Leto LXXffl st. 36 PoHntna plačana ? gotovini - Oto PeaffebBbr bit SccahH.
Urednlitvo ln uprava: Ljubljana Kopitarjeva (. Telefon 23-61—23-64 Mesočna naročnina 32 lir. - Cek rač LJubljana 10660 ta naročnine ln 10.394 za tnserate. Izključno ta etopatvo za oglase tz (talije ln Inozemstva: DPI 8. A Uilano Rokopisov ne vračamo
SCOVE.SE
•LIHI l AH • W5
15
ČETRTEK
Grosser deutscher Abwehrerfolg zwischen Niederrhein und Maas
Erbittertc Kampfe siidwestlich Bresluu — Zuhes Ringen im Siidteil Westpreussens — Sovvjetangriffe vor Elbing—Konigsberg scheilerten Terrorangrifle aui Wien und Dresden — Neuartig ausgeriistete Unter-seeboote versenkten 51.000 BIIT
Durch die Ubcrschvvemmungen nn der Kor sind die Amerikaner zu Umgruppierungen gczvvungcn, die nnsere Artillerie
Poslednja poročila z bojišč
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquar- . tier, 14. Februar. Das Oberkonimando der Wehrmacht gibt bekannt:
In der Slowakei wurden star-kere feindliche Angriffe in harten Ge-birgskampfen abgewiesen, einige Einbriiche abgeriegelt. Die 3. Gebirgs-division errang dabei einen besondereu AbwehrerfoIg.
Im Ranm sudwestlich B r c s I a u warf der Feind neu herangcfiihrte Krafte in die Schlacht Trotz des zahen Widerstandes unserer Truppen, in de-ren Reichen Volksstum- und Alarmein-heiten stehen, konnte der Gegner in Niederschlesien nach VVesten und Nordwesten Boden gevvinncn. Im Verlauf der erbitterten Kampfe ging Bunzlau verloren. In Sorau wird grkampft. Zahlreiche feindlichc Angriffe gegen dic Festung Glogau vvnrden von der Bcsatzung abgevvie-scn. Im siidlichcn Pommern fiirh-ten die Sovvjetsvergebliche Angrilfe. Die zah kampfenden Verteidigcr von Arns walde, Schneidemuhl und Posen hielten heftigen feindlichen Angriffen stand. Im Siidteil Westpreussens setzten die Bol-schevvisten nach Zufiihrung neucr Krafte ihre Durchbruchsversuche in den Raumen Konitz und Tuchel fort Schwere Kampfe sind hier im Gange.
Versuche des Gegners unsere Front beiderseits der Autobahn Elbing-Konigsberg von Westen und bei Zinten von Osten her einzudriicken, scheiterten ebenso, wie Fesselungs-nngriffc zwischen W o r m d i 11 und Landsberg.
An der kuri a n d isc h e n Front blieben zahlreiche sovrjetisehe Vor-stosse in Kompanie- bis Bataillons-stlirke erfolglos.
Zwischen dem Niederrhein und der Maas, siidostlich G e n n e p, errangcn unsere Truppen gestern einen grossen Abvvehrerfolg. Sie zcr-scblngen die Masse der englisehen Angriffe oder vvarfen den Feind Gegenangriff vvieder zuriick.
durch starke Feuer-schlage bekampft.
In den Strassen von P r ii m , in das der Feind von neuem cinbrach, wird heftig gckiimpft. An der Sauer standeu unsere Verbiinde auch gestern in heftigen Abvvehrkiimpfen gegen den uus seineni Briickenkopf zvvischen Wallendorf und Echternach angrci-fenden Feind.
Von der iibrigen Westfront werdcn beiderseitige Stosstruppkumpfc bei Suarlauterii und zunehmendes Artillc-riefeiier an den Fronten in E1 s a s s -Lothringen gemeldet. Im Abschnitt von Hagenau seheiterten mehrere Ieindliche Angrilfe.
In K r o a t i e n verstiirkte sich der Ieindliche Druck im Raum von Mostar. An den iibrigen Fronten dauem die Siiuberungskiiinpfe an.
Anglo - ameriknnlsche Tiefflieger und Bomber grillcn am gestrigen Ta-ge Orte im Ober- und M i 11 e 1 rheingebict sowie im Miinster-1 a n d nm.
Nordamerikanischc Terrorflieger warfen Bomben aui Stadte in S ii d -o s t d c u t s c h 1 a n d. Besonders in W i c n entstanden Schiidcn in VVohn-viertelu und an Kulturbautcn. Die Briten richteteu in der vcrgangeiien Nuchl Terrorangrifle gegen das Stadt-gebict von Dresden. Durch Luft-vertcidigungskriiltc verloren die Anglo-Ainerikaner gestern 37 Flugzeuge, da-runter 15 viermotorige Bomber.
Das Vergeltungsfeuer auf London wird fortgesetzt. Auch der Kauin von Antwerpen liegt stiindig unter nnseren Fernbeschnss.
Unsere Untcrseebootc, die seit lan-gerer Zcit mit einem Luftmast aus-geriistet sind, versenkten mit Hilfc dieser Neuerung in kiistennahen Ge-wiissern um E n g 1 a n d und in den Weiten des O z e a n s in uncrmiidli-chcm hnrtem Einsatz 8 Schiffe mit i 51.0(10 BRT.
Berlin, 14. februarja. Mednarodni poročevalski urad javlja:
Po ponovnem nričetku boljševiške-ga napada na obeli severnih krilih vzhodne Prusije, s katerim hočejo potisniti Sovjeti nemške čete proč od obale zaliva Frisches Haff, so so razvili v 4 tedne trajajoči obrambni bitki znova izredno siloviti boji. Medtem je nemškim četam uspelo, da so južno od Braunsberga zaustavile zapadni sovjetski napadalni krak ter s tem v glavnem zopet uredile položaj. Istočasno je doživelo vzhodno boljševiško napadalno krilo vzhodno od Zin-terna tako težak poraz, da je samo delu oklepnikov uspelo prodreti do vojašnic v mestu, koder so jih Nemci takoj obkolili.
V Kurlandiji so napravili Sovjeti vzhodno od Licpaje in južno od Salduja po močnem topniškem ognju z oklepniki podprte izvidniške sunke, ki so jih Neinci odbili.
Na bojišču ob Odri so bili Sovjeti včeraj mirni, pač pa so skušali se verozapadno od Kiistrina s kakima dvema divizijama razširiti svoja predmostja v močvirjih ob Odri. V težkih in za obe strani s precejšnjimi izgu bami zvezanih bojih so nemške čete zaustavile sovjetske pehotno oddelke ter očistile nek, kak 2 kilometra globok vdor. Jugovzhodno od Stottiiio iz polnjuje sedaj sovjetska oklepniška armada svoje težko zbite oddelke. Kaže, da premeščajo Sovjeti svoje čete tudi okrog kraja Deutsch-Krone. Silo-
viti so bili boji na jugu zapadne Prusije, koder so boijševiške napadalne divizije obležale po pričetnih uspehih na jugu Tuhelske planjave.
S Šlezijskegu bojišča javljajo: Obe sovjetski napadalni krili, ki naj bi obkolili Vratislavo, sta utrpeli težke poraze ter imeli občutne izgube, ne da bi se mogli približati svojemu tuk-tičnemu cilju. Široko zasnovani bočni napadi nemških oklepniških oddelkov, ki so proti severu razširili prehod do Vratislave, so položaj bistveno razbremenili. Vendar moramo pričakovati, da bodo Sovjeti po dovozu svojih rezerv nadaljevali pričeto obkoljevalno akcijo. Močnejši oklepniški oddelki so skupno z motoriziranimi pehotnimi silami že prodrli iz svojih zbirališč pri l.ignici proti jugu ter dosegli z neko svojo konico majhno šlezijsko mesto Jauer. Nemške pripravljene rezerve so se spustile tu v krvave boje z nasprotnikom, katerega so znova bočno zgrabile. Sovjeti imajo v velikem spod-nješiezijskem vdornem področju poleg
3. gardne oklepniške armade, katero so uporabili pri l.ignici za obkolitev Vratislave, še 4 armade in več samostojnih oddelkov. Glavni sunek proti zapadu vrše trenutno deli 4. gardne oklepniške arnuide, ki hočejo napredovali ob obeh straneh Sagami. Dočim so Nemci severno od Buiizlaua zaustavili boljševike, so se vzhodno in severno od Sagana razvili zelo siloviti boji, v katerih so nemško čete z vseh strani napadle sovjetske oklepntlke konice ter jih večinoma razbile.
Italijansko bojišče: Napadalni oddelki 5. ameriške armade so ob ligurskem obalnem odseku po uspešnem nemškem protinapadu in zaradi težkih izgub usluvili svoje napadalno delovanje. l'ri tem nastopu, ki jim ni prineslo niknkih ozemeljskih osvojitev, so izgubili 22 bojnih voz, 6 oklepnih izvidniških voz, 43 večinoma oklepi jenih motornih vozil in mnogo vsakovrstnega orožju. Nemci so s svojim protinapadom ujeli 182 ujetnikov. Nadalje so v polnem obsegu zopet zasedli staro bojno črto. Z ostalih odsekov bojišča ne javljajo o nikakili pomembnejših spopadih.
Uničujoč poraz tolp m Hrvatskem
Berlin. 13. lebr. Komunistične tolpe so imele več mesecev v oblasti veliko ozemlje ob Dravi- med Osjekom in Viro-vitico, ropale prebivalstvo ter so urejale s pomočjo Sovjetov to ozemlje za mostiščno postojanko na Hrvaškem. S tem so stalno ogrožale oskrbovaLne poli nemške lKilkanske armade ter hrvaškega glavnega mesta.
Moskva diktira
Velik nemški obrambni uspeh med spodnjim Renom in reko Maas
Ogorčeni boji jugozahodno od Vratislave — Žilava borba v južnem delu zahodne Prusije — Sovjetski napadi so sc izjalovili oh cesti Elbing—Konigsberg — Strahovalni napudi na Dunaj in Draždane— Na nov način opremljene podmornice so potopile 51.000 ton ladij
Angloamerišfii letalci v nizkem poletu bombniki -so napadli včeraj kraje
Fiihrerjev glavni stan, 14. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na Slovaškem so bili v hudih gorskih bojih odbiti močnejši sovražni napadi, nekateri vdori pa zapahnjeni. Tretja planinska divizija je dosegla pri tem poseben obrambni uspeh.
Na področju jugozahodno od Vratislave je vrgel sovražnik v bitko novo privedene sile. Kljub žilavemu odporu naših čet, v katerih vrstah stojo edinice ljudske vojske, in alarmne edinice, je sovražnik napredoval v Spodnji Sleci j i proti zahodu in severozahodu. Med ogorčenimi boji smo izgubili Bunzlau. V Sorau trajajo boji. Številne sovražne napade proti trdnjavi Glogau je odbila posadka. V južnem P o m o r j a n s k e m ko izvedli Sovjeti brezuspešne napade. Žilavo se boreči branilci Arnsvvalde-j a, Schneidemiihla in Poznanja vztrajajo kljub ogorčenim sovražnim napadom. V južnem delu zahodno Pruske so nadaljevali boljševiki po dovozu novih sil s svojimi prebijalnimi poskusi na področjih pri K o n i t z u in T u e h e I u. Tukaj so v teku hudi boji.
Sovražni poskusi, da bi vtisnil v naše bojišče na obeh straneh avtomobilske cesto Elbing — Konigsberg z zahoda in pri Z i n t c n u z vzhoda, so se istotako izjalovili, kakor obkolitveni napadi med Wormdittom in L a n d s -b e r g o m.
Na Kurlandijskem bojišču so ostali brezuspešni številni sovjetski sunki v jakosti čete do bataljona.
Med spodnjim Renom in reko Maas, jugovzhodno od Gennepa so dosegle naše žete včeraj velik obrambni uspeh. Razbile so glavnino angleških napadov in vrglo sovražnika v protinapadu zopet nazaj.
Poplave ob reki R o r so prisilile Amc-rikance k prcgrupaciji, kar pa otežkoča našo topništvo z močnimi ognjenimi ndari.
Na cestah P r ii m a, v katerega jc sovražnik znova vdrl, trajajo ogorčeni boji. Ob reki Zauer so naši oddelki tudi včeraj bili sredi ogorčenih obrambnih bojev proti sovražniku, ki napada s svojega predmostja med W a 11 c n d o r -lom in E c h t e r n a c h o m.
Z ostalega zahodnega bojišča javljajo lc o obojestranskih bojih naskakovalnih čet pri S a a r I a u t e r n u in o naraščajočem topniškem ognju na bojiščih t Alzaciji in L o r c n i. Na odseku pri It a -g e n n u so sc izjalovili številni sovražni napadi.
Na Hrvaškem so je ojafil sovražni pritisk nn področju pri M o s t a r j u. Na ostalih bojiščih pa Šo trajajo, očiščevalni boji.	--v
in bombniki so napadli včeraj Kraje na področju zgornjega in srednjega Pore-n j a kakor ludi v Milnsterlandn. Severnoameriški strahovajni letalci so odvrgli bombo na mesta v južnovzh. Nemčiji. Posebna škoda v stanovanjskih okrajih in na kulturnih zgradbah jo nastala na Dunaj u. Britanci so izvedli v pretekli noči strahovalno napade na draždansko mestno področje. Letalsko obrambne sile so zbile včeraj 37 anglo-ameriških letal, med temi 15 štirimotornih bombnikov.
Obstreljevanje Londona s povračilnim ognjem se nadaljuje. Tudi področje A n t w c r p n a je stalno pod ognjem naših dalckostrelnih orožij.
Naše podmornice, ki so že dalj časa opremljene s cevjo za dovajanje zraka, so potopile s pomočjo tc nove priprave v vodovjih blizu obale okoli Anglijo in na daljnem Oceanu v ncutruilljivem, vztrajnem posegu 8 ladij s skupno 51 tisoči tonami.
De Gaulle razočaran
Stockholm, 14. febr. »Aften Tidnin gen« ponatiskuje vest »United Pressa«, jx> kateri so v Parizu težko razočarani, ker ni bil de Gaulle povabljen k zaukazanemu sprejemu pri Stalinu. V Parizu pravijo, da je to rana, ki 6e bo stalno gnojila. Iz komunikeja o razgovorih izhaja, da Stalin, Churchill in Roosevelt še vedno ne smatrajo Francije za rav-nopravno državo. To dejstvo je v Parizu seveda še povečalo vidno nezadovoljstvo.
Zagreb, 13. febr. V Bolgarijo je pri spelo 700 sovjetskih častnikov, da bi prevzeli vodstvo bolgarske vojske. Med 7000 osebami, ki so jih doslej zaprli Bolgariji, je približno 1100 častnikov vseh činov, ki so jih postavili pred ljudska sodišča. Razen tega so izšolali Bolgariji kol |X>litičnc komisarje za službo v vojski komunistično usmerjene ženske, ki so delale pri tolpah. — Zo bližnji bodočnosli nameravajo uvrstiti bolgarsko vojsko 500 takšnih ženskih komisarjev.
Amsterdam. Kot javlja po Reuterjevi vesti newyorški dopisnik »Daily Maila« bodo v kratkem prispeli v Washington višji sovjetski generali, ki bodo zasedli svoja mesta v skupnem generalnem šta bu, dočim bodo odleteli izbrani britanski in ameriški vojaški strokovnjaki v Mo skvo, da se bodo soudeležtli naprave strateških načrtov.
Ženeva. Iz Bukarešte javljajo, da jo sklenila romunska vlada ustanoviti novo boljševiško krvavo sodišče.
Berlin, 14. febr. Delitev Stalinovih povelj v Jalti, h kateri sta so pripeljala Roosevelt in Churchill v Sovjetsko zvezo, se jo končala po osmih dneh z objavo dolgega komunikeja. Besedičenje, ki odlikuje to izjavo, ne more prikriti, da so Anglo-amerikanci v polni meri priznali dejstva, ki jih je Stalin v Evropi že izvršil. Rooeevelt in Churchill sta morala Stalinu znova potrditi izročitev Evropo boljševizmu. Anglija in Združene države so se oropale vsake ntomnosti, da bi se kakor koli uprle nameravani boljševizaciji Evrope po metodah, ki jih uporablja Moskva na Poljskem m v južnoevropskih državah. Komunike dokazuje jasno in razločno vso nemoč Anglo-amerikamcev naipra/m- sovjetskemu režimu. Moskva diktira svoje pogoje, London Ln VVasbington pa jih spre-emata brez ugovora. To je rezultat razgovorov v Jalti.
Ostalih sporni h političnih vpražanj med Sovjetsko zvezo, Anglijo im Združenimi državami, ki jih vlečejo iz konference na konferenco, tudi v JaJti niso rešili ali odločili. Po popolnoma demokratski metodi so določili za nerešene probleme novo konferenco, ki se bo vršila 25. aprila v San Franciecu.
V zvezi z nemškim vprašanjem obravnava komunike najprej vojaške in nato politične cilje. Trije vojni zločinci napovedujejo Nemčiji znova vojaške napade. S tem pa ne povedo nemškemu narodu nič novega ter ga ne morejo omajati. Stalin, RooseveJt in ChurchiJl se že leta trudijo, da bi Nemčijo razbili in nemški narod uničili. Na te njihove načrte pa odgovarja nemški narod z žilavo odločenostjo in z neuklonljivo voljo do zmage.
Bistveno zanimivejši so politični ukrepi, ki so jih določili povzročitelji vojne, da bi dosegli končni cilj, popolno uničenje nemškega naroda V teh točkah ponavlja komunike vsa gesla židovske uničevalno politike v sovražnem taboru.
Kot leta 1918, skušajo trije vojni zločinci ločiti nemški narod od njegovega vodstva. Pri tem pa so popolnoma pozabili; da imajo danes opraviti s strnjenim nemškim narodom, čigar vodstvo in članstvo so zaveda težinr usodnega boja ter obenem tudi spoznava zgodovinsko nujnost te borbe, ki 6e bo končala zgolj z nemško zmago, ker bi 6icer nemški narod izgubil svoje življenje in svojo svobodo.
Jedro sovražnikovih uničevalnih načrtov jo sledeče: razbitje nemške industrije, razorožitev vseh nemških oboroženih oddelkov, razpust nemškega generalnega štaba. Vse le zahteve pozna nemški narod že dovolj dobro iz česlo objavlje-
nih uničevalnih načrtov svojih nasprotnikov.
Iz vsakega stavka tega komunikeja izhaja triumf Moskve. Posebno jasno vidimo to v poljskem primeru, v katerem sla Churchill in Roosevelt popolnoma osvojila zahteve Kremlja. Anglija in Amerika sta sc zopet uklonili moskovskim zahtevam in s tem ponovno dokazali, da proli boljševizmu niti nočeta, niti ne moreta nastopiti. O tem nam jasno priča stavek, ki ugotavlja: »S popolno zasedbo Poljsko po rdeči armadi je nastal nov položaj.« Anglija in Amerika sta izjavili, da sta pripravljeni priznati sovjetsko-poljski odbor, katerega je postavila Moskva, navezati z njim neposredne diplomatske odnose in ei izmenjati veleposlanike. Anglija in Amerika soglašata nadalje, da dobi Poljska velika ozemlja na 6everu in zahodu, dočim mora odstopiti Sovjetom ozemlje po stanju iz leta 1939.
Roosevelt in Churchilli sta torej vsekakor priznala sovjetske zahteve. Isto velja o srbskem vprašanju, koder je Stalin uspel z vsemi svojimi željami. Združene države In Anglija so uradno potrdile Titov režim. S tem sta Churchill in Roosevelt priznala, da bo ostal Balkan nesporno vplivno področje boljševizma.
Ostalih evropskih vprašanj se komunike ne dotika. Z nobeno besedo ne govori o Grčiji, niti ne načenja romunskega ali bolgarskega vprašanja. Tudi od Sovjetov zahtevano in od Združenih držav že priznano zascdl>o Dardanel so lepo izpustili.
Po vsem tem zveni zaključno govorjenje komunikeja o »sigurnem in večnem miru«, ki je zajamčen v besedah »Atlantske listine« kot krvavo ropanje. Kakšen je ta mir v resnici, vidimo v deželah, katere so »osvobodili* Angloamerikanci in Sovjeti. lioj vseli proli vsem, brezposelnost, obubožanje množic, lakota in kuga, umiranje v množicah, deportaeije moš"kih, kratko in malo vlada krvi in lakote, na kateri gradi boljševizem 6voje načrte o vladi nad narodi.
Nemškega naroda ne bodo preslepile niti fraze, niti grožnje, s katerimi jo pomešan komunike. »Osvobojena Evropa« ga je dovolj nazorno poučila, kaj se skriva za takimi frazami Nemčija jc od lega pouka mnogo pridobila. Zato je vrgla v boj vse svoje sile. da bi uničila sovražne namere. Nemčija se sama ne bo izročila pogubi ter ne bo odložila orožja prej, preden ne bo te vojne kronala zmaga, ki bo vredna ogromnih žrtov, ki jih jo Nemčija doprinesla.
Tisk o konferenci v Jalti
Berlin. Berlinski tisk označuje tako-zvano krimsko konferenco v svojih naslovih kot »osemdnevni zaukazani sprejem pri Stalinu«. »Volkischer Beobachter« piše, da je metoda, s katero hočejo sedaj rešiti politične probleme, boljševiška iti da obstaja v tem, da mora ostati vse tako dolgo nerešeno, dokler ne bo sledila • rešitev« v sovjetskem smislu ter ne bo Angležem in Atnerikancem preostalo drugega, kot da se sprijaznijo z izvršenimi dejstvi. V ostalem smatrajo kot potrjeno. da so morali večino važnih vprašanj znova preložiti. Poudariti pa je treba vsekakor dve točki, namreč odgoditev nameravanega poziva nemškemu narodu in v zvezi s tein opustitev objave pogojev, ki jih nameravajo staviti Nemčiji. Ob koncu piše »Volkischer Beobachter«, da bo mogoče o miru govoriti šele takrat, ko bo Nemčija dvignila svoj glas ter rešila svet pred moro, ki so jo Stalin, Roosevelt in Churchill s svojo neomejeno samovoljo naprtili človeštvu.
Bern. Londonski dopisnik lista »Neue ZUrlcher Zeitung. opozarja v svojem ko-
mentarju o sklepih krimske konference posebej na izključitev Francije, brutalno postopanje z Nemčijo in na mirovna jamstva, ki so kljub vsem izjavam še zelo vprašljiva. Postopanje, katerega jc doživela na krimski konferenci Francija, so občutili tudi v Londonu mnogi opazovalci kot nezadostno, ako ne kot po nepotrebnem ponižujoče. S ponovnim posebnim omenjanjem potrebe francoskega pristanka je dobila Francija sicer poseben položaj, vendar ne moremo govoriti o kaki ravnopravnosti z ostalimi tremi zavezniki. Razočarani so bili nad krimsko konferenco tudi oni, ki so pričakovali aktivne »politične strategije« napram Nemčiji.
Stockholm. Posebna poročila stock-holmskih listov iz Londona javljajo v sredo soglasno o velikem potnirjenju, ki ga je izzvala v Angliji krimska deklaracija. »Svenska Morgonbladet« pa dodaja, da ne računa v Angliji kljub optimizmu nihče, da bi se vojna končala pred jesenjo. Londonski dopisnik 'Stockholms Tidnmgenas javlja: Edino poljski vladni
Pod najtežjimi vremenskimi i>ogoji, v blatu in snegu, ki so zahtevali predvsem od pehoto izrednih naporov, so pregnalo nemške četo v nekaj dneh močne tolovajske sile z vsega jiodročja južno od Drave ter jih deloma uničile To so bilo isto čete, ki so se pravkar po večmesečnih težkih pohodili vrnilo iz Grčije in Albanije. Osvobodilo so ozemlje, ki meri 80 km v globino in je 70 Um široko ter so pognale ostanke tolp deloma prott severu preko Drave, deloma proti jugozahodu, kjer so jih obkolile. Nadalje so odstranile nomške čete 35 km široko sovražno mostišče ob Dravi ter zajelo nepregledno množico ujetnikov in plena. Nemško letalstvo je pri tem uspešno napadalo prehode preko Dravo ter s tem preprečilo beg tolovajem na boljševiško ozemlje med Donavo in Blatnim jezerom. Razen v vojnem poročilu omenjeno mesto Virovitico so osvobodile nemško četo tudi mesti Grnhovico in Slatino ter več sto vasi. Sedaj je Drava od svojega izliva v Donavo v/liodno od Osjeka do področja južno od Blatnega jezera strnjena bojna črta nemške linl-kanske armade, ki je s tem zavzela svoje novo obrambno postojanke proli sovražniku 7. vzhoda.
Ta napad je tolpo čostokrat povsem presenetil. Izgubile so številna skladišča orožja, streliva in vojnega gradiva ter mnogo zalog živil, ki so jih zbiralo že več mesecev ler jih v glavnem pobrale tamkajšnjemu prebivalstvu. V mestih in vaseh južno od Virovitico so žo stali slavoloki z velikimi napisi, ki so bili pripravljeni za sprejem" boljševiškilt čet, ki so jih pričakovali, da pridejo z. Madžarske. V vasi Vocin je zbral celo nek slar tolovajski vodia svojo ljudi, da bi pozdravili Sovjeto. Ker jo mislil, da žo prihajajo, je podal nemškemu poveljniku celo poročilo, preden je opazil svojo zmoto .Na vsem ozemlju jo pozdravilo prebivalstvo nemšTie čete z velikim vesel|om ter je samo z. velikim samo-zadovoljstvom odstranilo slavoloke ter druge boijševiške znake.
. »Poljsko so zaklali«
Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter iz VVashinglona, je izrazil glavni odbor Zvezo ameriških Poljakov v ponedeljek zvečer svojo grenko razočaranje o bodočnosti 1'oljsko, kakor so jo določili na konlerenci v Jalti. Izjava pravi, »la odločitev iiomenr pelo delitev Poljske«. Spremembo tako imenovano Curzonovo črto označujejo kot »žaljive koncesije«. Ameriški senator Shipstoad jo izjavil, da pomeni ta dogovor: >['oljsko so zaklali.«
Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter se je sestala v torek londonska poljska vlada, da bi so posvetovala o položaju, ki jo nastal |>o konferenci na Krimu. Pričakujejo, da bo kasneje izdana uradna izjava. Medlem pa se pristaši londonske f>oIjsko vlado izražajo zelo nepovoljno o zavezniškem dogovoru glede Poljske.
Sovjetsko-turška nasprotstva
Lizbona. 13. lebr. Kakor javlja cari-grajski dopisnik lista »Times« se jo po večmesečnem odmoru zopet ojačilo v časopisju in radiju nasprotstvo med Sovjetsko zvezo in Turčijo. Sovjetsko časopisje in moskovski radio sla nezadovoljna s članki turškega časopisja o položaju na Balkanu, o položaju v Franciji ter o sovjetski ofenzivi. 1'redvsem so napadli izdajatelja lista »Ulusc Alaya zaradi njegove pripombe, da bodo Nemci z:i-radi majhnega števila ujetnikov na vzhodnem tiojišču gotovo v položaju, da liodo na neki notranji čili dosegli preokret usodo. Sovjetski veleposlanik v Ankari se je podal na dvomesečni dopust v domovino.
u«.	..^»BiUfflrcttaBBattiEKtiii
Madrid. Zunanjepolitični dopisnik lista »AHC« razpravlja o dogovoru med grško vlado iu IiAM-om, ter izraža domnevo, da hoče Kremelj dobiti s tem samo na času, da bi kasneje zopet ob. novil upor. Ce so bo vojna končala po zavezniških željah, potem Turčija no I><1 več stražar morskih ožin. taaaananaaviavnnnaBRigaKitva krogi so z rezultatom konference nezadovoljni. V uradnih britanskih krogih poudarjajo, da so sklepi o poljskih vzhodnih mejah dokončni,
»SLOVENEC«, četrtek, IS. svečana 104S - St. 30.
Gorenjski domobranci so tudi prosvetarji
Ne le puška, tudi igralski ter godbeni nastopi in pesmi ao orožje gorenjskih domobrancev v boju s komunizmom
dušah ko eo poslušali pe«mi gorenj, domobrancev - svojih varuhov. Igra sama je bila dobro pripravljena in je nudila gledalcem obilo veselja in smeha. Med
Po vseh krajih Gorenjske, ki so v varstvu domobranskih straž, prosvetno življenje raste in se razcvita prav kakor roža, vsajena na pridno pripravljeni njivi. Tako ugodna tla so pripra-\ili gorenjski domobranci. Pa so tudi marsikaj prinesli gorenjski domobranci vsem Gorenjcem. Prinesli so mu najprej varno zavetje pred komunističnimi zločinci, v vasi pa so prinesli tudi na novo oživelo staro prosvetno življenje izza mirnih časov. Nič čudnega ni zato, da se je po gorenjskih vaseh zopet oglasila narodna pesem, nič čudnega ni, da so zopet oživeli igralski krožki.
Zadnjo nedeljo so v Cerkljah imeli, skoraj bi rekli praznik. Cerkljani so se zopet veseli zbrali v svojem Prosvetnem domu. Na pustno nedeljo popoldne so jim naimreč kovorski domobranci priredili znano veseloigro »Trije tički«. Dvorana Prosvetnega doma je bik popolnoma zasedena. V začetku prireditve se je po obširnem
odmori pa je nastopil domobranski orkester — citer. Na koncu prireditve se je zopet oglueila domobranska pesem, dvorana se je zlila v eno samo navdušenje za sveto stvar, v obrambi katere so se cerkljanski fantje odločili, če trelwi, tudi umreti. Na koncu naj pripomnimo, da so kovonski domobramci isto igro priredili nedeljo prej v svoji domači vasi s prav tako velikim uspeli 0011.
Gorenjski domobramci pa ne skrbe samo za raze vit nairxxfne p ros vete med
Erebivalstvom, katerega varujejo pred omuinističmimi roparja, gorenjski domobranci veliko skrbe tudi za kulturo svojih src in svojih guš.
rrosvet.no življenje na Gorenjskem lepo raste in nam je potrdilo, da bo Gorenjska še mnogo prispevala k uničenju našega največjega narodnega im prostoru razlila narodna in domobran- | verskega sovražnika — tolovajskega ska pesem Toplo je bilo vaščonona v komunizma.
Koncert In zabava za delavce iz Borovnice

V dokaj napolnjeni frančiškanski dvorani je bil v nedeljo popoldne zopet prirejen zabavni večer skrbstva za delovni odsek »Pilz«. V goste je priSel radijski orkester pod Vodopivčevem vodstvom. Nastopil je tudi kmečki seks-tet, ki je pričaral na klarinetih, harmoniki, basu in tolkalih res ljudsko glasbo. V dovršenosti izvedbe se je sektetu postavil ob stran le še kvartet »vaških fantov«. Plesni par iz opere je tudi pokazal nekaj kmečkih plesov, dalje sta zbranim zapela po nekaj lepih samospevov gdč. Rupnik in gospod Boštjnnčič. Napovedoval je zopet gospod Podgoršek im postregel vmes tudi z uspelimi vložki. Vsa prireditev, ki je
bila te isti večer ponovljena za nemške vojake, kjer je še posebej skrbel "urt Simon, je izredno bga-bilo sijajno in
za zabavo Kurt jala. Nastrojenje je «po tla
3jl „
med napovedovalcem in občinstvom se
je spletla živa vez dogovorov. Tako je tudi ta prireditev v celoti odgovurjala
svojemu namenu, nuditi namreč vsem, ki med tednom delajo v službi slovenske ljudske skupnosti na gradbenih mestih, nekaj uric veselja.
Na Vrhniki so isto popoldne priredili Lichtenbergovo veseloigro »Mladi gospod šef«. Tamkajšnja igralska družina je igrala pred nabito polno dvorano in žela obilo priznanja. Igro je režimi g. Kržišnik.	Ba.
* *
Aleksandru Škulju v spomin
Z Gorenjske J« prišla pretresljiva vest, 4a Je v Kropi padel na irtvenik domovine mladenič, kl J« vibnjal najlepše nade za odličnega narodnega delavca, domobranski vUJl narednik Aleksander S k nI J is Veliki h LaM. Padel Je v boju i rabi JI naleta naroda — komunisti. Zapušča mater kot •Jen edlnes, lepo posestvo kot njegov edini dedič, potem pa le dolge vrste raznih arganiiaeij, kjer se Je pokojni Aleksander adojstvoval s polnim idealizmom. Izbiral al, marveč kjer Je Sutll, da bi mogel svoje moči posvetiti ▼ kakrinem koli ozira •rojema naroda, oe Je lotil vsakega deta, kakrlnega so ma odkatalL Veliko Je delal ▼ prosvstl doma v Velikih Laščah zlasti kot odličen Igrale« ln govornik, toda kmalu je Sel njegov organlzntorlčnl dnh preko meja domače iupnlje. Ae prod leti je v svojem globokem pojmovanju razmer slovenskega javnega življenja zaslutil sedanji vihar In i vso vnemo organiziral fante celega političnega okraja Kočevje za skopem nastop.
Globoko veren, resen, nad vse požrtvovalen. brezkompromisen, vedno premočrten ln odkrit, brez predsodkov, nesebičen al nikdar iskal sebe, marveč je dal vse za ideje, katerim se je posvetil. Ljubil je svoj narod zares iskreno, žrtev v tem deln se ni izogibal. Večkrat J« prepotoval ves kočevski okraj, vzbujajoč rojakom narodno zavest ln sodelujoč pri raznih organizacija v Kočevju. Njogovo ljubezen do na-časopis, razne prireditve in organizacije, katerim so je posvetil s vsemi močmi. V prosvetnem in narodnem deln »o je iočrpa-
■■■■■■■
»CUNDER BUNDER IfIKDAR SIT...«
Tik ... tik ... tik kaplja voda iz pipe
v školjko. Gospodar se grabi za lase v svoji nervoznosti, gospodinja ga pa miri: »Hočem, da jmamo vedno svežo vodo, zato mora iz pipe vedno teči ali kapljati.«
val, da mu niso bile nikoli mar mladostne uarnje.
One usodne dni po t. septembru 1943 Je bil na Turjaka, se je rešil pokolja na Osol. nlku, bil ujet na potu v Ljubljano, ležeč v skednju pa je pregrizel vrv ln nato zbe. žal v skalne dupline like, odkoder je po enem tednu prllel v Ljubljano, kjer je s pok. stotnikom Cerkvenikom med prvimi stopil v domobranske vrste. Iz hrepenenja, storiti čim več za osvoboditev nuroda lz satanskega boljševizma, ln suženjstva, jo odiel na Gorenjsko, kjer počiva sedaj v njenem srcu — na Brezjah.
Il vrst ntjldealnejilh, najbolj požrtvovalnih, Iskreno narodno čutečih sinov slovenskega naroda je Izbrala božja Previdnost orjaka po telesu, globokega po duhu, pok. Aleksandra Skulja, da je narodni delavec postal nnrodnn žrtev. Poleg drugih mora narod doprinesti tudi to težko izgubo Idealnega boroa. kl bi bil v povojnem delu v neprecenljivo korist katoliškemu narodnemu deln. Upamo, da božji Gospodar le bogato plačuje zvestega služabnika Aleksandra, ki prosi božje usmiljenje zn svoj Iskreno ljubljeni In tako trpeči slovenski narod. — Naj počiva v mirni
Obvestila Prevoda
Delitev moke
Od sobote lf. odnosno II. februarja daljo prejmejo potroinlkl, kl so oddali februarsko naročilnico sa moko, vsak pri svojem trgovca S.€91 kg enotne moke In n K kvasa na prvih 11 dnevnih odrezkov za moka na osnovni živilski nakaznici za mescu februar.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Živilski trg na pepelnieo
Promot na živilskem trgu se je na če. trto vojno pepelnieo razvijal ob jasnem vremenu. Gospodinje »o se razveselilo, ko so mogle pri nekaterih branjevknh kupiti drobne glavico čednega ohrovta, kar je bila posebna redkost, za sedanji trg. Ze voč dni prodajajo na trgu čebulo. Iz Italije jo je prlilo do 10.000 kilogramov. Na trgu »o tudi v sredo prodajali kislo zelje ln kislo repo. Na izbiro je bil dalje v manjši množini poteršlljček, več pa korenčka. Topli jug tudi na živilskem trgu naglo požira sneg, kl bo že v nekaj dneh Izginil.
Do 15.000 kg trdega sira
Na pustni torek eo določene mlekarne ▼ mestu ln liranjcvke na Pogačarjevem trgu ln prodajalci mlcčulh Izdelkov ob ribarnici začeli na odrezke osnovnih živilskih nakaznic prodajali trdi sir, kl ga je LJubljana dobila do 1S.000 kg. Na osebo pride po 15 dkg tegn sira. Pred mlekarnami so so posebno dopoldne vile dolgo vrste potrofinlkov, prav tako tudi prod prodajalci v ribarnici ln branjovkaml na Pogačarjevem trgn. Vsi v vrstah so btll disciplinirani.
Dijaška armada kida 6neg
Premnogi pelet in meščani oo se na pepelnično sredo začudili, ko so v Flori-janskl ulici tnko-le od Florijanove ccrkve naprej zazrli mlade in veselo razpoloženo dečke s krampi in lopatami, kl so urno kopali debelo ledeno skorjo na cesti in grdo zamazani sneg odmetevall na stran, da očistijo tramvajsko progo. Bili so to dijaki raznih iol. Drnga četa dijakov Je kidala sneg in čistila tramvajsko progo na Vodnikovem trgu. Povsod Je bilo res lepo videti fante, ko so pridno hiteli ln se vse drugače obračali kot drugI — navadni lo-patarjl. — Pričakovati je, da bo popolen tramvajski promet vzpostavljen ta teden.
Kolovrat poje svojo pesem
Za kolovrate Je postalo med preprostimi ljudmi veliko zanimanje. Mnogi prihajajo na Zavod za ženski domači obrt, kl se sedaj nahaja v Oražmovem doma na Dolenjski eesti, nekdanji Zeleni hrib, ter prosijo za navodila. Zavod je dal ljudem na razpolago že do 500 novih kolovratov.
Ohrani vse sile zu Boga.
(Charlet^e Foucauld.)
Koledar*
Četrtek, 15. svečana! Favstin, mufcnec; lovita, mučenica: Gcorgija, devica; Jordan, opal.
Petek, 16. Bvečsnni Julijana, devica in mučenica; Oaezini, ikof in mučenec; Filipa,
devica.
Lekarniška ilužba: Nočno ilužbo Imajo lekaraei mr. Sušnlk,
Marijin trg 5; uir. Deu, Gosposvetska c. 4; mr. Iloliincc ded.. Rimska ccsta 5tuv. JI.

ZATEMNITEV 01) 18.15 DO 1.51.

RAZMIŠLJANJE POTRATE:
»Bravo, gospodinja 1 Ce bi iz vseh pip v Ljubljani curljalo, bi izteklo v enem letu okrog 2 milijona m' vode, kar predstavlja vrednost 2,400.000 Ur. Toda jaz serm zadovoljen z manjšim dobičkom. — Večletna opazovanja »o dognala, da dejansko izteče iz pip letno 800.000 m® vode preveč, kar približno ustreza znesku enega milijona lir. — Gospodinje, najlepša bvala.«	BOJ POTRATI!
KULTURNI OBZORNIK Mrtvi med dvema živima
Pod tem naslovom Je izšla kot dosloj zadnji zvezek Slovenčt-ve knjižnico nordijska povest Mgurda Chrlstansena, pisatelja.
kl je bil mtxl nami nepoznan, p« je v svoji domovini dobil prav zu to povest 1. 1931 PO-solino nn; rado, lako nam poroča M. K. v uvodu, ki pa vsebuje le skope podatke o pisatelju. Toda tudi za te »mo hvaležni, kajti vsaj tudi majhen napotek v delo je braloem Slovenčevo knjlžnloe vedno dobro došol. Tako Izvemo, ila Je pisatelj rojen I. 1891 tor tako pripada generaciji potil (petletnikov ter d« ea je odkrila svetovno znana pisateljica 8igrid Undsetova. 8 lom prevodom. ki ga je priredil prof. Brada«, eden najplodnejših prevajalcev teh let, smo dobili pogled v novo postavo norveške knji žovnosti, ki je nas že od nekdaj zanimala.
Povest sama je prav zanimiva in svoj-oka. Na prvi pogled obeta biti dotektlvskn povest, sodeč po prvem poglavja, kjer so odigra pred nami nnpod na :>ošlno blagn.i no. Priča smo. kako pade prvi uradnik Kvisthus poC udarcem napadalcev, knko so drugI Lydorsen skuša upreti, prepričan, da napadalec no bo upal streljati, pa omahne rnnjon in ne reži blagajne, trotji Pa ekušn s svojo blngnjno »bezati, s čimer opozori napadalca nase, da ga dohiti. Ko ta — tretji — Bergor vidi samokres pred nosom in «e mu Jo odločiti za smrt ali livlje nje, mu izroči blagajno ter (ri tako rešil življonje. 8 tem detektivskim prvim poglavjem pa je tudi detektivke koncc, kn.Ri odslej zanima pisatelja drugačen motiv: psihološki razvoj v dušah treh ljudi oziroma njihovih polotnoov. Tako Jo mrtvi odlikovan zn zvesto službo r majhno denarno nagrado svo.ioem. toda njegova družini .lo pahnjena poslej v bedoi žena bi mnogo rajo imela živega moža, kakor skromen blesk
heroizma ki niti ni bil herolzem, kaJU — Kvisiusu ui bilo dano na izbiro, temveč ga Je napad iznenadil. Ljrdersen so s svojo rano baha in doživlja slavo, ker ae Je upri napadalen, diuii je prav lako izgubil blagajno in tudi m mislil, da bi napadalec utegnil v r orni iol streljati. Tretji — Bor-gor —, kl Je edini stal pred zavestno odločitvijo iu izbero življenja ali smrti, ne pn rošltve blagajno, (kajti če bi se dal ubiti, bi blagajno prav tako no rešil), se Je odločil za življenje, Ier zato mora doflga lerta nositi prezir svoje žene in okolice in celo sum njo sodelovanja z vlomilci. To tronje med »slavnim« Lyder»enom ln »strahopetnim« Bergerjem ter različni življenjski uspehi, ko prv1 postane na račun drugega upravnik, drugemu pa je vsak napredek onemogočen, je glavna vsebina povesti. Po-znejo se zgodi, da Bergor postane najboljši prijatelj svojona napadalca, kl tudi doživlja kesanjo in grizenje vesti. Toda prijatelja ne Izda, ker je med tem žo povrnil vsoto, temveč se hoče maščevati samo nad oholo stjo »slavnega« Lydersenn, katerega baha-štvo mu preseda: zato fingira podoben napad (toda s prnznim revolverjem!) in ga postnvi prod svojo nekdnnjo lzboro: sunrt ali življenje tor izročitev blngajnol V tem zavestno premišljenem hipu mu — Izroči blagajno. Berger.iu je Slo samo za — odločitev ter mu blagajno vrne Tako je ponižal baliača in opral svojo »sramoto«. Vsaj — pred tistim, ki so je okoristil z njogovo sramoto, pa ni bil čisto nič boljši od njegn Psihološki problem slave ln srnmoto pri odločitvah življenja in smrti ie vsebina te
V Stično in v St. Vid na Dolenjskem je bilo poslanih nad 50 kolovratov. Prav pred 100 leti je bilo veliko zanimanje za novi kolovrat, kl bo ga uvedli li Češke k nam in so za njega delale »Novloe« živahno reklamo.
januarska hipotečna posojila
Zemljiška knjiga Je januarja zaznamovala 53 predlogov za vknjižbo hipotečnlh posojil v znesku 576.700 lir. Največje posojilo Jo znašalo 160.000 Ur. najmanjše 2250 lir. Na 9 nepremičninah v okolici je bilo vknjižonlh 161.400 lir, na 14 nepremičninah v območju mestne občine ljubljanske pa ostanek v znesku 415.300 lir.
Posestne spremembe
Urbane Fran, posestnik v Stožlcah 88 je prodal Ivanu Erjavca, posestnika nn Ježici »4, dve zemljlikl parceli v kat. občini Moste št. 721-1 tn it. 711-1 v skupnem ohsogu 991 m> za 40.000 lir. — Hrlbernlk Marija, sedaj por. Fosco v Italiji, Je prodala Josipu Kuneja, dipl. tehnika v LJubljani, Društvena ulica 15, zemljiško parcelo It. 534-1 kat. obč. Vid v Izmeri 1257 m ia 36.000 Ur.
Kadar je Pnst čemeren
Po nekaterih krajih na Notranjskem dobro pazijo, kakšno vreme pripelje Ka. rent na pustni torek v deželo. Radi vidijo, da Je ta dan nekoliko oblačen, čemeren In teman. Potem pričakujejo, da bo Jeseni dobra letina. Je kratek vremenski rek, kl napoveduje: »Kadar Je Pnst oblačen ln temšn, jeseni kmet Je prav vesel, ItcmAn, ko v kaščl ajda z žiti bo oblla, so miza bo medu ln žgancev prav šlblla.«
Razne nesreče in poškodbe Na pustni torek okoli poldneva Je nastala v kleti poslopja it. I na Miklošičevi eestl eksplozija manjiega kotla, pri katerem Jo bilo zaposlenih 6 delavcev, kl so dobili hujše poškodb« in opekline. V splo. šno bolnišnico so bili prepeljani: II letni Ivan Lavri«. 38 letni Anton Koron, 17 letni Martin Ivnlk, 11 letni Fran 8trai*k in 35 letni Anton Fekonja. Dva sta dobila hode opekline. — Marta Jakopičeva, triletna hčerka orožnika, je spodrsnila na poledloi ln si slomlla levo roko. — Anton Podlo-gar, 55 letni knrjač drž. železnic Je padel z lokomotive ln se hudo poškodoval na lovi roki. — Mihael IimaJIov, 76 letni upokojenec drl. železnic, si Jo pri padca na cesti zlomil desno nogo.
•Oddajnim ihhpim 3mprimi« prino«** RADIO L3UBL3ANA
Dnovnl spored sa IS. februar:
7 Poročila v nemščini — i 10 Jutranji koncort. vm« 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nomičlni — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski konoert. 12.30 Poročila v nemSčini, o položaju ln slovenščini — 12-45 Radijski orkcetor - 11 Poročila v nemščini
—	1415 Od dveh do treh, šaro meh — 15 Nemški spored — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Z glasbo gre lažje — 18 01 as slov. domobranstva — 18.30 Med Igra
—	18.45 Narodopisno predavanje — 19 Hamio. nika — 19.30 Poročila v slovenščini — 11.45 Predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20.1» Komorna glasba — 21 Večerni koncert — 22 Poročila v nemščini, napoved sporoda — 22.15 Glasba pred polnočjo.
1vk<
napete zgodbe, pisane z močnim ptmitoljeklu peresom ter t napetostjo prave detekttvk' ITeroizom junaškega dejanja se sioei poni žiije, poveličujo pa so oproznoet in pamet Tako so ho morda komu zdela povest idealistično nevzgnjna. jo pa življenjsko resnlč. nojša: ni pa zalo mnteriHlIstična. temveč »n mo — poziMvistifna, brez romantike, toda s poudarkom vrednosti — človeškega življenja.	td.
novice,
Sv. maša zadušnica za rajnim mehani-škiiu mojstrom Kristanom Francem bo v četrtek ob 8 v cerkvi sv. Olrlln lu Motoda.
Za obletnico smrti pokojnih Josipa ln Beate Simlo bo slovesna Orna maša v petek 16. t. ni. oh 7 zjutraj v frančiškanski oorkvi.
Drž. tehniška srednja Šola v Ljubljani obvešča starše, odnosne svnjoe, kl so pri. javili učeneo za vpis v I. ali II. letnik odsekov. da bo vpisovanje v torek in orodo. dno 20. In 21. februarja t I od i do 10 v direkcljskl pisarni (Gorupova ulica, št. 10-1 nadstropje). Prl.avljem učonul, za katero ne bi hll vpis izvršen najkasneje do 24. t m., hodo črtani iz imonikn ter ho s tem dnem zaključeno vpisovanje za tekoče šolsko leito. Podrobnosti glede vpisovanja ao objavljtme v šolski v&ži.
Za Socialno pomoč so darovali: Kodblna LaJovIc-KsrlovSek jo darovala lir 500 namesto venca na grob pok. ge. Ivane Kristan roj. Hočevar. II. vod železniške baterijo slov. domobranstva je daroval lir 1.450. Vsem darovalcem Iskrena zahvala.
Podpornemu društvu za glnhonemo mladino v Ljubljani Je poklonil go»t>od Ignacij Vok. veletrgovco v Ljubljani znesok lir 1000 namesto venca nn '.'rob blagopokojne gospe Josipi ne Adamič Iz Domžal. Plemenitemu dobrotniku se društvo najtopleje zahvaljuje.
Izila je sova knjiga »Slovenčeve knjižnico« H. Federer:
»Vapei in cesar v vasi«
Lep roman, kl slikn boj med svojevntaia iao-nlkom in vaškim mogotcem. Knjiga, kl je zelo obsrjna. vas bo do kraja držala v napetosti. Dobile |o po vneh knjifnrnnh In trafikah. —
V prodaji slane tO lir.
OSEBNE NOVICE
Lep jubilej dela. V ožjem rodbinskem krogu je te dni praznovala 70-lelnioo rojstva vse življenje neutrudno delavna la obče znana trgovka gdč. Katinka Wldmayer-Jeva. lastnica manufaktnrne trgovine »Pri »oncn< v kresi.i i ob tromostju. llkratu Je jubilantka praznovala 451etnloo samostojnega udojstovanja v trgovski stroki. Iskreno I čestitamo!
■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■Mi ■
Specialist za otroške bolezni
Dr. Šalamun Branko
jnvlja telefonsko S(ev. 19-07 za pojete na do«. Stanovanje (brez ordinacije)! Beligrad li
M A l I	0
I Službe	I
1 doba	j
POSTRE2NICO za	dopoldne od 8 do 11, za
pospravi jamje sob	takoj sprejmem. '
v npr.
»Sl.<
Naslov St. 1036.
ZDRAVO OSEBO - k 4 letni deklici sprejmem. Naslov v npravi St. 1040.
Črni križ +
A čudno — stric jc dejal: »Dovolj časa je še za to, tfokler se ne vrne dr. Sly. Bolje je, da to prepustiva njemu.
Mannel je planil pokonci.
»Ne razumevam te,« je živahno vzkliknil, »saj gre vendar za morilca tvoje hčere in zapeljivca tvoje lene! Kako se moreš še oliotavljati, da ne bi nemudoma izročil tega zločinca pravici?«
Sigmar ga je žalostno pogledal ln nato dejal počasi:
»Mannel, star sem že. Na meni leži krivda in trpljenje dolgega življenja. Tednj človeku preide divja nepotrpež-1'jivost tudi ob najbolj nezaslišanih dejanjih. Saj še ne poznava vseh okoliščin. Če so Že minila leta, ali je potem kaj nn tem, če preide še nekaj dni ali terfnov? Nihče ne uide zasluženi kazni ...«
A Mannel ni mogel razumeti strica.
»Ne,« je vzkliknil, »kdor je zakrivil tako vnelx>vpijoče dejanje, naj bi tudi en dan ne gledal več božjega sonca!«
»Ne sodiva prehitro... Počokajva, dn vrne dr. Siv. Bog re, če je Ju-lita še skupaj s Kadczinski jem?«
»Bržkone. Saj sta skupno zbežala
lz Kaira. A zdi se, da ju je dr. Sly medtem dohitel in prišel z njima v stik, ker je kar naenkrat tako dobro poučen
Mannel si nI prizadeval, da bi skrival svojo razdrnženo«t. Bolečina zaradi Marije je v njem klicala po maščevanju.
Že takrat v Egiptu ni mogel razumeti dr. Slvjevcga ravnanja, niti ga odobravati. Ko je ugotovil Kadczinskl-jevo in Julitino istovetnost, je prija-koval, da ju bo dni takoj aretirati. Siv na je dejal, dn nima pooblan.la za to. Tednj je Mannel pnč opr ivičil oklevanje. ker je bilo treba -.m^riiti Ju-Ilto za sokrivko 7,a soproga bi bilo b"ez dvomil strašno, (r Im žena. ki je nosil« njegovo ime. sedela ni. zutožni kloni kot morilka.
Zdaj pa je dr. Slyju uspelo dokazati julitino nedolžnost. Kaj je strica zdaj še zatfrževalo, da še ni hotel izročiti pravici pustolovca, ki je uničil mlado življenje?
Njegovo ogorčenje se kar ni moglo pomiriti Molčal je in se predajal svojim mislim...
Naslednjega dne sta srečala na sprehodu starejšega gospoda v spremstvu mladenke.
Mannel ju je komaj zagledal, ko je stric že vzkliknil:
»G!c|, major Ccrnet prihaja s gospodično!«
Pozdravili so se.
»Slov.« pod
j Kupimo"g
TRGOVINA »OGLED«. Mestni trr it. 5, kapii spalnice, kuhinjske o-prave, omare, kredence, k&vče, otomane, otroške vozičk«, otroške posteljice, rjuhe, kapne, posteljnino In preproge, tekače, lino-tej. Šival, »troje, porcelan. steklenino io drugo._ Il
STEKLENICE vseh vrst nletenke. Šivilj, ske odpadke, pločevinaste sode. vsakovrsten papir, razne kovine, rabno ln no-
- ----------j---- ,------- rabno železo ln teh-
Nnrnhlo je zardela, ko je naznanil svoj ■ nično predmete stal bližnji obisk.	""
Že dolgo jo vedela, da je ljubil svojo sestrično, ki pa je nenadoma izginila brez sleda. Prav zaradi tega se ji je mladenič zdel še bolj zanimiv. A njegova sestričnn «e je izgubila. Saj je moral žalovati zanjo, knkor da bi umrla. Čemu bi so zato odrekel cvetočemu življenju?
a i a s i
j Prodamo E
PRODA. Računski soštevalnl stroj najmodernejše izdelave proda »Everest«, -Prešernova ul. 44.
Bila sta to stanovalca vile, kamor je Mannel včasih rad zahajal. Zda.j se mu je zdelo, da so ti časi že silno daleč...
Opravičil so je, ker od svoje vrnitve iz F.gipta še ni prišel k njima na obisk. Vrnil ae je šele pred1 par dnevi, a oglasil se bo prav kmalu, če sme.
Dekletove oči so se vprašujoče upirale v Mannelove spremenjene poteze.
Mar ni živa sedanjost močnejša -od mrtve preteklosti? Ali niso tipi močnejši od spominov...? Ali pn je morda pogrešano zopet našel?
»Ali nisi Gernetii nič pisal, potem ko si odpotoval?« je vprašal Sigmar Monnela, ko sta se poslovila od majorja in njegove hčerke.
»Ne,« je odvrnil, »na take stvnri sploh nisem mogel misliti.«
»Gospodična Lucija me je ?, očetom večkrat obiskala in vedno povprnKeva-!a po teb!.«
»Hvnla lepa,« je ravnodušno odv iil Mannel.
uo kupuje ter plača • Metalia« Oospoev. 16. tel 32-88, naspr. Delavskega doma, (k PISALNI STROJ kupi A. Kovačič. Prešernova ulloa^ 41!_
APABAT-
RADIO _________
kupi A. Kovačič,
Prešernova ul^H._
HARMONIKO kupi A. Kovačič, Prešernova nlloa 14.
GRAMOFONE navadne ter električne. gramofonske plo» i če kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«, Prešarenova ul. M.
iUJMPARICE nove žametne, prodam. Nasl. v npr. »SI.« it. 1034. SEMENA, vrtna i zelenjavna, poljska: žitarice, krompir, fižol, kortuo Md. pred setvijo—saditvijo razkazujte! Razkužilo s strokovnimi navodili prej. mete pri inž. Prczelj, Wolfova ulica 3,1. — nradne are: 8—12. (1 NAPRODAJ: primerno za obnovo domačij -kompletna pleskana s šipami opremij. okna iz macesnovega lesa: 10 oken dolž. 1(0 cm, Sir. 94 cm; 10 oken doli. 138 Sir. U cm; 6 oken dolž. 148, Sir. 54 cm; 1 okno dolž. 82, Sir. 103 em. Rimska c.
št. 23-1., LJubljana.
Bzamenjamrl
Bel KOŽUŠČEK skoraj nov zs otroka do 4 lel zamenjam za nalnrali-je. Naslov v upi, »SI.«
pod St. 1037.__
3.20 m BLAGA za mo. Sko obleko • komplet, podlogo in dobro ohranjeno moško obleko -
Srodam al| zamenjam, flelov v opravi »SI.« pod St. 1038. MoSke ČEVLJE, Mri-pacne, zamenjam sa kurjo pičo. Naslov nprsvl »Slov.« pod It. 1039.
RADIO ŽARNICE dobro ohranjeno vsoh vrst kupuje tvrdka »Everest«, Prešernova ul. 41.
OMARO la postelja s ? žimnlcami, v dobrem i stanju, kupim. Naslov *■ v npr. »Si.« K. 1035.
1 Razno I
LIMONO v taja dobro nadomešča Umo. nln okstrakt Oltrol. Stekleničko prinesite s seboj. DroenriJa Anton Kane. zldov-
ska ulica 1._
JEDILNO OLJE o« oljnato mešanico si lftnko sami pripravit« s Amlssn praškom. — Drogeriiii Anton Kano v Židovski ulici 1.
VI. simfonični koncert
Ljubljanska radijska postaja bo priredila v torek, 20. februarja v veliki anlon-skl dvorani VI. simfonični koncert, kl ga bo Uvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom svojega dirigenta Draga M. Sijanca; prlčetek točno oh 18. Slišali bomo delat Skerjanca, Jeraja, Parme, Bravnlčarja, Smetane, Mussorgskcga ln Llszta. Predpro-daja vstopnic se prične Jutri, v petek II. t. m. v knjigarni »Glasbene Matice«.
Razdelitev delovnih čevljev
Interesente opozarjamo, da prodajajo delovne čevlje na nakazila pokrajinskega go. spedarekega sveta v Ljubljani sledeči trgovci čevljev v Ljubljani:
A. Zibopt, Prešernova ulica, Pelan Mar ta. Sv. Potra c. 20, Bitenc Jože, Sv. Petra e-25, Trebar Matija, Sv. Petra o 6, »Peko«, Selenbnrgova ul., »Bata«, Selenbnrgova ul., Semrl Ljudmila, Miklošičeva cesta, »Triumf«, Miklošičeva o., Vodnik Julij, Prešernova nI., Sega Edvard, Prežornova ni., Kalan Jože, Pri tromoetovju, Osot Marija, Gajova ul., Šolar Josip, Tavčarjova ul., Seunig VItal, Pod trančo, Polajnko L„ Mestni trg, Wagnor I„ "rod Škofijo, Gorše Angela, Stari tirg, Kogoj Kristijan, Stari trg 16.
Naročite se na novi verski list »RAST«
Kinematografi
KINO MATICA - »Pasji dnevi«, - Predstave
ob 16 in 18.	Tel. 22-41
KINO SLOGA - »Nedolžna IJoblca«. - Predstave ob 16 in 18.	Tel. 27-30 KINO UNION - »Nadaljevanje sledi« - Viktor Staal. Gustav Diessl, Franke Lauterback. — Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-21

MA:
+ Sporočamo žalostno vest, da nas Je v visoki stnroMi 80 let za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in tast, gospod
Ivan Kune
posestnik v Rovtah Pogreb bo v pelek 16. t. m. ob M as fsmo
pokopaliSče v Rovtah. Rovte, Ljubljana, Medvode, 14. februarja 1M5. žalujoče rodbine Kline. Petkovšck, Clrmaa, Leskove«.
Fiir »LJiiiinka fsksrli«, f.* »L.ludskd tiskarno«: Jnže Kramarlč — Dorausgeber. Izdajatelj: Joško KrošelJ — Schrlftlelter, urednik: Janko Hafner.,