N«jv«2ji alorauki dnevnik v Združenih državah
V«Ua xa Tse leto • • .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za (inozemstvo celo leto	$7.00
TKLEF0K: CHelaea 3—3878
No. 98. — Stev. 98.
GLAS NARODA
last slovenskih delavcev v Ameriki
i The largest Slovenian Daily in the United States.
I Issued every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
^Er....... »
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
NEW YORK, MONDAY, APRIL 27, 1936—PONEDELJEK, 27. APRILA, 1936
Volume XL1V. — Letnik XLIV.
'KMET IN DELAVEC NAJ VEC ZASLUZITA!-ROOSEVELT
Predsednik je pojasnil stoernice demokratske stranke
POLJAKI IN MADŽARI SE POGAJAJO
Poljski ministrski predsednik je bil deležen sijajnega sprejema. — Zaniku je pogodbo med Poljsko in Madžarsko.
VARŠAVA, Polj>ka, a-prila. — Varšava jt* zt-lo zadovoljna s sijajnim sprejemom, katerega je 1»11 deležen ministrski predsednik Marjan Zvndram Ko>eiaiko\v-ki v Budimpešti. Ta sprejem potrjuje! stoletja staro prijateljstvo med i'olj>ko in Madžarsko.
Kos«ialko\vski se je v svojem govoru v Budimpešti le malo dotaknil politike ter rekel, da morajo vsi narodi priznati, da ni mogoče ničesar odločiti o važnili zadevah kake druge države brez njenega dovoljenja. S tem je hotel reči, tla mora I »i t i rešitev podonavskega problema prepuščena le onim državam. ki se jih tiče.
ITALIJANI
MAČEK PERE
PRODIRAJO SVOJO STRANKO
Zasedli sd pokrajino Tana jezera. — Mussolini svari Anglijo. — Francoski letalec bo rešil ne-guša.
RIM. Italija, lMJ. apr. — Ital-janske legije so dodale k Mus-solinijevemu ahesinskemu cesarstvu vso j»<>.krajino oh Tana jezeru, ki je pod angleškim vplivom na jugu pa j<* general (Jraziani z artilerijskim in in-fanterijskim napadom vpognil oha ahesiuska krila.
Toda AWsinei se vedno zadržujejo (irazianov centrum v prodiranju proti Hararju in dalje proti Add is Ahabi. Dva italjanska letalca sta bila ranjena in zadetih je bilo 7 acro-planov, toda vsoni aeroplanom se je posrečilo pristati za ital-jansko črto.
Ko je italjanska armada za sedla pokrajino okoli Tana jezera, iz katerega izvira Modri Xil. ki namaka angleški Sudan in Kgipt. je Mussolini v priča-
Dr. Maček ni izdal proti-židovskih pozivov. — Konferenca Male an-tante in Balkanske zveze. — Chamberlain bo prišel v Beograd.
ZAGREB, Jugoslavija, -U aprila. — Dr. Vladimir Maček v "Obzoru" odločno taji, da bi njegova stranka odobrila protižidovski poziv, ki je bil nedavno objavljen pod ime-
nom hrvatske
ko.
kmetskc stran-
VOROŠILOV POVABLJEN NA JAPONSKO
Maršal Vorošilov in general Araki bosta izmenjala obiske. — Prijateljski razgovor na banketu.
Poljsko ča-opisje zavrača , kovanju, da bo Anglija prot«
vse voti o poljsko - madžarski zvezi proti Čehoslovaški. Listi zatrjujejo, tla se Poljska ne bo nikdar vezala z državami, ki zahtevajo premembo mirovnih pogodb zaradi državnih meja.
Glasilo vnanjega ministra Josipa Beeka 'Gazela Polska' pravi, da med Polj-ko in Madžarsko že stoletja vlada prijateljstvo, da pa o nekaterih zadevah tudi prijatelji različno mislijo. Med obema deželama je bilo že. podpisanih mnogo sponi/umov, toda niso političnega značaja. Med obema je le nepi-
tirahi. v listu 44 La Tribuna*' Angliji zagrozil, da bo smatral kot povod za vojno, ako bi Anglija zaprla Sueški kanal in bo italjanska armada ogrožala Kn dan. ki meji zavzeti del Abe sin i je.
Italjanski listi poročajo, da je bil llaile Selasie ali ubit ali pa je na begu iz dežele. Njegovi kovčegi prihajajo v Dži buti v francoski Somaliji, ka mor je že prišlo nekaj cesarjevih ministrov.
, PARIZ. Francija, 26. apr. —
"Znano je," pravi dr. Marc k. "da je več elementov, kot so komunisti, skušalo jadrati, pod našimi zastavami. Sedaj pa tudi proti--cmiti skušajo delati isto.
"Hrvatska kmetvka stranka zametu je proti - semitizem; z vsemi ljudmi postopa po njihovih zaslugah, ne pa po njihovem plemenu in veri. S kristjani in Židi postopamo na enak način. Omenjeni pozivi niso v nikaki zvezi z našim gibali jem."
BEOGRAD. Jugoslavija, lM>. aprila. — Uradno je bilo oznanjeno, da je konferenca Balkansko zveze sklieana 4. maja, izvanredna seja Male antante pa <>. maja. Obe konferenci boste v Beogradu.
BUI>IM PEST \. M adžarska, 2<i. aprila. — Bivši angleški zunanji minister sir Austin Chamberlain je prišel na privatni obisk v Budimpešto in bo nato odpotoval v Beograd.
UPORNIKI" V DRŽAV. PALAČI
sami |K»godba, da vsaka država j slavni francoski letalec Ene spoštuje najvažnejše interese [ DrouiUet, se je ]»roti volji fran druge.	jcoske vlade lotil drznega pod
jetja, da iztrga abesinskega ee
Podonavski države -o južne r-osede Poljske in >e vsled ti*ga ranima za prijateljski sporazum med temi deželami, ne da bi ena drugi škodovala.
Poljski politični krogi zatrjujejo, da Koseialkowskijev »rbisk Budimpešti kaže samo neodvisnost poljske vnauje politike. Poleg tega pa je hotela Poljska pokazati, da se zanima za podonavski problem in da more s svojo zaveznico Romunsko mnogo pripomoči k boljšim o< l noša jem med Budimpešto in Bukarešto.
JUGOSLAVIJA BO ZVESTA MALI ANTANT!
-arja iz krempljev italjanske vojske.
Drouillett se je izpred oči de-1 tektivov in častnikov letališča v Villa Coublav z velikim boiufbnim aeroplanom dvignil v zrak in izginil v modro nebo v smeri proti Addis Ababi.
To je najdrznejši čin kakega posameznika v abesinski vojni. Ako se Drouillettu njgova namera posreči, l»o cesar llaile Selassie rešen iz Addis Ababe v trenutku, ko bo italjanska vojska vkorakala v glavno mesto.
Drouillctta pa čakajo še velike težkoee. Francoska vlada je po radio naznanila povelje za njegovo aretacijo. S seboj ima bencina samo za 1<KM) milj v zraku in prav gotovo ga bodo letalci "sprejeli*
OČE V VISOKI STAROSTI
BI K A R EST A. Romunska, J.i. aprila. — Romunski kralj, Karol se je danes posvetoval z j italjanski
v na nji ti i ministrom Titulescom 11 »redno bo mogel dospeti do in ministr-kim predsednikom Tatareseom o zuuanje-politič-
nem položaju.
Po konferenci je izjavil Titu leseu, da bo ostala romunska zunanja )>olitika nespremenje-
svojega cilja.
Aeroplan ima 450 konjskih sil in je v novembru prišel iz 'Združenih držav. Francoska vlada je takoj pričela sumiti, da je ta aeroplan namenjen za
NEW BERN, X. C., 26. apr. — Prijatelji George I. lluglie-sa, ki je star 90 let in ki je j »ostal s svojimi i>4 leti oče, so mnenja, da ne bo doživel rojstva svojega drugega otroka, katerega pričakujejo prihodnji me-ec, ker je nevarno bolan za influeneo.
Zdravniki so zelo dvomili, da bi mogel biti Hughes v tako visoki starosti oče iu so zadevo preiskovali, pa so dognali, da je njegova trditev resnična. Pred nekaj meseci je povedal svojim prijateljem, da zopet pričakuje narastek svoje družine.
MOSKVA, Rusija, lib. apr. — Ko je bil ob priliki prihoda novega japonskega vojaškega atašeja v japonskem jm>-slaništvu prirejen svečan ban ket, o imeli ruski in japonski državniki prijateljski razgovor. ki bo mogoče imel za po-sledico, da si bosta izmenjala obiske v Moskvi in Tokio o-brambni komisar maršal Elementi Vorošilov in bivši japon ski vojni minister general Sa-dao Araki, da utrdita mir med obema državama.
Na banketu je bil maršal Vorošilov s Iti visokimi vojaškimi častniki. Xa banketu j<; vladala izvanredna prijaznost in odkritost z ozirom na dogod ke ob ni"j:J' na Daljnem Iztoku.
Komisar Vorošilov je v svo jem govoru pozival k miru.
"Upamo/' je rekel Vorošilov," da se spopadi na Daljnem Iztoku ne bodo več dogajali in da bodo naši spori na prijateljski način poravnani. Ako pa bomo prisiljeni bojevati se, tedaj se bomo poslužili vseli sredstev, ki so nam na razjM>lago, da zmagamo."
Nato je Vorošilov pozival Japonce, da sklenejo z Rusijo nenapadalno pogodbo, katero Ru>ija predlagala že tedaj, ko >o .Japonei zavzeli Mukden.
Po Vorošilovem govoru je japonski poslanik Tamekiči O-ta predlagal, da bi Vorošilov obisk v Tokio mnogo pripomogel k izboljšanju odnosa je v med obema državama in je tu di rekel, da je nedavno vnauji komisar Maksim Litvinov pred lagal, da bi bil obisk generala Arakija v Moskvi zelo zaže-
Ijiv.
*4Sedaj pa rečem," je rekel Ota, "da bi bil obisk obrani
Brezposelni poslali g o -vernerju Hoffmanu ultimatum. — Ohtali bodo v zbornici, dokler ni dovoljena podpora.
TRENTI >N, N. J., 2<i. apr. — Armada brezposelnih — ."iu mod in žena — se še vedno nahaja v zborovalni dvorani državne palače in j«* obvestila guvernerja Hoffmana, da je *' vst-a-nju vstaj«*" proti zbomiei.
Z NJEGOVIM GOVOROM V NEW Y0RKU JE BILA 0FICIJELN0 OTVORJENA KAMPANJA
1 'pomiki ". iih-iI razgovar-janjeim in šalami čakajo, kaj bo prišlo. Njihovi prijatelji jim pošiljajo kavo in sendvič«', nekateri jim pošiljajo tudi denar. V skupinah po dva ali tri so "uporniki" hodili domov, da se skopi jejo. Matere umivajo svoj«- otroke* v umivalnikih ter jih hranijo pod belimi kipi governerjev New Jersey.
Bivši gledališki igralec Ray Cook«*, ki je tajnik in blagajnik Workers Alliance of America, katera organizacija je bila vstanovljena za sedanjo "vstajo," je rekel:
Namenjeni sni oostati tukaj. Najhujše, kar se nam more zgoditi je, da nas vržejo na cesto, potem pa nas bo morala država preživljati. Sestavili smo resolucijo na irovernerja in se glasi:
"Sklenjeno je, da bomo držali to zbornico, ako poslanci brezposelnih ne preskrbe živeža. kadar se vrnejo v zbornico.*
Cooke in njegova žena Tlelen imata s seboj dva otroka, ki ii]N»rnikom pojeta na zabavo.
PONUDBE ZA UTRDITEV DARDANEL
IJEOGRAD, Jugoslavija, -ik aprila. — Kot zatrjuje "Vreme", je Turčija povabila Rusijo in Nemčijo, da prijavite svojo ponudbo za utrditev Dardanel. Rusija se zelo poteguje za to ponudbo in upa, da bnega komisarja sovjetske uni-.bo vsled prijateljskih odnoša-
jev s Turčijo dobila naročilo, da utrdi Dardanele.
na in da bo tudi Jugoslavija | negušev beg in je ves čas imela
navzlic nasprotnim govoricam i nanj pazne oči.
Ostala zvesta Mali antanti. i Drouillett je dobil dovoljenje,
da poskusi aeroplan pod pretvezo, da bodo motorji zarjaveli. Pred očmi detektivov se je dvignil v zrak, toda se ni več vrnil. Njegov mehanik je bil aretiran, proti njemu pa je bilo izdano zaporno povelje.
Saročite se na ''Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
je ravno tako zaželjiv
Nato je Vorošilov odgovoril:
"Prav rad bi ipotyval v Tokio. ako bom povabljen in tudi moja vlada smatra za pametno, da greni."
Nato je Vorošilov še povda ril:
"Sovjetska vlada vedno sku Ša mirnim potom poravnati obmejne s j »ore. V nesrečo, pa so se obmejni spopad, katerih niso povzročili vojaki rdeče ar*
prepreči delovanje teh neodgovornih elementov, ki povzročajo prelivanje krvi na meji."
"Navzlic nesporazu m 1 j e-nju," je odgovoril Ota, "med 1*. S. S. R. in Japonsko ni problemov, katerih ne bi bilo mogoče rešiti z mirnimi sred-
stvi. Zato z veseljem pozdrav-madc. ki niti enkrat ni-o pre-Hjam izjavo komisarja Voroži-
stopili tuje meje, zadnji čas tako pomnožili, da so postali odnosa j i med obema državama zelo napeti. Zato sovjetska vlada po vsej pravici pričakuje od japonske vlade, ako v resniej želi imeti mir, da
lova, da se U. S. S. R. ne boji vojne, da pa je tudi ne želi.Ako je mogoče rešiti gospodarske probleme med U. S. S. R. in Japonsko, bodo odnošaji med obema državama miroljubni in prijateljski."
Na Jeffersonovem banketu je povedal predsednik Roosevelt demokratom, da naloga ni lahka, navzlic temu je pa dežela na pravi poti. — Med poslušalci je bilo mnogo odličnih demokratov. — Večji dohodki delavcev in farmrejev bi povečali produkcijo.
+--
Na banketu, ki so ga newyorski demokratje pri-posiansKi j redili v spomin predsedniku Thomas Jeffersonu, je bil glavni govornik predsednik Roosevelt. Med navzočimi je bilo mnogo odličnih demokratov, kot ra-primer governer Lehman, governer Earle iz Penn-svlvanije in generalni poštni mojster Farley.
Navzoč pa ni bil bivši governer newyorške države Al Smith, ki je bil svoječasno velik Rooseveltov podpornik, pa se mu je kmalu po njegovi izvolitvi odtujil.
S predsednikovim govorom je bila oficijelno o-tvorjena demokratska volilna kampanja.
Roosevelt je predvsem poudarjal, da se -morejo dohodki farmerjev in delavcev znatno zvišati. Tega seveda ne bo mogoče doseči v enem mesecu ali tednu, toda dežela je na poti proti temu cilju.
Kahorhitro bodo delavcem in farmerjem dohodki povišani, se bo povečala produkcija, česar posledica bo zmanjšanje nezaposlenosti in znižanje davkov.
— To je moje gospodarska in socijalno načelo, — je rekel predsednik. — V to smer je obrnjena vsa moja politika.
Republikanskim kritikom je odgovoril Roosevelt, da znaša letos primanjkljaj v zvezni blagajni le nekako tri milijarde dolarjev, da so se pa dohodki ameriškega naroda, ki so znašali leta 1 932 le petintrideset milijard, v tekočem letu povečali na 65 milijard. Zvišanje narodnih dohodkov in njih porazdelitev, ne izboljšuje le življenjskih pogojev, pač pa pomenja tudi zavarovanje proti primanjkljaju, primanjkljaju posameznika in naroda.
Za primer, da je treba nakupno silo povečati, je navedel preskrbo New Yorka z živili. Da bi porabilo sedem milijonov prebivalcev toliko kruha, mesa, mleka, zelenjave in drugih živil kot zahtevata njihovo zdravje in dostojni življenjski stalež, bi bilo treba posaditi oziroma posejati tri milijone akrov več zemlje.
—	Narodni gospodarstveniki še vedno preiskujejo vzroke silnega bančnega poloma, ki se je za-
| vršil leta 1 929, — je rekel Roosevelt. — Jaz nisem narodni gospodarstvenik, toda zdi se mi, da poznam vzrok. Leta 1 929 se je maščevalo deset let trajajoče izrabljanje, ki se je vršilo pod geslom: — Vsak zase, četudi vse druge vrag vzame.
—	Znižanje produkcijskih stroškov ne pomeni zvišanja nakupne moči in večjega števila odjema! cev. Baš asprotno je resnica.. V letih od I 929 pa do 1933 se niso znižale samo cene, ampak se je skrčilo tudi število odjemalcev. Vzrok tega je, ker se je nakupna sila hitreje nižala kakor pa plače. Ce bi bila nakupna sila povečana, bi bile tudi cene višje, in ljudje bi imeli priliko več kupiti. To bi ne bila nezdrava iftflacija ali pretirano visoke cene. Mi stremimo po višji nakupni sili najširših plasti naroda in po zmernem povišanju cen. To je cilj prave ljudske vlade.
__
" QL A 8 NARODA "
New York, Monday, April 27, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
'Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Salcser, President
L. Benedik, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 31« Wart 18th Street. Bwwffa of Manhattan, New York City. N. Y.
"GLAS NAR ODA" __(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
2a celo leto velja sa Ameriko in
Kanado ..................... $6.00
Za pol leta....................$3.00
Ea četrt leta ..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za im>1 leta ....................$3.50
Subscription Yearly $0.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3378
ALI NAJ POSTANEM DRŽAVLJAN?
POLITIČNA IGRA
Kar >e sedaj dogaja v državi New Jersey, je značilno za vso Ameriko.
Viri, iz katerih je država pomagala nezaposlenim, so usahnili. Obnoviti hi jih bilo mogoče s pomočjo novih davkov. Toda volitve so pred vrati.
Stranka, ki je sedaj na krmilu, noče razpisati novih davkov. ('" bo jeseni zmagala, bo naložila daVkc po volitvah. (V bo propadla, bo pa to neljubo nalogo prepustila svojim političnim nasprotnikom.
V	državi New Jersey >edaj gospodarijo republikanc-i. Za ponovno zmago imajo le malo izgledov, kajti governer Hoffman. dasi ji* spočetka dosti ol>otal, je stopil preveč v javnost v znanem l lauptniannoveni slučaju. <'t* bi njegova obveljala, bi se mu kredit povečal, tako ira pa ne sovražijo samo demokratje. ampak sij«« nakopal tudi mod lastnimi političnimi pristaši dosti nasprotnikov.
Demokrat j««, katerim poveljuje župan Hague v Jersey City, se že smatrajo za zmagovalce, njihova zmaga bi bila pa se popolnejša, če bi nadležno zadevo davkov opravili republikanci.
Posledice tega obotavljanja mora nositi trpeče prebiva!
stvo.
Pri vsem tem namreč ne gre, kako naj bi se ustreglo bogatinom in onim, ki jim nič ne manjka, pač pn gre z:^ **«»lief. torej za podporo najrevnejšim in najbolj potrebnim.
Država je izčrpala vsa sredstva. Razni davčni načrti so se izjalovili med njimi tudi da voli na prodajo. Nihče pa ni po mislil na nadomestilo.
1 >ruge države si v taksni slučaju tako pomagajo, da so zvale vso odgovornost na ol>čine, češ, vsaka občina naj skrbi za svoje reveže, pa je stv.u* uravnana.
V	državi New Jersey je drugače. Tudi občinam so namreč po-la v-a sredstva, kajti večina občin je brez pomembnejših industrij.
Nekateri* mestne uprave >o par dni plačevale nezaposlenim denarno {»odporo, blairajne so se pa kmalu izpraznile.
Navzlic vsemu temu pa drž«* poslanci roke križem, do-čim nezaposleni ne morejo več čakati.
Pod vodstvom "Workers Alliance" so organizirali pohod proti Trentonu, glavnemu mestu države New Jersey. Nastanili so se v državni zbornici ter pravijo, da se ne ganejo, d<*klor se poslanci ne zavedo svoje dolžnosti ter napravijo konec sramotni politični igri.
Že po par dneh se je izkazalo, da bi morali nezaposleni delavci lakote umreti, če bi se morali zanašati na občinsko pomoč. Izkazalo se je pa tudi, kako šibke so državne pomožne odredile.
Na tem polju bo mogoče nekaj doseči edinole če delavstvo s trdno voljo izvojuje državno zavarovanje proti nezaposlenosti.
Ta je prvi v vrsti nadaljnih člankov o tem velevažnem vprašanju.
Tekom zasedanja sedanjega Kongresa je bilo postavljenih več načrtov, da .-e deport i rajo vsi inozonici iz Združenih držav. V časopisih in po radiu napadali so iiurzemca, češ da je on deloma kriv nezaposlenosti. Obdolževali so ga odgovornosti za zločinstvo v tej deželi. Skratka znašajo ><• nad njim za vsa naša socijalna in gospodarska zla.
Ti napadi se nadaljujejo. Pa vzbujajo splošen nemir in strah ne le med inozonici, marveč tudi ailed njihovimi sorodniki in prijatelji. Mar je mogoče, da Združene države, ta dežela, ki so jo izgradili priseljenci in generacije od njih rojene, zares nameravajo izgnati teh mnogih tisoč ljudi obeh spolov, ki niso še postali ameriški državljani, odvzeti njim njihov zaslužek in razpustiti njihove domove?
Morda ni niti nenaravno, da
ali vzdržuje obrat koles gos podarske obnove.
Pa dasi to deportacijsko gibanji* po provzročilo mnogo nepotrebnih skrbi, ustreglo j«* vendarle eni dobri svrhi. <)-sredotočilo je, kot nikdar poprej, pozornost na vprašanje državljanstva. Privedlo je .1 milijonov inozemcev v Združenih državah do tega, da so se zavedali nujnosti vprašanja: i 4 Al i naj postanem ameriški državljan V
Mnogo tisočim nedržavlja-nov danes pretrešuje razloge za in proti naturalizaciji. Temeljito razpravljanje vseh razlogov in protirazlogov pa utegne pomagati čita;telju, da najde sam zase pravi odgovor na vprašanje: "Ali naj postanem ameriški državljan V Članki, ki sledijo v tej seriji, bodo poskušali tako razpravljanje. V njih se bolni o .bavili s takimi problemi, kot je odnosa j dr-žavljantstva napram zaposle-nju, reliefu, javni službi, soci-jalni varnosti, problem ohra-<redi težkih časov nekateri Tljevanja kulturnega dedinstva,
volilna pravica, deportaeija, učinek naturalizacije na ostalo družino in slična vprašanja.
zamerjajo prisotnost tolikih inozemcev. "Naj gredo nazaj,'* čuje se z raznih strani. "Imamo samo preveč težav. Da smo pripustili manj priseljencev, bi bilo več dela za državljane." Ta občutek napram "tujcu" ni omejen le za Združene države. Sirom -veta najde inozeniee dandanes, da ga ne miarajo, < I n j<- zapostavljen. Zaporedoma dobivamo vesti iz raznih dežel o strožjih omejitvah napram utozemeem. Isti vzroki. ij«*zaf»os!eno>t spojena. z nezaupanjem napram iuoznncu. -o t • • m < • 1 j < • i i razlog te agitacije proti inozemer..
Dočim v Združenih državah je ta agitacija vzbudila mnogo nemira in strahu in je ii»i«*!;* za posledico nekoliko pri'dlf»ijov za deportacljo vseli ijioZemeeV' i/. Združenih dr/av. VelldaHe ne priča.Aiije -'e, da bodo taki pred logi kedaj našli odobrenje s strani velikega dela ameriškega ljudstva. Vsesplošna de-portacija se proti vi vsakemu narekovanju zdrave pameti in pravičnosti. Tako poč^njanje bi bilo toliko beda-to. kolikor bi bilo kruto. Izirnati iz dežele
miljone konsumentov in nato-voliti njihove v Ameriki rojene žene in otroke na breme javnega dobrodolstva ne bi prav nič pomagalo, da se zaokrene
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČG SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
maja se 1h> po-pozuane Zelen-iz Woodside. Agnes Zelene z
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Zm $ 2.75______________Din. Iti
$ C.:5____________Din. 200
| 7JU____________Din. 300
$11.71 ....---Din. Mi
9S«Ji________Din. ltM
M7.M________Din. MM
V ITALIJO
Za $ » 25................ Ur 1M
f 18.20_____________Lir 200
S 44.00 ___________Lir 500
$ 87.50 ____________Ur 1000
$174.00 ____________ Ur 2000
$200.00 ______________ Lir 3000
KEE BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODV.HŽENE SPREMEMBI 00R1 ALI DOLI
Ea lgplučUo večjih mukor Kot igoraj navedeno, bodisi ▼ (UnarJlA aH lirah dovoljujemo fte bolje povoje.
bplaCila v amkriSkih dolarjih
•	• m m 9
.... $10.15 ----$1«.—
.... $21-—
•	• ••
____SLN
Sen. Robert Wagner
Mi,— 011-—
040,—<

Prefeouilk doto* ▼ Btarnn kraja lzpladk. ▼ dolarjih.
nujna nakazila izvršujemo po cable letter za pristojbino $L—
gLOVENlC PUBLISHING COMfcKNY " Glci Naroda"
NEW YORK, N. L
V soboto. -ločila hčerka če ve družim X. V., Miss Joe Hughes.
Istega dne pa bosta nevestina stariša Mr. Martin Zelene in njegova soproga Jenny obhajala -vojo srebrno i>oroko.
Obilo sreče in n;i mnoga !«•-ta!
★
V (»lean. X. V., je nenado ma preminili Leopold Ycsley, star .V» let in »loma iz vasi La-zee pri Dragi. Pobila ga je kara in je bil na mestu mrtev. To se j«- zgodilo a|»rila. Zapustil je <levet otrok, tri hčerke iti šest sinov. Najstarejša hči in sin >ta poročena, sedem je jih še nedoraslih. Zapustil je tudi žalujočo soprogo.
V Oglesbv, 111., injajo v družini Josip Legana ču< I nega bolnika, 30-let nega sina Josipa, ki spi že neprenehoma eelo leto, oziroma o«l "JS. marca 1935. Ker Leganovi sprva niso ho teli spraviti slueaj v javnost, se je zaeelo o lljill silili šele zdaj govorili. Bilo je omenjenega <lne lani, ko je prišel Josip z dela v tovarni in se kmalu po veeerji poJal k poeitku, toda ko so ga starši zjutraj skušali zbmliti, je bilo vse zaman. Sin se o<l tedaj ni več zbudil. Poklicali so zdravnika, toda tudi njemu se ga ni posrečilo na noben način zbmliti. Od tedaj je speeega mladega moža preiskalo že devet z« I ravnikov. ampak od onega dneva še ni premaknil glave niti odprl oči. Da se ga ohrani pri življenju, i mi morajo na umeten način dajati hrano v usta kot juho, mleko in mehko kuhana jajca. Leta	je Leganove-
ga >ina napadla živčna bolezen, da je bil ves oslabel in potrt; tarnal je o glavobolu in kako da je zaspan iu utrujen, zato je večkrat tudi čez dan zadremal. Leganova družina je dobro
znana o Ogle-by in La Saile. ♦
Dne 7. aprila je bil pri volitvah v Willardu, Wis., ponovno izvoljen za župana Martin Kla-ricli, ki že več let vodi županske posle. Poleg njega so bili izvoljeni v razne občinske odbore še sledeči rojaki: Anton Fortuna. John Gregorich, A. J. Lan t z, John T. Snedič, John Bajuk, J. Kovtar ill Jos. llri-bar. Kot razvidno, je velika farmerska občina Willard sko-rn izključno v -lovenskih rokah.
Teplanszkyjev izrlet v Jugoslavijo
Mr. K u g e n e Teplanszkv, prireditelj poletnega izleta, ki se bo vršil na parniku Bremen, kateri odpluje iz New Vorka 14. junija, je «lobro znan pre kooceanskim pot ni kom.
Kot spremljevalec potnikov za Centralno iin Srednjo Evro f>o je vprizoril Mr. Teplanszkv dvainosemdeset potovanj tja in nazaj na parniku Evropa, ki je nekakšen dvojnik pamika Bremen. Pri teh prilikah je bi! v stiku s stoterimi moškimi in ženskami ter pozna njihov značaj in njihove potrebe. Znana mu je vsa kontinentalna Evropa. Njegov nasvet in vodstvo bosta potnikom izredno dobrodošla.
Med vožnjo se bo brigal za potnike ter skrbel za njihovo zabavo, na drugi strani jim bo pomagal pri zacarinjenju prtljage ter jih bo osebno spremljal od Bremerhavena do Dunaja.
Bremen, ki ima 51,6.j6 ton, je zastavna ladja Severonem-Škega Llovda ter je znan po svoji naglici, razkošju in postrežbi. Prostori Tretjega razreda. med katerimi jih je več prejšnjega Turističnega razre da, so veliki in zračni. Dve družabni dvorani, dve obednici. dve kadilnici, posebna otroška soba, telovadnica iu široki zunanji krovi, vse to prispeva k udobnosti in zadovoljstvu jetnikov. Za družbo Teplanszkv-ja bodo prirejene posebne zabave. Vsak večer bodo kino-pred-tave in ples v družabnih dvoranah.
NOVICE, KI JIII NI NA PHVI STRANI
Iz Slovenije.
Clevelandu je |>o dolgi bolezni preminul rojak Jos. Win-tar. star 4b let. Kanjki je bil doma iz vasi Malo MraŠevo, fara Le-kovec pri Krškem, od-icoder je jirišel v Ameriko pred IG. leti.
KOPAL JE PREMOG, ZASULA GA JE ZEMLJA
ZAGORJE, 14. apr. — Na veliko nedeljo smo pokopali na zagorskem farnem pokopališču .">7 letin ira vdovca, bivšega posestnika f»ri Sv. Crliu, Franca Haecta, splošno imenovanega 4ibaroii.'T Csoda je hotela, da je nesrečnik ravno na veliki petek pri kopanju premoga našel trpljenja |>olno smrt.
Na veliki petek okrog 14. ure s<* je v družbi nekeirn invalida odpravil tudi Ilace, da nabere ko< premoga. Mož je bil že dolgo brezposeln in za praznike sila potreben kakšnega dinarja. Z>- takoj v začetku, ko se je pre-ril skozi odprtino, se mu je \su-
iz New Yorka, ki je izdelal zakonski osnutek, kako naj bi zvezna vlada podprla kampanjo za gradnjo cenenih stanovanj.
za
Važno potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poufen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vm\ bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, v i žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem rasu, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« se dobi iz Vlashingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplafna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street Mew York, N. Y.
la >.(
! z«»mljc na lirlw-t. K pa s«- jt> kmalu oprostil prvega oi'jema matere zntnl je. K» je ntviio prinesel malo na-kopaneija premoga iz odprtine, je prišel mimo vpokojeni nidar Mirko Jesili. ki Ilaeeta in invalida o}>ozoriI na n»-vanio>t: 44Pazita, zemeljske plasti se n-sipajo!'* Ivomaj se j«* oddaljil nekaj korakov, je .Jesili že zarili olntpne kliee na pomor. Ko se je vrnil, je videl, da se je na Ilaeeta pravkar vsul a velika plast nasipa. Videvši nevarnost. je .Tešili poslal invalida klieat ljudi na pomor, sam se je pa tudi takoj lotil oclkopavanja. Delo je bilo težavno, ker se je zemlja se venomer vsipala. Zakopani ITaee je to sam najl>rid-keje obrutil. zato je obupno kli-eal in prosil rešitve. Xahajal se je v slirnom položaju kakor po-ln eški muren i k Kelnarič.
Kmalu je prihitelo vee rudarjev, ki so napravili lesene ob-ralmbne opore, da se zemlja ni ver usi pal a, nakar so skupno prireli Haceta reševati. Naokrog se je zbralo mnoi^o ljudi, ki so rnli Haeetove pretresljive klice. Izpr\*a se je obupanee o.irlašal iz i>olneira irrla. potem pa je njearova moe redalje bol j zamirala in slednjir je nesrečnikov ^las popolnoma utihnil. Ljudi je prevzemala nestrpnost in irroza. (Vprav je tlelo hitro napredovalo, vendar ni bilo mo-irore Haceta rešiti živega. Plast zemlje je bila predebela. Xajpr-vo so (wlkrili urlavo, a tli so žal že morali ugotoviti, da se je llaee poslovil od življenja. Previdno so truplo izvlekli na plan. Vsi }H>izkusi z umetnim dihanjem so bili zaman.
SMRT UGLEDNEGA POSESTNIKA
VRAXLSKO, 14. apr. — Na velikonočni ponedeljek so na Vranskem pokopali Gregorja Musija, ki je bil umrl na veliki petek zvečer. Ž njim se je poslovil od tega sveta kmeeki posestnik stare korenine, kakršnih je danes malo. Doeakal je starost 79 let.
Je par taka navada, da sodijo na prvo stran — torej na liajodliriiejše mesto v časopisu — poročila o političnih razvojih. o vojskah in revolucijah, o ropih in umorih, dočim so drugim, manj važnim zadevam odmerjeni drugi, Injlj skriti prostori.
Toda v življenju se dogaja toliko nenavadnega in pestrega, da bi bilo škoda prezreti take vsakdanjosti kot jih bom par tukaj navedel.
4-
V Erie, Pa., je polici ja aretirala dva mlada potepuha, ki sta po mučnem zaslišanju priznala. da sta ukradla iz neke garaže avtomobil.
—	Kam sta ga spravila— ju je vprašal policijski načelnik. — Doli pri reki ga imava.
Šli so (pogledat. Pri reki ni bilo avtomobila. Medtem ga je
bil že nekdo izmaknil.
*
Študentje v Sail Jose izdajajo svoj list. Pred tremi tedni je list objavil dolg uvodnik letnega študenta Eatona, in v uvodniku je bilo rečeno:
—	Studi ran ja ni mogoče mešati z ljubrznijo. Sola je za u-čenje, ne pa za ljubezen.
V	Iieslednji številki je li>t objavil kratko naznanilo, da >e je "21-letni študent Eaton poročil z islet no študentko NVilmo 1)resiu.
*
V	Oklahoma City so vdrli v stanovanje policista Jarka Sil-vrva roparji ter mu vse pre-vrgli.
< >dne>Ii pa niso drugega kot njegovo polieijsko ka.po.
Žen-ka radovednost je prišla že v pregovor. Toda vse ženske jii-o radovedne. Na primer Mrs. Anna IIanmiaii-> v Astor, Iowa.
Nedavno je kuhala večerjo ter pri tem opazila dim skozi okno. Misleč, da njen mož sežiga listje na vrtu, je kuhala dalje. Nato se je nekaj sesulo.
—	Pridnega moža imam. — r,i je mislila, — že zdaj pripravlja drva za prihodnjo zimo.
Naenkrat pa plane mož v kuhinjo, jo zgrabi za roko, vleče na prosto in kriči: — Kaj ne vidiš, da hiša gori ?
Vsa hiša je zgorela z večerjo vred.
★
Mornariški zdravnik A. E. Lee v Saettle, Was., ima zelo raztreseno ženo. Svojo zlatnino. prstane in dragulje pušča na mizi, postelji in v kopalnici.
—	Saj jo bo še kdo okradel, — si je mislil A. E. Lee ter ji rekel nekega jutra, da bo »nine sel družinske dragocenosti
v banko v varnostni predal.
Na poti v banko mu je bil zavojček z dragocenostmi ukraden.
*
V Waukesha. Wis., sta dva vral>ca pobrala s ceste pol jar-da dolgo nit in jo hotela odnesti v gnezdo. Vrhu košatega drevesa se jima je pa nit tako nesrečo zapletla okoli vratu, da sta obvisela na veji. Pretresljivo čivkanje je privabi lo stotine radovednežev, ki bi radi pomagali. Slednjič je nekdo obvestil požarno hrambo. Po dveurnem prizadevanju je
gasilcem uspela rešiti vrabca.
*
Žalostne smrti je umrl devet desetletni Wm. AVitte v Mer-ril, Wis., ki je bil vedno ponosen na svojo dolgo sivo brado.
Ko je prejšnji teden prižgal eigaro, se mu je brada vnela. Tri ure pozneje je "Witte v bolnišnici podlegel opeklinam.
"GLAS NA nO D A"
New York, Monday, April 27, 1936
TEE LARGEST SLOVENE VAJLT IN VJS3
NEUBERT:
Nesreča se je začela poleti, ko sta A n* Ire ju v eni sami noči poginila dva konja. Tedaj je v žepu svojo debele kamižole stiskal pesti. Konjederee jo prišel po oba konja in drugo jutro se je odbijal Andrej v rnesto na konjski semenj, da si kupi dva nova konja. Spotoma je na vozu sedeč razmišljal, zakaj so le tako ubija od zore do mraka, a v eni sami noči je uničen ves njegov trud, vse delo dolgih mesecev. Kar je raslo žrta na njegovih njivah, saj ga je že zdaj peljal v mesto z denarjem za konja, saj, kaj naj bi kmet počel brez konja! i V se še tako jezi in irrizo, če še tako stiska v iw*<ti v žepih, kaj mu vse to koristi ? Z novi ma konjema je zvozil žetev do-,mov iri prišel jo čas, ko je zjutraj s plugom odrinil na polje. To delo je še bolj st'snilo And reja, še bolj je bil molčeč in rtHlkobosedon, a ko jo stopai p< brazdali za plugom, mu je bilo videti, kako močno ljubi to zemljo, ki je bila njegova last.
Tinlaj gn je zadela druga nesreča, in to pot ga je udarila še bolj hudo. Pismo je prišlo iz mosta in Andrej je takoj vedel, da jo izgubil tožbo napram sosedu, ko sta se pravdala zaradi meje. Zdaj je Andrej s pestjo udaril po mizi in zavpit:
"Nobene pravice ni več na svetu!"
Ko je lnrtela iti njegova žena v nedeljo k maši z njim, jo zagodrnjal: "Pojdi smna!" Te-1 daj je »poznala moževo mrae-j ne misli, ki so se mu podilo za čelom in je zavzdihnila: " Aj:d f rej, nikar so ne pregreši!*' Toda Andrej je ostal doma.
Ko je v prihodnjih tednih stopal Andrej za plugom, se mn še ni zjasnilo mrko lice. Ponoči, ko sta ležala skupaj v kamri, se je žena sklonila k temu temnemu obrazu in jo zacepetala: "Andrej, nikar no misli več na to! Saj imava zadosti! Saj ne pot robu jeva več!" Andreju je spet začela dišati jod in so mu jo iznova priljubilo delo. A tedaj ga je zadela tretja nesreča: veliki skedenj mu je pogorel.
To noč jo Andrej obupno vil roke. Nebo je rdelo od plamenov tri vasi daleč je bil viden požar. Nihče ni vedel, kako je začelo goreti, le žena ie sredi noči zagledala, kako so švignili goreči zublji kvišku in je zavpita: "Andrej, gori!" Andre? je bil planil ven, z zvonika je udarjalo plat zvona in vsa vas je oživela. Gasilci treh vasi se so do jutra borili z ognjem, hi-
KMET JOB
šo in hleve so rešili, a veliki skedenj je zgorel. Andrej je stal ko kamen, molče in trdo tied ljudmi; z nobenim prstom iii več mignil, da bi pomagal tošovati, zdelo se je, ko da je s pogledom na pogorišče izgubil dar govora in kar je mogel zus-titi, so bili le divji in obupni vzdihi: "Bog, Bog!"
Tudi župnik je prišel, da bi v* t« j težki uri preizkusa je to-ažil Andreja a ta ga je zavrnil: "Pojdite k moji ženi! Napol mrtva leži pri sosedu. Mogoče vas ona potrebuje!"
Nekdo je govoril o .Tobu; mogočo župnik sam. A odslej so •ekli Andreju le: kfcnot -Tob. Po ire in ure dolgo je zdel pri oknu in strmel na razdejano dvorišče. Konji so topotali s kopiti v hlevu, že jo pomislil, da bi naprogel in šel na njivo, notem je mrko zmajal z glavo.] Žena ga jo časih poklicala \ sebi k postelji, zakaj, odkar j jo bilo gorelo, je bolna ležala-v hiši.
"Andrej, zakaj ne naprežcŠ ? Andrej, le nikar no obupaj! Drugo leto bo skedenj že nov!" Tli so je medlo smehljala. I Prišel je zdravnik in prišel je župnik in Andrej je medlo sedel zraven. Zona io bolj in bolj bolehala. ;i njen tihi pogled j<- č;i>ih pritiral Andreja do tega, da je sel, upregcl konje in s<» odpeljal na njivo. A na veliko nedeljo, ko je žena prav težko dihala in jo imela črne kol (»barje okrog oči, jo prosila Andrejn:
"Pojdi. no. v cerkev!" Tn Andrej j«- po dolgem času spet odšft v cerkev. Župnik ga je videl, kako jo s«.del v klopi, ves plečat, tr>at, mrk. tuj, z mogočnimi rokami na kolenih. Andrej se ni upal pogledati na prižnico; roko na kolenih so se mu tresle, v globokih vzdih'h so so mu dvigalo in pndale ši roko prsi. Todaj se jo zgodilo nekaj, kar so ni zgodilo še nikoli: imed pridigo je hipoma vstal neki človek in so opote-kol iz cerkve. Bil jo Andrej.
Rezko so so zaloputnila vrata. Andrej je to nedeljo nemirno hodil po nji vali. Rad bi bil na jasnem gh*de na sobe, na Boga in na to svojo nesrečo. Nova setev se je razprostila prod njim tja do daljnih gora in po tihem ozračju <o križarile vrano. "Nesrečo oznanjajo!" si jo mislil Andrej.
Ko se je spet vrnil v vas, mu io bilo, ko da ga čaka huda novica. ljudje so se g;j izogibali, plaho so sf. ozirali vanj, tiho so šepetali zadaj za njini. Njega
pa je prešinila ena sama grozna misel: "Ona! Žena!" Začel je teči. Zdelo se mu je, ko da vsi ljudje, ki so iz hiš strmeli za njim. že vse votlo, a se bojijo, da bi mu kaj povedali.
"Povejte mi, povejte!" bi bil rad zakričal: "Povejte, da ona umira!"
Ko jo z župnikom vred vstopil v kamro, je ležala tu sklonjenih rok njegova žena in je spala. V spanju se je smehljala. In visoki, uporni, mrki Andrej je obnemel in splahnil v nič spričo tega smehljanja in skušal jo skloniti svoje roke tako, kakor jih je sklenila žena, ki so jo s svojim spanjem bližala ozdravljenju.
Ivo je žena nato odprla oči, so je nasmehnila, videč svojega Andreja in župnika pri po-st< lii. Spregovorila je:
"Kajne Andrej, drugo leto bo na nov skedenj!"
Todaj jo Andrej počasi zdrknil na kolena in župnik jo prav
•iho odšel 17. sobe. . . .
so na ražnju in na stotine otrok s kožnimi izpuščaji berači po ulicah. Verne pomočnice v prenašanju nalezljivih bolezni so muhe. Vendar nikjer na svetu ni toliko muh, kakor v Bnhari. Ne samo živali, celo lju d i pokrije roj muh, čim stopijo v čajarno.
Gospodarska uprava mesta se za nesnago menda sploh ne zmeni, v svojem orijentalskem fatal izfrn u se ne da motiti. Znana domača obrt, svila in krasne preproge, na roko 1kani svileni j plašči, vse to polagoma izginja z nekdaj slovečega trga. Šotori trgovcev s svilo s^oje prazni. Izginili so tudi krasni umet-I niški srebrni izdelki domače o-brti, ki so šli prej zelo dobro v denar. Pa tudi organizacija, ki je je bila poverjena zaščita narodnih spomenikov, je izginila. Palača zadnjega buhar-skega emira razpada. Sobane so polne pajčovin. prahu in nesnago. Kiparski okraski sten, delo najslavnejših perzijskih
Pota Ljubezni
——R o m a n
NAJBOLJ UMAZANO SOVJETSKO MESTO
Me<to Bnhara je dobilo nedvomno prvo nagrado v tekmi nesnage in nereda — piše neki angleški list.
To je najbolj umazane mesto v sovjetski Rusiji. Njegova nesnaga je že prastarega izvora. nakupičena skozi dolga stoletja. Po ulicah se Širi neznn-sen smrad tako, da bi človek mislil, da v tem mestu ni mogočo živet L Kamor se obrneš povsod nesnaga in prah, neznosen prah, da ti kar sapo zapira. Na glavnem trgu stoji veliko korito kalne vode, kamor lahko vrže vsak kar. hoče, odpadke, ogorke cigaret in cigar. To je edinstven bazen svoje vrste. Namestu čiste vode in ribic v nji, kakor jo navada v drugih mestih, jo poln smeti in.gnijo-čih odpadkov v nečisti močvirski vodi, pokriti s prahom. Najbolj čudno pa vpliva na tujca tablica z napisom, da je v tem koritu pranje in kopanje prepovedano. To umazano korito je obenem vodnjak, iz katerega črpa vodo vse mesto.
Ozke ulice, značilne za ori-jentalska mesta, so tudi polne odpadkov, gnilo melone leže povsod in kužijo zrak. Vse mesto jo prav za prav trg, toda zanemarjen, nesnažen in smrdljiv. Sredi mesta pečejo me-
38
"Prisezite mi pri svoji ča>rti, da morem rešiti kneza edinole jaz!" Dvignil je svoj meč.
"Na svoj meč, ki ga nosim častno in pošteno, vam prisegam!"
Smrtna tišina je zavladala po sobi; njemu pa je zastalo srce.
"Torej — hitite in — recite knezu, da pridem — k njemu — še preden bo minil večer — oh —!"
Omahnila je, pobočnik je priskočil, jo ujel in jo nežno posadil v naslanjač. Ležala je zaprtih oči. Prevzela ga je želja, da jej poljubi roko — in storil je to. Tronotek njenega ponižanja je bil zanj tronotek vstajenja. Dvignila je pogled.
"Hitite, vsaka minuta prinaša novo nevarnost," jej je zaklical. "Samo besedo še: Zahvaljujem se vam v imenu kneza, v imenu nje-nmetnikov" odp^dajo.' ^Najbolj javili podložnikov ter v svojem lastnem ime je pa uničen harem, ta največja nnu za veliki rešilni sklep. Vrnili ste nn vero privlačnost Buhare v dobrih v žensko ljubezen in zvestobo." — Šel je k
vratom. "Poslušajte me, milostiva: ob devetih bo čakal voz na koncu ceste, ki vodi na prosto — ali slišite?" ceni reliefi in krasne skulpturel Pokimala je z glavo. In pobočnik je odšel.
razpadajo, kmalu bodo ostali le Vera je ležala še dolgo nepremično, končno
še žalostni ostanki. Stropi so se je dvignila*z mrzličnim naporom. V iv'eni vsi razpokam da curlja voda j^j se je jZVršila velika izprememba. skozi. Ogromna škoda je to za;
zgodovino, toda v Buhari to ni-'	.	★
kogar ne zanima.
dobrih
starih časih. V tem pestro poslikanem delu palače je stanovalo 75 emirovih zakonskih žen in mnogo nezakonskih. Drago-
HAUPTMANNOV KRVNIK PLAČAN
TRENTON, N. J., 24. apr.
Dr. K raus je prihitel pobočniku že v pred-^oIk> nasproti. "Ali pride!" "Pride!"
"Hvala Bogu! Doživel sem strašen prizor.
V strašnem pričakovanju je opazoval učinek svojih besed. Knez se je zastnnel vanj.
"Vera pride k meni — videti jo je življenje, a dopustiti to je zločin... Sedite takoj na konja in hitite k njej! Ne sme priti, sladki, ne-i-remišljeni otrok! — O, videti jo — je — živ" 1 jenje —"
Segel je burno proti srcu — kriknil — in se onesvestil. Ko se je zopet zbudil iz omotice, se je takoj spomnil Dernhofovih besed.
"Vera, ali si tukaj — ne, no... Dernhof. ali >>te se že vrnili?"
"Svetlost, bilo je prepozno. Milostrva gospodična bo kmalu tukaj."
Knezov obraz se je razjasnil in pomiril.
"Videti jo hočem še enkrat, samo za treno-tok jo videti in se posloviti od njo, potem bo lažje umreti. Dernhof, potem jo povedite nazaj. Tako ostane lahko vse tajno. Peljite me tja v naslanjač, potem me pustite samega, dokler ne pride — oh, samo hipec ž njo — moja sreča — moje življenje —!"
"Dernhof," mu je pose pet a i Kraus, "ne sme oditi."
"Brez skrbi, doktor, ona ostane."
Knez je sedel v globokem naslanjaču, preko kolen je imel razprostrto svileno odejo, a oči je imel zaprte.
Pobočnik je stopil k slugoma.
"Oba sta doslužena vojaka, pričakujem od vaju najstrožjo pokorščino: ta vrata takoj zaklenete, kakor hitro vstopi dama. Da mora o-rtati njen prihod na gradu vsakomur stroga tajnost, mi menda ni treba še posebej nagla-šati — vajino besedo!"
"Kakor ukazujete, gospod stotnik — vedno
TRENTON, N. .L, '-4. apr. „	,M.sl1e| ;e? ]tiX H,.m nm moral dati opi-(pokoren sluga, gospod pobočnik!" sta odgo
Država New Jer^r je pta-	- in pri zave.ti. Fripravite j vorila zvesta služabnika!
cala stroške za usmrtitev Bru- J ,,	1 " D«,bro torej. Ostanite tukaj, jaz grem i
TI - 1_____1 11„....<>»nniin	tra.
no Richard Ilauptmanua. Ra blju Robertu G. Elliottu iz Richmond Hill, N. Y., je bil poslan ček za $177.91. Za u-sm rti te v je dobil $150, za stroške istega dne $7.:!7 in $20.54 za posebne izdatke 31. marca, ko je bila usmrtitev preložena.
KONTROLA MOKROTE VAŽEN ČDHTELJ PRI LAHKI KAJI
MEHIŠKI PREDSEDNIK CARDENAS
tolmači izpred oltarja <v mestu Buidad Gonzales časniškim poročevalcem svrho kulturnih misij. Malo prej je 150 fanatikov navalilo na svečanost kulturne misije ter nevarno ranilo petnajst oseb.
V zadnjih letih se je izkazalo, tie je reguliranje toplote in mokrote velika pomoč pri raznih tovarniških procesih za zaščito izdelanega produkta. Izdelovalci Lucky Strike cigaret nudijo v tem oziru značilen vzgled. Kontrola mokrote je je poleg tobaka najbolj važen čini tel j. To so ugotovile preiskave.
Na ta način je mogoče izdelovati enotne cigarete, kontrolirati gorenje in določati kakovost dima. Če je preveč mokrote. cigareta pravilno ne gori in ni okusna. Če je premalo mokrote, je dim suh, kar vpliva na slinavke kadilca.
Pri Lucky Strike je uveljavljen proces natančnega merjenja mokrote tekom izdelave. Izdelovalci Lucky Strike so bili v tem oziru prvi, toda šli so še dalje. Luckies izdelujejo v strokovnjaško prezračenih tovarnah.
Kontrola mokrote je samo eno izmed izboljšanj, ki na-pravlja Luckies za lahko kajo bogatega polno-zrelega tobaka. Ta temeljna izboljšanja vključujejo uporabo srednjih listov najboljšega tobaka, preiskavo tobačnih uzorcev pred nakupom, primemo staranje, stro kovnjaško mešanje, višje segrevanje ter enotnost izdelka. In Luckies so manj kislobne. Preiskava je dognala, da imajo druge znane vrste cigaret od 53 do 100 odstotkov več kislob-nosti kot pa Lucky Strikes.
(Advertisement)
Ali ste že naročili Slo* vensko - Amerikanslci Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centoxr.
"Jaz naj —
"Za vsak slučaj."
"Vaša Svetlost, javljam, da sem se vrnil. Bil sem za hip pri svojih dragih, in sem bil ondi tako srečen, da sem se sešel z nekom — prinašam vam pozdrave."
"Pozdrave ?"
"Da — od gospodične Sepanove!"
"Vera, kje je bila? Kakšna je? Ali trpi?"
"Zelo — rada bi vam pomagala, knez moj, plemenita je in dobra —" čudil ~e jo, da so mu Šle te l»escdo tako lahko iz ust. "I)a, vse hoče storiti- da vas pomiri — sem pride!"
predsobo pričakovat damo."
Stal je pri oknu, kjer je imel razgled na vso cesto. Razna čuvstva. misli in skrbi so valovile v njegovi notranjščini. Plamen njegovega sovraštva je dogorel in razpadel v pepel. Od~ jtranil jo tudi p«'l»el, in z ostrim pogledom, ki je ž njim vodno motril samega sebe, je našel pod njim majhno, nežno rastlino, ki je sicer šele brstela. a je bila vendar dovolj krepka, da •vzevote. Njegova roka se je oprijela mečeve-ga držaja, ustni sta mu zadrhteli in tiho je dejal:
DALJE PRIDE	'
ZNAMENITI ROMAM KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati4 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1
IZ BAGuADA V 8TAMBUL
4 knjige, • slikami. «27 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed JSmlna; Karavana smrti; Na besa v Goropa; Družba En Nacr
Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem za padu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena---
.Ul
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 59» strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Sama rili; Med Jezldl
Cena ________________13«
rO DIVJEM SfTKDISTANU
4 knjige. 694 strani, s slikami
Vsebina:
» Am a ril ja; Beg Is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ....................1J»0
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikaari. 577 strani Vsebina:
Brata Aladfijs; Koča v soteski; Mlrldlt; nfjspjBA QO	Cena ___________IJt
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami. 17M strani
Vsebina:
Isacljcncl; Toma ftetar; Na sledu; Nevarnosti nanproti; Alraaden; V treh delih cveta ;
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Šiinen; Zarosa z zaprekami: V golob-ujaku; Moliametlanski svetnik
Cena __________________L66
WINI.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za Uvljenje; NSo-či. k-pa Imiljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Knmanči In A)>ači; Na nevarnih i>otih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančib; Winnetova smrt; Win-netova ojioroka
Ž O T I
i knjige, s »likam!, 557
Vsebina:
Boj s medvedom ; Jama draguljev; Kontno —; Rib, in njegova poiilednja i*ot
---------1M
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I St h Street	New York. N. Y.
"GLAS WAnOV'A9*
New York, Monday, April 27, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJ3H.
Kje je Eva?
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA1* PRIREDIL: I. H.
LORDI IZENAENIZ ZLOČINCI
Visoki aristokruti v angles- j altomiee. < Mani zgornje zbor-ki zgornji zbornici zvani Peers'nice so flolga stoletja težko in of the Realm, so na eni strani z odporom prenašali to stanje, postavljeni v vrsto slaboumnih > Zdaj so se pa nekateri odločili
"Prosim, s prvim morete iti.*'
Toda do tedaj so <e uslužbenci premislili, ker so uvideli, da imajo v svoji službi zelo dobro. In prišli so in zopet prosili, da smejo ostati. In tedaj jim je rekla Dollv, kakor jo je naučila gospa Bauman: 4 * Sedaj vas še obdržim, če mi pa še enkrat rečete, da hočete iti, potem ostane pri tem. Za dobro službo, kot jr pri nas, je dovolj ljudi.'*
Ud tedaj naprej je imela Dolly mir. Ako kdaj kako delo ni bilo narejeno tako, kot je želela, tedaj ga je opravila sama pred očmi uslužbenca, da je mogel gledati. In tedaj so je pri vseh zbudil čut dolžnosti in vsakdo je napravil vse rail in prav, da ga "milostljiva'' ni osramotila. Xikdo ni mislil, da zna gospodinja vse delati. In Dolly je sedaj imela mir in je bila zadovoljna, da ima popolno oblast nad svojimi uslužbeneami.
Tako poteče jtoletje in jesen pride v deželo. V hišo so pričela prihajati vabila in mladi par je tu in tam tudi sprejel kako vabilo. Tudi Ludvik je priredil družabni večer v svoji vili. V takem slučaju ste Dollv in gospa Bauman prevzeli vodstvo večera in vedno j«' Šlo vse dobro.
Tudi Dolly je pogosto povabila svoje prijatelje v svojo icpo hišo in bila j«* zelo ponosna, da je Šlo vse lepo izpod rok. Gert jo je vedno pohvalil, česar je bila vesela. Seveda je bil vedno povabljen tudi Ludvik, poleg tega tudi Franc Trailer s svojo ženo, svojim 1 trat oni in njegovimi tremi otroci in obema zetoma. Tudi Traltcrjevi nečakinji ste se med tem že poročili. Ludvik je zaklinjal svojo sestro, da povabi kar mogoče najmanj možitve sposobnih deklet in Dolly je, kolikor je bilo mogoče vstrezala tej njegovi želji.
Ko so se po večerji gostje v udobno opremljenih prostorih zbrali v skupinah in ko Dolly s svojima prijateljicama, nečakinjama Franc Traberja, sedi v kotu, pravi ena izmed sester:
"Dolly, nekaj novega ti moram povedati. Saj se gotovo še spomniš Henrika Joachinia, za katerim smo tako norele, ko je imel koncert v filharmojili."
"Seveda, Rut; zakaj pa vprašaš?"
"Pomisli," se vmeša Rutina sestra Lora. "sedaj je prišlo na dan, da je ta Henrik Joachim star prijatelj mojega strica: Te dni je od njega prejel pismo, v katerem mu naznanja, da bo v kratkem prišel v Berlin."
"O, to je lepo!" veselo vzklikne Dolly. "Potem pa gremo zojtct vsi na njegov koncert! Tudi moj mož mora iti z nami, .ker ga ni še nikoli slišal."
"Motiš se, če misliš da bo priredil kak koncert. V Berlin pride samo zasebno in bo s svojo hčerjo obiskal mojega strica."
"Kaj! Ima hčer?"
"Da in ta povest je zelo romantična. Pomisli, sam ni vedel, da ima hčer iz svojega prvega zakona, to pa je dolga povest, ki ti jo moramo povedati."
In obe sestri ji zameiioma pripovedujete, kar ste o tej zadevi izvedeli od svojega strica. Dolly z veliko napetostjo posluša, toda ne pride ji na misel, da je Joacliimova hči ona Eva Mantel, po kateri je njen brat tako zelo žaloval. Sestri ste sicer tudi omenili, da je ime Henrik Joacliim samo umetniško ime, toda njegovo pravo ime ste že zopet pozabili, za nju je bil pač sanmt slavni virtuoz na gosli Henrik Joachim.
"Seve<]a se bomo z njim spoznali in stric vas mora tudi povabiti, kadar je enkrat tukaj," pravi Lora,
Dolly veselo prikima.
44 Se veda mora to biti, če si noče tvoj stric nakopati mojega sovraštva." pravi smeje.
Nato pa preidejo na drug predmet. Tri mlade gospodinje pripoveduj«'jo o svojih i skušnjah v gospodinjstvu in z uslužbenci. In pri tem Dolly poza'bi, kar je slišala o Henriku Joachiinu. Saj ni vedela, kako važna novica bi bila to za njenega brata.
Tako Ludvik o tem ničesar ne izve, da bo njegov namišljeni tekmec v kratkem prišel v Berlin, še manj pa, da ima kak.o hčer.
Slučajno Dolly tudi pozneje ni o tem govorila, kadar je bil Ludvik navzoč. Samo svojemu možu poredno pove, da bo v bližnji bodočnosti neka njena stara ljubezen stopila na pozorišče. Gert se dela, kot bi bil ljubosumen."
"Kdo pa je to! Samo povej mi, da ga zadavim."
"Xe bodi tako krvoželjen, Gert. Vse ti nič ne pomaga, ako ga umoriš, kajti tudi ]>o njegovi smrti bom morela za njim.
Gert si zaviha rokave.
"Njegovo ime! Povej mi njegovo ime!" zahteva.
Dollv pa se um smeje oklene okoli vratu.
"Kaj ti koristi ime, Gert, če ga pa še nikdar nisi slišal!"
Gert zopet poravna rokave.
" O, tako, mogoče kak tenor, čegar ime si kdaj videla napisano! "
"Ne boš! Ne, slaven igralec na gosli je, Henrik Joachim."
Gert smeje jtogleda svojo ženo.
"S tem bom še obračunal. Ali je tako lep in tako zanimiv kot sem jaz T"
In z dvignjeno glavo ji pokaže od strani svoj obraz.
Dolly pa ga smeje strese za ramo. .
"Od kdaj pa vendar tako lep in zanimiv!" ga draži.
"Dolly, ne draži mej"
"E, ti, opica! Za mene si dovolj lep! .Samo pokaži mi svoj obraz! No, že gre, toda z Joachimovini obrazom »a ne moreš primerjati."
"Ali pa tudi igra tako lepo, kot je lep njegov obraz?"
"Nebenko!" pravi Dolly. "Vsi smo jokali."
"Še kdo drugi kot ti?"'
"Seveda, Lora in Rut. In gospa Bauman tudi.'"
"No, to ni tako nevarno. Torej, kje pa bo igral!"
Dollv mu pove, kar je vedela in Gert mirno sprejme njeno poročilo. Njegovega srca ne vznemirja ljubosumnost, kajti svoje Dolly je bi) gotov.
Toda Ludvik ni izvedel ničesar o kmalosnjem prihodu Henrika Joach ima.
.(Dalj« prihodnjič.)
zločincev in propalic, čeprav se to sliši neverjetno. Oni namreč nimajo volilne pravice in se ne morejo udeležiti volitev. Njihove žene lahko volijo, njim samim pa prepoveduje fevdalni zakon iz časov pred vpadom Normanov vsako udeležbo pri volitvah, tako tla nimajo nobe nega vpliva na sestav spodnji
priboriti si volilno pravico. Vodi jih lord Ponsonbv. Ta lord je bil še pred petimi leti navaden Arthur Avgust Ponsonbv, čeprav je svoj čas služil kot paž kraljice Viktorije in zavzemal visoke položaje.
— Mislite si naš smešni polo žaj, tožil (»o letni plemič, zm stopnik delavske stranke. Na-
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. -VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.__
2. maja: Champlain v I?**- re Europa v Bremen Vulcania v Trst
6. maja: Washington
a maja:
Bt-reuprla
9. maja: Bremen v Bremen Paris t Havre Rex v Genoa
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ ^
ANDREJ HOFER ....................................................
REXE&KA VEDEŽEVALKA .................................
BELGRAJSKI BISER ...........................................35«
BOŽIČNI DAROVI ...................................................S5«
BOJ IN ZMAGA ........................................................*0e
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45«
CVETKE (pravljic« za star« in mlad«)................30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25«
DEVICA ORLEANSKA ..........................................50«
DEDEK JE PRAVIL (pravljic«) -----------------------40«
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35«
FRAN BARON TRENK ............................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisi! Fran Mil-
r-inski. veselomtxlre lin m« »reške, 711 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA .........-.......40«
JANKO IN METKA (kartonsk« slike za otrok«) 30«
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih f
Koreji) ........................................................30«
KRALJEVIČ* IN BERAČ ...............-......................30«
KRVNA OSVKTA (povest iz abroških gora* .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25«
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šaiit) .............................. 30«
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... *5e
MAKOV krščanski deček iz Libanona ................25«
MISOUXO, ropar Kalabrije _______________________________40«
MRTVI GOSTAČ ......................................................35«
MALI K1.ATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) .....................................................
NA RAZLIČNIH POTIH .................................
25« 40« 50«
NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J os. Spillman. Ona ........
PRISEGA HIRONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zjrmloviiip kanadske.
Spisal Ant. Huon«l«»r. Ona ..............
PRVIČ MED INDIJANCI. IN.v. st izza časa odkritja Amerike. Cena ...................
PABERKI IZ ROŽA ..............................................
PARIŠKI ZLATAR _____________________________________________
POŽIGALEC ...........................................................
PRSTI BOŽJI ...........................................................
PRAPREČANOVE ZGODBE ...............................
PO VODENJ (spisal Krištof Smit) _____________________
PRIGODBEČ-EBELICE MAJE. trd. vez. ...........
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ..............................
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. zv..................... 40« II. zv...............
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena .....................
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Consols. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ..........................
PRAŠKI JCDEK ....................................................
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ...................
POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................
RDFČA IN BELA VRTNICA ...............................
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............
ROBINZON KOŠI TNIK ......................................
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Črna .........................
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................
S ČEŠKI INVALID ................................................
S1STO IN SIESTO (povest oz Abrurev) ___________
SVETA NOTBLRGA _____________________________________________
STEZOSLEDEC .....................................................
SVETA NOČ (pripovedke) ...................................
TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................
TL'RKI PRED DUNAJEM ________________________________
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
Po ............................ JS9
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc MeSko; a'
slikami) ______________________________________1..........$1.00
Trda ve«.......1.2$
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ...............................................5ie
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ___________________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I- del ........... 40« II. del ...._________40c
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povrst; Vinski brat; osen povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezku...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.>. Gangl ................ 30
13 POVESTI. (III. zv.). Gangf.............. M
.30
30
.30 . 25« .35« . 25« . 30« . 35« .30« 1.— . 30«
. 40« .40
.70 .25« .30« . 30e .30« 30« .50
30
.00 35e 30« 35c 30« 30e 30« 30«
19. maja: Kuropa <
{0. maja: Manhattan
21. maja: Aquitania
23. maja:
Cbamplain t Ila^re Conte di Savula v Genoa
LC. maja: Norma ndle
mestu da bi ljudje videli v članu zgornje zbornice mogočnega velikega gospoda, ki se mu ni treba ]>ečati z navadnimi volitvami, se nam rogajo, čeŠ, da smo glede volilne pravice izenačeni z zločinci in norci.
Toda lord Ponsonbv je že izgubil prvo bitko, ker je bil njegov predlog v zbornici lordov odklonjen. <Vprav jo imel mnogo zagovornikov. Ponsonbv se pa ni dal ugnati in hoče voditi pristaše volilne pravice še enkrat v boj. Prav verjetno je pa, da bo zadela njegov pokret enaka usoda, kakor je zadela pred tremi leti reformatorsko prizadevanje markiza Salisbu-rvja. On je namreč liotel zbornico lordov vsaj doloma demo-kratizirati. Število njenih dednih članov naj bi se znižalo na 150 in toll 150 naj bi volilo enako število nedednih članov. To da vojvode, knezoškofi in dru-Jli ™ja: gi visoki plemiči niso hoteli o ■ i^nnond.c tem ničesar slišati in tako jo Salisbury je v predlog propadel. Oče lorda Ponsonbvja j*1 bil osebni tajnik kraljice Viktorije in sam je pa 10 let sedel v spodnji zbornici, preden je bil povišan v barona. Mož bi rad priboril tudi sebi aktivno volilno pravico, da bi so mogel po tegovati za mesto v spodnji zbornici. To pravico imajo po njegovimi mnenju člani visoko ga plemstva tembolj, ker tnkop^;; h Izvane svete m neprenosne pra-,.^ miiiti. vice visokega plemstva zdaj nimajo posebne vrednosti.
Lord Ponsonbv ima najbrž v mislih stari privilegij, da se j kaznuje težak zločin plemiča s svileno in ne z navadno vrvjo in da more člana zgornje zbornice soditi samo njemu enakovreden sodnik. Privilegiji visokega plemstva so pa sčasoma ugasnili, pravi Ioni Ponsonbv in on bi se zadovoljil samo s pravicami navadnega Angleža. Kot lord ne zalrteva ni«" druge-•ra, noiro izenačenj«* v pravicah z ostalimi Angleži.
Zbornica lordov je zdaj le-targično telo starih gospodov, ki se prav malo zanimajo za tekoče dogodke. Njihova zasedanja trajajo navadno 5 do 10 •minut in značilno je, da je prisostvovalo glasovanju o predlo-iru lorda Ponsonbvja izmed 750 članov samo 4:1. Razen pravice do svilene vrvi imajo lordi samo še nekaj starih privilegijev, j med drugimi pravico odkloniti izvolitev za porotnika in sedeti v sodili dvorani s klobukom na glavi. Razen tega se smatra napad na člana zbornice lord-dov in celo na njegovega služabnika po zakonu za težak zločin.
Zanimivo je, da nimajo volilne pravice samo angleški in škotski lordi, doeim imajo iiski lordi aktivno in pasivno volilno pravico. Zadnje čase so sedeli v parlamentu trije lordi: Earl Winterton, Earl
OOOQOOOOOOOOOOQiSOOOO^(
l j
Na parnikih. Id M debelo U ukani, se vne a J oiovino izleti pod v« Istvem izkušenega spremljevalca.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SL, New York
PiSite nam za eene varnih U-tstov. re«-rva«-ljo k«l»ln in pojasnila za potovanj«.
t Havre
v Cberhonr«
t Havre
ltremen
v Havre
v Cherbourg
t Havre
S8. maja:
ia
29. maja:
Eez v Genoa Bremen v Bremen
v Cherbourg
t Havre
3. junija: Washington
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturnia r Tr*t
11. junija:
lie de Fran«-e v Havre Aquitania v Cherbourg
13. Junija:
Bremen v Bremen
Contc dl Savola v Genoa
IP. junija:
Xormandie v Havre 17. junija:
Berengaria v Cherbourg
Manhattan v Havre 20. junija:
£uroi>a v Bremen Vu'cania v Trat Champlain T Havre 24. junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
Lafayette t Havre Rex v Genoa Aquitania ▼ Chrrbourc 3«. junija :
Normanrlle v Havr*
1.	julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria t Cheroourg
3.	Julija:
lie de France ▼ Havre Conte d i Savoia f Genoe 8. JuUja: Queen Mary v Cherbourg 11. Julija:
Saturnia v Trat Champlain ▼ Havre
14.	julija: Xormandie ▼ Havre
15.	julija: Manhattan ▼ Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija:
Rex v Genoa 23. julija:
Europa v Bremen lie de Franre v Havre Berengaria v Cherbourg 25. Julija:
Vulr-ania v Trat
29. julija: Queen Mary Washington
Cherbourg Havr*
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg nasitiva razvidno do *duj iuv.te plačan« naročnino. Prva Številka | »omeni mesee, druga »lan in tretja er. leto. l»a nam prihranite ne|»otrebuega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno |Miravnali. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašeui kraju ali pa kateremu iznvl zastopikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami. k«-r so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
Castlostewar in baron Fermov.
ELIKSIR LJUBEZNI
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA*
216 West 18th Street i i i New York, N. Y. I' Menda pa stari devici svojih
Z otoka Cevlona so poslali v London cvete skrivnostne rastline "Xagy Mani" čije sok baje hrani v sebi zagonetno moč — vzbuja namreč v eloveškean srcu ljubezen. Ali bomo zvedeli, kaj je prav za prav ljube zen. ko bo moderna veda poti mikroskopom prouoila ta elik sir? Ali bomo mogli primeša t: vsaki jedi nekaj kapljic te tekočine, da se bo vnelo za na? srce onega, po katerem hrepenimo? Angleški pa tudi drug' sodniki zaenkrat eliksirja ljubezni ne priznavajo. O tem se je prepričala gospa Wilkinso nova ki je natvezila dvema sta rima po zakonski zvezi brezpe-liečima devicama Dori in Mabel Lyons, da ima eliksir ljubezni, ki ga je nazvala "Zep" in ki si ga je dala tudi bogato plačati. Dejala je, da zadostuje poškropiti z njim obleko in jo zažgati, pa bosta videli v dimu I podobi svojih bodočih mož.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Lausfain
COLORADO:
I'ueblo, Peter Cu]ig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianai>oli», Fr. Zupančič.
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanicli Cit-ero. J. Fabian (Chicago, Cicco
in Illinois) Juliet, Mary Bambicb I>a Salle, J. Spelicb Mascoutah. Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzmillcr. Fr. V«nl«ipivec Steyer, J. Cerne (Za Pennsylvania, \V. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
iH-troit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chishulm, Frank (loužc Ely. .Tuš. J. Pesliel Eveltth. Louis tlouže <;ill»ert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls. Frank Masle
Cleveland, Anton Itol»ek, Chas. Karl-
1 linger, Jiuob Rcsiiik, John Slapnik OHIO:
Girard, Anton Nagode Lorain. I.ouis Kalant, John Kua* Youngstow n. Anton Kikelj OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
1'ENNSYLVANIA:
Brougliton, Anton Ipavec
Conemaiigli, J. Breiovee
Covenlaie in okoliea, M. Rupnik
Export, Louis Supančič
Farn*l. Jerry okorn
Forest City, Math Kamin in Frank
Blodnikar
Greenshurg, Frank Novak Barberton. Frank Troha
Johnstown. John Polantz K ray n. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balioch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee. West A1H«, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakež
WYOMING: RrK-k Springs, Louis Taurhar Diamomlville. Joe RoUch
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto-'o, katero je prejet Zastopnike toplo lj priporočamo.

UPRAVA -GLAS NARODA"
bodočih mož v dimu nista videli in tako je prišla Wilkinsono-va pred sodišče, kjer jo je zagovarjal sam lord Irwin, bivši podkralj Indije. V njenem imenu je trdil, da je dobivala eliksir ljubezni naravnost iz Floride. Sodniki so pa kljub temu ostali skeptični in so obhodili prodajalko eliksirja ljubezni na 19 mesecev.
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho« če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.


_
___L