih panojih s fotografijami, fotokopijami starih načrtov, meritev, darilnih listin, litografij, pisem in nekaj originalnih kosov stavbne plastike po pelje obiskovalca do prvih sledov stalne naselitve hriba v 13. stol., ko naj bi na tem mestu zgradili grad iz trdnega materiala, katerega ostanki so danes vidni le v temeljih kapelice in načrtih reno-vacije in rekonstrukcije gradu v naslednjem tisočletju. Temeljite večletne raziskave predvsem madžarskih pa tudi slovenskih strokovnjakov - od arhi-tetktov do statikov - so v organizaciji Galerije-Muzeja Lendava razjasnile marsikateri dvom in nejasnost, med drugim tudi izvor imena Lendava, ki naj bi izviralo iz imena potoka Limbach in ne Lin-dau (lipov gaj) ali samo datacijo gradnje obstoječega dvorca, ki ni bil pregrajen v začetku 18. stol., ampak šele v letih 1770, nekaj načrtov, dokumentov in podatkov Pa je popolnoma novih. Dobrodošli in sveži so predvsem predlogi za najustreznejšo in smotrno uporabo prostorov, ki naj bi se po predlogih madžarskih strokovnjakov razdelili ha etnološki, galeria zgodovinski in galerijski del, načr-tove pa so tudi kavarna s teraso, sobe za goste, restavratorske delavnice, depoji... Že nekaj let vzbuja veliko pomislekov prav statika gradu, saj se je v 90-tih letih, ko so odstranili obrambno zidovje, že tako labilna geološka sestava vzpetine še bolj zrahljala, kar povzroča pogrezanje, razpoke na pročelju, odstopanje podpornikov, pospešena erozija tal pa lahko z južne strani nevarno ogrozi graščino, saj so temelji visoki le slabega pol metra. Osnovne smernice za čim bolj funkcionalno uporabo prostorov so torej podane, raziskave, ki se bodo nadaljevale, pa bodo razjasnile še galerija LENDAVA nekaj preostalih problemov. V dobi vizualnih komunikacij je seveda ustrezna celostna grafična podoba nepogrešljiva, prav zato je nerazumljivo, daje izvrstno oblikovan grafični simbol institucije, ki ga je v zadnjih 25-tih letih zaznamoval pelikana, ki hrani svoje mladiče, nekoč vzidan v obzidje gradu, in ki je po besedah kustosa Janeza Balažiča slogovno zgovorna kiparska stvaritev ter pomensko mikavna podoba, preveč enopomenski in neprepoznaven, saj je -kar je najbolj moteče -, zlahka zamenljiv z grbom občine Lendava. To pa je že tema, ki si zasluži posebno obravnavo. TANJA ŠIMONKAB tivnega in hladnega ter organskega mehkega in toplega, z analitičnim načinom odstira njegovo večplastnost pomena in predstavljanja različnih nivojev novih vsebin, ki omogočajo raznovrstnost našega branja.« Res je tako: Logarjeve stvaritve ponujajo zastrte in vidne svetove, mehke ženske oblike in potovanje v sanje, ki se, kot mi je dejal umetnik, začenjajo in končajo tukaj. Razstava torej, ki je ne bi smel noben ljubitelj lepega in vzne- Kulturnica Jože Grauf, noga mvi Jubilejna razstava LIKOS-a Razstava slikarjev v galeriji soboške Zavarovalnice Triglav, združenih pod streho LIKOS-a, ki praznuje kar petintrideset let, se lahko podpiše kar s pesmijo predsednika društva in tudi slikarja Jožeta Puhana, ki pravi: Te naše ravnice /prijazne vasice, / na gričih gorice /po poljih cvetlice, / v gozdovih prepeva / orkester vseh ptic, / motiv slikovit / bogatih je skic. Na razstavi se predstavlja devetnajst slikarjev, ki bolj ali manj vešče sučejo čopiče, saj gre ponavadi za realistične oljne slike s pridihom romantičnosti ali nostalgičnosti. Tako lahko zasledimo tipične prekmurske atribute (mlin na Muri, štorklje, slamnjače), ki pa predvsem mlajše avtorje ne zadovoljujejo več, zato uvajajo bolj ali manj posrečene abstrakcije. A vseeno: pri ljubiteljih je pač treba včasih zamižati vsaj na eno oko, kajti veselje in navdušenje nad umetniškim zrenjem v svet je radost, ki osrečuje tako gledalca kot ustvarjalca. Tako moramo gledati tudi na to razstavo. mvi | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonsku 64 Portreti 1 iTaaTnoH Dajnko kot poljudni in poljudno*strokovni pisec PETER Dajnkov široko zasnovani razsvetljen- DAJNKO ski slovstveno-prerodni program kot nadaljevanje in nadgradnja svetourbanskih prerodnih teženj (1803) in slovstvenega programa Slovenskega društva v Gradcu (1810) je poleg nabožnega predvideval tudi posvetno slovstvo, saj je bil njegov cilj vsestranski nacionalno-ekonomsko-kulturni preporod med Muro in Dravo. Razsvetljenska ideja o novem, vsestransko razvitem posamezniku, ki je s pomočjo vzgoje in pouka osvobojen dogem in predsodkov ter tako s svojo etiko osebne svobode in sreče ter hkratne odgovornosti do drugih gradi novo, na krepostnih posameznikih temelječo družbo, se je pri Dajnku ustrezno adaptirala in prilagodila (političnim) okoliščinam v takratnih avstrijskih deželah ter splošnim družbenim razmeram na vzhodnem Štajerskem. Ta adaptacija pa je po svoje določila tudi zvrstni obseg Dajnkovega posvetnega slovstva in njegovega uporabnika: abecedniki in učbeniki so bili namenjeni učilnici in njenim »prebivalcem«; poljudno-strokovne knjige naj bi prišle v kmečke domove in pripomogle k praktičnemu izobraževanju za umnejše in donosnejše gospodarjenje; škoda, da njegove Posvetne pesmi, ki so zvrstni obseg njegovih posvetnih besedil razširile tudi na leposlovje, niso presegle verzificiranih opevov kmečkih ipd. opravil ter kmečke izbe kot njihovega bralnega salona; le njegovo jezikoslovno delo je bilo namenjeno drugačni, strokovni publiki. Tudi pripravo in izdajo poljudnih in poljudno-strokov-nih besedil je Dajnko razporedil skozi vsa tri obdobja ■ svojega ustvarjanja. Prevladujejo učencem v šolah ali odraslim samoukom namenjeni abecedniki in učbeniki v več izdajah, ki pa niso izvirni, ampak so prevodi in priredbe uradnih nemških didaktičnih knjig. Tako je npr. njegova sploh prva knjiga Začetek viičenja Slavenskega po nedelah (1816) z dolgim podnaslovm, ki razkriva, da je namenjena udeležencem nedeljskih šol. Tej sta sledili še dve: Abecedna knižica na hitro ino lehko podvii-čenje Slovenskega branja (1824, 1833) in Nahmenbiich-lein fiir Landschulen in den k.k. Staaten = Abecedna knižica za deželne šole vu cesarsko kralovskih deržavah (1831, 1833). Tem besedilom, ki so prinašala tudi domače ponazoritveno gradivo, lahko prištejemo še Dodatek v njegovi Lehrbuch der windischen Sprache, ki prinaša »neke pogovore« (dialoge), fabule, prozne prigodni-ce, uganke in pregovore. Prav »pregovori«, med katerimi vsi to niso, ampak so tudi fraze drugih vrst (rečenice, rekla), so še posebej zanimivi, saj najdemo med njimi zanimive inačice danes bolj znanih pregovorov (npr. Kaj te ne žge, tega ne gasi za Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi, Moč železo lamle za Sila kola lomi, Kdo ne seja, tildi ne veja za Kdor ne seje, ne žanje) ali pa sploh že pozabljene ali neznane (npr. Kdo se med otrobe meša, ga svinje pojejo, Kdo če jedro jesti, more oreh razsleknuti. Kdo dosta govori, dosta laže ali dosta zna, Teliko misli ma, keliko zavec germov, Znaj, da mlado začne gnati, kaj kopriva če postati, Proti komi se mačka liže, tistega opraska). V široko polje znanja, ki so ga različni pisci želeli prenesti kmečkemu prebivalstvu za umnejše in naprednejše gospodarjenje, je Dajnko prispeval dve deli, Vu sili pomoč na življenja rešenje zadušenih, vtoplenih, zmerznenih, obešenih, zadavlenih, ojadenih ino od bliska pobitih (ok. 1825) in Čelarstvo (1831), tretje je ostalo v rokopisu (Mali vinogradnik. 1844). V prvi je nanizal napotke, kako ravnati ob različnih nesrečah, v drugi pa je predstavil čebelarjenje. Predvsem ta je njegovo najzanimivejše in po zagotovilih Antona Novaka (Dajnkov zbornik 1998) ponekod še danes uporabljano poljudno-strokovno delo. Ms ali ...... ’ /. celi iiovi, kratki, popun havitk ifelnereje. edina, prava ino gotova vodba, kak se jJAj lexej ino naj bpl,tre dajo rjele rediti na dosegnenje naj yek#ega ha»ka ino veselja, v "k H 2 © A ' ■ za vso ijelne prijatele vsakega strana. - .... svetlo dal - j ^rter ri ocAtui fari je iz naj vednčsih mnogoletnih tjelarov ino po lastnih'skusenoitafrlpisal ino na •Vu GRABCI tu tdoibi lanii« predaje pri lao aakoudrioa pri A. Wa j ci aj eri t* Knjiga je plod njegovega študija dotedanje čebelarske strokovne literature in tudi njegovih lastnih čebelarskih izkušenj. Je tudi prva slovenska knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod. V njej je Dajnko v 6 poglavjih predstavil čebele kot živalsko vrsto (1), čebelnjake in orodje za vzrejo čebel (2), postavitev čebeljnjakov in začetek vzreje (3), razmnoževanje čebel in skrb zanje(4), čebelarska opravila skozi vse leto (5) ter načine shranjevanja in uporabe medu (6). V slednjem loči pivni med (= v vodi raztopljen zavrel med), medeni kis in medeno vino (=medico). Po njegovem se medno vino od pivnega meda loči po tem, »ki se iz naj čistešega belega meda ino vu vekši moči pripravla«. Seveda so že Dajnkovi sodobniki in nato tudi drugi zvrstno podobo posvetnega slovstva med Muro in Dravo dodatno popestrili, Dajnko pa je tisti, ki je opravil pomembno delo pri prosvetljevanju vzhodnoštajerskih rojakov, ki so bili tudi osrednji »predmet« njegovega razsvetljenskega preporodnega programa. (Nadaljevanje prihodnjič) 1O IZ NAŠIH KRAJEV 31. december 1998, na kratko• na kratko Drago Kolarič se je zapisal radioelektrotehniki IVučja vas ZKO Ljutomer in kulturno društvo Vučja vas sta organizirala praznično decembrsko popoldne. V središču pozornosti je bila domačinka - ljudska pisateljica in pesnica Angela Duh, ki je recitirala svoje pesmi. Program so popestrili člani literarnega krožka društva upokojencev Ljutomer, ljudske pevke iz Bučečovec, domači folklorni skupini (pionirska in mladinska) ter mladi harmonikarji. Nad lepo besedo, glasbo in plesom je bilo številno občinstvo navdušeno. (F. Fe.) Hotiza Na Hotizi so s pomočjo krajevnega samoprispevka postavili ulično razsvetljavo v zaselku Grede, namestili so pet mostov na poljskih poteh, postavili dva nadzemna hidranta, sanirali vodovodno črpališče, uredili so prepust za odvajanje vode v središču vasi, v nekdanji osnovni šoli so dali narediti centralno ogrevanje, za boljšo prometno varnost pa so postavili prometne znake, na murskem brodu pa dali narediti nov pod. (J. Ž.) Cezanjevci Najstarejša prebivalka tega kraja je 96-letna vdova Frančiška Stajnko, ki živi pri hčerki Fanici. Domov pa rad prihaja tudi sin Jožko, ki sicer živi v Mariboru. Frančiška je v vasi zelo priljubljena, saj je bila dobra mati, gospodinja in - kuharica na gostijah. Mož Ivan se je tudi učakal visoke starosti: umrl je v starosti 84 let. V Stajnkovi hiši je bila nekoč dobro založena vaška trgovina. (J. Ma.) Beltinci V beltinski župniji imajo še vedno cehovska društva, in sicer: cehovsko društvo Beltinci, mlinarsko društvo Ižakovci, cehovsko društvo Gančani, društvo sv. Jožefa Bratonci in Petrovo društvo Lipovci. Večina cehovskih društev ima prapore, ki jih ponesejo v velikonočni in telovski procesiji. V letu 1998 je prapor kupilo tudi cehovsko društvo v Gančanih. Na eni strani je podoba srca Jezusovega, na drugi pa je lik Antona Martina Slomška. Denar za nakup je prispeval Jožef Horvat. (J. Ž.) Moravske Toplice Pred kratkim je bil postavljen nov mejnik v organiziranosti gasilskih društev v Občini Moravske Toplice. Predstavniki vseh 27 društev so namreč ustanovili Občinsko gasilsko zvezo Moravske Toplice in v ta namen podpisali ustanovno listino. Vsa društva so tudi potrdila svoj statut, ki so ga sicer obravnavala še pred ustanovitvijo gasilske zveze. Za prvega predsednika so izvolili Slavka Škerlaka (PGD Sebeborci), za poveljnika Ludvika Gomboca (PGD Fokovci); predsedstvo občinske gasilske zveze Moravske Toplice pa sestavljajo: Štefan Gumilar (PGD Andrejci), Štefan Žohar (PGD Motvarjevci) in Janez Zadravec (PGD Ivanci). Člani predsedstva so tudi vsi sektorski poveljniki: Slavko Ozvatič (PGD Berkovci), Drago Ivanič (PGD Bogojina) in Ervin Vagner (PGD Sebeborci)... Sedež občinske gasilske zveze bo v stavbi občinskega urada v Kranjčevi ulici 3. Vodstvo občinske zveze se je medtem že sestalo na prvi seji in za podpredsednika izvolilo Janeza Zadravca (PGD Ivanci). (G. G.) Gornja Radgona V vinogradih delniške družbe Radgonske gorice so že začeli s »spomladansko« rezjo vinske trte. V eni uri obreže en delavec okrog 30 trt. Podjetje ima na 301 hektarju vinogradov okrog 900.000 trt. V delniški družbi Kapela pa imajo 165 hektarjev vinogradov oziroma 480.000 trt. Tudi tam že režejo trto, vendar v obeh podjetjih le tedaj, ko temperatura ne pade bistveno pod 0 stopinj Celzija. (F. KI.) Kančevci Pred desetimi leti so slovenski kapucipi prevzeli župnijo sv. Benedikta v Kančevcih, začasno pa so tudi vodili župnijo sv. Martina v Martjancih. Danes so kapucini zelo dejavni tudi v Domu duhovnosti sv. Benedikta v Kančevcih, ki ga vodi pater Miha Sekolovnik. V gostišču Šeneker... — --------—_ „------- program. Pridružili so se tudi skavti, ki so prinesli luč miru; gornjeradgonski kaplan Janez Kačičnik pa je blagoslovil darila in vse navzoče. Šenekerjevi si zaslužijo pohvalo za svojo prireditev. Po svoje je tudi to reklama za njihovo gostišče. - Foto: O. B. V Okoslavcih so izdelovali radie Prvi radio: detektor na sulfitne kristale rago Kolarič seje rodil 1931. leta v Gornji Radgoni. Navduševal se je za letalstvo, toda gornjeradgonskim letalcem se je zgodila nesreča, zato mu je njegov oče stepel iz glave misel na aviatiko. Dipl. inž. Drago Kolarič v svojem ljubiteljskem elektronskem laboratorju. - Foto: L. Kr. Pozneje je Drago obiskoval gimnazijo v Murski Soboti, stanoval pa je pri Antonu Lončarju v Nemčavcih. Tam sije spremenil svojo sobo v radijski laboratorij. Ni pa seveda prekinil tudi stikov z Okoslavci, kjer so imeli njegovi starši gostilno. Še več: tam je ustanovil radio klub, v katerega se je včlanilo veliko mladih. »To je bilo v obdobju, ko so bili mladi lačni znanja. Sam sem poglobil v radijsko tehniko ob pomoči literature. Veliko sem črpal tudi iz revije Radioamater. Prvi radio sem izdelal po nasvetih iz knjige Leopolda Andreja. To je bil pravzaprav detektor na sulfitne kristale. Bližnje radijske postaje je lovil preko zunanje antene, poslušali pa smo ga s slušalkami,« nam je povedal Drago Kolarič, ki se je po končani gimnaziji vpisal na Elektrotehnično fakulteto, oddelek za šibki tok - radiotehnika, in seveda končal študij. »Kot absolvent sem delal tri leta v Inštitutu za elektro zveze pri profesorju Albinu Wedamu Poiskali bodo še avstrijsko partnerico Puconski Sonček v programu Comenius uconska osemletka - v njenem grbu se »smehlja« sonček - je že udejanjila sodelovanje z madžarsko šolo, v naslednjem letu pa si bo poiskala še avstrijsko partnerico, kar je pogoj za sodelovanje v programu Comenius S pomočjo Zveze Slovencev na Madžarskem je puconska OŠ navezala stike z OŠ »Janos Sajno-vics« iz Tordasa pri Budimpešti. Sodelovanje je dalo že prve rezultate, saj so Pucončani že gostili folklorno skupino iz Madžarske ob 1. občinskem prazniku, pred kratkim pa so gostovali na Madžarskem in sodelovali na folklor-no-glasbeni prireditvi. Vlogo kulturnega ambasadorja so zaupali že uveljavljeni skupini Sonček, ki tretje leto uspešno nastopa pod vodstvom prof. Istvana Varge na številnih prireditvah v občini in zunaj njenih meja. Najbolj ponosni pa so na gostovanje v avstrijski deželi Voralberg, kjer so igrali za člane zdomskega društva Slo- venija. Dvodnevno druženje, na katerem so se Madžari izkazali kot izvrstni gostitelji, so izkoristili tudi za ogled bližnjega »kronskega« mesta Szekesfehervar, kjer so kronali 39 madžarskih kraljev, 15 pa jih je v tamkajšnji baziliki tudi pokopanih. Puconska OŠ pa cilja še dalje. Tvorno se namreč želi vključi- ti v program Comenius, del programa Socrates, ki se nanaša na douniverzitetno izobraževanje in in leta 1957 sem sodeloval pri razvijanju podvodne tv-kamere za Tita. Imel pa sem tudi dovoljenje, da sem lahko v prostem času delal na razvoju radijskih ojačevalcev za Elrad Gornja Ra- dgona. Leta 1958 sem se na prigovarjanje takratnega direktorja ing. Zvonka Klemenčiča zaposlil v Elradu, kjer sem najprej opravljal naloge vodje razvoja. Ob spodbuja ter razvija mednarodno sodelovanje med vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami. Program Comenius sestavljajo tri akcije: sodelovanje med šolami (evropski izobraževalni projekti), izobraževanje otrok, staršev na začasnem delu, potujočih delavcev ter Romov in stalno strokovno izpolnjevanje izobražencev. Comenius predstavlja svojevrsten izziv, saj združuje in podpira prizadevanja za čim boljše sodelovanje v državah članicah EU in pridruženih članicah EU, tem sem razvijal kombiniran ka-nalnik za vgradnjo v televizijski sprejemnik in ga predložil za diplomsko nalogo, ki sem jo uspešno zagovrajal 1966. leta. V Elra-du sem ostal kot tehnični direktor vse do 1991. leta,« je v nadaljevanju pogovora povedal dipl, inženir Drago Kolarič. Starejši ljudje se še spominjajo murskosoboškega podjetja Rafimus, ki je izdelovalo radijske sprejemnike. Zdaj pa prinašamo še novico, daje bil izdelovalec pravih radijskih sprejemnikov tudi Drago Kolarič. Izdeloval jih je pri svojem očetu v Okoslavcih. Ohišja iz masivnega lesa sta sicer naredila mizarja Stanko Fras in Franc Fajt, ostalo pa je bilo Kolaričevo delo. V Okoslavcih so izdelali v letih 1947-1950 kakih 20 radiev. Imeli so magično oko, naročniki pa so bili domačini in okoliški prebivalci. Ti radii niso imeli posebnih imen. Najbrž nobenega m več. Bo pa izdelovalec vesel, če se bo oglasil kdo, ki morda še ima »njegov« radio. Pa elektrika? Ni je bilo, ampak jo je bilo treba pridobiti-Eletrično napetost je pridobival s pomočjo »leklanšejevih členov«. Te je izdelal tako, da je v določeno kislino potopil grafit in pocinkano pločevino... Pa danes, ko je Drago v pokoju? Seveda ne more brez radijskega laboratorija. Največ časa preživi ob poliskopu, kjer razvija merilne naprave in pripomočke za diagnosticiranje radio in tv aparatov in drugih elektronskih naprav. Namenjeni so njegovemu sinu Dragecu, ki ima doma radio-televizijski servis. L. KRAMBERGER! torej med tistimi, ki čakajo na evropski vlak v »čakalnici«. Projekt bo nedvomno zelo zahteven in se ga bo treba lotiti z vso resnostjo. Ob dobri organizaciji dela in široki paleti obšolskih dejavnosti, predvsem pa ob zavzetem delu večine članov učiteljskega kolektiva, bo vsekakor uresničljiv. To bo skromen prispevek šole, ki ima za vodilo geslo: Vse vode Evrope naj se stekajo v skupen vodnjak, k vključevanju v evropske integracijske tokove. JK ■ VESI/«" 0609630898,041630898 18-letni Sandi Kozar... ... iz Turjanec je dijak tretjega letnika poklicne šole in bo postal prihodnje leto avtomehanik. Pred dvema mesecema, ko je opravil vozniški izpit, se seveda ni nadejal, da bo tako hitro lastnik novega Deavvoojevega avta Lanos, vrednega 1.700.000 tolarjev. Sandi se je namreč izkazal kot zelo spreten voznik in tako zmagal v televizijskem Super Popu. Avto je izročil zmagovalcu direktor podjetja Avto Himelrajh iz Radenec g. Drago Himelrajh. Sandi je obljubil, da se bo še naprej pridno učil, nato pa se bo skušal čimprej zaposliti- Morda celo pri firmi Himelrajh! - Foto: O. Bakal VESTNIK,31. december 1998 IZ NAŠIH KRAJEV 11 Beltinska občina eltinska občina ima tudi odlok o oglaševanju. Tega je temeljito prečesal odbor za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo, komunalo in varstvo okolja. S tem odlokom želijo predvsem legalizirati zadeve na tem področju, zlasti vzdrževanje reklamnih objektov in način oglaševanja, s čimer bi vzpostavili več reda pri reklamiranju. Temu bo sledil odlok o komunalnih taksah. Ker je bila v krajevni skupnosti Lipovci že opravljena javna razprava, je luč sveta zagledal odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za severozahodni del naselja Lipovci. Nič manjšega pomena ni javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta za rekonstrukcijo in dograditev čistilne naprave za farmo Nemščak v katastrski občini Ižakovci. Temu je namreč prilagojena tudi odredba o javni razgrnitvi omenjenega ureditvenega načrta. V enofaznem postopku je prižgana zelena luč za odlok o dopolnitvi prostorskih izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov beltinske občine. V bistvu gre za potrditev prostorskih ureditvenih pogojev in zazidalnih načrtov. M. JERŠEi Da ne bomo pozabili Pred 185 leti se je rodil Franc Miklošič Bil največja slavistična osebnost 19. stoletja Dvajsetega novembra letos je poteklo 185 let od rojstva znamenitega slovenskega jezikoslovca Franca Miklošiča. Rodil se je v vi-_____norodnem Radomerščaku, nedaleč od Ljutomera. Doktoriral je iz fdozofije in prava. Pred 150 leti se je za eno leto dejavno vključil v slovensko politično življenje, postal predsednik dunajskega društva Slovenija, sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije in poslanec v avstrijskem državnem zboru. Odlikoval se je po razsodnosti in umirjenosti. Redki danes vedo, da je dobil Miklošič leta 1864 dedno plemstvo. Miklošičev znanstveni ugled je bil zelo velik. O tem pričajo številna redna in častna članstva v znanstvenih društvih, na univerzah in akademijah po Evropi ter druge pozornosti in odlikovanja, ki jih je bil deležen. Njegova stolica je postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi in on je bil največja slavistična osebnost 19. stoletja. Za naše območje je zanimivo, da je Miklošič napisal v letih 1872-1881 tudi 12 prispevkov o Romih in romskih narečjih ter se s tem zajetnim delom, ki obsega skupno nad 800 strani, uvrstil med utemeljitelje romoslovja. Obdelal je slovanske izposojenke v romščini, ugotovil zanjo 13 narečij, jih opisal, primerjal med seboj in razvrstil, predstavil njihovo besedišče, besedotvorje in slovnico. Preučeval je selitve Romov po vzhodni in južni Evropi ter zbral njihovo ustno pripovedno in pesniško slovstvo. Strokovni krogi menijo, da je Miklošič ena najpomembnejših znanstvenih osebnosti v slovenski zgodovini; z veliko umske energije, delovno vzdržljivostjo in načrtnostjo je spoznal izjemno veliko novega o slovanskih in številnih drugih jezikih. Večina njegovih del je pionirskih. Trg pred ljutomersko cerkvijo je poimenovan po velikem rojaku. Tam stoji tudi Miklošičev doprsni kip. Pogosto se ob njem ustavljajo skupine izletnikov, ki želijo izvedeti podrobnosti iz njegovega življenja in poklonijo se njegovemu spominu. _ Srečanje naravovarstvenikov Gosi kot simbol medsebojnega sodelovanja rW“1 inuli konec tedna je bilo v dvorani ormoškega gradu prvo I M1 s^vensko-hrvaško srečanje naravovarstvenikov iz Podra-LLU vja in Podravine na temo »Gosi - gradnik prihodnjega regionalnega razvoja med Slovenijo in Hrvaško«. Ovir, ki sijih postavljamo ljudje, narava namreč ne pozna. Tako na edinem prenočišču gosi v Sloveniji, na teritorialno razdeljenem Ormoškem jezeru, kar tri vrste teh ptic v času prezimovanja vsako jutro poletijo proti svojim pašnim območjem v severovzhodni Sloveniji, hrvaškem Medžimurju ter mejnim območjem Madžarske in avstrijske Štajerske. »Ormoške« gosi tako povezujejo kar štiri države in narode, kar je edinstven primer v vsej Evropi. V tem duhu sp organizatorji projekta »Gosi« - občina Ormož, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo (REC-Slovenija), Uprava Republike Slovenije za varstvo narave/Ministrstvo za okolje in prostor ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - želeli spodbuditi in pospešiti sodelovanje pri izmenjavi informacij, varstvu narave in razvoju turizma na obeh straneh meje. V dveh dneh srečanja so si udeleženci ogledali razstavo »Reke za življenje: Drava in Mura« in gosi ter vodne ptice na Ormoškem jezeru, predstavljena je bila informativna zloženka, odprta pa je bila tudi nova omitološka opazovalnica. Tn..n kai eš k TOM pr< ZPMS Miklošičev trg v Ljutomeru. Foto: F. Š. Popeljal je in obdaril vec kot tisoč pomurskih malčkov Potem ko so Slovenske železnice že pred štirimi leti uvedle Veseli Miklavžev vlak za malčke iz Slovenskih goric, Haloz, Prekmurja in Prlekije, se zanimanje za to atrakcijo iz leta v leto povečuje Bako je letos Veseli božični vlak ‘krožil’ po Halozah, Prekmurju in Prlekiji, prijazni stric z brado pa je zabaval malčke ter jih obdaril s priložnostnimi paketi. In glede na zanimanje med otroki in njihovimi starši so Slovenske železnice oz. njihova enota v Mariboru naredile pravo potezo, ko so začele z organizacijo tega vlaka. Kot sta nam povedala šef Železniške postaje Ljutomer Ljubo Savič in prodajni predstavnik SZ za trženje Branko Marinič, je zanimanje Prlekov in Prekmurcev preseglo vsa pričakovanja, saj se je z omenjenim vlakom v soboto in nedeljo zapeljalo skupaj več kot 1.200 majhnih in nekoliko večjih otrok, dobri dve tretjini vseh pa so bili malčki, ki so med vožnjo iz rok prijaznega božička, katerega so tokrat spremljali prijazni uslužbenci in hostese SŽ, prejeli tudi pakete. Letos je Veseli božičkov vlak peljal v soboto na relaciji Murska Sobota, Beltinci, Ljutomer, Ivanjkovci, Ormož, Ptuj in nazaj. Nedeljsko potepanje pa je najprej potekalo od Ormoža in Ljutomera do Radencev in Gornje Radgone. Popoldanski veseli vlak pa je bil namenjen otrokom z območja Gornje Radgone in Radencev, ki so se popeljali do Ljutomera in nazaj. Na vlaku je bilo nad 300 udeležencev, kar je presenetilo tudi organizatorje, tako da je bilo pri vrnitvi proti Radgoni na rednem vlaku kar nekaj gneče, a so bili vsi skupaj zadovoljni. Radgončane sta na vlaku spremljala tudi župan Miha Vodenik in ravnatelj OŠ in predsednik DPM Gornja Radgona Dušan Zagorc, ki sta potnike tudi pozdravila po ozvočenju. Vse udeležence je pozdravil tudi predstavnik SŽ Branko Marinič, ki je obljubil, da bo prihodnje leto božičkov vlak še bolje organiziran. Marinič je tudi pohvalil radgonskega župana, kije spremljal tudi letošnji Veseli božičkov vlak in ki je bil poleg županov Ljutomera in Križevcev Jožeta Špindlerja in Feliksa Mavriča edini med svojimi občani tudi na vlaku, in to ne le v Pomurju... Sicer pa, na Veselem bo-žičkovem vlaku je tokrat vse »ču-- halo in puhalo in iskrice so bile in saje, saj veste! Bilje to vlak, kakršnih ni več. Božiček pa je s tem povabil vse pridne in pored- ne otroke, mamice in očete na prijeten kratek potep, za katerega je bilo treba odšteti skupaj z darili za otroke le 1.300 tolarjev. Med potjo pa je božiček otroke razveseljeval tudi z zabavnim programom. In vse skupaj je prehitro minilo ... Branko Marinič pa nam je ob koncu povedal, da je muzejski vlak namenjen tudi drugim ciljnim skupinam in ne le za veseli december, kot je to sedaj. Potrebno je namreč samo poklicati in se dogovoriti, kajti omenjeni vlak lahko vozi ne le po vsej državi, temveč tudi zunaj slovenskih meja. OSTE BAKAL ■ Trimlini: Padli za domovino V Trimlinih so odkrili spominsko ploščo dvanajstim krajanom, ki so padli v prvi ali drugi svetovni vojni. Nanjo so dali vklesati njihova imena: Vendel Dravec, Jozsef Gerencser, Jozsef Jaklovics, Istvan Kosa, Miklos Szep, Miklos Varga, Istvan Varga, Istvan Gerencser, Josip Grča, Jozsef Magyar, Lajos Varga, Mihaly Varga. Ob odkritj je bila v Trimlinih spominska slovesnost, nakar je duhovnik Jožef Ber-nad blagoslovil spominsko znamenje. JŽ ■ Optični kabel do Beltinec Na relaciji med Mursko Soboto in Beltinci so položili optični telefonski kabel. Ta povezuje glavno telefonsko centralo v Murski Soboti s krajevno centralo v Beltincih. Prav tako so vgradili nov prenosni sistem za približno 10 kilometrov relacije med Mursko Soboto in Beltinci. Skupna vrednost del znaša 32 milijonov tolarjev. Investitor je soboška poslovna enota Telekoma Slovenije, za polaganje kablov so bili odgovorni delavci Telsima iz Celja, za druga dela pa Iskratel. Poleg montaže prenosnega sistema razširjajo tudi telefonsko centralo v Beltincih, in sicer na 480 telefonskih številk in 32 ISDN. V prihodnje naj bi naročniški telefonski kabel položili tudi v naseljih Lipovci, Gančani in Bratonci, za kar bodo morali najprej urediti odcepe. MJ ■ Na matičnem uradu v Lendavi sta v decembru praznovala zlato poroko Martin Dominko, rojen 6. novembra 1923 na Dolnji Bistrici, in žena Pavla Dominko, rojena 24. januarja 1927. leta v Mostju. Danes živita v Dolgi vasi št. 147d. Zlatoporočno slovesnost je opravil župan Jože Kocon. Zakonca Dominko sta sklenila zakonsko zvezo 11. decembra 1948. leta v Kraju. Martin, po poklicu izolater, je bil zaposlen v kmetijski zadrugi in kot davčni izterjevalec v Sloveniji, nato pa je delal 18 let v jeklarni v Krefeldu v Nemčiji. V tujini je bila tudi Pavla, ki je delala kot delovodkinja v tekstilni tovarni. Zakoncema Dominkovima sta se rodila sin Marjan in hčerka Marjana, danes pa imata tudi štiri vnuke. Martin preživlja prosti čas ob ribolovu Pavla pa rada ureja cvetlični vrt. (tg) (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! 12 (IZ)BRANO 31. december 1998, imb NaKapelisoblagoslovili konje v Človek in njegova usoda Zmagal v boju z rakom Tudi konjeništvo lahko prispeva k razvoju turizma Ko je zdravnik odrezal bulo, je preklel. akoncema Mariji in Mirku Zalarju iz Žerovinec so se rodili štirje otroci: trije sinovi in hčerka, toda - kot mnogi drugi starši - živita sama. Otroci so si pač ustvarili domove in družine v drugih krajih: v Ormožu, Trgovišču pri Veliki Nedelji, Ivanjkovcih in Ljubljani. Tega, da nobeden ni ostal doma na kmečkem gruntu, jim ne štejeta v zlo, kajti sama ugotavljata, da je z našim kmetijstvom nekaj hudo narobe, ko pa določenih pridelkov oziroma prireje skoraj ne moreš prodati; če pa že, potem pa skoraj praviloma za smešno nizko ceno. Je pa tudi res, da sta na tihem vendarle upala, da bo kateri od otrok nadaljeval s kmetijo, zato sta dala sezidati večjo stanovanjsko hišo, ki pa je ostala nedokončana oziroma v četrti gradbeni fazi. Onadva pa sta si dala obnoviti stanovanje v domači stari hiši. inulo soboto, na dan sv. Štefana, zavetnika živali in še posebej konj, je kapelski župnik Tone Hribernik pred cerkvijo sv. Magdalene na Kapelskem Vrhu blagoslovil I okrog 20 konjev in njihovih jahačev Najprej so se v Radencih, kjer domuje klub in kjer živi v štalah domačina Jakoba Vajsa največ omenjenih konjev, zbrali še drugi lastniki ali pa jahači, ki so se potem v napotili proti skoraj 4 kilometer oddaljeni Kapeli. Pridružila se jim je tudi godba na pihala iz Bakovec. Kljub izjemno mrzlemu vremenu se je pri cerkvi sv. Magdalene na Kapelskem Vrhu zbralo na slovesni blagoslovitvi tudi veliko domačinov in gostov, ki so božične praznike preživeli v zdravilišču Radenci. To pa potrjuje, daje ustanovitev konjeniškega kluba vsekakor koristna dopolnitev turistične ponudbe na območju Radenec in nasploh v Pomurju, kajti radenski klub se ne bo ukvarjal s tekmovalnim konjeniškim športom, temveč bo razvijal predvsem rekreativno jahanje za vse ljubitelje konj. »V klubu nas je aktivnih 20, če pa prištejemo še vse preostale ljubitelje in prijatelje, ki so zraven, nas je že več kot 30. Predvsem smo želeli pritegniti čimveč mladih in jih navdušiti nad konji, ki so tako prijazne živali... Sedaj jih je vedno več in v klubu pričakujemo vedno večje članstvo. Konji morajo ostati naša pristna domača žival, ki jo bo vzljubilo čimveč mladih in ki bodo v veselje tudi gostom ter turistom iz drugih delov Slovenije in tujine, ki prijahajo v Radence na dopust,« nam je med drugim povedal predsednik KK Radenci Branko Ficko. OSTE BAKALB Z Lendavski srednješolci so presenetili Kolednikov božičnih pesmi dandanes skoraj ne srečamo več a nekaj posebnega pa so v tem času poskrbeli dijaki in dijakinje Srednje dvojezične šole Lendava, ki so »ustanovili« skupino pevcev in pod vodstvom njihove profesorice angleškega jezika Sandre Vida naštudirali več božičnih pesmi v tujem jeziku. Nato so se odločili, da se predstavijo javnosti, in to na neobičajen način - z nastopanjem na prostem na različnih koncih Lendave. Pravzaprav so imeli neke vrste koncerte, na katerih so »pobirali« prostovoljne prispevke. Nabrali so kar precej cvenka in namesto da bi ga zapili, so se odločili, da ga podarijo otrokom v stiski. Nakupili so torej igrače in sladkarije, ki so jih v sodelovanju s Centrom za socialno delo Lendava podarili družini s 5 otroki. Hvalevredno! JGB Ni bila navadna oteklina Žalarjeva pa kljub temu, da noben od otrokov ni ostal doma, le nista sama. Otroci in njihove družine (tudi deset vnukov in štirje pravnuki) ju radi obiskujejo, kaj pomorejo pri delu, predvsem pa budno spremljajo zdravstveno stanje svojega očeta. Vsi pa so veseli, da se ni zgodilo najhujše, kajti 63-letni Mirko Žalar je zmagal v boju z rakom. Pred desetimi leti ga je ogovoril zdravnik, češ naj mu pokaže, kaj neki ima to na glavi pri ušesu. Mirko mu je odvrnil, da neko bulo in da najbrž ni nič posebnega. Zdravnik mu je svetoval, naj se čimprej oglasi pri njem v ambulanti. Zbral je pogum in odšel v Maribor. Tam mu je taisti zdravnik bulo »odrezal«, potem pa od neprijetnega presenečenja in spontano - zaklel! Ni bila namreč le navadna oteklina, ampak, kot je pozneje pokazala analiza tkiva, je šlo za rakasto tvorbo, zato je potem steklo zdravljenje, operacije, obsevanje ... Mirko mi je odkrito pripovedoval o svojem počutju. Tedaj -pred desetimi leti - je bil star komajda 53 let. Človek v najlepših letih svojega življenja. Bilo je to tudi obdobje, ko je skupaj s svojo ženo, ki jo kliče Micika, dokončal prenovo desethektar-ske kmetije: nakupil vse potreb- 634etni Mirko in 65-letna Micika Žalar iz Žerovinec sta zdaj, ko je premagana zahrbtna bolezen, spet srečna. - Foto: Š. S. ne stroje in pripomočke, na domačem gruntu dal sezidati stanovanjsko hišo za katerega svojih otrok; hlevi so bili polni živine ... Naj zdaj naenkrat umre? Ne, ne bom se dal, je sklenil nekje globoko v sebi in kljuboval zahrbtni bolezni ter - zmagal. Bolnik ni hotel umreti Bolj pesimistični pa so bili zdravniki. Najprej tisti, kije, potem ko je zaznal tumor pri Mirku, zaklel; potem zdravnik specialist na onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki je bolnikovim svojcem naznanil (in Mirko je to slišal), naj se kar pripravijo na najhujše - smrt. Toda bolnik ni ho tel umreti. Sklenil je, da bo pristal na vse oblike zdravljenja. Tudi na tri operacije na glavi. Boril seje. Tudi zato, ker je trdno upal, da se bo zgodil »čudež« in bo ozdravel. Od takrat je zdaj minilo že deset let. Mirko je pod zdravstveno kontrolo in - zdrav. Razgovoril se je tudi o svojem življenju v mlajših letih. Kot četrti otrok seje rodil materi Antoniji in očetu Ivanu. Osem let je bil star, ko je umrl oče, in potem sta ostala sama z materjo na 20-hektarskem posestvu. Še dobro, da je bilo takrat mogoče dobiti delavce na kmetijo, zato so jo prihajali obdelovat, tudi skrbet za živino itd. ljudje iz bližnje okolice. Mirko je po končani osemletki obiskoval srednjo tehniško šolo v Mariboru, nato pa se je, star 18 let, poročil z dve leti starejšo Miciko iz sosednjih Lahonec. Ta se je potem seveda preselila na njegov dom v Žero-vince, kar je bilo dobro tudi za mater, kajti mladoporočenec je moral kmalu potem za dve leti k vojakom. Ko se je vrnil, sta oba še bolj poprijela na gruntu in Žalarjeva kmetija je imela v povprečju deset krav molznic, pet bikov, 40 prašičev - bekonov ... Pa vso kmetijsko mehanizacijo. Jasno: tudi zaradi vsega tega se Mirko ne bi rad za vedno poslovil. Hranila ga je kot otroka Zmagal je v boju z zahrbtno boleznijo in zdaj je srečen, četudi po zahtevnih zdravniških posegih seveda ni več tako živahen. Tudi na posestvu ni več toliko živine, kot nekoč, ampak le ena krava, štirje gujdeki (prašiči)... Pri hiši pa sta tudi en pesek in dva mujceka. Mirko Žalar je hvaležen svoji ženi Miciki, ki gaje med boleznijo bodrila, naj se ne vda usodi, ampak naj skuša biti prepričan, da bo zmagal. Potem ji je hvaležen, da ga je, ko je bil zaradi hude bolezni nebogljen, hranila-Hvaležen ji je, ker mu je sploh dobra žena, s katero je delil bolečine in radosti svojega življenja. Srečen je, ker je zdaj, ko sta sicer najpogosteje sama, ob njen in je dobra kuharica ... Mirko pa mi je nazadnje tudi razkril domnevni vzrok za pojav bule na glavi, ki ni bila navadna oteklina, ampak rakasta tvorba. Pisalo seje leto 1942, ko so Nemci okupirali Štajersko. Njegov brat pa je odšel v partizane, zato so okupatorji prišli poizvedovat k Žalarjevim. Ti ga seveda niso izdali, zato so mater odpeljali v taborišče, Mirka pa so obesili za noge in ga tolkli po glavi. Bil je trden, predan stvari, in četudi so bile bolečine neznosne, ni klonil. Očitno pa so ostale posledice, ki so izbile na dan (bula) tam v 1988. letu. Žalarjevima Mirku in Miciki je zdaj, deset let potem, ko je premagal bolezen, lepo. Vesela pa sta obiskov in nihče ne odide od hiše, ne da bi ne bil postrežen s pijačo in keksi. Vrat pa ne bi zaprla niti pred zdravnikom, ki je Mirku napovedal konec življenja, a se je k sreči uštel. ŠTEFAN SOBOČAN ■ Pri Senekovičevih so imeli 2. nočno trgatev Zmrznjeno grozdje bo dalo vrhunsko vino Vedno znova lahko ugotavljamo in pišemo, kako zanimivi, prijetni, razigrani, srečni... so dnevi v času božično-novoletnih praznikov, in to še posebno v vrtcih ter osnovnih šolah, kjer se vrstijo številne prireditve. Tako smo bili skupaj z bistriškimi »vrtečarji« in šolarji v narobe deželi, kjer sta Valentina in Romana iskali čudežne orglice in čaroben čopič, nazadnje pa sta odkrili dedka Mraza; poleg tega pa smo lahko uživali ob prizorih iz pravljic Sneguljičica, Kričavi petelin in Zajček se je izgubil v gozdu. Nastopili so tudi pevci, plesalci in muzikantje, tako da je bila božično-novoletna prireditev za vse skupaj res prijetno doživetje. Besedilo in posnetek: J. GRAJ (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! Letos so se posebej sladkale srne ri Vinogradništvu Senekovič, kjer razpolagajo z nekaj več kot štirimi hektarji vinogradov in so v letu 1998 pridelali čez 20 tisoč litrov vina, zaradi kakovosti pa nimajo posebnih težav s prodajo svojega pridelka, so imeli minulo soboto, na dan sv. Štefana, 2. nočno trgatev, kar je bila edina tovrstna trgatev pod reflektorji na območju Radgonsko - Kapelskih goric. In kljub dejstvu, da je bilo tisti večer bilo mrzlo, je bilo v vinogradu na Plitvičkem Vrhu, kjer imajo Senekovičevi (poleg Aženskega Vrha) večino svojega vinograda, izjemno veselo in prijetno, saj je ob trgatvi potekalo pravo družabno srečanje ob glasbi, dobri kulinariki in kapljici, ki se gaje udeležilo okrog 50 prijateljev družine Senekovič. Ob tem so predali namenu tudi prvo sankališče na območju Gornje Radgone, ki je bilo osvetljeno s posebnimi baklami, tega pa so preizkusili otroci in odra sli, in to s samo starimi sanmi. Zanimivo je tudi, da so imeli Senekovičevi namen na Štefanovo trgati souvignon na Ažens-kem Vrhu in v Policah, toda kljub zaščiti so tam grozdje pojedle srne, zato so morali trgati laški rizling na Plitvičkem Vrhu. Dokler so otroci in ženske preizkušale sankališče, so moški pod reflektorji potrgali grozdje s 400 trsov. Letos bo to zelo kakovosten jagodni izbor s predznakom ledena trgatev, saj je bilo v zadnjih nekaj dneh zelo mrzlo. »Škoda je le, da ga ne bomo ime li več, saj pričakujem največ 60 litrov zelo kakovostne kapljice; kljub vsemu smo lahko zadovoljni«, nam je po nočni trgatvi dejal mladi vinogradnik Milan Senekovič. Dodal je še, da je bil letnik 1998 zelo dober, in sicer so pri Senekovičevih posebej zadovoljni s souvignonim, tramincem, radgonsko rainino, rulandcem. rizvancem ..., nekoliko pa so razočarani nad renskim rizlingom, ki letos ne bo dal vrhunske kvalitete, zato ga bodo porabili za mešano belo vino radgončan-Tudi s prodajo so pri Senekovičevih zadovoljni, saj so vse staro'vino prodali, začeli pa so tudi s prodajo letnika 1998. Tokrat potrgano ledeno vino prišlo pa bo na tržišče šele leta 2000. Glede na kakovost in količino ne bo nobenih težav s prodajo. OSTE BAKAL ■ VtSMIK, 31. december 1998 GOSPODARSTVO / (IZ)BRAHO 13 V Mesni industriji Radgona niso zadovoljni s finančnimi rezultati Borza Zakaj za ene privilegiran položaj? Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 21.12. do 28.12.1998 Kljub težavam so med slovenskimi mesarji radgonski tudi letos zaklali največ prašičev Mesni industriji Radgona bodo letošnje poslovno leto sicer zaključili brez izgube, vendar pretiranega zadovoljstva nad poslo-------vanjem ne kažejo. Še v začetku leta sojih pestile prenizke cene prašičjega mesa, saj je tržna logika šele v zadnjem času prodrla tudi na to področje, prav tako pa so imeli tudi težave z izvozom na trge nekdanje Jugoslavije. V prvih petih mesecih izvoza na te trge praktično ni bilo, izpad pa so delno uspeli nadomestiti v drugi polovici leta, ko je V izvoz potekal normalno. Slovenski mesarji ne poslujejo z visokimi dobički, delajo v glavnem le za preživetje, pravi direk- tor Mesne industrije Radgona Branko Križan; se pa zavedajo, da lahko le s posodabljanjem proizvodnje vzdržijo v vedno večji konkurenci. Ker se je obseg proizvodnje zmanjšal, so zmanjšali tudi število zaposlenih, k zmanjšanju slednjih pa je nekaj prispevala tudi tehnološka posodobitev in ureditev nove klavne linije za prašiče. V podjetju je zdaj nekaj manj kot 300 zaposlenih, ti pa bodo kljub temu zaklali okoli 10 odstotkov več prašičev in govedi kot lani. Samo v decembru bodo zaklali 8 tisoč prašičev, v celem letu so jih zaklali okoli 70 tisoč, zaklali pa so tudi blizu 5 tisoč govedi. Po zakolu prašičev so tako največja slovenska klavnica. V tati posledica močne konkurence na trgu ter investicij, ki so jih v preteklosti namenjali za posodobitev proizvodnje in prodajne mreže. Pred tremi leti so odkupili Elradove hale, kamor bodo prese- lili predelavo, vlagali so v prodajno mrežo, saj imajo 25 prodajaln, njihove naložbe pa so premalo spremljale banke, zato se otepajo s težavami pri likvidnosti. V Mesni industriji Radgona tudi zatrjujejo, da slovenski mesarji niso v enakopravnem položaju, saj pri uvozu mesa.ne velja za vse enak režim. V privilegiranem položaju so izdelovalci pršutov, torej mesarji s Krasa in Primorske, ki lahko uvažajo poceni pršute, pancete in slanine, medtem ko morajo preostali mesarji reševati domačo prašičerejsko krizo. Če so v Mesni industriji Radgona še leta 1989 za Kras in MIP pripravili 56.000 kosov svežih pršutov, jima v zadnjih letih niso prodali niti enega, vzrok pa je v ceni, saj je svežo surovino za pršute iz uvoza moč dobiti že za 3 marke. Branko Križan je na te probleme opozoril s protestnim pismom, ki gaje naslovil na ustrezne slovenske institucije, od katerih pričakuje ustrezne ukrepe. L. KOVAČ I V Mesni industriji Radgona so sredi decembra opravili 1. sejo skupščine delniške družbe, na kateri so med drugim tudi razporedili dobiček iz obdobja 1993-1997. Tokrat za dividende dobička niso namenili, saj je MIR v letih 1993 in 1994 posloval z izgubo, ki jo je bilo potrebno pokriti. Tako je v letu 1993 nastala izguba v višini 2 milijona tolarjev, ki so jo prerazporedili tudi v leto 1994. Izguba je nastala v kooperacijski reji prašičev in govedi. Sicer pa je Mesna industrija Radgona zdaj v večinski lasti zaposlenih, saj nanje odpade 55-odstotni delež, 35 odstotkov družbe je v lasti kmetijskih zadrug, 10 odstotkov pa v lasti denacionalizacijskega upravičenca. Uspešno leto Pomurske banke Deseta največja slovenska banka VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 21. 12. 98 28. 12. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.272,25 11.353,50 0,72 Dolenjska banka - imenske 13.892,30 13.430,50 -3,32 Droga Portorož 33.000,00 33.257,54 0,78 Emona Obala Koper 2.250,68 2.351,68 4,49 Etol Celje 20.814,23 21.000,00 0,89 Interevropa Koper 1.905,02 1.901,69 -0,17 Istrabenz Koper 2.950,32 3.049,62 3,37 Kolinska Ljubljana 2.057,90 2.052,32 -0,27 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.010,24 25.023,67 0,05 Lek, razred A 36.638,78 36.988,70 0,96 Luka Koper 2.922,58 2.968,54 1,57 Merkator, poslovni center 7.412,54 7.426,31 0,19 Petrol Ljubljana 26.579,80 26.891,54 1,17 Probanka Maribor 25.290,45 25.300,00 0,04 Radenska 2.459,71 2.455,80 -0,16 SKB-banka 1.961,00 1.960,54 -0,02 Zdravilišče Moravske Toplice 1.452,20 1.445,20 -0,48 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 460,70 467,50 1,48 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,60 113,00 0,36 Republika Slovenija, 2. izdaja 107,60 108,10 0,46 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.839,45 14.026,30 1,35 Color Medvode 5.000,60 5.000,00 -0,01 Fructal Ajdovščina 2.622,24 2.673,50 1,95 Gorenje Velenje 1.728,40 1.798,64 4,06 Helios Domžale 32.900,78 32.092,78 -2,46 Kerna Puconci 3.500,00 4.000,00 14,29 Tovarna sladkorja Ormož 5.804,00 5.804,00 0,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 1.790,00 1.700,00 -5,03 investicijske družbe Infond zlat PID 313,00 335,20 7,09 Merkata 376,40 387,62 2,98 Nacionalno finančna družba 1 645,90 665,20 2,99 Triglav steber 1 689,20 700,12 1,58 Pomurki investicijska držba 1 597,80 594,00 -0,64 PID Zvin Ena 430,90 432,52 0,38 Slovenski borzni indeks SBI 1.681,80 1.694,22 0,74 Borzni indeks obveznic BIO 107,21 107,56 0,33 Mesni industriji Radgona pa so se prav z zakolom prašičev uspešno vključevali v reševanje prašičerej ske krize na tem območju. Kljub povečanemu zakolu bodo v predelavi zabeležili manjšo realizacijo od načrtovane, se bodo pa približali lanski. Izpad v predelavi je v največji meri posledica težav, ki so jih imeli pri izvozu. Ob dokaj ugodnih fizičnih rezultatih poslovanja pa jih ne zadovoljujejo finančni rezultati. Letos bodo ustvarili okoli 4 milijarde tolarjev skupnih prihodkov, vendar na so slabši finančni rezul- omurska banka bo končala leto z bilančno vsoto 57 milijard tolarjev in z najmanj 600-milijonskim dobičkom, ki pomeni 10-od-stotni donos kapitala. Številke jo uvrščajo na deseto mesto med slovenskimi bankami, polovica bilančne vsote so sredstva občanov. Pomurska članica bančne skupine NLB usmerja skorajda vsa denarna sredstva v njihove kredite ter v kredite podjetij, in ker po zagotovilih direktorja Viktorja Šbiila in njegove namestnice Zorice Kerec obvladujejo vsa posojilna tveganja, dodatni popravki za vrednosti na tem področju ne bodo potrebni. Letos so oblikovali še 300 milijonov tolarjev rezerv, pomembnejša pridobitev je obnova likvidature na sedežu Pomurske banke v Murski Soboti. Tudi na poslovanje v prihodnjem letu so dobro pripravljeni. Izvajanje plačilnega prometa preko Pomurske banke in drugih bank skupine NLB naj .bi prineslo novo kakovost v finančno poslovanje pravnih oseb ter v poslovni odnos med komitenti in Medenjaki srčnosti ržimo pesti, da nam bo nebo naklonjeno in da bomo še naprej lahko uživali v prečudoviti zimski idili. Ravno dovolj je nasulo snega in tudi mraza je pravšnja mera, da bosta uničila bolne klice in mrčes. Samo narava in višja sila zmore, česar ne zmore še D delke za pokušino. Super! Upam, da bodo teknili vsem, katerim so namenjeni. Naslednji dan je bila slika podobna. Čakale so, da bodo figurice začele z večbarvno maso glazirati. Z umirjenostjo, strpnostjo, predvsem pa z razumevanjem je glavna kuharica opazo- najbolj učen človek. Predpraznični utrip je čutiti na vsakem koraku, tudi v našem domu. Začelo seje z miklavže-vanjem. Starejših po domovih so se spomnile dobrodelne organizacije ter člani Karitas in še vedo ne, kakšno veselje so nam naredili z razvedrilnimi programi in darilci. Mnogim so polepšali dneve, ki jih marsikateri od nas ne bi doživel niti v krogu svoje družine. Zato hvala vam za toplirio, ki jo prinašate, še posebej pa za nesebično, neutrudno in ljubezni polno delo, s katerim se razdajate. V predpraznično delo v domu se vključujejo tudi naše oskrbo-vanke in ena izmed skupin je pripravljala božične okraske. Prijetno jih je bilo gledati ob delovnih mizah, v belih predpasnikih in zaverovane vsaka v svoje delo. Prvi dan, so iz medenega testa, ki gaje pripravila kuharica Ema, oblikovale razne figurice. Ene so valjale, druge mastile pekače, tretje izrezovale. Kmalu so dobile prve iz- vala naše delo in neopazno popravila zdaj to, zdaj ono. Ne vidiš vsak dan starke tresočih rok, kako se z nostalgijo lotevajo svojega dela, kateremu hočeš nočeš niso več kos. A dobra volja je tu in spomini se vračajo v našo mladost. Pri tem se utrne bridka solza za prazniki, kijih ni več... Hvala vsem, ki nam znate pričarati trenutke sreče, še posebej kuharicam za pomoč pri pripravi dobrot. VAŠA STANOVALKA DOMA I banko. Osnova bo en sam poslovni račun, ki bo komitentom zagotavljal hitro in pregledno po- slovanje ter tekoče uravnavanje likvidnosti. Plačilne transakcije bo mogoče opravljati tudi s po- močjo magnetnih medijev ali elektronske banke, ki so jo poimenovali Proklik; za fizične osebe napovedujejo poslovanje s pomočjo interneta. Upravni odbor je na nedavnem zasedanju sprejel petletno poslovno strategijo razvoja bančne skupine NLB, ki pravi, da Pomurska banka ostaja pravna oseba in predvsem regionalna Banka. Ker lastniki zahtevajo najmanj 10-odstoten bruto donos na kapital, bodo najprej skušali znižati stroške na račun zaposlenih - gre predvsem za tiste, ki se bodo odpravili v pokoj ali so bili zaposleni le za določen čas. Tako se bo število delavcev s 350 zmanjšalo na 325, zaradi tega se bo 1. februarja spremenil še čas poslovanja. Uvedli bodo enoizmensko deljeno delo. Stanje na tekočem in žiro računu boste lahko preverili tudi s pomočjo avtomatskega telefonskega odzivnika. DEJAN FUJS ■ Teden zaključkov in svežnjev ogodki na domači kot na mednarodnih borznih trgih se kljub kritičnim trenutkom v letošnjem letu končujejo relativno ugodno. Na mednarodnih trgih, indeksi tudi v tem tednu nadaljujejo z rastjo, tako je frankfurtski DAX v največjem zagonu dosegel vrednost 5.044 točk, na Wall Streetu seje zaključilo pozitivno nekaj čez 9.226 točk, le investitorji na tokijski borzi niso zadovoljni, kajti njihov Nikkei je dneve zaključeval v rdečih številkah in je zato vreden nekaj manj kot 13.900 točk. Na domači borzi je redno trgovanje potekalo sila skromno, zato pa se je na področju svežnjev trgovanje razgibalo, še posebej danes (v ponedeljek), ko je država prodajala delnice Petrola preko Mariborska BH in BH Nove Ljubljanske banke, v kar 18 svežnjih, to za informacijo predstavlja nekaj čez .4,5 milijarde tolarjev premoženja. Razen delnic Petrola se je v svežnjih trgovalo še z drugimi vrednostnimi papirji, kar je na nivoju petih dni skupen promet dvignilo na nekaj čez 11,4 milijard tolarjev. Domači delniški indeks je v teh dneh pridobil 13 točk ali 0,74% in je na začetku zadnjega tedna v letu vreden 1.694 točk (nekaterim se je napoved 1.700 točk uresničila). Največji dvig tečaja, v teh dneh v kotaciji A, so beležili investitorji z delnicami družbe Emone obale, kije pridobila 4,5% in je trenutno vredna 2.350 tolarjev. Lepo rast so beležile še delnice Istrabenza, Luke Koper in delnice Petrola, ki so trenutno vredne 26.890 tolarjev. Delnice Merka-torja so se v teh dneh stabilizirale pri tečaju 7.426 tolarjev. Na prostem trgu so delno pobudo v trgovanju prevzele delnice družb kot so Fructal, Loka, Cetisa in Gorenje. V rednem trgovanju je delnica Gorenje porasle za 4% in je vse bližje 1.800 tolarjem, delnica Celjskega Cetisa pa je vredna 14.026 tolarjev. Kre- Minulo nedeljo, 20. decembra, se je občinstvo v vaški dvorani v Kuzmi od srca nasmejalo. Pisateljica in zbirateljica Irena Barber iz Dolj-nega Senika je s humoristično pripovedjo iz svoje zbirke novel Življenje tako prepričala Ireno Kalamar iz Trdkove, da se je lotila dramske priredbe. S pristno prekmursko-porabsko govorico, z vzneseno igralsko uglašenostjo, obogateno s šegami ter z izbrano izvirno glasbeno spremljavo so igralci Irena Kalamar, Herman Kisilak, Gusti Andrejek, Jasna Dervarič in Draga Lesic, sicer člani še neimenovane dramske skupine, ki deluje v sklopu TD Tromejnik Kuzma, navdušili tudi prisotno avtorico zgodbe, ki jih je z zadovoljstvom povabila na gostovanje v Porabje. Besedilo in slika: Lukrecija Marič pko je porasla pred kratkim še ne kotirajoča delnica puconske Kerne, ki je v skromnem prometu pridobila kar 14%, kar pomeni, da lahko za eno delnico iztržite že 4.000 tolarjev. Na trgu delnic pidov so se tečaji delnic skladov v tem tednu nekoliko okrepili, kar je posledica v nekoliko nižji ponudbi delnic. V četrtek je na prostem trgu začela kotirati'še delnica Capinvest 2, s katero pa še ni bil sklenjen noben posel. Tako so delnice sklada In-foda Zlat v teh dneh pridobile 7% in so vredne 335 tolarjev, za delnico Triglava steber 1 je treba odšteti 700 tolarjev in za delnico Pomurske investicijske družbe 594 tolarjev. Zanimiva za investitorje je še vedno relativno poceni delnica PID Zvon 1, ki jo lahko dobite še po vrednosti 430 tolarjev (100% izkoristek certifikatov). BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR I 14 ŠPORT 31. december 1998, ftSfNIK Šport od tod in tam | XXXV. Vestnikova anketa o izboru športnikov Pomurja Košarka - V tretjem krogu pomurske moške košarkarske lige so igrali: Creativ Sobota : Ljutomer 69 : 63, Plastron Radgona : Claudia shop Beltinci 52 : 59, zaostala tekma Claudia shop Beltinci: Creativ Sobota 56 : 63. Vodi Creativ Sobota s 6 točkami pred Claudio shop Beltinci 5, Ljutomerom 4 in Radgono 3 točke. (K. Glažar) Mali nogomet - Na področnem prvenstvu osnovnih šol za starejše dečke, ki je bilo v Murski Soboti, so sodelovale štiri ekipe. Najboljša je bila OŠ Apače, ki je premagala vse tri tekmece in z 9 točkami zasedla prvo mesto pred OŠ Bistrica, OŠ Črenšovci in OŠ G. Petrovci. V četrtfinale državnega prvenstva so se uvrstile OŠ Apače, OŠ Prežihovega Voranca Sr. Bistrica in OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovec. (MS) Mali nogomet - Na drugem kvalifikacijskem turnirju za državno žensko prvenstvo v malem nogometu, ki je bil v Cerknici, je ekipa Pande iz Gornjih Petrovec zasedla prvo mesto. Po dveh turnirjih vodijo Pande s 14 točkami pred Ilirijo 14 ter Krškim in Mariborom, ki sta brez točke. V finale sta se uvrstili ekipi Pande in Ilirije, kjer bosta igrali še dve najboljši ekipi iz druge skupine Škale in Jarše. (FB) Preskakovanj ovir - V Lipici je bil božično-novoletni turnir v preskakovanju ovir. Sodelovala je tudi državna mladinska prvakinja Maja Vohar, članica KK Grad Rakičan, in v članski konkurenci med 53 nastopajočimi v kategoriji L (1,20 m) zasedla izvrstno 12. mesto. V kategoriji MA (1,30 m) z baražem višine 1,40 m pa je bila med 22 jahači tretja. Karate - Na drugem mednarodnem božično-novoletnem turnirju v karateju v Zagrebu so sodelovali tudi tekmovalci KK Civitas iz Murske Sobote. Najuspešnejši je bii Denis Fucko, ki je pri kadetih v borbah nad 75 kg zasedel tretje mesto. Med ml. dečki v kat. nad 45 kg je bil Zdravko Kovač peti, pri st. deklicah v kat. nad 45 kg pa je bila Jasmina Kovač sedma. (D. S.) Namizni tenis - V 4. krogu prvenstva v ljutomerski prvi občinski ligi so igrali: Kapital .broker: Se-grap Cven 5 : 2, Logarovci - Koko-riči: SIP II Cven 3 : 5. SIP in Kapital Broker imata po 6 točk. V drugi občinski ligi pa so igrali: TEN Stara Nova vas : Pristava 0 : 5, Demark Ljutomer: Parketarstvo Kranjc 5 : 4, Vučja vas : RTV servis Lah 5 : 4, Agrarna Cven : Branoslavci II 5 : 0. Vodi Agrarna z 8 točkami. (NŠ) Pokalni nogomet__________________ Mura z Mariborom Na novoletni prireditvi Nogometne zveze Slovenije, ki je bila v ljubljanskem Slonu in na kateri so podelili 40 priznanj posameznikom, organizacijam in klubom, so tudi izžrebali pare polfinala slovenskega nogometnega pokala. Soboška Mura se bo srečala z Mariborom. Prva tekma bo v sredo, 7. aprila, v Ljudskem vrtu, povratna pa 14. aprila v Fazarreriji. Drugi polfinalni parje Olimpija : Šmartno. Plakete NZS so dobili: Jože Šimonka, Franc Koren, Štefan Markoja, Aleksander Balažek in Stanko Dominko, vsi MNZ Lendava, ter Karol Habič (posmrtno) in Branko Štaman, oba MNZ Murska Sobota. Plakete za 50 let delovanja pa sodobili NK Čentiba, NK Dolina, NK Panonija Gaberje, NK Apače in NK Beltrans iz Veržeja. (FM) Strelstvo - V šestem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi sever z zračno puško je SD Janka Jurkoviča premagala SD Moris s 1714 : 1573 krogov. SD Janka Jurkoviča : Hannes Hirschegger 574, Sebastjan Vajda 570 in Gorazd Kocbek 570 krogov. Ob dnevu samostojnosti je SD Jezero iz Dobrovnika organizirala četrto tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 38 strelcev in strelk ter 10 ekip. Ekipno je zmagala SD Gančani s 520 krogi pred Ormožem 497 in Sebeborci 488 krogov. Med posamezniki je z rekordom strelišča 190 krogov zmagal Andrej Stanič (Ormož) pred Marjanom Balažičem 178 in Brankom Jeričem (oba Gančani) 171 krogov. (F. Bobovec) V Murski Soboti je bil na sporedu tretji krog regijske strelke lige. Po treh krogih vodi SD Pomurka Ml z 22 točkami pred SD Janka Jurkoviča 21 in SD ŠK Turnišče 19 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Aleš Gjura (Turnišče) s 1665 krogi pred Bojanom Babičem (Pomurka) 1657 in Tomijem Sobočanom (Črenšovci) 1639 krogov. (FH) Badminton - Na drugem pozivnem turnirju za jakostno lestvico v badmintonu za dečke in deklice do 19 let je sodelovalo 28 igralcev in igralk. Izmed Lendavčanov je bila 'najboljša Simona Koncut, ki je zasedla tretje mesto, Miha Horvat pa je bil osmi. (FB) V Mariboru je bilo področno tekmovanje osnovnih šol v badmintonu. Med 5. in 6. razredi je pri dečkih zmagal Simon Kezele, pri deklicah pa Tamara Češka, oba DOŠ Lendava. Pri 7. in 8. razredih je bil Matjaž Žalik iz Lendave drugi. Dvojezična osnovna šola Lendava je ekipno zasedla drugo mesto. (FH) Šah - Končali so se hitropotezni turnirju za člane in mladince ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote za leto 1998. Med člani, kjer je sodelovalo 20 šahistov, je zmagal Boris Kovač s 120 točkami pred Danilom Harijem 93, Bogdanom Harijem 72, Robijem Radosavljevičem 70, Igorjem Kosom 54, Štefanom Režonjo 49, Mihom Gombocem in Alojzem Kosom po 37, Jožetom Gruškovnjakom 28 in Alenom Kele-menom 23 točk. Pri mladincih, kjer je sodelovalo 13 šahistov, je zmagal Aleš Lazar s 106 točkami pred Mi-tjom Kovačem 98, Denisom Gjura-nom 80, Mihom Gombocem 75 in NedoTompa 53 točk. Marika Kardinar in Marko Slavič športnika Pomurja 1998 Direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko podeljuje priznanje strelcu Robiju Markoji. Fotografija: Jure Zauneker Najboljši športni kolektiv NK Mura V soboški Diani je bila v ponedeljek slovesna razglasitev rezultatov jubilejne - 35. Vestnikove ankete o izboru najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja za leto 1998. V primerjavi s prejšnjimi leti so pri tokratnem izboru poleg športnih novinarjev sodelovali tudi naši bralci, ki so največ glasov dali med športniki judoistu Goranu Ha-šaju, tekmovalcu kasaških dirk Marku Slaviču in tekmovalcu ju-jitsa Petru Rančigaju, med športnicami pa atletinji Sonji Roman in kegljavki Mariki Kardinar. Med športnimi kolektivi pa je tudi med bralci največ glasov dobil Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. Za najboljšega športnika Pomurja v letu 1998 je bil izbran tekmovalec kasaških dirk Marko Slavič iz Ključarovec, kar je njegov tretji tovrstni naziv. Tudi letos je osvojil daleč največ zmag na kasaških dirkah (25), med njimi pa dobil dve dragoceni lovoriki. Z Devonom MS je zmagal med dveletniki z novim rekordom stadiona, z Demosom MS pa j,e bil prvi med štiriletniki v slovenskem kasaškem derbiju z novim rekordom »derbistov«, kar je največji dosežek v kasaškem športu. Na svetovnem prvenstvu amaterjev v Kanadi pa je bil deveti. Naslov drugega najboljšega športnika Pomurja v letu 1998 je pripadel strelcu Robiju Markoji, člani SD Štefana Kovača iz Turnišča. Je eden najboljših strelcev v državi in najzaslužnejši, da ekipa iz Turnišča uspešno tekmuje v prvi državni ligi. Izkazal pa se je tudi kot državni reprezentant na evropskem prvenstvu s samostrelom v Frankfurtu, kjer je Slovenija z novim svetovnim rekordom (2.336) postala evropski prvak. Tretje mesto med najboljšimi športniki Pomurja v letu 1998 pa je pripadlo nogometašu Mure Dejanu Nemcu. Gre za nadarjenega domačega vratarja, ki ima veliko zaslug za uspešno tekmovanje Mure v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju, kjer je med najboljšimi in za uspešno tekmovanje Mure v pokalu Uefe. V Radencih je bilo odprto prvenstvo Radenec v tenisu za dečke do 16 let, ki ga je organiziral Forming - Teniška šola Radenci. Sodelovalo je 66 najboljših slovenskih igralcev, med njimi tudi štirje domačini. Najuspešnejše! med njimi je bil Andrej Pintarič, ki se je uvrstil v osmino finala. Fotografija: Jure Zauneker Za najboljšo športnico Pomurja v letu 1998 je bila Izbrana kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celja, kar je njen že deveti tovrstni naziv. S slovensko ekipo je na svetovnem prvenstvu zasedla četrto, med posamezniki in v kombinaciji šesto ter v dvojicah deseto mesto. Je državna prvakinja v dvojicah in druga med posameznicami. Tako je najboljša kegljavka Slovenije. Dosegla je novi državni rekord 514 kegljev, kar je tretji neuradni najboljši rezultat na svetu. Naziv druge najboljše pomurske športnice v letu 1998 je pripadel atletinji Sonji Roman iz Hodoša, članica AK Pomurje iz Murske Sobote. Je najboljša slovenska atletinja med starejšimi mladinkami, državna prvakinja v teku na 800 in 1500 m, krosu in štafeti 4 x 400 m ter državna rekorderka v teku na 800 in 1500 m. Našo državo je tudi uspešno zastopala v super ligi, evropskem mladinskem prvenstvu ter na evropskem prvenstvu v krosu. Za tretjo najboljšo pomursko športnico je bila izbrana strelka Manuela Rudolf, članica SD Ljutomer. Je ena najboljših strelk v državi, saj je bila tretja na državnem članskem prvenstvu. Z dobrimi rezultati pa se je izkazala kot članica državne reprezentance na močnih mednarodnih tekmovanjih v Munchnu, Budimpešti Judo Goran Hašaj tudi v članski reprezentanci Judoist Goran Hašaj iz Murske Sobote je bil po jakostni lestvici Judo zveze Slovenije za leto 1998 proglašen za najboljšega slovenskega mladinca v kategoriji do 66 kg in drugega najboljšega v absolutni kategoriji. Gre za zelo talentiranega judoista, ki letos končuje uspešno tekmovanje v mladinski konkurenci in prehaja v člansko vrsto. To je pokazal prav v letošnjih tekmovanjih doma in v tujini. Spomnimo samo na najpomembnejše. Na domačih tekmovanjih je postal državni mladinski prvak ter zmagal na vseh tekmah za slovenski pokal. Na državnem članskem prvenstvu pa je bil tretji. Na mednarodni tekmi v Italiji je bil tretji, Strelstvo - liga treh dežel__________________________ Najboljša Rudolfova in Tišina V Murski Soboti je bil četrti krog tekmovanja v strelski ligi treh dežel. Med posamezniki je bila najuspešnejša Manuela Rudolf (Ljutomer), saj je s 591 krogi zasedla prvo mesto. Rajko Robnik (Ljutomer) je bil s 584 krogi tretji, Dušan Ziško (Tišina) s 581 šesti, Goraz Kocbek (SD J. Jurkoviča) s 579 sedmi in Branko Bukovec (Tišina) s 578 krogi osmi. Ekipno je bila ekipa SD KF Tišina s 1736 krogi druga, Ljutomer s 1728 tretji in SD Janka Jurkoviča s 1724 krogov peta. Po prvem delu tekmovanja med posamezniki vodi Manuela Rudolf z 2.344 krogi pred Rajkom Robnikom 2.335, Gorazdom Kocbekom 2.328, Dušanom Ziškom 2.322 in Brankom Bukovcem 2.321 krogov. Ekipno pa je na prem mestu SD Kolomana Flisarja Tišina s 105 točkami. Ljutomer je s 93 na četrtem, SD Janka Jurkoviča z 90 na petem, ŠK Turnišče z 78 na šestem, Pomurka z 51 na sedmem in Radgona s 40 točkami na osmem mestu. (FŠ) in Zagrebu. Največji uspeh pa je dosegla v prvi državni ligi, saj je kot ženska premagala vse moške in bila najboljša tekmovalka. Za najboljši športni kolektiv Pomurja v letu 1998 je proglašen Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. Sobočani, ki dobro delajo tudi z nižjimi selekcijam, sodijo med najboljše klube v državi. V državnem prvenstvu v sezoni 1997/’98 so zasedli drugo, trenutno pa so na tretjem mestu. V pokalnem tekmovanju pa so se uvrstili v polfinale. Uspešno so tekmovali tudi v evropskem pokalu Uefe. Za drugi najboljši športni kolektiv Pomurja v letu 1998 je bil izbran Odbojkarski klub Pomgrad iz Murske Sobote. Je med najboljšimi * moštvi v prvi državni ligi, ki ima v svojih vrstah tri državne reprezentante. Uspešno tekmuje tudi v evropskem pokalu CEV, kjer se je uvrstil v osmino finala. Naziv tretjega najboljšega športnega kolektiva Pomurja v letu 1998 pa je dobil Rokoborski klub Murska Sobota. V svojih vrstah ima največ državnih prvakov in reprezentantov. Posebej velja omeniti Radeta Bačiča, ki je našo državo uspešno zastopal na evropskem in svetovnem prvenstvu, ter Slavka Miholiča, ki je uspešno tekmoval na svetovnem kadetskem prvenstvu. FERI MAUČEC v Avstriji pa drugi. Sodeloval je tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Columbiji, kjer je tekmovalo nad 600 judoistov iz 59 držav, in zasedel deveto mesto, kar je zelo lep uspeh. S temi tekmovanji se je Goran Hašaj poslovil od mladinske konkurence, z novim letom pa ga že čakajo nove naloge v zahtevnejši članski konkurenci. Že četrtega januarja bo odpotoval s člansko reprezentanco na enotedenske bazične priprave v Medulin na Hrvaško. Po pripravah ga čaka prva tekma za slovenski pokal v Slovenski Bistrici, potem pa zopet odpotuje na enotedenske priprave svetovnega slovesa v Mittersill v Avstrijo. (FM) Nagrajenci Žreb je nagrade razdelil med naslednje glasovalce v akciji za izbor športnikov Pomurja 1998: 1. Martina Mauko, Mele 43, 9252 Radenci; 2. Štefan Maučec, Štefana Kovača 103, 9224 Turnišče; 3. Karel Gjergjek, Prosečkavas 39, 9202 Mačkovci Nagrade vas čakajo v naročniški službi Vestnika, Arh. Novaka 13, Murska Sobota, do 15. januarja 1999. Športna priznanja Mirko Unger dobitnik jubilejne plakete Na skupščini Namiznoteniške zveze Slovenije so ob praznovanju 70-letnice namiznega tenisa v Slo-veniji zaslužnim delavcem podelil1 plakete. Med sedmimi dobitniki priznanj je tudi dolgoletni namiznoteniški delavec iz Pomurja Mirko Un-ger starejši iz Moravskih Toplic • Z namiznim tenisom se je začel ukvarjati pred 37 leti kot igralec v ekip1 Dijaškega doma, ki je tekmovala v pomurski ligi. Z ustanovitvijo Namiznoteniškega kluba Sobota, sedal Moravske Toplice (leta 1965), ie postal prvi trener, hkrati pa tudi prevzel organizacijske posle. Pod njegovim strokovnim vodstvom - trener je bil več kot 25 let - so tekmovalci Sobote dosegali vidne rezultate ih državne naslove v bivši Jugoslaviji, uspešno pa so nastopali tudi v jugoslovanskih pionirskih in mladinskih reprezentancah. Največji uspeh sta vsekakor dosegla Kovač - Veren na evropskem pionirskem prvenstvu, kjer sta zasedla tretje mesto, kar je bila najboljša uvrstitev na evropskem prvenstvu. Mirko Unger je opravljal več funkcij tudi pri namiznoteniški zvezi Slovenije, saj je bil vrsto le( član predsedstva, več kot 15 let pa je tudi opravljal funkcijo selektorja vseh slovenskih reprezenatnc. P° osamosvojitvi je bil tri leta selektor državne pionirske in mladinske reprezentance. Najraje se spominja evropskega pionirskega prvenstva v Ljubljani, kjer je Slovenija zasedla deseto mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev. Zadnjih deset let pa opravlja funkcijo tehničnega sekretarja oziroma tajnika in je eden zelo aktivnih športnih delavcev, brez katerega bi si delo v klubu težko predstavljali. Mirko Unger starejši ima za seboj bogato športno pot, s kakršno se lahko pohvalijo redki športni delavci. S svojimi bogatimi izkušnja Pa lahko veliko pomaga tudi sedanjim rodovom soboškega namiznega tenisa. Zato je jubilejno priznanje prav gotovo prišlo v prave roke. Čestitamo! FERI MAUČEC Televizijski spored od 1. 1. do 7. 1. '99 TV SLOVENIJA 1 8.00 Tedi, praznična oddaja za mularijo 8.30 Zimske vrbe, risani film 9.55 Srečno, Kekec, slovenski film 11.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.35 Poročila, vreme, šport 13.55 Pod klobukom 14.35 Želje za veselje 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Srečko, risanka 18.15 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 18.40 Slovenski miti in legende 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20,00 Športni kviz 21.10 Svet v letu 1998 22.05 Poročila, vreme, šport 22.25 Novoletni koncert z Dunaja 0.40 Ugriz, avstralski film TV SLOVENIJA 2 9.00 Letna revija iz sveta razvedrila 10.00 Zamudniki, avstralska nanizanka 10.25 Lukas, nemška nanizanka 10.55 So leta minila, angleška nanizanka 11.25 Bloško smučanje, dokumentarna oddaja 11.55 Zlata lisica, super veles, (ž), prenos 13.25 Novoletna skakalna turneja, prenos 16.10 Conagher, ameriški film 18.05 Indaba, francoska nanizanka 18.30 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30. Videoring 20.00 Hoteti leteti, italijanski film 21.35 Velike romance 20. stoletja, serija 22.05 V plesnem ritmu, avstralski film 23.35 Sodišče, ameriška nanizanka 0.25 Vsi županovi možje, amer, nanizanka 0.50 Leteči odred, angleška nanizanka POP TV 7.30 Bingo, ameriški film - 9.00 Muppet TV - 9.30 Naš Čarli, nanizanka - 10.30 Razbojniki za vse čase, angleški film - 12.30 Cosby, nanizanka -13.00 Hollywoo-dski portreti: John Travolta - 13.30 Novoletni Brez zapor - 16.00 Izgubljena sreča, ameriški film - 17.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja - 18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Skodrana Suzi, ameriški film - 22.00 Bogovi so padli na glavo 3, ameriški film - 0.00 Navijačice, ameriški film -1.45 Gospodar zveri 2, ameriški film KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka -10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka -11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Nasveti za ženske -18.50 Bravo, maestro - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Četrta zgodba, ameriški film - 22.30 Sončni cirkus, posebna oddaja - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka -10.00 Gooniji, ameriški film -12.00 Trener in ženske, ameriški film -14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Copacabana, ameriški film -17.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka - 18.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19.00 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Zabave je konec, ameriški film - 22,00 F/X -umori s trikom, nanizanka - 23.00 Zvezdno poveljništvo, ameriški film STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Novoletni Zakoj pa nej -11.00 Pregled dogodkov v letu 1999-12.30 V Novo leto s Simono -13.30 Pika in komar -14.50 Vsi psi gredo v raj -16.00 gnes -16.30 Novoletni Zakoj pa nej -17.30 V Novo leto s Simono -18.35 Sosedje (60. del) ■ 19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Videoboom 40 ■ 21.50 Novoletni program - 22.30 Gnes - 23.00 Vide-otop - 23.45 Erotika ■ 01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.20 Nedokončana zgodba, film za otroke - 9,50 Risani film -11.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja - 13.20 Dnevnik - 13.55 Risanke - 14.10 Otroška oddaja -15.10 Knjiga o džungli, ameriški film - 16.55 Poročila - 17.05 Kolo sreče - 17.45 Slabo in narobe, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Novoletna Lepa naša - 20.40 Nor in še bolj nor, ameriški film - 22.20 Poročila - 22.25 Nocoj z Željkom Ogrestom - 23.35 Humoristična nanizanka - 0.15 Univerzalni vojak, ameriški fiim - 1.55 Sedmi element - 2.35 Venerina delta, ameriški film - 4.20 Psi faktor, serija TV HRVAŠKA 2 9.30 Koledar - 9.40 Gospodarji, mini serija -14.10 Nev/ York, nanizanka - 14.40 Esmeralda, nadaljevanka -15.20 Novoletni program - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.25 Prijavo kazalište, glasbeno-dokumentarna oddaja - 21.10 Explosiv Dance - 22.15 Malo dobrih ljudi, ameriški film - 0.30 The Rolling Stones, posnetek koncerta IV MADŽARSKA! 8.00 Za otroke - 9.30 Deklica s tisočimi imeni, pravljična igra - 10.30 Tujci, mladinski film - 11.10 Novoletni koncert, prenos z Dunaja - 13.40 Ključ, show - 14.35 Pirati, madžarski film - 15.00 Imagine - John Lennon, glasbeni film - 16.45 Carmen, plesna igra - 17.35 Ob Petofijevem rojstnem dnevu - 17.40 Familija - 18.10 Nam zaupan raj, naravoslovni film -19.30 Dnevnik - 20.00 Interopereta, novoletni gala - 21.35 Tujci na vlaku, ameriški film -23.15 Tudi tebi se iahko zgodi, angleški film TV MADŽARSKA 2 8.00 Za otroke - 10.40 Hišna zapora, tv-film - 12.00 Zvon, poročila -12.10 Novoletna zabava - 12.45 Za otroke - 13.15 Vino in oblast, nanizanka -14.40 Poglejmo v Indonezijo! - 14.50 Sejem deklet, opereta - 16.30 Testament kopanjskega age, tv-film - 18.00 Madžarska hiša - 18.30 Večer s Petofijem - 21.00 Poročila - 21.10 Krapatchouk, koprodukcijski film - 22.40 Ozrimo se nazaj, mednarodno tekmovanje dirigentov TV AVSTRIJA 1 6.00 Konfeti - 7.25 Disneyev festival - 8.20 Anastazija, risani film - 9.35 Disneyev festival - 10.30 Metuzalem, pustolovski film -12.10 Superveleslalom (ž.), prenos iz Maribora - 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Garmischa -15.40 Plava laguna, film - 17.20 Nazaj v prihodnost II., filmska komedija -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 19.54 Predsednikova novoletna voščilnica - 20.00 Šport - 20.15 Jumanji, filmska komedija - 21.55 Nenadna smrt, akcijski film - 23.40 Mrtva zona, srhljivka - 1.15 Pregon, vestern TV AVSTRIJA 2 10.55 Johan Strauss in politika -11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, v živo z Dunaja - 13.35 Poročila -13.40 Pogledi s strani - 13.50 In večno pojo gozdovi, film -15.20 Še enkrat videti domovino, film - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Beseda k novoletnemu dnevu - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Predsednikova novoletna voščilnica - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja - 21.50 Poročila - 21.55 Pogojno prost, prvi del srhljivke - 23.30 Mačka iz Kensingtona, film -0.55 Gostišče v Dartmooru, film - 2.20 Casanova & co., film EUROSPORT 9.30 Rally Dakar: vrhunci prejšnjih let -11.00 Smučarski skoki - 12.10 Superveleslalom (ž.), prenos iz Maribora -13.45 Nogomet: legende EP -14.45 Mojstrske veščine: festival v Parizu - 16.30 Alpsko smučanje -17.30 Smučarski skoki - 19.30 Zabavni športi - 20.00 Avtomoto šport: FIA gala v Monacu - 21.00 Tenis: ekshibicija v Ženevi - 22.30 Rally Granada - Dakar: prva etapa - 23.00 Bowling: finale turnirja na Nizozemskem - 0,00 Ekstremni športi - 1.00 Rally Granada - Dakar -1.30 Smučarski skoki TV SLOVENIJA 1 8 .00Praznične zgodbe iz školjke 8.40 Nesrečniki, risana nanizanka 9 .05 An ban pet podgan 9.35 Glasbena šala (šola) 10.00 Mladič Rex, mali komisar, avstrijski film 11.30 Risanka 11.45 Športni kviz 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Slovenski miti in legende 13.45 Tv-poper 14.40 Po domače v novo leto 15.10 Malteški sokol, ameriški film (čb) 17.00 Obzornik 17.15 Zobna vila, kje si 17.40 Bing, bang, bong, gledališka predstava 18.10 Otroška oddaja 18.45 Na vrtu 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.00 Novoletna Marjanca 21.35 Slovenija v letu 1998 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Tujek, ameriški film 0.35 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.40 Zlata lisica, veleslalom (ž), 1. tek 11.00 Nostalgija z beatniki 12.00 Mestna pravljica 12.50 Zlata lisica, veleslalom (ž), 2. tek 13.45 Montand, francoski film 16.05 Zvezde v cirkuški areni 18.00 Tom in Jerry, ameriški film 19.30 Videoring 20,00 Skrivni vrt, ameriški film 21.35 Za življenje, balet 22.35 Šarada, ameriški film 0.30 Sobotna noč: Rolling Stones POP TV 7.00 Reboot, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin, risanka - 8.00 Zeus in Roxanne, ameriški film - 10.00 Muppet TV - 10,30 Naš Čarli, nanizanka -11.30 Excalibur - meč kralja Arturja, ameriški film -13.30 Super POP - 15.00 Conan, nanizanka -16.00 Xena, nanizanka - 17.00 POP party - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Herkul, nanizanka -19.15 24 ur - 20.00 Poročni zaplet, ameriška komedija - 22.00 Komandosi, nanizanka - 23.00 Tv-mreža, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 9.30 Nora hiša, nanizanka - 10.00 Charles je glavni, nanizanka - 10.30 Nimaš pojma, nanizanka - 11.00 Cooperjeva druščina - 11.30 Korak za korakom, nanizanka -12.00 Stilski izziv - 12.30 Bravo, maestro - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Skrbni medvedki, ameriški film - 15.30 Skrita kamera - 16.00 Midva nisva nobena angela, ameriški film - 18.00 Dušni pastir, nanizanka - 18.30 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.00 Vitezi za volanom, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Profesionalci, nanizanka - 22.00 Skrita kamera - 23.00 Babilon 5, nanizanka - 0.00 Klub Avenija, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka - 10.00 Zadnji zvezdni bojevnik, mladinski film - 12.00 Mali nezemljan, ameriški film - 14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Resnične biografije: Elvis Presley -16.00 Dekleta z Divjega zahoda, ameriška mini serija, 1/2 -18,00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19,00 Prijatelji, nanizanka -20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 22.00 Nočni lov, ameriški film STUDIO AS 9.30 Gnes • 10.00 Sosedje (60. del) -10.25 Videoboom 40- 11.20 Zgodovina avtomobilizma -11.45 Risanke -12.00 videostrani -16.00 Gnes -16.30 Zgodovina avtomobilizma -16.55 Videoboom 40 -17.50 Videostrani -18.30 Risanka -18.35 Sosedje ■ 19.00 Gnes (informativna oddaja) ■ 19.30 TV dnevnik -19.55 Utrip ■ 20.10 Gnes - 20.40 Novoletni program - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.25 Program za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijski svetovalec - 13.05 Psi gredo v raj, risani film - 14.25 Briljantina -16.15 Neznane zgodbe o Zahodu, ameriška serija -16.20 Poročila - 16.30 Bramwell, nadaljevanka -17.20 Risanka -17.50 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Koline, komedija - 20.50 Na ognjeni črti, ameriški film - 23.05 Poročila - 23.15 Polnočna premiera: Ledena hiša - 1.45 Frasier, nanizanka - 2.10 Highlander lil, ameriški film - 4.15 Mož iz teme, ameriški film TV HRVAŠKA 2 12.55 Slavonski slavček -13.50 Dvorec Hohenstein, nadaljevanka - 16.20 Profesionalci, ameriški film -18.20 Živali - filmski igralci, dokumetarna serija -18.50 Dokumen-tarno-glasbena oddaja -19.30 Dnevnik - 20.10 Silvestrovo v Berlinu, posnetek koncerta - 21.25 Zlati gong - 22.10 Tonny Benet, zabavna oddaja - 23.25 Svet zabave TV MADŽARSKA! 8.00 Otroški program - 9.15 Skaidi, mladinska nanizanka - 9.45 Mikrokozmos, informatika -10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.05 Saint Trapez, nanizanka -12.00 Zvon, poročila - 12.10 Novi reflektor -12.50 Šport '98 - 14.30 Delta 2000, znanost - 15.00 Tekstilna umetnica Bea Hauser - 15.35 Filmski muzej: Ljubezenska vročica, madžarski film (čb) - 16.50 Moda '98 - 17.15 Varstvo mest -17.55 Drug za drugega -18.00 Taktika in znanje, kviz - 18.25 Mediamix -19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme za prihodnji teden -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Renesančni človek, ameriški film - 22.10 Drug za drugega, gala TV MADŽARSKA 2 6.15 Manjšinske oddaje - 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Za otroke -11.45 Familija - 12.10 zgodovina književnosti -12,40 Težave s črkami -13.30 Vino in oblast -15.10 Rondo, za manjšine -16.00 Narodni park Donava-Drava - 16.30 Za Balaton - 17.00 Župan, orli in meni -17.30 Madžarski dnevi v Koppenhagnu - 18.00 Budimpešta, ljubezen moja - 18.45 Drug za drugega -18.50 Madžarske novele - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Risanka - 20.50 Večerni show - 21.50 Življenje je vedno drago, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.25 Tabaluga - 9.50 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Maribora - 11.00 Woody VVoodpecker - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Šaljivec, imenovan Carey -12.25 Sabrina - 12.50 Veleslalom (ž,), prenos drugega teka iz Maribora - 13.35 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Innsbrucka -15.15 Princ iz Bel Aira - 15.40 Melrose Plače - 16.25 Ally McBeal -17.15 Urgenca - 18.00 Tohuwabohu -18.25 Šport - 19.00 Pleško - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 James Bond - Golde-neye, akcijski film - 22.20 Erotični dnevnik Davida Duchovnyja, film - 0.05 Priča na muhi, srhljivka - 1.25 Nenadna smrt, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 In večno pojo gozdovi, film -11.05 Old Shatterhand, pustolovski film -13.00 Poročila -13.10 Gospod pisarniška podgana, film - 14.45 Noge od Dolores, film -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Vrnitev, prvi del TV-filma - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Vse je komedija - 0.00 Poročila - 0.05 Ptičar iz Alcatraza, film - 2.30 Pogledi s strani EUROSPORT 8.30 Rally Granada - Dakar - 9.00 Alpsko smučanje -10.00 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Maribora - 11.00 Smučarski skoki - 12.30 Alpsko smučanje - 13.00 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka iz Maribora - 14.00 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Innsbrucka -15.30 Biatlon -16.30 Alpsko smučanje -17.30 Smučarski skoki - 19.00 Zabavni športi - 19.30 Kaskaderji - 20.30 Najmočnejši mož - 21.30 Boks: Luis Tyson Vasguez (Mehika) - Nicolas Cervera (Kolumbija), posnetek iz Miamija - 22.30 Rally Granada • Dakar: druga etapa - 23.00 Mojstrske veščine: menihi v londonski Areni - 0.00 Snooker - 0.30 Rally Granada - Dakar Četrtek, 7. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.15 Otroška oddaja 11.10 Naravoslovna oddaja 12 .00 Zgodbe iz školjke 12.30 Kredo, dokumentarni film 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .05 Lipefove sanje, nemški film 15.30 Osmi dan 16.00 Mostovi 16,30 Po Sloveniji 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.30 Glejte, kako rastejo » 18.00 Obzornik 18.10 Izobraževalna oddaja 18.30 Humanistika 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Tv-poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Temna stran meseca - avtorji, 1. del TV SLOVENIJA 2 10.25 Angel, varuh moj, nanizanka 11.15 Koncert Tomaža Domiclja 12.25 Prihranjeni funt, komedija 13.05 Svet poroča 14.45 Don Kihot, risana nanizanka 15.10 Skrivni vrt, ameriški film 16.50 Lukas, nemška nadaljevanka 17.20 So leta minila, angleška nanizanka 17.55 SP v alps. smučanju, slalom (m), 1. tek 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Ekstremne avanture, francoska serija 20.40 Slalom (m), 2. tek 21.30 Športni portret 22.00 Spolno življenje Belgijcev, belgijski film 23.20 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka -14.00 Nikita, nanizanka - 15.00 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Brez zapor - 21.00 Prijatelji, nanizanka - 21.30 Policijska akademija, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12,00 Odklop -13.30 Oprah Show, ponovitev -14,30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Težavne hčerke - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev - Sveti Štefan, zavetnik konjev - Štefanova trgatev - 15.45 Aktualno, informativna oddaja - 16.00 Mladi superman, nanizanka - 17.00 Herkul, nanizanka -18.00 Kvizkofon - 18.15 Živa, regionalni program - Euro design Apače, podelitev certifikata ISO 9001 - Kulturno - razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Mladi par, nanizanka - 20.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 21.00 Zbogom orožje, ameriški film - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Pokliči za umor, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Moji mali prijatelji -10.30 Iz ZLTV -11.00 Kako biti zdrav in zmagovati 2-11.30 Risanke ■ 12.00 videostrani -16.00 Gnes -16.30 Mdji mali prijatelji -17.00 Iz ZLTV -17.30 Kako biti zdrav in zmagovati 2 -18.00 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes ■ 20.30 Poslovno (oddaja o podjetništvu) - 21.00 Mehanika 1951 - 22.00 Videospoti - 22.30 Gnes-23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub -14.25 Živa resnica - 14.55 Letališče, serija -15.25 Za otroke - 16.30 Hrvaška in Federacija BiH - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.35 Dok. oddaja - 23.10 Jagode in čokolada, mehiški film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Iz sveta znanosti - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20,25 Življenje z Rogerjem, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Dosjeji X, nanizanka -21.45 Največje romance 20. stoletja, serija - 22.20 Funk & soul TV MADŽARSKA 1 11.30 Ponovitev -12.00 Dnevnik -12.15 Gospodarski program -12.20 A.K.T. - 12.35 Derrick, kriminalka - 13.40 Tattingers, nanizanka - 14.30 Evropski popotnik - 15.10 Družina z jasnega -16.00 Za manjšine - 17.00 Turistka -17.20 Poročilo s seje vlade - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Program madžarskih Židov -18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Beg v paradiž, nanizanka - 21.35 Velike romance; Nikolaj in Alexandra - 22.05 Aktualno -23.10 Prizori iz nekega zakona, švedski film, 2. del TV MADŽARSKA 2 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Aktualno - 9.30 Izobraževalni program - 10.30 Sosedje - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Športni magazin - 12.30 Dnevnik - 12.40 Gospodarski program - 12.50 A.K.T. -13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.30 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ivanov, drama v štirih delih -23.30 Druga možnost, nanizankas TV AVSTRIJA 1 8.30 Maciste, najmočnejši pod soncem, film - 9.55 Vrnitev v prihodnost III., filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Iznogoud -13.00 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Nočni slalom (m.), prenos prvega teka iz Schladminga -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nočni slalom (m.), prenos drugega teka iz Schladminga - 21.55 Dosjeji X - 22.40 Dvoranski nogomet: finale na Dunaju - 23.25 Oddaja o kulturi -1.45 Callboy, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 10.40 Bogati in lepi -11.20 Schldsserjeva ulica - 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Halo, kako gre? - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Scarlett, osmi del romance - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Poročila -22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zvezdne steze - 1.15 Velika pričakovanja, tretji del filma EUROSPORT 8.30 Rally Granada - Dakar - 9.00 Alpsko smučanje - 10.00 Tek na smučeh - 12.00 Rally Granada - Dakar -12.30 Smučarski skoki -14.00 Deskanje na snegu, prenos iz Avoriaza - 15.00 Alpsko smučanje - 16.00 Tenis, prenos iz Katarja - 18.00 Nočni slalom (m.), prenos prvega teka iz Schladminga -19.00 Tenis - 20.30 Nogomet: Galata-saray - Rosenborg, prenos turnirja iz Španije - 22.30 Rally Granada - Dakar: sedma etapa - 23.00 Nočni slalom (m.), posnetek drugega teka iz Schladminga - 0.00 Dirke na ledu - 0.30 Športno življenje - 1.00 Rally Granada ■ Dakar RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 01.00 - Novoletno prebujanje -05.45 Novoletno jutro na Murskem vata -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.1 5 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 0bvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 1 7.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -1 9.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06-25 Obvestila - 06.30 Horoskop-06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 . osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Sračje gnezdo - 24.00 Želimo vam lahko noč, , PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.00 Dnevni časopisi - 06.05 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.35 Pesem tedna - 06.45 V živo z OKC- 7.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko zvočno pismo - 08.00 Poročila - 09.00 Poročila -10,00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo- 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.00 Dnevni časopisi - 06.05 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.35 Pesem tedna - 06.45 V živo z OKC- 7.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Poročila - 09.00 Poročila -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.00 Dnevni časopisi - 06.05 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.35 Pesem tedna - 06.45 V živo z OKC- 7.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08:00 Poročila - 09.00 Poročila -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 1. oseba ednine -13.15 NST-SNMV-. 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju -21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. CETRTEK:5.45 Jutro na Murskem valu - 06.00 Dnevni časopisi - 06.05 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.35 Pesem tedna - 06.45 V živo z OKC- 7.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Avstrijsko zvočno pismo - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski strokovnjak - 09.00 Poročila -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila --15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. / ef Nedelja, I V 3.1.1999 TV SLOVENIJA 1 8.25 Tabaluga, risana nanizanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.20 Zares divje živali, ameriška serija 9.40 Risanka 9.45 Kekčeve ukane, slovenski film 11.05 Vsi smo ena družina, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročia, vreme, šport 13.10 Zgodba o Pepelki, ameriški film 15.25 Novoletna Marjanca 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Kredo, dokumentarni film 19.05 Otrokom za praznike 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 2t.35 Kaj so rekli večerni gostje 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.25 Umori, ameriška nanizanka 0.15 Kredo, dokumentarni film TV SLOVENIJA 2 9.40 Zlata lisica, slalom (ž),1. tek 11.00 Čar operete Franza Lebarja, posnetek gala večera 12.20 Zlata lisica, slalom (ž), 2. tek 13.25 Novoletna skakalna turneja, prenos 15.30 Portret športnika 15.55 Lipetove sanje, nemški film 17.15 Posnetek slaloma 17.45 EL v rokometu (m) 19.30 Videoring 20.00 Prihranjeni funt, komedija 20.40 Arktična Odiseja, norveška oddaja 21.40 Šport v nedeljo 22.25 Ubij me še enkrat, ameriški film POP TV 7.00 Mali bogataš, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 0.00 Legenda, mladinski film -10.00 MuppetTV - 10.30 Cosby, nanizanka - 11.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka-12.00 Znane osebnosti: Betty Grable -13.00 Punce s pomola, nanizanka - 13.30 Pica, ti in jaz, nanizanka - 14.00 Angeli na delu, nanizanka - 15.00 Zaročenčeva skrivnost, ameriška nadaljevanka, 4/4 - 16.00 Novoletna noč, ameriški film - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Sedma nebesa, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Skrivnostna pica, ameriški film - 21.45 Športna scena - 23.00 Oleanna, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nora hiša, nanizanka -10.00 Charles je glavni, nanizanka -10.30 Nimaš pojma, nanizanka - 11.00 Cooperjeva druščina -11.30 Korak za korakom, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie - 12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Bebejini otročaji, ameriški film -15.30 Tinta, nanizanka -16.00 Čudna znanost, nanizanka - 16.30 Nimaš pojma, nanizanka - 17.00 Manekenke, nadaljevanka - 18.00 Klub Avenija - 18.30 Jenny, nanizanka -19.00 AF rwolf, nanizanka - 20.00 Hoja po ognju, ameriški film - 22.00 Odklop, ponovitev -23.00 Gospa Božičkova, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Stanley in zmaj, mladinski film - 9.30 Beli očnjak, nanizanka -10.00 Fant, ki je letel, mladinski film - 12.00 Gospodar podzemlja, ameriški film - 14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Resnične biografije: John Gotti - 16.00 Dekleta z Divjega zahoda, 2. del - 18.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19.00 Hollywoodski portreti: Robin Williams - 19.30 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Bruc, ameriški film - 22.00 Bitka igralnic, ameriški film STUDIO AS 9.30 Tednik (ponovitev oddaj gnes) -11.30 Pregled dogodkov v letu 1999- 13.00 V Novo leto s Simono -14.00 Policijska akademija 3 ■ 15.20 Videostrani -18.00 Novoletni Zakoj pa nej ■ 19.00 Iz produkcija ZLTV -19.30 TV dnevnik - 20.00 Novoletni program -21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Program za otroke in mlade -12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota -14.00 Med nami -14.35 Oprah Show - 15.25 Risanka - 15.40 Pustolovščine Robina Hooda, nanizanka - 16.55 Poročila - 17.05 Robin Hood, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sončni show HTV - 21.45 Nostromo, nadaljevanka, 1/6 - 22.40 Opazovanja - 23.10 Zakladnica, glasbena oddaja - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.30 Koledar - 10,40 Dvorec Hohenstein, nadaljevanka -13.10 Briljantina - 14.00 Sam doma 1, ameriški film - 15.30 Polnočna premiera, ponovitev -18.00 National Ge-ographic, serija - 18.55 Etnokajda - 19.30 Dnevnik - 20,10 1941., invazija na Kalifornijo, ameriški film - 22.05 Zagrebški solisti, posnetek koncerta - 23.10 Zakonske vode, nanizanka - 23.35 Drakula, ameriški film TV MADŽARSKA. 1 7.45 Nemščina - 8.00 Biblija - 8.05 Za otroke - 9.15 Glasbena miš - 9.30 Sposojena zemlja - 10.05 Tv-magister - 11.05 40 let plesnega ansambla Bartok - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Stalno omizje, klub intelektualcev - 13.05 Telešport, vmes rokomet - 14.40 Begavčki - 15.15 Italijani v Deželi škornja - 15.45 Evangeličanski verski program - 16.10 Dol s čevlji, spomin na režiserja A. Szaboja -17.55 Odločate vi! - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Jbszef Sas, 60-letnik - 21.00 Podivjana mladost, gledališka predstava - 23.30 Koncert Adama Toroka TV MADŽARSKA 2 5.55 Manjšinske oddaje - 7.15 Kralj Palačinkar, pravljična spevoigra - 9.00 Guliver v deželi orjakov, tv-film - 9.55 Naš Carli, nanizanka - 10.45 Telešport, vmes Šport '98 -13.55 Globoka voda, pogovor o dyslexiji -14.00 Iz najboljših koncertov lahke glasbe -15.25 Odhod čuvajnice, madžarski film - 16.45 Napoved programa - 17.00 Grško pro-ščenje - 17.30 Fotografski magazin - 18.00 Nova odprta knjiga - 18.30 Telešport -19.00 Vivat Benyovszky, nanizanka - 20.00 Kot razvezan snop, nanizanka - 21.00 Bette Midler show - 22.30 Adrienne Jancsd - 22.35 Portret TV AVSTRiJAl 6.00 Otroški program - 9.50 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Maribora -11.00 Hladnokrvna banda z južnega tečaja -11.05 Disneyev festival - 12.00 Šport - 12.20 Slalom (ž.j, prenos drugega teka iz Maribora - 13.15 Smučarski skoki, prenos iz Innsbrucka -15.30 Mladi volkodlak, filmska komedija - 17.00 Pest gre na zahod, vestern - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pirati Karibov, prvi del pustolovskega filma - 22.20 Kolumbo - 23.35 James Bond - Goldeneye - 1.35 Pirati Karibov, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Vrnitev, prvi del TV-filma - 10.35 Teden kulture - 11.00 Z vrtnicami se začenja ljubezen, film - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.15 Potovalne zgodbe - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Milijonarju je težko, filmska komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Harald in Edi - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Vrnitev., drugi del TV-filma - 21.45 Poročila - 21.55 Pogojno prost, drugi del srhljivke - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Vizije - 23.35 Enostavno klasično - 0.50 Hamlet, film EUROSPORT 8.30 Rally Granada ■ Dakar - 9.00 Alpsko smučanje - 10.00 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Maribora 11.00 Smučarski skoki - 12.00 Alpsko smučanje - 12.30 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz Maribora - 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Innsbrucka -15.30 Alpsko smučanje - 16.30 Nordijska kombinacija: svetovni pokal v Schonachu (Nemčija) - 17.30 Smučarski skoki -19.30 Karting v dvorani, posnetek iz Helsinkov -20.30 Nogomet: »Ljubimo nogomet...« - 22.30 Rally Granada - Dakar: tretja etapa -23.00 Avtomoto šport: »Ljubimo avtomoto šport...« - 0.00 Smučarski skoki -1.00 Rally Granada - Dakar ©BED Ponedeljek, 4. 1.1999 TV SLOVENIJA 1 9.45 Tedijev dokumentarec leta: Cesta rocka 10.20 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 10.45 Na vrtu 11.10 Velike romance 20. stoletja, ang.serija 11.35 Slovenski magazin 12 .05 Slovenija v letu 1998 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.35 Kaj so rekli večerni gostje 14.30 Zoom 16 .00 Dober dan, Koroška 16 .30 Po Sloveniji 17 .00 Radovedni Taček: Svinčnik 17.20 Zares divje živali, ameriška serija 17.40 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 18 .00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Otoški policist, danska nanizanka 21.00 Štirje letni časi na Blokah 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Omizje o kulturi 0.05 To naše življenje, ameriški film (čb) TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč: Rolling Stones 12.30 Indaba, francoska nanizanka 12.55 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 13.20 Arktična Odiseja, norveška oddaja 16.20 To naše življenje, ameriški film (čb) 18.00 Ženska mojega življenja, špa. nan. 19.00 Podiiga 20.00 Oddaja o gospodarstvu 21.00 Cikcak 21.30 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Vsi županovi možje, amer.nanizanka 0.50 Leteči odred, angleška nanizanka POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka -14.00 Sedma nebesa, nanizanka - 15.00 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka - 21.45 Šola golfa - 22.00 Želite, milord?, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: 0 ljubezni - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadaljevanka - 21.00 Ljubezen ne umre, ameriški film - 22.45 Stilski izziv -23.15 Alo, alo, nanizanka - 23.45 Da, gospod minister, nanizanka - 0.15 Misija: Nemogoče, nanizanka -1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Mladi superman, nanizanka -17.00 Herkul, nanizanka - 18.00 Kvizkofon -18.15 Živa, regionalni program - Kropika, rezultati akcije »Čez 30 let« - Izbor športnikov Pomurja '98 - Silvestrovanje na Trgu zmage, reportaža - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Mladi par, nanizanka - 20.00 Freejack, ameriški film - 21.45 Aktualno, informativna oddaja - 22.00 Mafijska pravica, ameriški film - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Novoletni program -11.30 Risanke ■ 12.00 Videostrani -16.00 Iz Občine M.Sobota -16.30 Film -18.00 Videostrani -18.15 Risanke ■ 18.35 Sosedje (37 del avstralske nadaljevanke) -19.00 Gnes ■ 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Novoletni program - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Koline, tv-komedija -14.25 Risanka - 14.55 Letališče, dokumentarna serija - 15.25 Za otroke - 16.30 Kultura življenja: Ukrajina -17.00 Hrvaška danes -17.55 Obnova Hrvaške -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gosposko življenje Stipeta Zvonareva, drama - 21.15 Ena in ena - 22.05 Opazovanja - 22.35 Z namenom in razlogom - 23.35 Arthur, ameriški film -1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 V zenici sonca, serija -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorška policija, nanizanka -21.55 Stoletje naroda, ameriška serija - 22.50 Vidikon TV MADŽARSKA 1 11.30 Ponovitev -12.00 Dnevnik - 12.15 Gospodarski magazin -12.20 AKT - 12.40 Gozdarska hiša Falkenau -13.30 Vodni policisti, nanizanka - 14.20 Kulturni program -15.10 Družina z jasnega, nanizanka - 16.55 Begavčki -17.00 Sotrpini -17.15 Provokativno - 17.45 Regionalni program - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Evrominute - 18.15 Kviz -18.40 Srečanje z Jezusom -18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tom Jones ali zgodba najdenčka, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.45 Ekstremni športi - 21.55 Aktualno - 23.00 Lute, španska nanizanka TV MADŽARSKA 2 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Provokativno - 9.30 Izobraževalni program - 10.30 Sosedje - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Italijani v Deželi škornja -19.30 Dnevnik - 12.40 Gospodarski program - 12.50 AKT - 13.00 Tv-mgister - 14.00 Vino in oblast - 15.30 Zakladnica -17.00 Madžarska danes - 17.30 Pravljice -18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Haida Gwai, poljudnoznanstveni film - 21.20 Spominjam se, da, spominjam se, italijanski film - 22.55 Klub znanstvenikov TV AVSTRiJAl 10.05 Plava laguna, film -11.45 Konfeti -12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Iznogoud -13.00 Pustolovščine Pocahontasa -13.40 Hladnokrvna banda z južnega tečaja -14.25 Simpsonovi -14.50 Robin Hood -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pirati Karibov, drugi del pustolovskega filma -22.20 Finale, srhljivka - 23.55 Nash Bridges - 0.40 Afera Thomas Crown, kriminalka TV AVSTRIJA 2 10.35 Umor je njen konjiček -11.20 Konflikti - 11.50 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Scarlett, šesti del romance - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 PoročF la - 22.30 Umor v Gallopu, kriminalka - 23.50 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Rally Granada -Dakar - 9.00 Alpsko smučanje -10.00 Nordijska kombinacija -11.00 Alpsko smučanje - 12.00 Rally Granada - Dakar -12.30 Smučarski skoki -14.00 Deskanje na snegu - 15.00 Bob - 16.00 Umetnostno drsanje -17.00 Tenis - 18.30 Bowling: svetovni pokal v Kobeju -19.30 Ekstremni športi - 21.30 Najmočnejši mož -22.30 Rally Granada - Dakar: četrta etapa - 23.00 Boks: Charles Brewer (ZDA) - Sven Ottke (Nemčija), posnetek z Dunaja - 0.00 Motociklizem izven cest -1.00 Rally Granada - Dakar / Torek, • r 5.1.1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček: Svinčnik 9.50 Pustolovščine, nanizanka 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Svet v letu 1998 12.05 Otoški policist, danska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Ljudje in zemlja 14JO Štirje letni časi na Blokah 15.00 Omizje o kulturi 16.10 Duhovni utrip 16.30 Po Sloveniji 17.00 Zlatko Zakladko 17.20 Feniks in preproga, nadaljevanka 18.00 Obzornik 18.10 Ookumentarije: Vitez med faraoni 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Učitelj, francoska nanizanka 21.00 Pogovor z Lojzetom Peterletom 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Hiša nasproti, dokumentarni feljton 23.15 Po gospodični Juliji, angleška drama 0.25 Dokumentarije, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.40 Pokal Vitranc, veleslalom (m), 1. tek 11.00 Zamudniki, nanizanka 11.25 Ženska mojega življenja, nanizanka 12.15 Cikcak 12.50 Veleslalom (m), 2. tek 13.45 Podliga, ponovitev 15.20 Hoteti leteti, italijanski film 16.55 Posnetek veleslaloma 18.00 Gospa svetovalka, fran. nadaljevanka 19.00 Pomp kviz 20.00 Aulofonia domestica, dokum.oddaja 21.20 Osnove znanstvene fant., dok. serija 22.15 Prebujanje podgan, jugoslovanski film 23.30 Svet poroča 0.00 Vsi županovi možje, ame.nanizanka 0.25 Leteči odred, angleška nanizanka POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka -14.00 1,2, 3 -kdo dobi? - 15.00 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Prazno tveganje, ameriški film - 21.40 Raztresena Ally, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -12.00 Klub Avenija -12.30 Bravo, maestro -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Vzgojni ukrepi - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Pravičniki, ameriški film - 22.45 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev - Kronika - Izbor športnikov Pomurja - Silvestrovanje, reportaža - 15.45 Aktualno, informativna oddaja - 16.00 Mladi superman, nanizanka - 17.00 Herkul, nanizanka - 18.00 Kvizkofon - 18.15 Živa, regionalni program - Poslovanje v letu 1998 in novosti Pomurske banke v letu 1999 - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Mladi par, nanizanka - 20.00 Obalna straža, nanizanka - 21.00 Laž ima kratke noge, ameriška komedija - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Pokliči za umor, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Novoletni program -12.00 Videostrani -16.00 Novoletni program -18.00 Videostrani -18.00 Risanke -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes -.20.30 Teden Ob Muri (informativna oddaja) 22.00 Rezerviran čas - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro.jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Dramski program - 14.55 Letališče, serija - 15.25 Za otroke - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaška med oceani, dok. oddaja - 20.45 Tiskovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Gagarin - človek med zvezdami, dokumentarni film -23.40 Arthur 2, ameriški film -1.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Živeti z...-19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Seinfeld, nanizanka - 20.55 Poročila -21.05 Bolnišnica upanja, nanizanka - 21.55 Napačna stran, ameriški film TV MADŽARSKA A 6.00 Jutranji informativni magazin - 9.00 Vino in oblast, nanizan^ - 9.35 Zakladnica - 11.05 Dharma in Greg, nanizanka - 11.30 Ponovitev - 12.00 Dnevnik - 12.15 Gospodarski program - 12.20 A.K.T. - 12.35 Gozdarska hiša Falkenau - 13.25 Vivat Benyo-vszky, nanizanka - 14.30 Mecen - 15.10 Družina z jasnega, nanizanka - 16.00 Za manjšine -16.55 Iščemo pogrešane - 17.00 Panonska enciklopedija - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika -18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Risanke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka - 20.45 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.10 Do zadnjega, tv-igra TV MADŽARSKA 2 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Aktualno - 9.30 Izobraževalni program - 10.30 Sosedje - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Svobodno tekmovanje, gospodarstvo -12.00 Dnevnik - 12.40 Gospodarski program - 12.50 A.K.T. - 13.00 Tv-magister -14.00 Vino in oblast - 15.25 Repeta, za šolarje - 16.00 Za manjšine -16.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Trape, dokumentarni film - 21.00 Gala v operi - 22.00 Druga možnost, nanizanka - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 Kolumbo - 9.45 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Kranjske Gore - 11.00 Robin Hood - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Hladnokrvna banda z južnega tečaja -12.45 Veleslalom (m.), prenos drugega teka iz Kranjske Gore - 13.45 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Bischofsofna - 15.15 Simpsonovi - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Callboy, filmska komedija - 21.45 Posnemovalec, srhljivka - 23.45 Besni angel, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Milijonarju je težko, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Dežela in ljudje - 12.35 Tednik -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Scarlett, sedmi del romance -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Stari - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 22.00 Poročila - 22.30 Štiri ženske in umor, kriminalka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina - 0.55 Roseanne - 1.20 Velika pričakovanja, prvi del filma EUROSPORT 8.30 Rally Granada - Dakar - 9.00 Tek na smučeh, prenos iz Estonije - 10.00 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Kranjske Gore - 11.15 Tek na smučeh, prenos iz Estonije - 12.45 Alpsko smučanje - 13.00 Veleslalom (m.), prenos drugega teka iz Kranjske Gore - 14.00 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Bischofshofna - 15.30 Tek na smučeh - 17.30 Alpsko smučanje - 18.30 Smučarski skoki - 20.00 Boks: William Krij-nen (Nizozemska) - Turan Baggi (Francija) - 22.30 Rally Granada - Dakar: peta etapa -23.00 Nogomet: kvalifikacije za Euro 2000, pregled - 1.00 Rally Granada ■ Dakar SPORED Sreda, 6. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Zlatko Zakladko 9.50 Feniks in preproga, nadaljevanka 10.20 Dokumentarije 11.10 Pogovor z Lojzetom Peterletom 12.05 Učitelj, francoska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.25 Hiša nasproti, feljton 14.50 Po gospodični Juliji, ang. drama 16.00 Obzorja duha 16.30 Po Sloveniji 17.00 Po klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Naravoslovna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Peti element, francosko-ameriški film 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.10 Osmi dan 23.40 Matthevv Bourne, portret koreografa 0.30 Naravoslovna oddaja TV SLOVENIJA 2 9.40 Pokal Vitranc, slalom (m), 1. tek 11.00 Zamudniki, nanizanka 11.30 Osnove znanstvene fantastike, serija 12.35 Slalom (m), 2. tek 13.25 Novoletna skakalna turneja, prenos 15.45 Pomp kviz 16.40 Poroka iz kljubovanja, ameriški film 18.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Posnetek slaloma 21.00 Posnetek skakalne turneje 22.00 Leteči odred, angleška nanizanka POP TV 9.60 Marimar, nadaljevanka - 16.00 Za Eleno, nadaljevanka -11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka -13.00 Stražar, nanizanka -14.00 Raztresena Ally, nanizanka-15.00 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka -17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.06 Smrtonosne skrivnosti, ameriški film - 21.46 Nikita, nanizanka - 22.36 Med prijatelji, nanizanka - 23.66 Stražar, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Čas velikih sprememb - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera -20.00 Brihtneža, ameriški film - 21.45 Ruby Wax: Bill Cosby in Fran Drescher - 22.15 Alo, alo, nanizanka - 22.45 Da, gospod minister, nanizanka - 23.15 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev - Poslovanje v letu 1998 in novosti Pomurske banke v letu 1999 - 15.45 Aktualno, informativna oddaja - 16.00 Mladi superman, nanizanka -17.00 Herkul, nanizanka - 18.00 Kvizkofon -18.15 Živa, regionalni program - Sveti Štefan, zavetnik konjev, posnetek s Kapele - Štefanova trgatev, reportaža s Piitvičke-ga Vrha - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Mladi par, nanizanka - 20.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 21.45 Aktualno, informativna oddaja - 22.00 Obikovalci, nanizanka--23.00 Pokliči za umor, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Teden Ob Muri (informativna oddaja) -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Teden Ob Muri (informativna oddaja) -18.00 Videostrani -18.30 Risanke -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik ■ 20.00 Gnes - 20.30 Moji mali prijatelji - 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati ? -21.30 Iz ZLTV - 22.00 Videospoti - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.66 Dobro jutro - 16.06 Poročila - 16.65 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Gagarin - človek med zvezdami, dokumentarni film -14.55 Letališče, dok. serija - 15.25 Za otroke - 16.30 Deterministični kaos, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.40 Razlogi - 21.30 Poslovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Misli 21. stoletja - 23.35 Desetka, ameriški film - 1.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo -18.30 Po meri - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dvorec Hohenstein, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Nora mladost, nadaljevanka, 5/6 - 22.15 Črno belo v barvah IV MADŽARSKA! 12.00 Dnevnik - 12.15 Gospodarski program - 12.20 A.K.T. - 12.35 Gozdarska hiša Falkenau - 13.25 Naše 20. stoletje: 1947 - 14.20 Terra X - 15.10 Družina z jasnega, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 17.00 V ujetništvu Tise, Milota po poplavah - 17.45 Regionalni dnevniki - 17.55 Hvala bogu, film o molitvi - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, madžarska nanizanka - 20.30 Beg v paradiž, nanizanka - 22.10 Aktualno - 22.40 Športni magazin - 23.15 Prizori iz nekega zakona, švedski film, 1. del TV MADŽARSKA 2 12.00 Publikum, kultura -12.30 Dnevnik -12.40 Gospodarski program -12.50 A.K.T. - 13.00 Tv-magister - 14.00 Od melodije do melodije - 14.30 Štirje tankisti in pes, nanizanka - 15.25 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Avtoportret operne pevke Kataline Pitti - 21.25 Svet v petdesetih letih, dokumentarna serija -21.50 Globoka voda - Bomo preverili TV AVSTRIJA 1 9.45 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Kranjske Gore - 11.10 Maciste, najmočnejši pod soncem, film -12.35 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Kranjske Gore -13.25 Smučarski skoki, prenos iz Bischofsofna - 15.30 Vrnitev v plavo laguno, pustolovski film - 17.05 Vrnitev v prihodnost III., znanstvenofantastični film - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Casper, filmska komedija - 21.50 Smrtonosna bližina, srhljivka TV AVSTRIJA 2 12.00 Budnica treh kraljev v Ramsau - 13.00 Poročila - 13.10 Bjdrndalova dediščina, film - 14.40 Župnik svetega Mihaela, film - 16.15 Pogled v deželo - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.10 Halo, kako gre? - 18.40 Kristus v času -18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Festival v Bischofsofnu, prenos - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Ottfried Fischer - 22.35 Vse je komedija - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Čarobne noči v Riu, filmska komedija EUROSPORT 10.60 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Kranjske Gore - 11.00 Smučarski skoki -12.00 Rally Granada - Dakar - 12.30 Alpsko smučanje - 12.45 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Kranjske Gore - 13.30 Smučarski skoki, prenos iz Bischofshofna -15.30 Deskanje na snegu: svetovni pokal v Avoriazu - 16.00 Tenis, prenos iz Katarja -18.00 Alpsko smučanje - 18.45 Smučarski skoki - 20.30 Nogomet: Brondby - Wolf-sburg, prenos turnirja iz Španije - 22.30 Rally Granada - Dakar, šesta etapa - 23.00 Boks: Mohamed Benguesma (Alžirija) ■ Angelo Simpson (ZDA), posnetek iz Tallahas-seeja - 0.00 Smučarski skoki -1.00 Rally Granada - Dakar WK, 31, december 1998______________________DOBRO JE VEDETI 17 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Lekarnarjeva beseda, ki seže samo do ušes, ni zdravilna. Lekarnar, ki dela reklamo za zdravila, pa je gluh govornik. Droga: bela omela (Viscum album). Je zimzelena grmičasta za-jedalka, ki raste na vejah listnatega drevja. Steblo je okroglo, golo, členjeno in se 2- do 3-krat cepi v dve veji. Te so zelene, le spodaj rjavkaste, na koncu nosijo po dva nasprotna, zelena, usnjata, suličasta ali ovalna, okrog 6 cm dolga celoroba lista z vzporednimi žilami. Rastlina je dvodomna, moški in ženski cvetovi domujejo ločeno. Oboji so zeleni, komaj opazni, po 3 do 6 jih poganja brez pecljev tesno skupaj iz vejičnega razpotja, v ženskih grmičih pa dozorijo v bele, prosojne, okrogle, 10 mm debele jagode z enim semenom v sladkem in židkem soku. Uporabni del: zel. Raba v prehrani: Živilska raba ni običajna. Svet Evrope razvršča tako veje kot plodove v skupino naravnih začimb N3, ki se smejo dodati živilom na tradicionalni način, čeprav ni na voljo dovolj izsledkov o možni strupenosti. Zeliščna raba: Droga nekoliko zmanjša krvni tlak, rahlo odvaja soč, pomirja srce, širi žile v zunanjih predelih in pomirja. Po izro- Čilu se rabi pri zvečanem krvnem tlaku in glavobolu, ki ga povzroča naval krvi v glavo, poapnenju žil, razbijanju srca, plesu sv. Vida in histeriji. Odmerek za odrasle: Hladna voda se prelije čez žličko (2,5g) droge, naj stoji 10-12 ur pri sobni temperaturi, preden se precedi. Na dan se popije skodelica ali dve. Novejša dognanja: Krvni tlak naj bi znižale različne sestavine: acetilholin, histamin, gama-aminomaslena kislina, ti-ramin in flavoni, a točna narava učinka ni jasna. Poročajo sicer, da v glavnem zavrejo va-zomotorni center v podaljšanem hrbtnem mozgu, prav tako pa se omenja, da je učinek reflektornega značaja in se zato uravna tako zvečan kot zmanjšan tlak. Proučevali so tudi hipotenzivne lastnosti omele glede na njenega drevesnega gostitelja, najbolj zmanjša tlak omela, ki se gosti na vrbi. Največ dokumentiranih izsledkov obravnava predvsem citotoksične učinke, strupene za celice, in imunostimulativne, spod- budne za imunski sestav, oboji zavrejo rak. Na zahodu so na voljo injekcije, pridobljene iz naravno fermentiranega rastlinskega soka. Ci-totoksično delujejo družno gliko-proteini (lektini in viskotoksini) in alkaloidi, pri čemer naj bi drugi vzdrževali prvim specifično zgradbo, potrebno za učinek. Imunosti- OVEN Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. I Vendar te lahko tvoj vroč temperament zapelje precej I dlje, kot pa si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Tekanje okoli ti sicer ugaja, toda tvoji domači ga imajo že precej nad glavo. Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Partnerica se ti je začela oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi - vsaj kar se tiče ljubezni. Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so minulo ne-_ Ijo prodajali 16 rabljenih avtomobilov, prodali Pa so le dva, in sicer daewoo racer 1,5, letnik 1993, prevoženih 48.000 kilometrov, za 600.000 SIT, in jugo 45 koral, letnik 1989(103.000 kilometrov) za 150.000 SIT. Letnik Prev, km Cena Znamka jcgoKoral 65_______________________ ^h^gleir le Baron 2,5 1991_____73.000 850.000 SIT j^aSamara1,5 1993 59.000 350,000 SIT Sšjault 19 TS________1989 135,000 600.000 SIT 5?£aul£5_____________1987 138.000 260.000 SIT Cfrogn Ax Caban 1993 58.000 650.000 SIT °Pel Kadett 1,3 1988 134.000 500.000 SIT 1001 104.000 240.000 SIT mulativno delovanje je nespecifično, ima ga več sestavin, med njimi polisaharidi iz plodov in laktobacili iz fermentiranega soka, odvisno pa je od pogostosti in količine, uporabljenega izvlečka. Lektini in tirozin-ski ostanki tudi povzročijo sprijemanje tumornih celic, viskotoksini pa njihovo razkrajanje. Protitumorni učinek injektabilnih oblik je relativno slab, bil pa naj bi uporabno dopolnilo h kirurškim posegom in obsevanjem. Stranski učinki in strupenost. Pri daljši rabi se lahko pojavijo alergične reakcije. Zastrupitveni znaki po zaužitju čezmernih odmerkov so med drugim padec krvnega tlaka, nezavest, zoženje zenice, razširitev zenice in tudi smrt. Citotoksično zdravljenje ponavadi neugodno zavre imunski sestav, injektabilne oblike bele omele pa ga presenetljivo spodbudijo. Prepovedi in opozorila. Dokumentirano je strupeno delovanje vsebovanih glukoproteinov za ži- Vas boli glava. Kako premagati »mačka«? ~------------ --------------- Novoletni prazniki so pred vrati, z njimi pa tudi Polne mize dobrot, ki se jim težko upiramo Ce bomo prebili veliko časa v vroči kuhinji, žejo pa gasili s kavo 'n alkoholom, nas lahko to pripelje do dehidracije in izčrpanosti. Vlasti previdno pa je treba ravnati z alkoholom. Popivanje zanesljivo spodkoplje prizadevanja, da bi zdravo jedli. Še zlasti je, škodljivo, ker obremenjuje jetra. Kozarček ali dva dopoldan, n®kaj kozarcev vina ob kosilu in še kakšen kozarec alkohola Zvečer in tu je približno tisoč kalorij več. In ko se prebudite v novoletno Jutro, vas boli glava, vam je slabo, ste žejni in bi najraje preživeli dan v Postelji. Tedaj vedite, da imate »mačka«. Po pretiravanju s pitjem alkohola smo namreč mačkasti zato, ker dodatki v pijačah, kot so barvila, arome in dišave, dehidrirajo celice v organizmu. Temnejša (rdeča) V|na in pijače (npr. viski) vsebujejo več teh dodatkov kot svetlejše pijače. Alkohol nas povsem izsuši, 7ato smo že po nekaj urah popivanja močno žejni, koža deluje suho, pečejo nas oči in imamo suha usta. In s čim nad »mačka«? Telo potrebuje v povprečju dve uri, da presnovi kozarček pijače in da se oči- Čaj pripravimo iz potrošnika s korenino, regrata s korenino in listov poprove mete v razmerju 2:2: 1. Dve žlički čajne mešanice prelijemo s četrt litra mrzle vode, zavremo, odcedimo in pijemo (skodelico ali dve na dan). sti alkohola. Kot uspešno zdravilo zoper to nadlogo mnogi priporočajo napitek iz potrošnika (cikorija, divja kava, mleč, radič, regrat). Potrošnik je namreč znan naravni raz- strupljevalec, ki omogoča maksimalno delovanje jeter, pospešuje presnovo alkohola in strupenih snovi, ki smo jih zaužili z bogato praznično hrano. Skodelico čaja iz potrošnika lahko spijemo pred uživanjem alkohola in po njem. Nekateri prisegajo na posebne vitaminske koktaile. Tako pred silvestrsko ali katero drugo praznično nočjo zaužijemo 50 do 75 miligramov vitamina B, 2 grama olja svetlin in 1000 miligramov vitamina C. Enak vitaminski koktail popijemo tudi zjutraj po prekrokani noči, da nadomestimo vitamine, ki jih je teto porabilo. Ker naše telo potrebuje veliko tekočine, se pred »mačkom« lahko vsaj delno zavarujemo tudi tako, da pred spanjem popijemo toliko kozarcev vode, kot smo popili alkoholnih pijač. Nekoliko bo pomagala tudi savna ali vroča kopel, saj vročina pospešuje cirkulacijo krvi, potenje pa izločanje strupenih snovi iz telesa. Predno pa gremo v savno, ne pozabimo, da je naše telo dehidrirano, zato moramo popiti vsaj liter vode, eno savnanje pa naj ne traja dlje od deset minut. MILAN JERŠEi vali. Bela omela lahko vpliva na obstoječe zdravilsko zdravljenje srčnih obolenj, krvnih strdkov, zmanjšanega in zvečanega krvnega tlaka ter z zaviralci imunskega sestava in antidepresivi, zato pred rabo priporočamo zdravstveni nasvet. Bolniki, ki si znižujejo krvni tlak z belo omelo, naj si ga redno merijo. Zaradi strupenih sestavin je prepovedana med nosečnostjo in dojenjem. Ti-ramin in za srce dejavne sestavine spodbudijo maternično dejavnost. Lekarniško mnenje: Sestavine bele omele so dobro proučene in so do neke mere odvisne od gostiteljskega drevesa, dokumentirani izsledki pa v glavnem obravnavajo zdravilno in strupeno delovanje lektinov in viskotoksinov. Treba je ločiti zdravilnost pripravkov, ki se morajo zaužiti, od tistih, ki se dajo v obliki injekcij. Prvi so kot čaj in kapljice na voljo tudi pri nas in se rabijo povsem izkustveno za zdravljenje zvečanega krvnega tlaka in kot srčno pomirjevalo, sicer učinkoviti vsebujoči viskotoksini pa so nedejavni, saj se ne vsrkajo iz črevesa v kri. Injektabilnih oblik pri nas ni na tržišču, so pa na zahodu kot dopolnilno zdravilo za zdravljenje raka zaradi svojega tako strupenega delovanja na rakave celice kot obrambne spodbude imunskega sestava, prav slednji nenavadno ugoden splet učinkov pa zahteva nadaljnje raziskave. Strupena narava sestavin: alkaloidov, lektinov in viskotoksinov pa opozarja, da bela omela ni primerna za nepremišljeno samozdra-vljenje, posebno še zato, ker raziskave o kronični strupenosti niso opravljene. JANEZ SPRINGER, mag. farm. I Družinski zdravstveni vodnik v eliki Družinski zdravstveni vodnik, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga v sodelovanju s svetovno znano založbo Time - Life Books, v slovenskem jeziku prvič usklajeno prikazuje konvencionalne in alternativne metode zdravljenja ter zdravila. Na več kot tisoč straneh je predstavljenih več kot tisoč bolezni in načinov zdravljenja, več kot 800 medicinskih in naravnih zdravil ter ukrepanje pri prvi pomoči. Slovarju konvencionalnega in alternativnega zdravljenja sledi splošni vodnik o zdravju, v katerem je kratek povzetek osnovnih zdravstvenih vprašanj, povezanih z različnimi starostnimi obdobji, in specifičnih težav, s katerimi se soočajo ženske in moški. V nadaljevanju vodnika je opisanih nekaj nujnih ukrepov pri prvi pomoči. V osrednjem delu priročnika pa so po abecednem redu opisane različne bolezni in težave. Navedeni so najbolj značilni simptomi, vzroki, zdravljenje na konvencionalen in alternativen način, preprečevanje bolezni in težav. Skratka, zanimivo in koristno branje v prostih prazničnih dneh. MJI BIK DVOJČKA V RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup. On: Potrebno bo pogledati realnosti v oči in se sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v tvojem poslovnem življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede pač ne bodo kdo ve kaj pomagale. Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztržil velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna. Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se boš kaj hitro izkopal iz nastalih težav. Nikar ne krivi druge, saj si kriv predvsem ti sam. Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot pa bi si želela ti sama. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen. Ona: Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, vendar pa bi bila veliko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No, to pa je zadeva, ki se ti obeta v prihodnjih dneh, potrebno bo le malce truda in pozornosti, pa bo! On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar pa so ji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot pa si misliš. Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer si trenutno ti sama. On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje ... On: Le zakaj čakaš, da se bodo drugi prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se ti lahko zatajevanje le-te kaj slabo obnese. Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi strani pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebej pa se tiče področja ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno og'leduje ... On: Tvoja sumničenja se bodo pokazala povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čimprej opravičiš. Kar pa se tiče tvoje poslovne naložbe, se nikar ne sekiraj, ampak se kar pogumno spusti v nameravano investicijo! Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna ali pa je bila le še ena izmed tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno. On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila. On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti in da je še vse pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati. Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boš na nepredvidene težave in jih uspešno odstranila, tako da ti bo pot do cilja na široko odprta. On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na nek način ti bo to tudi Všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja. za zdravje in dobro počutje 18 V SLIKI IN BESEDI 31. december 1998, ■. Mi* Kaj cveti in zeleni okrog nas Mesec december je mesec »obračunov« za preteklo leto, mesec zaključkov in mesec pričakovanj Prvo veliko srečanje Čontalovih Družina Zverovih iz Turnišča je poznana daleč naokoli. Ob koncu leta 1998 so se mlajši člani velike družine prvič srečali na skupnem snidenju v lenarškem lovskem domu. Pobudo za srečanje so dali vnuki pokojne Marije in Jožefa Zvera iz Turnišča. Po domače se je tej družini reklo Čontalovi. Ime se je ohranilo in zato je velika družina potomcev pripotovala v središče Slovenskih goric s posebnim avtobusom, na katerem je bila na vidnem mestu označba, da potujejo skupaj Čontalovi. Prišli so iz vseh koncev Slovenije: starejši in mlajši, pa tudi čisto mladi, ki so se prvič srečali in spoznali. Lepo in prijetno druženje so sklenili z dobrimi željami in odločitvijo, da se bodo odslej srečevali vsako leto. Izžrebali so že organizatorja prihodnjega srečanja. To bosta Anita in Ksenija Zver iz Črenšovec. Na drugo srečanje bodo, upajo, prišli tudi tisti, ki jih na prvem srečanju ni bilo. M. TOŠ Tokrat že sedma @(069) 84 280 DEBICA-FRIGO DIRECTIONAL KIA POSLOVNIM 185/65 R14 185/60 R14 8.999 SIT 9.599 SIT 5.499 SIT 5.999 SIT 7.299 SIT DEBICA-FRIGO 145/80 R13 155/70 R13 175/70 R13 Vrtnica je njena najljubša roža zaradi harmonije cveta, izrazitosti in čistoče plemenitega vonja. Ta njen namig smo upoštevali tudi pri sno- skrb, zato vsako leto pripravijo tudi posebne trgatve. Če je bilo trganje grozdja v decembru še pred leti redkost, zdaj vedno več vinogradnikov izbira za spravilo pridelka prav ta zimski mesec in tako se je letos zvrstilo že lepo število decembrskih trgatev. Nekaj grozdja pa je še vedno na trsih in bo pričakalo trgače v prihodnjem letu. Božična trgatev, ki jo pripravljajo v kapelskem vinogradniško-vinar-skem podjetju, je postala že tradicionalna in letos so jo pripravili že sedmič. V vinogradu na Rožičkem vrhu so zanjo pustili 900 trsov laškega rizlinga, pravijo pa, da jim ni žal, saj je bila kakovost izredna, k prijetnemu vzdušju pa je svoje prispevalo še mrzlo in sončno zimsko Prav tej pa tudi kapelski vinogradniki in kletarji namenjajo posebno Zadnja naša slavljenka je gospodična Nataša Ferjan iz največje zavarovalniške hiše Triglav iz Murske Sobote. Gospodična Nataša je tajnica pri zavarovalnici Triglav šest let. Pri svojem delu je odločna, zaupa v svoje sposobnosti in rada opravlja svoje delo. Kot sama pravi, je potrebno s strankami delati z veliko mero znanja, spretnosti in potrpežljivosti, poleg tega pa upoštevati zakonitosti poslovanja, poslovno kulturo in dejavnost podjetja. Imeti mora vizijo in cilje, ker le to vodi k dobrim poslovnim uspehom podjetja. Vse to pa ji uspeva z učinkovito osebno komunikacijo in tako, da dnevno sledi novostim. Okrog sebe hoče imeti urejen prostor, za kar še posebej poskrbi v mesecu decembru. Trg zahteva kakovost Tekst in fotograf LUDVIK KOVAČ’ Tovarna DEBICA je v lasti enega največji svetovnih proizvajalcev avtoplaščev GOOD YEAR! CENE ŽE VKLJUČUJEJO PROMETNI DAVEK. MONTAŽA BREZPLAČNA! Z lanskimi zalogami kakovostnih in vrhunskih vin v podjetju Kapela nimajo težav, saj tržišče vedno bolj povprašuje po kakovosti. Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 062 783 828 AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! Tudi mi z decembrom končujemo z našo akcijo »Gospa tajnica, danes praznujete«. vreme. V delniški družbi Kapela je božična trgatev tudi priložnost za srečanje s poslovnimi partnerji in prijatelji, teh pa se je v vinograda na Rožičkem vrhu in pozneje v vinski kleti v Kapeli zbralo veliko. Letošnje božično vino, ki ga ni ravno veliko, bo prišlo na trg čez leto. Sicer pa so v podjetju Kapela z letošnjo kakovostjo zadovoljni- Pri' delka je sicer manj kot lani, saj 9a je v sodih le okoli 700 tisoč litrov, čim več pa ga bodo skušali ustekleničiti. V Kapeli pa se ponašajo še z eno posebnostjo, s pol stoletja starim nasadom traminca, kjer vsako leto opravijo trgatev za izbor. vanju šopka zanjo. Šopek je izdelala Verica Jančar v cvetličarni Park. Šopek je sestavljen povsem novoletno. Višino daje šopku srebrna sveča, ki simbolično ponazarja konec leta, okrog pa so nanizane vrtnice rdeče barve. V šopku se prepleta vejevje vrbe in leske. Božičnica ali rdeča božična zvezda je nameščena v sredini šopka, od koder se vije na vse strani bršljan. Kot novoletni dodatek smo uporabili pušpan, bor in bodiko. Vse cvetje in zelenje je nameščeno v trikotnem plašču iz sibirske svibe, ki daje s svojo barvitostjo poseben čar. Velikokrat pozabljamo, da je cvet božične zvezde (Poinset-tia pulcherrinad) primeren tudi kot rezano cvetje v šopkih. V šopku prevladujejo rdeči toni, z dodatki zlate barve, kot to zapoveduje moda v letošnji božični novoletni floristiki. Gospodični Nataši pa iskrene čestitke ob njenem prazniku! Zahvaljujem se za vsa prijetna pisma in predloge za našo rubriko, ki jih bomo poskušali upoštevati v prihodnjem letu. OLGA VARGA ■ Streljaj od Odranec, na cesti proti Melincem, stoji Mertikov križ, star več kot 80 let. V letu 1998 ga je dala obnoviti Občina Odranci. Upanje, da ga zlikovci ne bodo spet oskrunili, se ni uresničilo: s križa je spet nekdo ukradel Marijo in angelčke, Križanega pa je pustil na - križu. Foto: J. Ž. - Ob nakupu LANOSA s 3 vr. prejmete še: - komplet 4 zimskih gum - paket presenečenja - srečko, ki bo sodelovala v žrebanju za tri avtomobile MATIZ! paamauto Zavrt 7n, hi. nia, ki pokrivajo vse segmente sodobnega cestnega transporta, obenem pa zagotavljajo kakovosten servis v Slovenji vasi, Ljubljani in Kopru. IGOR KOROŠEC« TURISTIČNI TEHNIK PRODAJNI REFERENT NA ŠALTE-RJU TURISTIČNE AGENCIJE; določen čas 9 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SREDNJEŠOLSKA IZOBRAZBA V. STOPNJE ALI VIŠJEŠOLSKA IZOBRAZBA VL STOPNJE; do 04. 01.99; INTE-LEKTA MURSKA SOBOTA D. O. O., LENDAVSKA 19B, MURSKA SOBOTA ADMINISTRATIVNI TEHNIK PISANJE PREDRAČUNOV, ADMINISTRATIVNA DELA; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; do 01.01.99; TEH-NOMEDIA ŠALINCI D.O. O., LJUTOMER, ORMOŠKA 24, LJUTOMER DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA VODJE REFERATA ZA INFORMATIKO IN TELEKOMUNIKACIJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ, TEHNIČNA VISOKA ALI, ISTA TEHNIČNA VIŠJA, POZNAVANJE PC OKOLJA, VOZNIŠKI IZPIT; do 05. 01.99; MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 5, MURSKA SOBOTA; (*) MANDLJEVI PIŠKOTI 26 dag masla ali margarine 13 dag sladkorja v prahu 1 rumenjak 10 dag zmletih neolupljenih mandljevih jedrc naribana lupina 1/2 neškropljene limone 35 dag mehke moke moka za delovno površino in za pekač maščoba za pekač 1 jajce polovice olupljenih mandljevih jedrc za okras 4)A0g( dedek <~AAkag! ^agenj moment san se ečče spnavo pijsat tebi pismo. Samo ešče v tebe man gauupanjc, ka mi kakšo ge^jo spun& san ge Jtib&uči, pa pijso san 4?ogičebi Jugo pijemo, pa nika. ^daj n gagnjon momenti se objačan ešče na tebe naj-pnle g gefjo^, ka nan nagaj ‘špnaviš tiste bogne čase, v šte/rf smo gnadili sooiaftgem, pa či gfcj smo ga nigda* nej dognadili, nan je med gnadnjo^ bouk& bifou, kak nan gdaj ide, gda mamo sfouen-sko pomfod, pa je m»gfo kak stou Wtago4 UA/igfo je nej samo gavofo meteonološki okoliščin, Piki tiidi lidje so Wadni gnatali. uMikše topftne več nega. Sabči samo gfeda, ka naj je ujemi toplo, tisti, ka so pa na cesti pa lejko gavolo njij gm/tg-nejo. ^Vej, či bi pejnege meft. bi si bu/ijavo nabavni, liki oča več ne sfiijgi nika, ka je keg posla osto, - pa je un ga tou nika nej hijv, - podpo»a je tak mala, ka je bumaj ga taj pa lebko, novine smo odpovedali, nadio na ča/ino postojčamo, te&vigijo pa na sbtvmd gledamo čanno-bejlo, ptd (pa tak dale). ^Pa te lipou pnosin, dedek Mnag, ka ovin ggo»aj pamet v noke Jeneš, ka nedo devetletno Solo aihtaPi, ka de nan ešče ta osenfa-na p/teveč Juga. Indiji ge desetletna deca odijo delat, ka majo baj ga jesti, pni nas pa nede Jugo, pa de gftj tab. oAlegda smo ešče kaj na njivaj pa v Mcaj pnpouvali, gdaj pa, ka se v Svnopo pabivamo, tiidi tou pomaft mag geme. ©stane nan samo Sv/topejneg, pa ešče toga mo samo od daleč lejko vidli, či de gen namalani. čD#agi 4X)U4, lekan nan pneostane samo, ka si spopejv&mo eno od pesmi tedna: Angelček vanub^oj vasuj me ti nocoj..., psavga-pnv( cejlo tou nouvo leto, ^e pogdnavla sin ^elekovoga sousida bodouči občan edne od tej mnougi občin, Števeb. Maslo ali margarino pregnetemo s presejanim sladkorjem v prahu, potem zelo penasto umešamo. Dodamo rumenjak, še enkrat dobro umešamo in primešamo še zmlete mandlje, limonino lupino in presejano moko. Vse skupaj obdelamo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo, zavijemo v aluminijevo folijo in damo za 2 uri v hladilnik. Mrzlo testo na pomokani delovni površini razvaljamo 4 mm debelo in izrežemo poljubne oblike. Zložimo jih na namaščen in pomokan pekač. Jajce razžvrkljamo in z njim premažemo piškote. Na vsak piškot položimo polovico mandljevega jedrca. Pekač potisnemo v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj, in pecivo pečemo 8 do 10 minut, da dobi lepo zlato rjavo barvo. Pečene kekse za kratek čas pustimo na pekaču, potem jih predenemo na rešetko. Popolnoma ohlajene zložimo v primerno posodo, kjer lahko čakajo najmanj 14 dni. Iz navedenih količin dobimo za dva pekača peciva. OBČINA ROGAŠOVCI ŽUPAN NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. LIFE - Des’ree 2. NO REGRETS - Robbie Williams 3. TROPICALIA - Beck 4. MONDAY MORNING - Rialto 5. BI BIG WORLD - Emilia 6. NOBODVS WIFE - Anouk 7. ON A DAY UKE TODAY - Bryan Adams PREDLOGI: STO CON TE - Nek ZORA SOURIT - Celine Dion THE WIND - The Braids LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NOCOJ TE BOM LJUBIM - Andrej Šifrer 2. LJUBI NEŽNO - Miran Rudan 3. ECSTASY - Panda 4. TAGADA - Adi Smolar 5. MAMA - Nepridiprav 6. PUNČKA - Simona Weiss 7. ROBIN HOOD - Faraoni PREDLOGI: EZL-EK - Ivo Mojzer MARI MARIA - Presstige in blue POBARVANKA - Mia Žnidarič LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. BOŽIČNI ČAS - Štajerskih 7 2. BOŽIČA ČAS - Lautarji 3. POROČNI SPOMINI - Gaj 4, GORSKA PRAVLJICA - Sredenšek sekstet 5. NAJLEPŠI ŠOPEK - Mikola 6. LOJTRNIK - Vrisk 7. SPOMIN NA POLETJE - Vasovalci PREDLOGI: NA BOŽIČNO NOČ - Gašperji VSAKO SRCE SE VNAME - Tornado NOVOLETNA - Klobuk Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. januarja 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 53-------------------------------------------------------- Glasujem za skladbo - tuja:________________________________________ domača:_______________________________________________ narodnozabavna:_______________________________________ Ime in priimek ter naslov: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJA ZA PLAČNILNI PROMET Podružnica Murska Sobota Slovenska ul. 2, Murska Sobota OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO osnovnih sredstev: - ognjevarna blagajna, leto nabave 1992, izklicna cena 120.000,00 SIT - ognjevarna blagajna, leto nabave 1992, izklicna cena 120.000,00 SIT. Javna dražba bo 8.1.1999 ob 14.30 v garaži Agencije RS za plačilni promet, Podružnica Murska Sobota (vhod iz Kardoše-ve ulice), pod naslednjimi pogoji: Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Izklicna cena se bo povečevala na javni dražbi za 10.000,00 SIT. Kupec je dolžan skleniti prodajno pogodbo v treh dneh po javni dražbi, kupnino pa plačati v sedmih dneh po sklenitvi pogodbe. Izročitev prodane stvari v last in posest se opravi v prostorih agencije takoj po plačilu kupnine. Stroški prevzema bremenijo kupca. Davek od prometa proizvodov plača kupec. Prodaja poteka po načelu »videno-kupljeno«. Ogled predmetov javne dražbe je mogoč od 13.00 do 14.30 na dan dražbe po predhodnem dogovoru z g. Jožetom Časarjem, po tel. (069) 32 610, int. 224. Na osnovi 15. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave objavljamo prosta delovna mesta: 1. TAJNICA občine za področje splošnih zadev, družbenih dejavnosti in občinske organe 2. VODJA oddelka za proračun, finance in knjigovodstvo 3. REFERENT za javno infrastrukturo, gospodarstvo in ožje dele občine (KS, VS) POGOJI: Pod 1: - visoka ali višja izobrazba pravne, upravne oz. ekonomske smeri - 5 oz. 10 let delovnih izkušenj, opravljen izpit iz ZUP, obvladanje dela na PC Pod 2: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - 5 oz. 10 let delovnih izkušenj, poznavanje knjigovodstva in dela na PC Pod 3: višja oz. srednja izobrazba ekonomske, pravne, upravne oz. tehnične smeri - 5 oz. 10 let delovnih izkušenj, poznavanje predpisov o LS, opravljen izpit iz ZUP Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave s kopijami dokumentov o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Občina Roga-šovci, Urad župana, 9262 Rogašovci. __________________________ZADNJA STRAN_________________________ Menjalniški tečai Pomurske banke 28.12. 1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28. 12. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.368,2014 1.365,00 1.378,00 Francija 100 2.870,4892 2.862,60 2.891,00 Nemčija 100 9.625,7309 9.600,00 9.695,00 Italija 100 9,7201 9,51 9,79 Švica 100 11.806,9215 11.756,90 11.993,20 ZDA 1 160,9422 158,00 160,40 k dvoje je lepše Pomurska banka obvešča cenjene varčevalce in občane, da bodo vse njene enote v četrtek, 31. decembra 1998, poslovale do 12. ure Med prazničnimi dnevi lahko občani koristijo bančne avtomate, ki poslujejo 24 ur dnevno v naslednjih krajih: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Apače, Cankova, Radenci, Beltinci, Črenšovci, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljut., MoravskeToplice, Puconci, Rakičan (bolnica), Rogašovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. /O ) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 31. december, četrtek, SILVESTER 1. januar, petek, NOVO LETO 2. januar, sobota, MAKARIJ 3. januar, nedelja, GENOVEFA 4. januar, ponedeljek, ANGELA 5. januar, torek, SIMEON 6. januar, sreda, ' GAŠPER Lunine mene: 31. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 44 minut, zašlo pa ob 8. uri in 42 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 42 minut, kar je že za tri minute daljše kot pred petimi dnevi. Končuje pa se v svetovnem povprečju najtoplejše leto v tem stoletju. ... Spomladi 1997. leta sta se spoznala zdaj 26-letni Boris Ratnik, gostinec, iz Tropovec in zdaj 22-letna Stanka Vigali, ekonomska tehnica, iz Murske Sobote. Srečala sta se na otvoritveni veselici gostišča na Vaneči, kamor sta bila povabljena - ne da bi vedela drug za drugega - da bi pomagala pri postrežbi. Bila sta pridna pri delu, res pa je tudi, da sta postala in ostala - nerazdružna, zato nedavno tudi poroka. Oba obreda - civilni in cerkveni - sta bila v Murski Soboti, gostija, na kateri je bilo kar 150 ljudi, pa je bila v gostišču Benčec v Bakovcih. Njemu je bil priča krstni in birmanski boter Franc Kočar s Tišine, njej pa birmanska botra Lilijana Žižek iz Lipovec. Vsi gostje so prinesli lepa darila in mladoporočenca sta se zanje prisrčno zahvalila. Boris in Stanka, ki je prevzela možev priimek Ratnik, sta eden od redkih mladoporočenih parov, ki (še) nimajo otrok. Mlada sta in rada bi spoznala čimveč sveta. Na nekaj potovanjih sta že bila. Tako sta bila, na primer, na osemdnevnem poročnem potovanju - križarjenju z ladjo po reki Nil. Bilo je čudovito. Na pomlad pa načrtujeta potovanje po Ameriki. Še kakšno drugo celino bi rada spoznala. Pa ne le zato, da bi videla naravne lepote, posebnosti, življenje ljudi itd., ampak želita spoznati tudi kulinariko. Ratnikova sta po novem oba gostinca. V najem sta vzela vinogradniški dom Goričko v Ivanovcih in začela s svojo gostinsko dejavnostjo. Poleg njiju so zaposleni še trije strokovni delavci. Poslovanje je uspešno. V biznisu imata že nekaj izkušenj, saj sta organizirala več veselic, še preden sta postala samostojna podjetnika. Prejšnji teden pa sta se predstavila tudi na študentski prireditvi v Ljubljani, kjer sta skuhala znamenito prekmursko bujto repo. - Š. S. Predprazničnopresenečenje rejšnjo sredo smo bili Lendavčani deležni še enega imenitnega predprazničnega dogodka: v prostorih lendavske Galerije je namreč prvič samostojno nastopila mlada recitatorska skupina Za dva groša fantazije, ki jo se- stavljajo dijakinje Dvojezične srednje šole Lendava; le-te so se predstavile s pesmimi Frana Milčinskega Ježka, po eni izmed njegovih pesmi pa so se tudi poimenovale. Skupino vodi slovenistka Anica Matjašec, strokovni mentor pa je gledališki igralec Rajko Stupar. Recitatorke so pokazale, da dobro obvladajo umetniško besedo ter nastop na odru, zato je bilo zbrano občinstvo navdušeno tako nad nastopom kot tudi nad besedili, ki so kljub časovni odmaknjenosti še kako aktualna. Ježkova pesniška satirična ost nam- reč zadeva v večno žive probleme: socialno razslojevanje, komolčarstvo ter bedo oblastnikov, ki zviška gledajo na ta svet in ljudi pod sabo. Gre torej za teme, ki so prav te dni, ko ocenjujemo dogodke iztekajočega se leta, še tako vznemirljive. Burni aplavz na koncu predstave je vsekakor pomenil tudi to, da se v lendavski ljubiteljski kulturi vendarle premika na bolje. OLGA PAUŠIČI Naš in vaš VESTNIK Uo februarja prihodnje leto star 50 let. Kot se za takšen jubilej spodobi, ga bomo proslavili skupaj s svojimi prijatelji na pustno soboto, 13. februarja v Murski Soboti. Kako naj ostane še skrivnost, prišepnemo le, da se bomo imeli lepo in da bo VESTNIK znova nagradil svoje naročnike in bralce. ZATO: (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! VRTNA ' . t: - KOSILNICA j k - ■ TELEVIZIJSKI SPREJEMNI: SESALEC ZA PRAH (Ne) bodite skromni in izberite si darilo, ki si ga želite. Sličico svojega darila zalepite v predalček kupona, tega nalepite izključno na dopisnico in pošljite na naslov VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota. POMIVALNIH STROJ | MOTOR Flamin MS d. o o PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV. LEASING. SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.; (069) 36 600 Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik ŽELIM Sl DARILO, KATEREGA SLIČICO SEM ZALEPIL V PREDALČEK ! NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: ■ Ulica: SUŠILNI STROJ NASLOV POŠILJATELJA: Pošta: Podpis: Enostavno, kajne. Kot že napisano, žrebanje bo na VESTNIKOVEM ABRAHAMU. KMALU! Skorajda ne mine teden, da se v pomurski metropoli ne bi pojavili novi ležeči policaji. Teh je zdaj že toliko, da mestni svetniki resno razmišljajo o gradnji posebne policijske postaje zanje. Kot se je zvedelo iz krogov, ki so blizu županstvu, je župan Anton Slavic podžupanu Rudiju Horvatu že naročil, da pripravi razpis za delovno mesto komandirja ležečih policajev. V obdobju do prihodnjih volitev, ko bo LDS ponovno formiral svoj volilni štab, naj bi to funkcijo opravljal Ludvik Filo. Slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj zavrača vse očitke o nepravilnostih pri dodeljevanju nepovratnih sredstev kmetijskega ministrstva funkcionarjem Slovenske ljudske stranke. Tudi njegovega imena ni seznamu tistih, ki so dobili nepovratna sredstva, kmetijo pod Trojanami pa je obnovil z lastnimi sredstvi. Ne more pa zanikati, da smo sredstva za to navkljub vsemu prispevali davkoplačevalci, saj dobiva minister plačo iz proračunskih sredstev. Feri Pucko, direktor pomurske gospodarske zbornice, je nadvse aktiven pri učenju angleščine. Pravijo, da angleški valček obvlada že bolje od čardaša. Pred zavarovalniško hišo Slo-venica v Murski Soboti so v zadnjem času opazili nov menedžerski mercedes. Nekaterim je šele zdaj postalo jasno, zakaj je Rudi Cipot, direktor Triglava, na novi poslovni zgradbi čez dvorišče dal zgraditi pristajalno ploščad za helikopterje. kkk Branko Križan, direktor radgonskih mesarjev, je najbolj besen na državo, ki mesarje deli na privilegirane in neprivi-legirane. Da bi se uvrstil med privilegirane, se je odločil, da bodo v Mesni industriji Radgona prleški program suhomesnatih izdelkov zamenjali s pršuti. Zdaj išče le še ustrezni veter, na katerem jih bodo sušili. kkk Kaže, da novi radenski župan Herbert Šefer še nima dovolj kondicije za nastopanje na najrazličnejših ljudskih veselicah. Po miklavževi trgatvi na Janževem Vrhu ga na podobnih prireditvah niso več videvali, saj je moral na »bolniško«. Stari župan Jože Toplak je bil pri takšnih stvareh bolj vzdržljiv. kkk Jože Kocet, stari in novi tur-niški župan, bo državnemu zboru predlagal, da po hitrem postopku sprejme sklep o kaznovanju tistih, ki bodo neopravičeno zamujali na seje. kkk Anton Bensa, direktor lendavskega Gradbenika, bo po' vsej verjetnosti v novem letu najprej ustanovil konzorcij za iskanje gramoznice za avtocesto skozi Lendavo. Za vodjo namerava imenovati župana Kocona. Vr*'', SESEDA A KONJ