Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (14/21 °C), soboto (11/21 °C) in nedeljo (12/22 °C) bo delno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 10. maja 2018 številka 19 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Ob dnevu gasilcev podelili državna odlikovanja Velenje, 4. maj - Mednarodni dan gasilcev so za zahvalo vsem, ki si pod okriljem Gasilske zveze Šaleške doline prizadevajo za varovanje in reševanje življenj ob naravnih in drugih nesrečah, izkoristili tudi v Velenju, kjer so izjemnim posameznikom iz različnih prostovoljnih gasilskih društev na slovesnosti v Domu kulture podelili državna odlikovanja. Priznanje za požrtvovalnost je prejel Vojko Bricman iz PGD Šoštanj, ki se je v velikem gozdnem požaru v Hrastovcu huje poškodoval, a svojega gasilskega poslanstva ni opustil. Več na strani 18. • tf V ponedeljek stekel remont 6. bloka Šoštanj, 7. maja - Začel se je prvi remont bloka 6 Termoelektrarne, ki bo predvidoma trajal dva meseca, do 2. julija. V tem času bo polno obratoval blok 4, to pa bo tudi njegovo zadnje tako intenzivno obratovanje, saj naj bi ga jeseni ustavili in nadomestili s posodobljenim in ekološko bolj sprejemljivim, pa tudi močnejšim in mlajšim blokom 5. Med remontom šestega bloka bodo opravljena večja remontna dela in še preostala garancijska popravila. Zaradi najsodobnejše opreme in dovršene tehnologije je naslednji redni letni remont šestega bloka, načrtovan šele leta 2022, torej čez štiri leta, medtem ko so bili pri starih blokih TEŠ remonti na tri leta. Gorenju tri zavezujoče ponudbe Velenje, 8. maja - V Gorenju so do predvidenega roka prejeli tri zavezujoče ponudbe zainteresiranih strateških partnerjev iz Azije. Skupaj z nekaterimi večjimi delničarji, ki so sodelovali v postopku preučevanja priložnosti za strateška partnerstva in so zavezani k zaupnosti in mirovanju, bodo pregledali prejete zavezujoče ponudbe ter objavili naslednjo informacijo o postopku do 15. maja. Upoštevajoč določila podpisanih pogodb o zaupnosti z zainteresiranimi strateškimi partnerji, ne bodo komentirali morebitnih špekulacij glede imen zainteresiranih partnerjev. Mediji sicer ugibajo. Po neuradnih informacijah Financ so zavezujoče ponudbe oddala tri kitajska podjetja - Haier, Hefei Meiling in Hisense Electric. Med interesenti se je sicer omenjala tudi družba Midea, ki pa naj bi bila bolj osredotočena na proizvodnjo klimatskih naprav. • mz »Odtvitana« prijateljstva Mira Zakošek Marsikaj imam proti družbenim omrežjem, brez katerih si večina več ne zna predstavljati sodobnega življenja, čeprav jih občasno seveda tudi sama uporabljam, a na žalost vse bolj spoznavam, kako so ti odpihnili naša številna neposredna srečanja in nas odnesli v neke povsem neobvladljive vode. Danes ni dovolj, da si na enem od njih (Facebooku, Instagramu, Twitterju...). Če hočeš »biti in«, moraš biti na vseh in imeti tudi toliko in toliko sledilcev ali pa - če hočete- internetnih prijateljev. In koliko časa ti vzame to? Vse bolj se mi dozdeva, da je ravno v tem največji problem, da ga zdaj preprosto naenkrat nimamo in da ob tem vse bolj pozabljamo na neposredne stike in pogovore. Le kako bi ob vseh obveznostih v šoli, službi in na družbenih omrežjih še našli čas zanje? Pa bi bilo prav, da se zamislimo nad svojim ravnanjem. Pred dnevi sem v kavarni opazovala mlad par, vsakega s svojim mobilnim telefonom, skorajda si nista namenila pozornosti, niti izmenjala besed. Vse, kar sta govorila, pa je bilo: »Si dobila, si videla, kaj sem ti poslal?« Pa z druge strani: »To poglej« V restavraciji pa sem opazovala mlado družino s približno dvoletno deklico in štiriletnim fantkom, zelo vzornim očkom, ki je ves čas bdel nad njima in »zasvojeno mamo«, ki je imela tudi med hranjenjem v rokah mobilni telefon in ves čas pogledovala nanj in seveda tudi odgovarjala. Ko je morala deklica lulat, je sicer dvignila pogled, a le toliko, da je možu rekla: »A jo pelješ?« Seveda jo lahko pelje tudi očka . Ob takšnih izkušnjah se sama pogosto vprašam, kam vse to vodi, kje so topli medčloveški odnosi, kje so tista pristna neposredna prijateljstva, pa tudi družinski odnosi, ko se pogovarjamo, tako da se gledamo iz oči v oči?! Bomo res dovolili, da nas bodo računalniki in vse, kar prinašajo s seboj, tako zasvojili, da ne bomo znali čutiti ničesar več, da si ne bomo znali vzeti več časa zase in pristna druženja, ampak se bomo prepuščali plehkim tvitom, vsem všečkom (kot da se v življenju le hahljamo), in nam bo čas spolzel mimo, ne da bi občutili, kako recimo lepa in dišeča pomlad je zunaj. Čez prvo oviro spomladanskega dela splošne mature Velenje - Minuli petek je bil za več kot 36.300 učencev 6. in 9. razredov osnovnih šol ter 6730 dijakov 4. letnikov gimnazije v Sloveniji poseben dan. Prve je čakalo nacionalno preverjanje znanja, druge pa začetek splošnega dela mature. Ta se je začel s pisanjem eseja iz slovenščine. Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije Velenje, je povedal, da sta pisala esej v času, ko četrtošolci še niso opravili vseh šolskih obveznosti, 102 dijaka, trije pa statusa dijaka niso imeli, a so bili pred leti dijaki gimnazije in opravljajo maturo v celoti. K splošnemu delu mature se je na omenjeni gimnaziji prijavilo še 57 kandidatov iz srednjih šol iz Maribora in Murske Sobote. Pri njih bodo opravljali le en maturitetni izpit, tako imenovani peti predmet splošne mature. »Pričakujemo, da bodo uspešni vsi dijaki. Glede na močno generacijo maturantov tudi po učnem uspehu pričakujemo na naši gimnaziji tudi letos kar nekaj zlatih maturantov.« Naslednja pisna preizkušnja čaka dijake zaključnih letnikov gimnazije 29. maja, ustni del splošne mature pa od 3. do 22. junija. Kdo je bil uspešen na splošni maturi in kdo ne, bo znano 11. julija. V torek, 29. maja, pa se začenjajo napornejši dnevi še za dijake zaključnih letnikov srednjih šol, ki so se odločili za opravljanje poklicne mature. Takih je na preostalih šolah Šolskega centra Velenje 210. • tp ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »«WAS 10. maja 2018 LOKALNE novice Aktivnosti do konca maja Območje Titovega spomenika še ne bodo obnavljali V proračunu Mestne občine Velenje je bila letos predvidena obnova območja Titovega spomenika v višini 150 tisoč evrov. Idejno rešitev so iskali z javnim natečajem, ki je bil zelo uspešen, ideje pa so bile tudi javno objavljene. So pa vse močno presegle predvideno proračunsko postavko, saj so se gibale v višini okoli 300 tisoč evrov. Uprava je zato predlagala, da to nalogo prenesejo v naslednje obdobje in je v rebalansu proračuna niso predlagali. Sofinanciranje turističnih društev Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov turističnih društev in turistične zveze na območju Šoštanja. Okvirno je za sofinanciranje na voljo 35.000 evrov. Prijave so možne najpozneje do 31. maja. a mkp Spor zaradi volišča Rečica ob Savinji - Krajani zaselkov Nizka in Varpolje v občini Rečica ob Savinji so zaradi nestrinjanja z ukinitvijo lokalnega volišča sprožili peticijo, s katero od okrajne volilne komisije zahtevajo takojšnjo določitev novega volišča na območju. Od 400 volilnih upravičencev se jih je 187 odločilo tudi za bojkot nedeljskega referenduma o drugem tiru. Župan bo sprejel delavce s področja zdravstva Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič bo danes ob 18. uri v domu kulture Velenje sprejel delavce, ki so zaposleni v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnici Topolšica ter velenjske koncesionarje, ki delujejo na različnih zdravstvenih področjih. Sprejem za zaposlene v zdravstvu pripravljajo že tradicionalno maja, ko obeležujemo svetovna dneva babic in medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. Na letošnjem sprejemu bo nastopila Manca Izmajlova ob klavirski spremljavi Olge Ulokina in violinista Benjamina Izmajlova. Pravila tednika Naš čas in Radia Velenje za volitve Skladno z zakonodajo, ki ureja volitve, tednik Naš čas določa obseg, pogoje in način dela časopisa, radia Velenje ter njunih spletnih strani ob predčasnih volitvah v državni zbor. Naš čas in Radio Velenje bosta kot samostojna in nestrankarska medija, neodvisno in nepristransko informirala ob predsedniških volitvah. V uredništvu bomo skladno z zakonom in uredniško politiko zagotavljali korektno predstavitev volilne tematike, programov in kandidatov. O načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov o kampanji, kandidatih in volitvah odloča uredništvo samostojno in v skladu z uredniško politiko, po lastni presoji pomembnosti, relevantnosti, verodostojnosti in zanimivosti. Med kampanjo ne bomo objavljali pisem z očitno predvolilno vsebino. Skladno z medijskim zakonom bomo objavljali popravke oziroma odgovore na objavljene informacije. Pri tem pa bomo odrekli objavo vsem, ki bi popravke ali odgovore poskušajo izrabiti za posredno kampanjo. Volilni oglasi ne smejo kršiti zakonov, obvezna je navedba naročnika oglasa. Za točnost in resničnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik oglasa. Za plačane oglase veljajo veljavni volilni ceniki. a Uredništvo Našega časa Popravek Šaleška dolina - 8. maja se je začel Teden RK Slovenije, to je dan rojstva ustanovitelja humanitarne organizacije in prvega prejemnika nagrade za mir Henrija Dunanta. Teden se izteče v torek, 15. maja, v Šaleški dolini pa se bodo aktivnosti vrstile vse do konca tega meseca. Tako kot minula leta je Območno združenje RK Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pripravilo več delavnic, zdravstvenih predavanj, merjenje sladkorja, tlaka in holesterola v krvi, prikaze temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja, približno 600 družin iz seznama upravičencev pa bo prejelo pakete pralnega praška in hrane. Denar zanje bodo zagotovile omenjene lokalne skupnosti. Poleg tega bodo prejeli še hrano, pridobljeno iz evropskih rezerv. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca deluje danes v 190 državah sveta. Gonilna sila delovanja teh organizacij so prostovoljci. Bilo naj bi jih blizu 15 milijonov. Po podatkih RK Slovenije jih v Sloveniji deluje približno 13 tisoč, opravijo pa okoli 600 tisoč ur. To pa je enako delu 300 zaposlenih za polni delovni čas. Začetki prostovoljstva segajo v Sloveniji v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem ustanovljeno Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom. Ženskemu društvu se je leta 1900 pridružilo moško, po imenu Domoljubno pomožno društvo deželno. Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi pa je Rdeči križ Slovenije kot samostojno nacionalno društvo priznal leta 1993. Na Območnem združenju RK Velenje so povedali, da so ponosni na svoje prostovoljce, saj so nepogrešljivi pri izvajanju načrtovanih aktivnosti, za katere se dogovorijo na zboru članov. Aktivnih so imeli lani 232, opravili pa so nekaj manj kot 11 tisoč prostovoljnih ur. Delujejo v 22 krajevnih organizacijah RK in v treh aktivih RK v podjetjih Šaleške doline. a tp Gledališče Velenje dobilo zlato plaketo Gledališče Velenje v tem letu praznuje 55. obletnico ustvarjanja raznolikih gledaliških predstav, pri katerem je sodelovalo več kot 200 posameznikov in na oder postavilo 76 premier. Ob častitljivi obletnici je gledališče prejelo zlato plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je priznanje in hkrati zahvala za predano delo na področju gledališke ustvarjalnosti, ki bogati kulturno-umetniške vsebine v mestu in po Sloveniji. tf V prejšnji številki smo pri prispevku o generalu Rudolfu Maistru „27. april - simbol treh zgodovinskih dogodkov" objavili tudi njegov portret. Pomotoma je izpadel podpis, da je avtor portreta slikar Jože Kramberger iz Mozirja, portret pa visi v Vojnem muzeju Logatec. Prizadetim se za napako opravičujemo. Savinjsko-šaleška naveza Se nam bodo vremena končno le zjasnila!? Čas preverjanja - Z »muzejcem« na čokolado - Celjski pump track - Branje brez meja Tako, začelo se je zares! In to velja za odrasle kot tudi za mnoge mlade. Za oboje je bil zadnji petek neke vrste veliki petek. Z začetkom volilne kampanje so stranke začele lov na volivce, srednješolci in osnovnošolci so s preverjanjem znanja začeli lov za dobre ocene ali zaključek šolanja. Precej podobnosti, pa vendarle veliko razlik. Čudno, pravimo, da na mladih svet stoji, starejši pa v glavnem krojijo dogajanje in življenje. Slednje na veliko kroji tudi narava. Ta je letos z vremenom dokaj podobna (naši) politiki. Izredno nestabilno je. In povzroča nam veliko škode. Sicer pa se nam vse tja do začetka junija obetajo visoke temperature; vsaj zaradi volilne kampanje, če že ne zares zaradi toplega vremena. Sicer pa velja: da bi se vsaj po teh volitvah Kranjcem vremena le zjasnila! Pravo vreme sicer dela kar nekaj preglavic organizatorjem raznih prireditev - sobotne prireditve v Podčetrtku ni pregnalo. Saj je bila večina prireditev Festivala čokolade in vina pod streho. Bilo je tradicionalno veselo, sladko-grenka čokolada in sladko žlahtno vino sta na že četrti festival privabila veliko obiskovalcev, največ domačinov, pa tudi ljudi od drugod. Kdor je želel, se je sem lahko pripeljal tudi z muzejskim vlakom. V okviru skupnega projekta Popeljite se po deželi Celjski, ki ga ob celjskem Zavodu za turizem in prireditve podpira še 21 občin tega območja, bo razen zadnje sobote muzejski vlak na tej progi vozil še naslednjo soboto. V ta vlak ljudje kar radi sedajo, čeprav je starejši, kot so kompozicije, ki sicer redno vozijo med Celjem in Velenjem; a so te v klavrnem stanju. Vožnja pa marsikdaj tudi ni bolj točna in bistveno hitrejša. Zaradi zadnje novosti v kolesarjenju pa v Celju vožnja s kolesi ne bo hitrejša, morda pa bolj varna. In bolj zanimiva. V nedeljo so namreč v celjski Novi vasi odprli nov »pump track«, krožno urejen kolesarski poligon z živahnimi grbinami in ovinki. Namenjen je kolesarjem, a ne le njim. Po asfaltni površini se lahko vozijo tudi s skiroji, rolerji in rolkami. Ta otvoritev je bila le ena od številnih prireditev, ki so jih tudi letos v Celju pripravili v maju, celjskem mesecu športa. Sicer pa ta mesec ni namenjen le še pestrejši športni aktivnosti mladih, ampak vseh generacij Celjanov. Razen »pump tracka« je novost v letošnjem športnem maju še možnost uporabe nove plezalne stene v telovadnici 1. osnovne šole, ki so jo nedavno odprli. Pripravili bodo tudi tri tradicionalne teke: Nočni tek, Tek očkov, Tek ob Savinji, ki ima že dolgo tradicijo, ter še dobrodelni tek -Tečem, da pomagam. V soboto bodo tekli tudi v Šmarju pri Jelšah. Tamkajšnje športno društvo bo pripravilo Tek po šmarskih bregih. Trasa se izogiba vsem pomembnejšim prometnicam, v glavnem poteka po čisti naravi. Tak tek je seveda tudi zdrav. Za celotno območje, za katero je pristojen šmarski zdravstveni dom, pa bodo za še boljše pogoje preventive in zdravljenja na Zdravstveni postaji Rogaška Slatina uredili Center za krepitev zdravja. Prostore bo imel v nekdanji lekarni, ki jo bodo obnovili. V tem zdraviliškem kraju pa so ob svetovnem dnevu knjige proslavili tudi 15-letnico samostojne knjižnice. Ob tem so sklenili tudi letošnjo sezono akcije bralne značke za odrasle Branje brez meja/Čitanje bez granice; tak dvojezični naslov nosi zato, ker so jo pripravili v sodelovanju s knjižnico iz Krapine. V Žalcu pa so zadnji petek in soboto odprli vrata njihovega znanega vrta - pripravili so že 12. Dneve odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aro-matičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo. Tu imajo vedno kaj lepega in zanimivega pokazati. Ne le tisto, kar raste na vrtu, tudi marsikaj drugega, povezanega z zdravilnimi rastlinami ter urejanjem vrta. Pa še to: ne zgodi se pogosto, da bi kje na dražbi prodajali most. Kot smo slišali, ga je konjiškemu stečajnemu upravitelju res uspelo prodati. Ne gre za navaden most, ampak za prehodnega, ki nad celjsko Kidričevo ulico povezuje stavbi nekoč celjskih (regijskih) »biserov« Tehnopolisa ter RITS-a, Razvojno-inovacijsko-tehnološkega središča Savinjske regije. Nekateri v Celju se čudijo, da naj bi ga bil kupil zasebnik, ne pa celjska Občina. Ob raznih načrtih z mostovi bi ga namreč lahko prestavila v središče mesta in z njim nad Gregorčičevo ulico povezala sedanji in načrtovani objekt Zdravstvenega doma. In konec bi bilo ugibanj, ali bo povezava potekala po zraku ali pod zemljo. a k ■ mz ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Mojca Štruc, Tina Felicijan, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. 10. maja 2018 Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 3 SEJA 3 Več cest, luči, poslovnih zemljišč, sončna ura v Sončnem parku ... Svetniki Mestne občine Velenje z rebalansom letošnjega proračuna razveselili mnoge, saj bodo z več prenesenega denarja iz lanskega leta ter nekaterimi prerazporeditvami uresničili številne želje - V Cirkovcah ostaja vrtec, podružnične šole pa začasno ne bo Mira Zakošek Velenje, 8. maja - Svetniki Mestne občine Velenje so se zbrali na majski seji, ki je bila vsebinsko zahtevna in obsežna, a so se uspešno »prebili« skozi vsa gradiva. Bližino lokalnih volitev je v številnih svetniških vprašanjih že nekaj časa močno čutiti, tokrat pa so bila tudi vsebinsko zelo zanimiva in izvedeli smo veliko zanimivega. Vrtec v Cirkovcah ohranjajo, bodo pa začasno ukinili podružnično osnovno šolo v tem kraju, saj ima vpisane samo štiri učence. Najpomembnejša točka pa je bil vsekakor sprejem rebalansa občinskega proračuna, ki pa so ga pomembno dopolnili, saj bodo udejanjili bistveno več, kot so prvotno načrtovali. Prisluhnili pobudam krajanov Ko so svetniki potrjevali predlog proračuna za letošnje leto, še niso imeli vseh podatkov in tudi niso računali, da bo lanski proračunski presežek težak kar 4,3 milijona evrov (računali so na dva milijona). To so zdaj vnesli v ta temeljni finančni občinski dokument, opredelili dodatne naloge in uskladili nekatere postavke. V letošnjem proračunu načrtujejo za skoraj 41.228.899 evrov prihodkov, odhodki bodo znašali dobrih 44 milijonov evrov. Zadolžili se bodo za slabih 1,8 milijona evrov, odplačali kredite v višini dveh milijonov in tako zadolženost zmanjšali. Računajo, da bodo leto sklenili z 1,3 milijona proračunskega presežka, tako da bodo tudi za prihodnje leto zagotovili nemoteno proračunsko poslovanje. Skupni prihodki so z rebalansom nižji za 582 tisoč evrov, in to predvsem na račun načrtovanega prireditvenega prostora (345 tisoč evrov) in odra (867 tisoč) ter manjše prodaje zemljišč (275 tisoč). Ti investiciji se zaradi kasnejše sprostitve nepovratnih sredstev nekoliko zamikata. Več pa bo izkupička od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (550 tisočakov), najemnin za komunalno infrastrukturo (243 tisoč), dobička Lekarne Velenje (128 tisoč) in služnostnih pravic (100 tisoč). evrov, obnovo Zidanškove 100 tisoč evrov in prav toliko več za vzdrževanje šolskih objektov. Manj, kot je bilo načrtovano, bodo porabili v tem letu za prireditveni oder in prostor, za načrtovano ureditev večgeneracijskega centra (310 tisoč evrov manj) in za sofinanciranje Šaleške ceste, ki je država nima v načrtu (293 tisoč evrov manj). V imenu svetniške skupine SD je proračun pohvalil Peter Dermol, še posebej, ker pomeni veliko nadgradnjo in uresničitev mnogih dodatnih nalog, ki so bile pred tem le med željami. Breda Kolar (SMC) je pohvalila odločitev, da bodo med krajane razdelili zastave, da bi ti tako več naredili za obeležitev praznikov, predlagala pa je, da bi vnesli tudi znižanje omrežnine za plinsko omrežje. Novi član sveta Miroslav Pernovšek Svetniki so potrdili mandat novemu članu sveta Miroslavu Pernovšku iz NSi. Nasledil je mesto pred nedavnim umrlega svetnika Andreja Kuzmana. Takoj po imenovanju je tudi svečano zaprisegel. Danes objavljen javni razpis za stanovanja Potem ko so svetniki potrdili besedilo javnega razpisa za do- Česa bo več v proračunu? Za 348 tisoč evrov več bodo namenili za odkupe zemljišč in poslovnih prostorov (med drugim bodo kupili zemljišča v Stari vasi in tako omogočili nadaljevanje urejanja Poslovne cone, za katero je veliko zanimanja, kupili pa bodo tudi poslovne prostore v Standardu - najprej jih bodo namenili za delovanje društev, kasneje, če bodo za to potrebe, pa Podjetniškemu centru Standard). Za zemljišča bodo namenili 348 tisoč evrov, za prostore pa 275 tisoč. 200 tisoč evrov namenjajo ureditvi ceste Gorica-Bevče, hitreje kot so predvidevali, bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacije v Vinski Gori (za to namenjajo 200 tisoč evrov), za javno razsvetljavo pa 155 tisoč evrov. 140 tisoč evrov bodo dodatno namenili za razlike cen v vrtcih, za obnovo Sončnega parka 130 tisoč Od kod prilivi? Skupni prilivi proračuna bodo znašali dobrih 43 milijonov evrov. Od tega je 38 odstotkov iz dohodnine, dobrih 20 odstotkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 13.3 odstotka iz najemnin komunalne infrastrukture, od nepovratnih sredstev Celostnih trajnostnih naložb 5,4 odstotka, zadolževanja dobre 4 odstotke, najemnin stanovanj 3,3 odstotka, ostalo pa so odškodnine, najemnine za zemljišča, prodaje zemljišč in od davka na promet z nepremičninami. Zupan Bojan Kontič, ki je predstavil rebalans, je izrazil veliko zadovoljstvo, da so lahko v ta dokument vnesli številne želje in pobude krajanov, ki so jim jih prenesli na pogovorih z njimi. Zadovoljen pa je bil tudi, ker za konec letošnjega leta prav tako načrtujejo presežek in omogočajo nemoteno likvidnostno poslovanje tudi z januarjem prihodnje leto. Proračun so svetniki potrdili, od 31 jih je glasovalo 26 za (nihče ni bil proti). jim zraven dali tudi ustrezna navodila. Mišo Letonje (SLS) je izrazil dvom, da bo do izgradnje prireditvenega prostora in odra, ki se po uradni razlagi pomikata v kasnejše obdobje, sploh prišlo, motilo ga je, da je v proračunu predvidenih za 750 tisoč evrov odškodnin, za katere se tožijo s TEŠ (te tožbe ne odobrava), zato proračuna tudi ni podprl. Tudi Vid Glinšek je pohvalil nakup zastav, ponovno pa poudaril, da bi bil čas, da bi v proračun V nedeljo na ponovljen referendum o drugem tiru »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenjem z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 8. maja 2017?« Milena Krstič - Planine Ljubljana - Tako se bo glasilo vprašanje na vnovičnem zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki bo v Sloveniji potekal v nedeljo, 13. maja, na okoli 3.100 voliščih po vsej državi. Tridnevno predčasno glasovanje > Splošno glasovanje v nedeljo, 13. maja, predčasno poteka še danes, v četrtek, 10. maja. na sedežih Okrajnih volilnih komisij se je začelo v torek, 8. maja, in poteka še danes (četrtek, 10. maja) med 7. in 19. uro. Da gremo znova na referendum, je odločilo Vrhovno sodišče, ker je vlada ravnala v nasprotju z ustavnim redom. Razveljavljenega lanskega referenduma se je udeležila dobra petina volilnih upravičencev, večina med njimi (53,5 odstotka) jih je zakon podprla, proti jih je glasovalo 46,5 odstotka. Zakon, ki je vnovič na referendumski preizkušnji, določa pogoje in način izvedbe investicije, upravljanje in gospodarjenje, družbo, ki naj bi ga gradila in upravljala drugi tir, ter vire financiranja. Uvaja drugačen način investiranja v železniško omrežje od sicer veljavnega za druge železniške odseke v državi ter določa zunajproračunske vire, ki bi v naslednjih 45 letih pokrili naložbo. delitev neprofitnih stanovanj v najem, ki jim ga je predstavila vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, bo ta danes, 10. Maja, tudi objavljen. Zadnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bil objavljen novembra 2015. Nov razpis so pripravili zaradi velikega povpraševanja občanov, zastarelosti podatkov o prosilcih, ki so še na aktualni listi, ter izčrpanosti aktualne liste. študentom z izjemnimi dosežki, saj za tovrstne pomoči v zadnjih letih ni bilo zanimanja. Še vedno pa bodo dodeljevali pomoči študentom na dodiplomskem ali podiplomskem študiju na razvojno prednostnih poklicnih usmeritvah v občini, izrazito nadarjenim študentom na dodiplomskem ali podiplomskem študiju (specializacije, magisterij, doktorat) in študentom, ki s svojim aktivnim delovanjem v občini dvigujejo kakovost življenja ter sodelujejo z mladinskimi organizacijami, javnimi zavodi, društvi ali zvezami društev. Vrtec v Vinski Gori z javno-zasebnim partnerstvom Analize so pokazale, da obstaja interes za izgradnjo šestoddelčnega vrtca v Vinski Gori v javno-za-sebnem partnerstvu. Pripravljajo potrebno dokumentacijo in javni razpis. Energetska sanacija bazena in šole v Plešivcu Tudi velenjski bazen in osnovno šolo v Plešivcu naj bi energetsko prenovili v obliki javno-zasebnega partnerstva. Ocenjujejo, da je za to interes, računajo pa na 40 odstotkov nepovratnega evropskega denarja. Pri cerkvi nova parkirišča Vodja urada za urejanje prostora mag. Branka Gradišnik je predstavila osnutek dokumenta, ki bo omogočal ureditev območja opuščenega pokopališča Šmartno v Velenju. Pobudo za spremembe in dopolnitve > Potem, ko so svetniki v torek potrdili besedilo stanovanjskega razpisa, je ta danes tudi objavljen. Fleksibilni normativi v vrtcih tudi naslednje šolsko leto Čeprav je število vpisanih otrok v Vrtec Velenje letos nekoliko manjše od lanskega, pa praksa kaže, da njihovo število med letom poraste. V želji, da se izognejo težavam pri vpisu, so zato svetniki določili fleksibilne normative v vrtcih, s katerimi dovoljujejo, da se število otrok v posameznem oddelku poveča za največ dva otroka. Tako bodo torej omogočili, da bodo lahko sprejemali otroke tudi med letom. Šolo ukinili, vrtec Cirkovce s petimi malčki Svetniki so odločili, da kljub majhnemu številu otrok enota vrtca v Cirkovcah ostaja. Imeli bodo oddelek z zgolj petimi malčki. So pa zaradi le štirih vpisanih v tamkajšnjo podružnično šolo le-to začasno ukinili. Štipendirali bodo deficitarne poklice Z odlokom, ki so ga svetniki v osnutku potrdili, bodo štipendirali dijake za deficitarne poklice. Ukinjajo pa možnost dodeljevanja enkratnih pomoči obstoječega odloka je podala župnija sv. Martina iz Velenja, ki želi obstoječi odlok spremeniti zaradi možnosti izgradnje dodatnih parkirišč za potrebe župnije, ureditve večnamenskega prireditvenega prostora, izgradnje nove kapele ter izgradnje večnamenskega objekta na lokaciji obstoječih objektov župnije. Svetniki so to podprli, in ker niso imeli pripomb, so osnutek dokumenta prekvalificirali v predlog, kar pomeni, da že velja. Zanimiva vprašanja Iz odgovorov na svetniška vprašanja smo ponovno izvedeli, da skrbno bdijo nad pripravami na gradnjo tretje razvojne osi in da potekajo tudi aktivnosti v zvezi z načrtovano gradnjo vodnega mesta. Seveda pa je to za zdaj zgolj priprava na ta projekt, pridobiti je treba še vsa soglasja, kar pa ne bo enostavno, saj tovrstne gradnje v Sloveniji še ni bilo. Pa tudi investicija bo finančno zahtevna. Začela bi se lahko čez kakšni dve leti. Znova pa je župan tudi pojasnil, da trenutno ni nobenih potreb niti po integracijski hiši niti azilnem domu. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO ""^JIS 10. maja 2018 Na dobri poti, a rezerv še veliko Do leta 2020 je treba zbrati 50 odstotkov ločenih frakcij, do leta 2030 od 70 do 80 odstotkov Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Ločeno zbiranje odpadkov ima v Šaleški dolini dolgo tradicijo. Začelo se je leta 1992 kot pilotni projekt v krajevni skupnosti Gorica v Velenju, leta 1995 so ga uvedli v Velenju in Šoštanju, leto za tem pa še v Šmartnem ob Paki. Leta 2009, ko so v Velenju zaprli odlagališče, je bilo tukaj med vsemi zbranimi odpadki 70 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, leta 2011 v Velenju 45 odstotkov, v Šoštanju 50 odstotkov in v Šmartnem ob Paki 68 odstotkov, lani pa v Velenju 42 odstotkov, v Šoštanju 50 odstotkov, v Šmartnem ob Paki pa 45 odstotkov. Cilje postavlja zakon Zakonski cilj je, do leta 2020 zbrati vsaj 50 odstotkov ločenih frakcij, do leta 2030 pa je cilj še bolj zahteven, od 70 do 80 odstotkov. Kako do tega cilja? Alenka Centrih Ocepek, ekotehnologinja v PUP Saubermacherju, pravi, da je ena od poti zmanjševanje frekvence odvoza mešanih komunalnih odpadkov in povečanje odvozov ločenih frakcij. Te morajo biti iztočene, stisnjene, čiste, ne zamaščene ... »Podjetja, kamor oddajamo odpadke, želijo, da so pripravljeni po njihovih navodilih, primerne kakovosti, ker jih le tako lahko predelajo, kompostirajo, sežgejo.« Imamo pa še rezerve, dodaja. »V zabojnikih za mešane komunalne odpadke je še vsaj 50 odstotkov takšnih odpadkov, surovin in embalaže, ki bi morala biti v bo treba pripraviti nov tehnični pravilnik, ki bo prinesel kar nekaj novosti. Med drugim bo obvezno redno izvajanje sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov, najmanjši volumen zabojnika za bio razgra- > V letu 2017 so v Velenju od skupaj 10.515 ton odpadkov prebivalci odložili v zabojnike za mešane komunalne odpadke 4.374 ton, v Šoštanju od skupaj 2.283 ton 1.153 ton, v Šmartnem ob Paki pa od 708 ton 316 ton. zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij v zbiralnicah oziroma v za to namenjenih zabojnikih. Če bi bil ta snovni tok prenesen v prave zabojnike, bi bilo potrebnih manj voženj v Celje, manj bi bilo stroškov za predelavo in odlaganje.« Pripraviti bo treba nov tehnični pravilnik Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalni odpadkov predvideva spremembe in uskladitev do julija prihodnjega leta. Za ta namen dljive odpadke bo lahko 80 litrov (sedaj 35 litrov), v individualnih hišah bo lahko frekvenca odvozov bio razgradljivih odpadkov v zimskem času manjša, zbirni center pa bo odprt dlje. Prinaša pa tudi možnost zmanjševanja frekvence odvoza mešanih komunalnih odpadkov ter povečevanje frekvence odvoza papirja in kartonske embalaže iz zbiralnic, vsak organizator prireditve pa bo moral naročiti odvoz odpadkov in storitev tudi plačati. Boljši planet za vse generacije Večgeneracijski center Planet generacij EVROPSKA UNIJA EVROPSKI STRUKTURNI N INVESTICIJSKI SKLADI Pred dobrim letom je na območju Velenja, Žalca in Mozirja z delovanjem pričel Večgeneracijski center Planet generacij, ki ponuja številne možnosti za druženje, pridobivanje novih znanj in veščin, spoznavanje novih ljudi in s tem izboljšanje kakovosti njihovega vsakdanjega življenja. »Do sedaj smo mnogim ljudem pomagali, da so našli svojo sredino. Prav gotovo pa ima Planet generacij največjo dodano vrednost za tiste, ki so bodisi osamljeni, socialno šibki, saj v eentru najdejo tako družbo kot razumevanje, prostor za preživljanje prostega časa, novo znanje, nasvete ali drugo pomoč,« je poudarila Lidija Praprotnik, vodja projekta. To potrjuje tudi Ivan iz Velenja: »Zelo rad prihajam, ker se lahko na zaposlene obrnem po kakršnokoli pomoč, pogovor ali tolažbo. Tu najdem družbo za igranje šaha in kartanje in tako mi čas mineva hitreje. Večgeneracijski center je idealen prostor za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev«. V centru pripravljajo delavnice socialne aktivacije, jezikovne delavnice, počitniške aktivnosti, delavnice razvijanja digitalne pismenosti in športne aktivnosti za starejše, delavnice o izboljšanju komunikacije v družini, svetovalnice, pomagajo priseljencem in invalidom. Center je odprt tudi za neformalno dnevno druženje od ponedeljka do petka na Ljudski univerzi v Velenju. Direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger pravi, da se je »Večgeneracijski center Planet generacij razširil kot požar, saj ga je v enem letu obiskalo več kot 3.500 uporabnikov, ki se vedno znova radi vračajo«. Večgeneracijski center Planet generacij je eden izmed 15 večgeneracijskih centrov, ki so bili podprti z evropskimi sredstvi. Kar osem se jih bo predstavilo v okviru kampanje EU PROJEKT, MOJ PROJEKT, s katero želi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pokazati, da je naš vsakdan boljši in lepši tudi zaradi dobrih projektov, ki smo jih uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Promocijsko besedilo Skaza tudi v Ljubljani V velenjskem podjetju Skaza, ki se s svojo blagovno znamko vse bolj uveljavlja v s segmentu življenja na prostem, so se odločili odpreti svojo podružnico tudi v Ljubljani. Poslovni prostori so v 7. nadstropju poslovne stolpnice na Verovškovi 55, namenjeni pa so predvsem ekipam marketinga, prodaje, komuniciranja in širšega vodstva podjetja, ki so zaradi narave dela bolj povezani s prestolnico, tamkajšnjimi podjetji in ustanovami. Ob otvoritvi prostorov so premierno za slovenski trg predstavili dva ključna izdelka iz programa svoje blagovne znamke, piknik set Pick&Go ter kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2. Oba izdelka sta doživela svetovno premiero na sejmu Ambiente v W m p Frankfurtu februarja letos. Pick&Go nosi oznako ecoBiB, s katero v Plastiki Skaza označujejo le tiste izdelke, ki so jih naredili iz okolju prijaznega materiala na biološM osnovi. Kar 81 odstotkov materiala za Pick&Go je namreč rastlinskega izvora. Več kot 80 odstotkov materiala je iz sladkornega trsa. Je odporen proti praslam, čiščenje pa je enostavno v pomivalnem stroju. Kuhinjski ' kompostnik Bokashi Organko je postal uspešnica podjetja Skaza H takoj, ko so ga leta 2011 uvedli na trg. Samo v Sloveniji so ga v prvem letu prodali več kot 100 tisoč kosov in še danes ostaja najbolj prodajan izdelek njihove blagovne znamke. Od leta 2011 so jih prodali že okoli pol milijona. Bokashi Organko predstavlja prvi korak do krožnega gospodarjenja pri uporabnikih doma, saj biološki odpadki gospodinjstva postajajo vir za nov življenjski cikel. ■ mz n GOSPODARSKE novice Asko odprl prodajni salon v Dubaju Asko, blagovna znamka, ki je del Skupine Gorenje, je v novem nakupovalnem središču Time Square Dubai v Dubaju v Združenih arabskih emiratih skupaj z lokalnim partnerjem Sharaf odprla nov prodajno-razstavni salon. Direktor Aska za Bližnji vzhod in Afriko Bor Rozman je ob odprtju poudaril, da salon predstavlja pomembno novo pridobitev za blagovno znamko v Dubaju in v zalivskih državah, obenem pa je to približevanje Gorenja tamkajšnjim kupcem. Subvencije za zaposlovanje starejših Ljubljana - Delodajalci lahko na Portalu za delodajalce Zavoda za zaposlovanje oddajo elektronsko ponudbo za subvencije za zaposlitev brezposelne osebe, starejše od 58 let. Subvencije so možne v okviru programa Spodbujanje zaposlovanja starejših - Aktivni do upokojitve. Na voljo je blizu 14 milijonov evrov, kar naj bi zadoščalo za zaposlitev 1.272 oseb za nedoločen čas oziroma najmanj do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Letos v Sloveniji 4,7-odstotna gospodarska rast Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi spet izboljšala gospodarske obete za Slovenijo. Letos naj bi beležili 4,7-odstotno, prihodnje leto pa 3,6-odstotno rast, kar je znatno nad povprečjem v območju evra. Komisija sicer Slovenijo ob tem ponovno opozarja na pričakovano poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja. Največja tveganja za javne finance vidi komisija v pritiskih na javne plače in pokojnine. Lani je bilo slovensko gospodarstvo s petodstotno krepitvijo BDP med najhitreje rastočimi v območju evra. Letos naj bi k rasti prispevalo zlasti domače in tuje povpraševanje. Revščina se ne zmanjšuje Kljub gospodarski rasti v Sloveniji pa se revščina ne zmanjšuje. Stanje se ne bo spremenilo, vse dokler država ne bo poskrbela za redistribucijo družbenega bogastva, ki nastaja v času rasti. To pa je že druga zgodba, saj so doslej vse naše liberalne vlade svoj poklon naredile predvsem bogatejšemu sloju. Na Hrvaškem 33 odstotkov več gostov Na Hrvaškem so med podaljšanim prvomajskim vikendom od 27. aprila do 1. maja našteli 369.000 prihodov turistov, kar je 33 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Obenem so zabeležili 1,1 milijona prenočitev, kar predstavlja 27-odstotno rast. Največ, 339.000 prenočitev so, po podatkih hrvaške turistične skupnosti, ustvarili Slovenci. Seveda večino tisti z bolj debelimi denarnicami. V Saša regiji izgubili 4500 delovnih mest Gospodarstvo regije Saša je po gospodarski krizi precej drugačno kot pred njo. Izgubilo je namreč 4500 delovnih mest in kar nekaj podjetij. Delež gospodarstva v strukturi celotnega slovenskega gospodarstva se je zato zmanjšal. Spremenila se je tudi potreba po kadrih. Ta usmeritev se bo še bolj kazala v prihodnosti, saj napovedujejo, da bo kmalu samo eno od dvajsetih delovnih mest za glavno sposobnost potrebovalo fizično moč ali gibljivost. Malo gospodarstvo si želi svojega ministra Malo gospodarstvo, obrtniki in mali podjetniki si želijo, da z novo vlado dobijo tudi svojega ministra za malo gospodarstvo. Kot je prepričan predsednik OZS Branko Meh, »malo gospodarstvo v Sloveniji predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva. Žal pa resorni ministri temu segmentu gospodarstvu v preteklosti niso namenjali dovolj pozornosti in so vse prevečkrat preslišali zahteve obrtnikov in malih podjetnikov. Malo gospodarstvo si zato zasluži svojega ministra, ki bo osredotočen zgolj na reševanje vprašaj mikro in malih podjetij,« je dejal Branko Meh Klemenčič zahteva preiskavo Postopki pri preiskavi korupcije v primeru Teš 6 na celjskem sodišču stojijo. Sodišče je februarja lani, torej več kot dve leti od tožilske zahteve, preiskavo sicer uvedlo, vendar zadevo zaradi pritožb rešuje zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju. Podpredsednica sodišča Petra Giacomelli: „Gre za strokovno izjemno zahtevne zadeve, ki so tudi zelo obsežne, kar še dodatno otežuje in seveda tudi časovno obremenjuje reševanje teh zadev.« S temi pojasnili sicer ni zadovoljen minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki zahteva pregled poslovanja za ta primer. V času, ko tožilstvo in sodišče še nista niti začela preiskave, pa zaradi nepravilnosti že od januarja lani poteka sodni postopek pred Arbitražnim sodiščem na Dunaju. Revizorji, ki jih je novembra 2015 najel HSE, so odkrili za 430 milijonov evrov (180 milijonov več kot policija) oškodovanja pri poslu. Višje pokojnine Potem ko so pokojnine konec februarja z redno uskladitvijo zrasle za 2,2 odstotka, je aprilska pokojnina višja še za 1,1 odstotka. Upokojenec s 600 evri pokojnine je tako dobil 6,6 evra več. a mz, mkp Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 5 GOSPODARSTVO 5 milijona evrov iz dveh evropskih skladov 1G. maja 2G18 '"WAS Na voljo dobrih 1,2 Na drugi poziv LAS-a Zgornje Savinjske in Šaleške doline prispelo 15 projektnih predlogov - Prijave aprila, začetek izvedbe na začetku prihodnjega leta - Število članov narašča Tatjana Podgoršek Pred minulimi prazniki se je iztekel rok za oddajo predlogov za sofinanciranje projektov LAS-a Zgornje Savinjske in Šaleške doline iz dveh evropskih skladov, in sicer iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in iz sklada za regionalni razvoj. To je bil LAS--ov drugi javni poziv, na razpis pa je prispelo 15 predlogov. V naslednjih mesecih bo po pregledu vlog Zavod Savinja kot vodilni partner vloge posredoval ustreznim organom. Za prispele predloge, ki so predmet sofinanciranja iz evropskega kmetijskega sklada, bo to Agencija RS za kmetijske trge, projektne predloge za sofinanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj, pa na naslov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prijavljenih 15 projektov, na voljo 1,2 milijona evrov Ivica Orešnik - direktorica Zavoda Savinja s sedežem na Ljubnem, je povedala, da je za sofinanciranje operacij iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na voljo slabih 684 tisoč evrov, zanje pa se lahko potegujejo operacije za zagotavljanje potreb za izvedbo sodobnih oblik podpornih storitev, vzpostavitev zelenih delovnih mest, za razvoj programov in infrastrukture za rekreacijo, turizem in prosti čas, za izboljšanje upravljanja ter uporabo naravne in kulturne dediščine, za izboljšanje znanja in spretnosti mladih ter za razvoj dodatnih Ivica Orešnik. »Za pripravo dobre strategije za novo programsko obdobje so potrebni aktivni partnerji.« socialnih storitev. Za operacije, ki so kandidirale za pridobitev sredstev sofinanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj, pa je predvidenih nekaj manj kot 444 tisoč evrov za ukrepe, kot so zagotavljanje sodobnih oblik podpornih storitev, spodbujanje povezovanja, mreženja, vzpostavitev zelenih delovnih mest, spodbujanje okoljsko naravnanih operacij, izboljšanje upravljanja in uporabo naravne ter kulturne dediščine, izboljšanje znanja ter spretnosti mladih za vključitev na trg dela ter razvoj dodatnih socialnih storitev. »Skladi prispevajo 80 oziroma 85 odstotkov vrednosti operacije brez DDV-ja, denar za izvedbo pa lahko pričakujejo prijavitelji konec tega, še bolj verjetno pa v začetku prihodnjega leta. Tako dolgo pa to traja zato, ker potrebujejo člani ocenjevalne komisije za oceno prijavljenih operacij približno dva meseca, prijavitelje, ki niso oddali popolne vloge, morajo pozvati k njeni dopolnitvi, na omenjeni agenciji oziroma na ministrstvu pa je treba za potrditev projektnih predlogov v tem trenutku čakati približno pol leta,« še pravi Ivica Orešnik. Dobro leto, dobro sodelovanje Sicer pa je Orešnikova še povedala, da je od združitve LAS-a Šaleške in Zgornje Savinjske doline v regijski LAS Saša minilo leto dni. Zaznamovalo ga je dobro sodelovanje in uspešnost operacij na njegovem prvem razpisu. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj so pridobili denar za štiri operacije, ki jih že izvajajo, začetek izvajanja sedmih operacij, katerih vloge so poslali na agencijo za kmetijske trge, pa pričakujejo odločbe v bližnji prihodnosti. »Uspešni smo bili tudi za pet dodatnih operacij, prijavljenih na podukrep sodelovanja, vendar smo kasneje od ene odstopili, ker agencija ni priznala vseh predvidenih sredstev.« Kot je še pojasnila sogovornica, lahko LAS v okviru operacij sodelovanja (podukrep 19. 3.) pridobi največ 100.000 evrov za sofinanciranje operacije. LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je pridobil pozitivno mnenje za operacijo Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine (vreden je 48 tisoč evrov), za nekaj več kot 30 tisoč evrov vreden projekt za Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp, za 780 tisoč evrov vreden Festival domačih okusov in tradicije, vrednost Novih izzivov slovenske drobnice je ocenjena na 28 tisoč evrov, odstopili pa so od nekaj več kot 70 tisoč evrov vredne operacije Jezera prihodnosti. Ali sodelujejo pri operacijah vse občine regije Saša? »Pri nekaterih da, pri drugih ne. Pri zeliščarski dediščini sodelujejo vse lokalne skupnosti Šaleške in Zgornje Savinjske doline, pri vodnih zgodbah občine Luče, Ljubno in Solčava, pri festivalu domačih okusov občini Šmartno ob Paki in Rečica ob Savinji, pri izzivih slovenske drobnice pa samo občine Zgornje Savinjske doline.« Da regijski LAS dobro deluje, med drugim potrjuje število njegovih članov. V tem trenutku jih je že 78, pristopne prijave pa še prihajajo. Ivica Orešnik ob tem dodaja, da si želijo več takih, ki bodo aktivni partnerji. »Strategijo za obdobje 2014-2020 počasi zaključujemo, za pripravo nove za naslednje programsko obdobje pa potrebujemo partnerje, ki bodo pri tem zavzeto sodelovali s kakovostnimi idejami, od katerih bomo pridobili vsi čim več,« je še dejala Ivica Orešnik. Ko odpadki dobijo novo življenje Centri ponovne uporabe, eden večjih v Sloveniji je v Velenju, poskrbijo, da še uporabni izdelki ne bi prehitro končali na odlagališču Milena Krstič - Planine Velenje - V Sloveniji že več kot pet let delujejo Centri ponovne uporabe (CPU). V njih poskrbijo, da odpadni izdelki dobijo novo življenje. CPU Velenje je bil eden med prvimi, danes pa sodi med tiste, kjer v ponovno uporabo vrnejo največ odsluženih reči. Si predstavljate, da so jih v petih letih in pol 'obrnili' 165 ton. Brez tega centra bi končali na odpadu. Vse, kar je uporabno Namen tovrstnih centrov je prav to - zajeti vse tisto, kar je še uporabno, kar bi sicer končalo na odpadu, to predelati, obnoviti in vrniti v ponovno uporabo. Vrata CPU so zato odprta tistim, ki želijo oddati še uporabne izdelke in jim dati novo življenje, in tistim, ki želijo prenovljene kupiti po simbolični ceni. CPU-ji pa so prinesli tudi nova delovna mesta. V Velenju je v njem trenutno zaposlenih pet ljudi, trije redno, dva preko javnih del. »Pa vam povem, da nam včasih zmanjka rok,« pravi Alenka Košir, ki v velenjskem CPU dela že od samega začetka. Alenka Košir obiskovalcem Centra ponovne uporabe Velenje tudi svetuje. y Cenijo priložnost ustvarjanja Dober primer krožnega gospodarstva so. »Surovine najdemo tudi med odpadki. Za ponovno uporabo niso primerne, so pa zelo za nove izdelke. Trenutno v šiviljski delavnici iz zaves, ki niso bile nikoli uporabljene, ampak so služile trgovini kot vzorci, izdelujemo trajne vrečke za sadje in zelenjavo. Trudimo se, da bi CPU Velenje ima prostore v Poslovni coni Standard. ljudi prepričali, da zmanjšajo uporabo plastičnih vrečk za te namene. V enem kompletu so tri vrečke različnih dimenzij. Z njimi se odpravimo po nakupih.« y Prvič videl v Franciji Ob obisku CPU Velenje smo se v njem srečali z Ivijem Her-pergerjem in Sandro Majhenšek. Pravita, da ga obiščeta večkrat, skoraj vsak teden in preverita, če imajo v njem kaj, kar bi jima prišlo prav. Največkrat so to knjige, ker rada bereta. Včasih najdeta v njem tudi kak manjši kos pohištva, ki ga potrebujeta. Največkrat je to kakšna knjižna omarica. »Prvič sem nekaj podobnega videl v Franciji. Navdušilo me je. Razlika med tamkajšnjimi centri in temi, ki jih imamo pri nas, je v tem, da v francoskih izdelke tudi odkupijo,« je povedal Herperger. Koširjeva: »Trudimo se, da bi začeli ljudje razmišljati, da lahko kak predmet sami obnovijo ali iz starega izdelajo nov inovativen izdelek. Zanje pripravljamo tečaje.« Po dolini z električnim kombijem Ljudje jim stvari prinesejo sami, sami pa gredo tudi ponje. Za te namene imajo kombi na električni pogon, ki so ga pridobili s pomočjo projekta IMBI Mestne občine Velenje. »Z njim se zapeljemo po celi Šaleški dolini. Radi se odzovemo. Ljudje nas pokli- čejo, imamo to in to ..., pošljejo fotografijo kakšnega izdelka. Če gre za stvari, po katerih je povpraševanje, jih vedno vzamemo. Vzamemo pa tudi vse, kar lahko kot surovina služi za nove izdelke, kot so na primer zavese.« Ne vzamejo pa pokvarjene električne ali elektronske opreme, oblačil in obutve. Najprej vse pregledajo Najprej vse pregledajo in 'dia-gnosticirajo', potem pa usmerijo. Nekatere stvari gredo v popravila, vse pa v čiščenje. Nekatere operejo, nekatere očistijo globinsko. »Vse stvari v trgovini so čiste, lepe, uporabne. »Včasih na kak izdelek napišemo 'popravi sam'. Razlog je, da nimamo rezervnega dela, vemo pa, da bi kdo znal zadevo popraviti doma. Takšnega prodamo po res simbolični ceni.« Kupci? »Prihajajo iz vse Slovenije. Najdejo nas na Facebookovi strani. Na to smo ponosni in to nam je res v veliko priznanje.« Mega M do subvencije Velenjsko podjetje Mega M je na evropskem razpisu Eureka dobilo dobrih 200 tisoč evrov subvencije. Ocenjevalce so prepričali z več naprednimi storitvami z dodano vrednostjo, ki bodo uporabnikom poenostavile uporabo telekomunikacijskih in IT-sredstev. Projekt je vreden 720 tisoč evrov, začeli so ga uresničevati februarja letos, rešitve pa bodo na trg poslali čez dve leti. a MESTNA OBČINA VELENJE Objavljen javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem Občanke in občane Mestne občine Velenje obveščamo, da smo na spletnih straneh Mestne občine Velenje objavili JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM. Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko Vlogo za dodelitev -menjavo neprofitnega stanovanja v najem dvignejo vsak delovni dan v avli Mestne občine Velenje. Vloga je objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje. Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi bomo v vložišču Mestne občine Velenje (številka 10, klet) sprejemali do vključno 15. junija 2018. Vse informacije lahko prosilci dobijo osebno na sedežu Mestne občine Velenje (Titov trg 1) ali na telefonskih številkah 03 8961 673 ali 03 8961 540. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 10. maja 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 2. maja Še en dela prost dan je bil zadnji dan, ko so lahko volivci pred referendumom o zakonu o drugem tiru izrazili željo po glasovanju po pošti iz Slovenije. Baskovska separatistična organizacija Eta je sporočila, da je razpustila vse svoje strukture in prenehala delovati. Avstrijska vlada je predstavila predlog zakona o prilagoditvi otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji. V peščenih neurjih v severnih indijskih državah je umrlo najmanj 95 ljudi, številni so bili huje ranjeni. Europol je zasegel več kot 20 tisoč kosov ponarejenih izdelkov in zaprl več kot tisoč profilov na družbenih omrežjih, kjer so te izdelke prodajali. Petek, 4. maja Delovati je prenehala baskovska separatistična organizacija Eta. Svojci žrtev terorističnih napadov 11. septembra 2001 v ZDA so dobili več milijard dolarjev vredno tožbo proti Iranu zaradi njegovega domnevnega sodelovanja v napadih. Francoska policija je sporočila, da je dan pred tem na protestnem shodu v Parizu aretirala skoraj 200 ljudi. V Amerniji je vodja opozicije Nikol Pašinjan začasno prekinil množične proteste, ki so pred tem že povsem ohromili mesto. Tako se je odločil, ko je vladajoča Republikanska stranka nakazala, da bi lahko podprla njegov namen postati začasni premier. Četrtek, 3. maja Predsednik državnega zbora Milan Brglez je razpisal rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. V srednjih in osnovnih šolah je potekalo preverjanje znanja. Dijaki so začeli spomladanski rok splošne mature, učenci 6. in 9. razredov pa so opravljali nacionalni preizkus znanja slovenščine. Začela se je tudi uradna volilna kampanja pred predčasnimi volitvami v državni zbor. Kot smo izvedeli, se bo za sedeže v parlamentu potegovalo 25 strank. Popoldne in zvečer so se nad številnimi kraji po Sloveniji raz-besnela neurja, ponekod s točo. Največ težav so imeli na ptujskem in mariborskem koncu. V Karačiju na jugu Pakistana so zaradi vročinskega vala izdali rdeči alarm, saj je temperatura sti Palestincev proti okupaciji z zahtevami po pravici do vrnitve beguncev na svoje domove znotraj Izraela. V Grčiji je policija razbila kriminalno združbo, ki je iz bolnišnic kradla zdravila proti raku in jih tihotapila v druge evropske države, kjer so jih preprodajali. Korak naprej pa so storili v Severni Koreji. Po predlogu Kim Džong Una so urne kazalce premaknili za pol ure naprej in se tako uskladili z južnokorejskim časom. Pri bruhanju lave na havajskem Velikem otoku sta bili uničeni dve hiši, tamkajšnja civilna zaščita pa je poročala o smrtonosnih količinah žveplovega dioksida v zraku. Že so se končali pogovori med delegacijo ZDA in Kitajske o trgovini in gospodarskem sodelovanju. Brez rezultatov. Nedelja, 6. maja Putin je znova prisegel kot predsednik Rusije. povečanje nezakonitih prestopov meje že uresničuje. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki si je na volitvah marca zagotovil še en šestletni mandat, je še četrtič prisegel kot predsednik Rusije. Britanski zunanji minister Boris Johnson se je mudil na dvodnevnem obisku v Washingtonu, kjer je skušal sogovornike prepričati, da ZDA ne bi odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015. Na območju Ptuja je toča padala kar petkrat v eni uri. dosegla 44 stopinj Celzija. Ruska vojska je potrdila, da so v ruski eksklavi Kaliningrad nameščene rakete tipa Iskander. Na Havajih je izbruhnil ognjenik Kilauea, zaradi katerega so evakuirali več kot 10 tisoč ljudi. Da bi se izognili trgovinski vojni, so se v Pekingu sešli kitajski in ameriški predstavniki, ki so govorili o možnostih za odpravo trgovinskih neravnovesij. Ob 73. obletnici predaje nemških sil partizanom je bil v To-polšici Borut Pahor. Dejal je, da smo bili Slovenci med drugo svetovno vojno na pravi strani zgodovine, saj smo bili člani zavezništva, ki je premagalo temne sile naci-fašizma. Hrvaška vlada je odločila, da se bo lahko hrvaški Torek, 8. maja Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je zunanjega ministra Karla Erjavca znova obtožil, da je pri arbitraži delal v korist Hrvaške. Erjavec je obtožbe odločno zanikal. Začelo se je predčasno glasovanje pred nedeljskim ponovljenim referendumom. Državna volilna komisija je razkrila seznam poslancev, ki so s svojimi podpisi podprli kan- Sobota, 5. maja Bruhanju vulkana na Havajih ni bilo videti konca. Minister Klemenčič je zahteval preiskavo dela celjskih sodnikov. Ker je bilo jasno, da več kot tri leta po tožilski zahtevi za preiskavo korupcije v primeru Teš 6 postopki na celjskem sodišču stojijo, je minister Klemenčič zahteval preiskavo dela celjskih sodnikov. Mediji so poročali, da bo Ministrstvo za notranje zadeve v kratkem ponovilo razpis za nakup in vzdrževanje transportnega helikopterja Policije - na prejšnjem namreč niso dobili nobene ponudbe. Bil je zadnji dan, ko so imele politične stranke in liste, ki se nameravajo na junijskih predčasnih državnozborskih volitvah potegovati za poslanske sedeže, čas za vložitev kandidatnih list. Zdelo se je, da je dan protestov. V središču Pariza se je dva dni pred prvo obletnico vodenja Francije Emmanuela Macrona ob strogem varovanju zbralo več deset tisoč nasprotnikov njegovih reform. Ruska policija je na protestih proti predsedniku Vladimirju Putinu v Moskvi znova aretirala opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in neuradno tudi tisoč njegovih privržencev. V Gazi so se nadaljevali prote- Pogovori predstavnikov ZDA in Kitajske so se končali brez rezultata. Se obeta trgovinska vojna? letalski prevoznik Croatia Airlines pri bankah zadolžil še za 8,5 milijona evrov. Izraelska vojska je ustrelila dva Palestinca, ki sta po njenih navedbah skušala prečkati ograjo na meji med Izraelom in območjem Gaze. Medtem je Izrael začel bombardirati položaje Hamasa. Notranji minister Pakistana Ahsan Ikbal je bil na predvolilnem shodu v rojstnem mestu Naroval ranjen v domnevnem poskusu atentata s strelnim orožjem. Iz Indije je prišla grozljiva vest. Potem ko je vsaj 15 moških ugrabilo 16-letnico in jo posililo, so se njeni starši pritožili vaškemu svetu - a dekle so medtem še živo zažgali. Ponedeljek, 7. maja Poslanci Državnega zbora so na deloma zaprti izredni seji potrdili sklepe komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Vodja slovenske mejne policije je potrdila, da se napovedano Trump je oznanil, da ZDA odstopajo od jedrskega sporazuma z Iranom. didature posameznih strank za predčasne parlamentarne volitve. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da odstopa od sporazuma z Iranom in obnovil ameriške sankcije proti Teheranu, čeprav so ga evropski voditelji pred tem pozvali k ohranitvi sporazuma. Za ruskega premierja je bil še enkrat imenovan Dmitrij Med-vedjev. Premik Kaja Avberšek "Mladi kozolnjak se potika po dnu brezmejnega oceana. Naposled si poišče kraj, ki mu je posebno všeč. Kakor hitro si najde skalo, ki mu bo po njegovem dajala dovolj varnosti, zagotavljala primerno temperaturo in bo v njeni okolici dovolj hrane, se ustali. Odrasel kozolnjak namreč živi pritrjen na morskem dnu - to pomeni, da za vedno ostane na tistem izbranem mestu, ne glede na to, kaj se zgodi. Prva stvar, ki jo kozolnjak naredi, potem ko se namesti v svojem novem bivališču, pa je tale: najprej pojé svoje možgane. Zakaj pa tudi ne? Kozolnjak jih samo zato, da živi, res ne potrebuje."1 Kozolnjak je, tako kot jaz, vretenčar z možgani. Le da si jaz možganov nisem požrla in si jih tudi ne nameravam, kaj takega bi bilo namreč precej zapleteno in nevarno početje. (Tudi možgane ostalih bitij smo pred časom nehali jesti, menda zaradi bolezni norih krav, ki po neki teoriji sploh ni obstajala, kot tudi ne ptičja gripa ali prašičja kuga. Pred leti mi je za neki umetniški projekt uspelo dobiti čisto sveže in strokovno preverjene telečje možgane. Med drugim sem želela pripraviti slovite možgane z jajci, kot jih je moja babi pripravljala v dobrih starih časih, tistih, ko mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi jim prišla blizu, kaj šele, da bi jih nesla v usta. Človek pa se spreminja, preizkuša, se razvija in raste, vsaj tako naj bi šlo, če že ima možgane, kajneda. Tako sem stala pri kuhinjskem pultu z velikimi rozastimi možgani pred sabo, srce mi je začelo pospešeno biti, zato sem si nalila en šnops. Nakodrana masa pred mano me je navdahnila z neke vrste strahospoštovanjem; kdo sem jaz, da lahko upravljam možgane nekega drugega bitja, in sploh - kako naj se jih vendarle lotim, da bom postopala spoštljivo, kot le gre? "Zajemi jih z žlico, ne z nožem, nežno," mi je bilo svetovano. Potem pa na izdatno količino raztopljenega masla vrzi, jajca dodaj, posoli, popopraj, popeteršiljaj, na hitro premešaj - jajca se namreč ne smejo izsušiti - et voilà, mamam! Možgani z jajci so bili slastna zadeva, zame popolnoma nova poizkuševalska izkušnja, kot bi jedla omleto s posebej puhastimi in v ustih topečimi se gobicami. Kakorkoli, to je bila moja do sedaj edina gastronomska izkušnja, kar se možganov tiče. Res je, da gremo kmalu v Bolgarijo, kjer se ponekod lahko naroči célo toplotno obdelano ovčjo glavo z vsem, kar ovčja glava pač vsebuje. Res pa je tudi, da bi me je bilo strah, zato jo naj kar imajo. Vsega nam v tem življenju pač ni treba preizkusiti. Ker imam možgane, imam izbiro, lahko se odločam. Težava nastane, kadar se moram odločati med preveč privlačnostmi. V takšnih trenutkih pomislim, da ne bi bilo slabo biti brezmožganski kozolnjak, ki samo je.) Nazaj k stvari: če ne bi imela možganov, se mi ne bi bilo treba premikati. Ker pa jih imam, se moram, sicer bi mi možgani zakuhali. Glede na petintridesetletne izkušnje vem, da je zame (in posredno za okolico) dobro, da se konkretno premaknem približno na pol leta. S tem, da konkreten premik ne pomeni ne selitve in ne bega, pomeni veter v lase in možgane, da se na njih ne začne nabirati prah. Pol leta od zadnjega konkretnejšega premika se je obrnilo in s severa je zadišalo po vitkih ozelenelih brezah, cvetočem španskem bezgu in kostanjih, spominčicah ter svežih koprivah. Zbudili smo se pred ptiči. Poleteli smo, najprej nad ocean, nato nad gosto tkane volnaste oblake, iznad katerih je vzšlo sonce. Ob izstopu z letališča v deželi, kjer vladata Ordnung und Disciplin2 so nas pričakali jajček na oko, ozaljšan s kupčkom kislega zelja, par hrenovk z medeno gorčico za pomako, hrustljava kajzerica in pollitrski kozarec piva, ker tu se ga manj težko dobi. Tu ne bom jedla avokada, temveč hren, tu imajo na kolesu vsi otroški sedež, ne le jaz, tu bo kapučino trikrat toliko kot café con leche3. Kako čudovita je raznolikost -naj živijo premiki - naprej, brez mej in brez zastav! 1 izpisano iz knjige Čarobno črevesje, G. Enders, str. 122 2 nemško: red in disciplina 3 špansko: kava z mlekom Mladim podarjena potovanja Evropska unija bo v sodelovanju s skupno ponudbo evropskih železnic Interrail 18 letnikom omogočila brezplačno potovanje po Evropi. V enem mesecu bodo lahko, samostojno ali v skupini, z mednarodnim vlakom obiskali do štiri Evropske destinacije. Vsi sodelujoči morajo biti rojeni v EU med vključno 2. 07. 1999 in 1. 07. 2000. Zainteresirani morajo od 12. 6. do 26. 6., oddati spletno prijavo na DiscoverEU, kjer se bodo potegovali za brezplačno Interrail mednarodno vozovnico za vlak. Evropska komisija bo pregledala prijave in glede na razpoložljiv proračun (12 milijonov evrov) omogočila brezplačna potovanja, več kot 15.000 mladim popotnikom. Izbor udeležencev bo potekal preko spleta na Evropskem mladinskem portalu. Na izbiro je vseh 28 držav in več kot 7.840 dogodkov po vsej Evropi. Udeleženci pa se morajo odpraviti na potovanje med 9. julijem in 30. septembrom. ■ Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 7 10. maja 2018 Za čimprejšnjo izgradnjo 3. razvojne osi Kandidati SMC Šaleške in Zgornje Savinjske doline Breda Kolar, Bojan Kugonič, Mojca Rep na predstavitvi v Velenju med prizadevanji na prvo mesto postavili zavzemanje za čimprejšnjo izgradnjo 3. razvojne osi Milena Krstič - Planinc Velenje, 7. maja - V ponedeljek so se v prostorih Lokalnega odbora Stranke modernega centra v Velenju javnosti predstavili kandidati SMC na državnozbor-skih volitvah v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Vsi trije, Breda Kolar, Bojan Kugonič in Mojca Rep, so posebej poudarili zavzemanje za čimprejšnjo izgradnjo 3. razvojne osi. Breda Kolar, diplomirana ekonomistka, uslužbenka Finančnega urada Velenje, podžupa-nja Mestne občine Velenje in predsednica lokalnega odbora stranke, je med drugim poudarila, kaj je vlada pod vodstvom SMC dobrega storila za Velenje. »Tako v Slovenijo kot Velenje je vrnila politično stabilnost in optimizem, znižala brezposelnost. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bil upad nezaposlenih v Velenju od marca lani do marca letos kar 37,5-odstoten. Velik del tega upada je zaradi zaposlovanja mladih. Januarja lani je po dolgih letih pregovarjanj in dogovarjanj umestila 3. razvojno os - njen severni del, v državni prostorski načrt. Veseli smo tudi, da je ohranila delovanje Bolnišnice Topolšica v obstoječi organiziranosti.« Med tistim, kar je v prihodnjih štirih letih še treba postoriti, je posebej poudarila posodobitev železniške povezave obnovitev regionalne ceste povezave Ar-nače-Ložnica-Polzela, razvoj zelenega turizma in prehransko oskrbo mesta. Bojanu Kugoniču, Šoštanjčanu, komercialistu, očetu treh otrok in dedku petih vnukov, ni vseeno, kaj se z državo dogaja, zato na Koroškem.« Napovedal pa je tudi, da bo deloval za povečanje ugleda in spoštovanja energetike v Šaleški dolini ter podprl pripravo premišljenega zakona o zapiranju PV in TEŠ do leta 2054. Mojca Rep iz Šoštanja, ki kandidira v Zgornji Savinjski dolini, je zaključila študij varnostnih ved. Številni jo poznajo kot prostovoljko, 'prostovoljko za vedno': Jelka Sever - Časi, kije vodila predstavitev, in kandidatki ter kandidat: Mojca Rep, Bojan Kugonič, Breda Kolar. je tudi vstopil v politiko. Ko je poudaril, da je treba čim prej začeti gradnjo 3. razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, je poudaril, da je treba pri tem zagotoviti pravične odškodnine in nadomestne parcele za vse oškodovane. »Zavzemal se bom tudi za ureditev statusa in razvoj dvorca Gutenbuchel, obnovo dotrajanih cest na območju Velenja, Šmartnega ob Paki in izgradnjo obvoznice Šoštanj-Črna »Zgornja Savinska dolina je turistični biser, zato bomo podprli strateški razvoj turizma. Bogata je z lesom. Naš in moj cilj bo spodbuda razvoju lesarske industrije. Uresničiti želimo evropsko pobudo za pametne vasi in razvoj podeželja, povečati stopnjo samooskrbe.« VOLITVE, IZOBRAŽEVANJE Za Slovenijo kot hišo pravičnosti in blaginje Kandidati SDS v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini so Suzana Kavaš, Franc Rosec in Breda Brinovšek 7 Milena Krstič - Planinc Celje, 7. maja - V Celju se je v ponedeljek predstavilo vseh enajst kandidatov Slovenske demokratske stranke (SDS), ki bodo na prihajajočih držav-nozborskih volitvah kandidirali v 5. volilni enoti s sedežem v Celju. Med njimi tudi kandidati iz Šale- in Sloveniji kot hiši pravičnosti in blaginje. Kaj pa na lokalnem področju? Kaj bo kandidatom v ospredju? Suzana Kavaš, samostojna podjetnica iz Velenja, bo kot bodoča poslanka med drugim poskrbela za izboljšanje turistične infrastrukture ob Velenjskem jezeru, da bo to privlačno tudi Nada Brinovšek, povezovalka dogodka mag. Mojca Inkret, Suzana Kavaš, Franc Rosec. ške in Zgornje Savinjske doline. V Velenju bo kandidirala Suzana Kavaš, v območju dela Velenja ter občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki Franc Rosec, v Zgornji Savinjski dolini Nada Brinovšek. Zavzemali se bodo za ključna področja programa Slovenske demokratske stranke. Sedem jih je. Temeljijo na podpori družinam, upokojencem, nižjim davkom, ureditvi zdravstvenega sistema, ohranitvi slovenske kmetije in s tem povezanega zdravega okolja ter varne hrane, varnosti države za turiste iz drugih držav. »Takoj pa bi seveda začela aktivnosti za izvedbo projekta 3. razvojne osi. Zavzemala bi se za energetsko obnovo starejših objektov,« pravi. Aktivno, kot pravi, se bo vključila tudi v reševanje stanovanjske problematike in brezposelnosti. Njena prioriteta pa bo tudi spod- bujanje družin k večjemu številu otrok. Franc Rosec iz Šoštanja, njegova poklicna pot je vezana na TEŠ, se bo kot poslanec na lokalni ravni zavzemal za prepoznavnost in spoštovanje Šaleške doline in njenih znamenitosti ter izkoristek njenih potencialov. Posebej pa izpostavlja: »Naredil bom vse, da bo sprejet Zakon o nadomestilu odškodnine zaradi vplivov delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in s tem povezano degradacijo okolja.« Zavzemal se bo tudi za zagotovitev sredstev, ki bi omogočila ureditev pro-tipoplavne varnosti naselij ob Paki ter za ohranitev statusa Bolnišnice To-polšica. Znova bo za kandidirala poslanka Nada Brinovšek, katere glas je bilo iz parlamenta pogosto slišati. Kot poslanka se bo zavzemala za razvoj Zgornje Savinjske doline, »zlasti za ureditev problematike, s katero se srečuje zgornjesavinjski kmetje, za razvoj malih, mikro in srednjih podjetij ter za turizem in infrastrukturo.« V Velenje prihaja PUM-O Program projektnega učenja mlajših odraslih je brezplačen - Z izvajanjem začenjajo 1. junija v prostorih Mladinskega centra Velenje Mojca Štruc Čeprav se statistike brezposelnosti izboljšujejo tudi pri mladih, konkretnemu mlademu brez dela ali pridobljene izobrazbe, optimistični statistični podatki ne izboljšajo vsakdana. Mnoge opravljene raziskave razkrivajo, da situacija brez dela ali izobraževanja potiska mlade v občutek nemoči, nesprejetosti in pogosto tudi depresije. In četudi nam gre statistično bolje, je nekaj mladih brez zaposlitve ali zaključene izobrazbe tudi v Šaleški dolini. Prav njim je namenjen program PUM-O, ki ga bo Društvo za razvoj človeških virov in socialnega kapitala NAPREJ v Velenju začelo izvajati 1. junija. Kratica pomeni »projektno učenje mlajših odraslih« in predstavlja program aktivne politike zaposlovanja mlajših odraslih, katerega glavna učna metoda je projektno delo. »Temeljni namen programa je razvijati vire moči za vključevanje na trg dela oziroma v izobraževanje, razvijanje poklicne identitete ter uspešna socialna integracija,« pojasnjuje ena od mentoric projekta Marjeta Vaupot. Dodaja, da je program brezplačen za vse mlade od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. »Gre za mlade, ki niso vključeni v izobraževanje, imajo status brezposelne osebe, se v izobraževanju srečujejo s težavami, ki vodijo v prekinitev šolanja, niso zaposleni oz. nimajo zaposlitve ali niso pridobili temeljne osnovne oz. poklicne izobrazbe,« še pojasnuje Vaupotova. Vsak udeleženec v PUM-O ima svoj individualni načrt, ki ga skupaj z mentorjem pripravi sam glede na njegove potrebe in želje. Spremlja pa se seveda tudi uresničevanje načrta. »Vsekakor se projekti pripravljajo tudi in predvsem glede na interes sku- pine. Zato imamo v PUM-O en ali dva projekta, ki povezujta vsakega posameznika in skupino v celoti. Ob tem pripravljamo tudi interesne projekte, ki združujejo manjše skupine,« pojasnjuje Marjeta Vaupot. Mentorji so iz preteklih izkušenj spoznali, da je delo najuspešnejše, če izhajajo iz udeležencev samih. »Se pa dotikamo zelo različnih področij, od glasbe, računalnika, kulture, športa, zdravstva, izobraževanja, osebne rasti, učenja tujih jezikov itn.,« pripoveduje Vaupotova. Mentorji, ki sodelujejo v projektu, poznajo problematiko, imajo strokovno znanje in izkušnje dela na tem področju. »Možnost, da lahko pričnemo delo v Velenju, tudi ob podpori Mestne občine Velenje, je za nas pomembno in zahtevno poslanstvo,« pravi Vaupotova. PUM-O pomeni šolo za življenje, neko drugačno možnost za razvoj svojih talentov in idej. »Mentorji v projektu nudijo podporo, usmerjajo mlade in jih učijo ,loviti ribe', namesto da bi jih lovili namesto njih,« pravi Marjeta Vaupot. Kot pojasnjuje, je namen projekta razvoj socialnih in kulturnih kompetenc, pri čemer je pomemben cilj projekta pridobivanje kompetenc za zaposlitev. Ob sklepu prejme udeleženec potrdilo in portfolijo z zapisom vseh veščin, ki jih je razvil v programu. »V PUM-O ostaneš z namenom, da se po koncu vrneš v šolo ali poiščeš zaposlitev,« še pravi Vaupotova. Izvajanje programa v Velenju bodo začeli 1. junija. »Program bo potekal v dopoldanskem času od 7.30 do 14.30 v prostorih Mladinskega Centra Velenje,« pravi Marjeta Vaupot in dodaja, da se lahko mladi v program vpišejo do 25. maja oz. do zapolnitve skupine. a MESTNA OBČINA VELENJE Objavljen razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave) smo objavili razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva v MOV v letu 2018. Rok za oddajo vlog je 5. 6. 2018 do 9. ure. Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro in mala podjetja s sedežem oziroma lokacijo poslovne enote na območju MOV, ki bodo izvajali naložbo ali projekt na območju MOV. ■ www.nascas.si Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE ""^JlS 10. maja 2018 Pokazali obilo inovativnosti Start-up vikend za dijake Šolskega centra Velenje - Mladi pridobivali nova podjetniška znanja, potrebna za razvoj svojih idej Tina Felicijan Velenje, 4.-6. maj - V SAŠA Inkubatorju vsako leto organizirajo večdnevna izobraževanja o razvoju in trženju lastnih zamisli, ki so že številnim posameznikom in ekipam pomagala na poti v uspešno podjetništvo. Start up vikende prirejajo tudi posebej za dijake, »saj je treba podjetniški način razmišljanja spodbujati že pri njih,« je povedala direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar in dodala, da se dijaki opremijo z znanji, ki jim lahko pomagajo bodisi na bodočem delovnem mestu bodisi pri podjetništvu. Pretekli konec tedna se je start up vikenda udeležilo več kot 20 dijakov in nekaj študentov, ki so bili povezani v deset ekip. Svoje ideje so pod mentorstvom ekipe SAŠA Inkubatorja dodelali, preverili so konkurenco, razdelali poslovni model, pripravili pa so se tudi na predstavitev svojih projektov pred žirijo, v kateri sta njihovo izvirnost, potencial za uspeh in druge kvalitete poleg Karle Sitar ocenjevala še ravnatelj Elektro in računalniške šole Simon Konečnik in direktor podjetja Miel Andrej Rotovnik. Žiranti so z adrenalinskim doživetjem za sprostitev, krepitev odnosov v ekipi, nov zagon in še več poguma nagradili člane treh ekip. »Svoje ideje, produkte je predstavilo devet ekip. Verjamem, da jih bo marsikatera tudi realizirala in spravila na trg ter našla kupce zanje,« je povedala Sitarjeva. vanje njegovega prihoda ter preverjanje razpoložljivosti koles na Bicy postajah, poseben obliž za merjenje pulza pri srčnih bolnikih in opozarjanje na nepravilnosti ali vah, povezanih s spletom, pred vdorom in krajo, tako pa zaščiti zasebnost, gesla in ostalo, kar bi po mnenju člana ekipe Elijaha Hlastana morali tako podjetja, javne ustanove kot posamezniki veliko bolje varovati. »Za nas je nagrada velika motivacija, da predstavljeni prototip razvijamo naprej in izoblikujemo produkt, ki bo marsikoga zaščitil in rešil marsikatere podatke,« pa je povedal Matej Mayer. Mladi so res pokazali, da budno opazujejo svojo okolico in v njej prepoznavajo potrebe, težave, trende, ki so priložnosti za razvoj in ponudbo novih produktov in storitev. Med njimi so posebna stikala, ki omogočajo upravljanje električnih naprav v dobu prek mobilnega telefona, aplikacija za turistično raziskovanje znamenitosti skozi igre, družabna igra s kartami, aplikacija za sledenje Lokalcu in natančno napovedo- zastoj prek mobilnega telefona z avtomatskim sprožilcem klica na pomoč nujne medicinske pomoči, pa leteča nujna medicinska pomoč oziroma komplet prve pomoči s padalom, ki bi ga lahko dostavil dron - ideje so bile res raznolike in navdušujoče. Žirijo je naposled najbolj prepričal projekt dijakov Elektro in računalniške šole, ki že več kot leto dni razvijajo Fogy - napravo za varovanje podatkov na napra- Drugo nagrado je dobila ekipa, ki razvija spletno trgovino z darili. Gift Buddy bi na osnovi algoritmov pomagal posamezniku pri izbiri čim bolj primernega darila in obdarovalcem pomagal iz zadrege. Tretjo nagrado pa je dobil projekt Kosta Van, ki ga vodi velik ljubitelj kuhanja in spoznavanja svetovne kulinarike Kosta Kocev, ki želi odpreti kuhinjo na kolesih, s katero bo potoval po svetu in specialitete z enega konca prenašal na druge. ■ V Mojci zasedena oba oddelka Staršem iz Gaberk, ki bi še vpisali otroka v vrtec, ponujajo Urško in Bibo Šoštanj - Vpis novincev v Vrtec Šoštanj, ki je potekal v začetku aprila, je bil skladen s pričakovanji, pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak. Na novo so starši vpisali 77 otrok, kar je približno toliko kot lani. Število na novo vpisanih se običajno do 1. septembra še poveča. Prosta mesta so še v Šoštanju v enoti Biba in Topolšici v enoti Urška, predvsem v oddelkih prvega starostnega obdobja (otroci, stari od enega do treh let), zelo zasedeni pa so oddelki drugega starostnega obdobja (otroci, stari od treh do šestih let.). V teh oddelkih je še nekaj prostih mest, v nekaterih že v povečanem normativu, za kar bodo v naslednjih dneh tudi zaprosili ustanoviteljico, občino Šoštanj. »Popolnoma zasedena pa sta oba oddelka v enoti Mojca v Gaberkah. Staršem iz tega kraja, če se bo še kdo odločil za vpis otroka v vrtec, mu bomo za vpis do zasedbe prostih mest ponudili enoti v Topolšici in Šoštanju,« pravi ravnateljica. a mkp Tudi po prenosu prijav ni bistvenih sprememb Velenje - Konec aprila se je iztekel rok, do katerega so lahko kandidati za srednješolske programe v šolskem letu 2018/2019 prenesli prijave iz enega v drug program ne glede na to, ali je bilo v njem prijavljenih toliko kandidatov, kot je bilo v razpisu za vpis predvidenih prostih mest. Na šolah Šolskega centra Velenje zagotavljajo, da bistvenih sprememb ni nikjer, da so za posamezne programe pridobili še nekaj novih kandidatov. Spodbudno je tudi to, da si ni nihče od prejšnjih premislil in odnesel prijavo kam drugam. Za novo šolsko leto predvidevajo omejitev vpisa le v programu športne gimnazije. Pa še tu jih bodo skušali vpisati čim več, druge pa prerazporediti v program splošne gimnazije in jim omogočiti status športnika. Za 18 prostih mest v športnem oddelku gimnazije so prejeli 27 prijav. Kandidate, ki so oddali prijavo za vpis, bodo na Šolskem centru na začetku junija pisno obvestili o poteku vpisa na šolo. Ta bo potekal od 19. do 22. junija, razen v športnem oddelku gimnazije, kjer ga bodo zaradi omejitve vpisa končali 29. junija. a tp Otrok s posebnimi potrebami vse več Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redni program izobraževanja je za osnovne šole predvsem birokratski in organizacijski zalogaj - Dodatno strokovno pomoč nudijo znotraj urnika, saj učencev ne smejo dodatno obremenjevati - Ravnatelji opozarjajo na nujne spremembe Zakona o šolstvu Mojca Štruc Tako kot velja za odrasle, velja tudi za otroke: vsak od njih je poseben, edinstven. In seveda je edino smiselno, da vsak svojo edinstvenost prepozna in jo razvija - tako v primeru, ko govorimo o posameznikovih talentih, kot v primeru, ko mislimo na primanjkljaje. Dober recept za razvijanje talentov je predvsem vaja, pomagajo pa tudi različni programi in projekti za nadarjene učence. Šole jih dobro poznajo. Prav tako dobro pa poznajo tudi usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. To so otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in " otroci z avtističnimi motnjami. Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami imajo vsi otroci možnost vključenosti v redni program osnovnošolskega izobraževanja. Starši, ki pri svojem " otroku opazijo katerega od zgoraj naštetih stanj, se lahko na pristojno območno ■ enoto Zavoda Republike Slovenije za šolstvo obrnejo s pisno zahtevo po postopku prilagojenega usmerjanja njihovega otroka. Potem je na vrsti šola. »Svetovalec Zavoda nas zaprosi za poročilo o otroku, ki ga je treba seveda skrbno pripraviti,« pojasnjuje ravnatelj Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras. Šolo, ki jo vodi, obiskuje 310 učencev, od tega jih je 16 vključenih v program usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, še šest jih na vključenost čaka. Pogostejši in bolj znan izraz med starši je, da imajo ti otroci »odločbo«. Število takšnih otrok na večini osnovnih šol po Sloveniji narašča. Na Osnovni šoli Gorica, ki jo vodi ravnatelj Ivan Planine in jo v tem šolskem letu obiskuje 464 učencev, so imeli od leta 2008 povprečno 13 otrok z odločbo otroka s posebnimi potrebami. Odstopanje pri številu je bilo vsa leta zanemarljivo, v zadnjem šolskem letu pa je število porastlo na 20 otrok. Na Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj se število učencev »z odločbami« trenutno giblje okrog 70, kar je približno 10 % vseh učencev. »Število zadnja leta očitno raste,« pravi ravnateljica šole Majda Završnik Puc. Kot pojasnjuje, imajo učenci zelo različne primanjkljaje, ki jih skušajo izkoreniniti v sodelovanju s posameznimi strokovnjaki. Vse omenjene šole tako sodelujejo s Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, s strokovnjaki iz Slovenj Gradca, Ljubljane in od drugod. »Večkrat sodelujemo tudi z zunanjimi institucijami, kot so zdravstveni dom, zunanji psihologi, SOČA itn. Zavedamo se, da je sodelovanje in povezovanje izrednega pomena,« pravi svetovalna delavka na Osnovni šoli Gorica Marjana Verdnik. V Šoštanju so posebej veseli, da imajo trenutno v učiteljskih vrstah strokovnja- kinjo logopedinjo, saj jim to vsaj nekoliko olajša organizacijo nudenja dodatne strokovne pomoči. Poleg ur(e) s strokovnjaki za področje, ki otroku povzroča težave, vsakemu od otrok z odločbo o usmerjanju pripada tudi individualno delo z učiteljem. »Dodatno strokovno pomoč nudimo znotraj obstoječega urnika, saj otrok po zakonu ne smemo dodatno obremenjevati,« pojasnjuje Završnik Pucova. Odločbe Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami so seveda izdelane individualno, običajno pa vključujejo rok za preverjanje ustreznosti usmeritve, zato vsaka osnovna šola za vsakega otroka z odločbo letno skliče vsaj dva timska sestanka. »Na takšnih sestankih so prisotni strokovnjaki, ki delajo z otrokom, učitelj, svetovalna delavka in starši,« pojasnjuje Bojan Juras. Dodaja, da je naloga šole, da po evalvaciji posameznega otroka Komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami odda poročilo o stanju. Ker je otrok z odločbami vse več, je seveda tudi birokracije vse več. »S tega vidika je to za šolo izjemno naporno,« pravi Juras. Ker mora šola znotraj rednega urnika učencem z odločbami zagotavljati individualno delo z učitelji, ni prav nič preprosto niti sestavljanje urnikov. »Včasih je to res prava umetnost,« pravi Majda Završnik Puc. Kako je videti pouk v razredih z učenci z odločbami, je težko posplošiti. Ker je res prav vsak od otrok nekaj posebnega, je verjetno tudi zgodba vsakega razreda posebna. V enem od razredov ene od osnovnih šol naše doline so učenci pripovedovali, da se nekateri sošolci z odločbami zelo dobro zavedajo svojih pravic. Ko jih, na primer, učiteljica pokliče k tabli, ji zabrusijo, da jim tja ni treba priti in da tega ne bodo storili. Takšno obnašanje seveda ni pravilo, je pa možno in učiteljica lahko v tem primeru od otroka zahteva le tisto, kar je predvideno, da sme. »Namen odločb je, da učencem pomagamo,« poudarja Završnik Pucova in dodaja, da je poleg zagotavljanja pomoči v sistemu šolstva za uspešen razvoj slehernika izjemnega pomena delo doma. Slednje poudarjajo tudi drugod. »Od staršev pričakujemo, da redno spremljajo šolsko delo in da smo v odnosih odkriti in odgovorni, vse v dobro otroka,« poudarjajo na OŠ Gorica. Na hodnikih in v razredu osnovnih šol so posebej opaženi učenci, ki imajo spremljevalca. Na šoli v Šmartnem ob Paki so imeli pred časom en tak pri- mer, trenutno nimajo nobenega, na OŠ Gorica imajo tri začasne spremljevalce iz strokovnega kadra, tudi v Šoštanju imajo tri. »Gibalno oviranim učencem komisija spremljevalca dodeli z odločbo,« pojasnjuje ravnateljica šoštanjske osnovne šole in dodaja, da imajo takšno odločbo na šoli samo eno. Na vprašanje, po katerem ključu sta torej na šoli še dva spremljevalca, odgovarja: »Dva učenca naše šole imata spremljevalca zaradi čustvenih in vedenjskih težav. To je specifika Ministrstva za šolstvo.« Za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami na sistemski ravni v Sloveniji ni pripravljenega programa. Z dodeljevanjem spremljevalcev ministrstvo v praksi skrbi predvsem za varnost drugih otrok. Učitelji morajo biti poleg strokovnega dela izjemno tankočutni. V razredih je običajno od 25-28 otrok, zgodi se, da je v kakšnem tudi pet ali več otrok z odločbami. Vsi sogovorniki se strinjajo, da naraščanje števila otrok s posebnimi potrebami reden osnovnošolski program sprejema vse težje. »Vključevanje otrok s posebnimi potrebami pomeni za šolo več organizacijskega dela, večjo obremenitev svetovalne delavke, predvsem pa učiteljev. Ogromno je prilagajanja, posebne skrbi in velike odgovornosti. Trenutno je zadeva še obvladljiva, z naraščanjem števila odločb pa bo trpel redni obvezni ■ pouk,« sporočajo iz OŠ Gorica. Da bi zmogli, »so nujne spremembe Zakona o šolstvu«, opozarja Majda Za-veršnik Puc. Kar se tiče vključevanja otrok s posebnimi potrebami v reden " program osnovnih šol, je prednostna naloga odgovornih iskanje rešitev za vklju- ■ čevanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter določitev norm najvišjega števila otrok s posebnimi potrebami na posamezen razred oziroma učitelja. Ali preprosteje: če bo otrok s posebnimi potrebami vse več, mora biti zagotovljenih tudi vse več strokovnih delavcev. ■ Naš čas, 10.5.2018, barve: CM K, stran 9 10. maja 2018 »'^CAS IZOBRAŽEVANJE 9 Zgodovina je naša učiteljica, mi pa ne najboljši učenci Dijak velenjske gimnazije Erik Glinšek že četrtič zapored na državnem tekmovanju iz zgodovine osvojil zlato priznanje -Nadaljnja pot študij medicine Tatjana Podgoršek Na Ptuju je bilo pred nedavnim državno tekmovanje mladih zgodovinarjev. Med udeleženci je bil dijak 4. letnika velenjske gimnazije Erik Glinšek in osvojil zlato priznanje. To je bilo zanj že četrto zapored. Po besedah njegove mentorice profesorice Cvetke Bolha naj bi bil Erik s tolikšnim številom zlatih priznanj z državnih tekmovanj iz istega predmeta edini v državi. »Ne vem, ali sem edini, drži pa, da sem med redkimi, ki se ponašajo s takim uspehom. Na naši šoli sem pa zanesljivo edini doslej,« se je odzval Erik. Kot je dejal, kvalifikacije za državno tekmovanje niso težke, saj so vprašanja predvsem iz učne snovi pri rednem pouku. Za državno pa je potrebno predelati precej več literature, vsako leto več, saj takih podrobnosti, kot jih je bilo treba letos poznati, nihče ne pričakuje. »Nujno si moraš v glavi »ustvariti« kronološko zaporedje dogodkov, vzročna razmerja, da ti gre lažje.« Zgodovina mu je bila že od nekdaj všeč. Kot otroka ga je zanimala grška zgodovina, vojne taktike, orožje. Tudi v osnovni šoli je bila njegov najljubši predmet, saj gaje »brskanje« po preteklosti in iskanje vzrokov za stvari, ki so se zgodile, prevzelo. Na mnenje, Erik Glinšek: »Zgodovina niso »brezzvezne« letnice, saj se za njimi skrivajo vzroki.« daje pomembnejša od preteklosti prihodnost, je Erik odgovoril: »Zagotovo je tako, a iz zgodovine se učimo. Ta je naša učiteljica, ljudje pa ne najboljši učenci, sicer ne bi delali istih napak, kot so jih naši predniki, ampak bi se iz njih kaj naučili.« Napačno je razmišljanje nekaterih, še dodaja, daje zgodovina kup letnic, ki so brez pomena, pri tem pa pozabljajo, da se za njimi skrivajo vzroki zanje. Veselje do zgodovine in osvojena zlata priznanja bi bila za mnoge motiv za nadaljnje »raziskovanje »na tem področju. Erik pa je s širokim nasmehom na ustih rekel drugače. Študij zgodovine, je pojasnil, v Sloveniji vsaj v tem trenutku ni perspektiven, poklic nima prave prihodnosti. »Sem raziskoval, pridobival informacije v zvezi s tem, na koncu pa sem se odločil za svojo drugo ljubezen - študij medicine. Mi bodo pa izkušnje, pridobljene na tekmovanjih iz zgodovine, prišle prav, saj je tudi tam treba poiskati srčiko težave, vzroke, posledice, da razumeš preostalo.« Pred njim je še matura, s katero se za razliko od mnogih svojih vrstnikov ne obremenjuje preveč. Štiri leta se je učil tega, kar bo moral pokazati na maturi, razmišlja glasno. Priznava pa, da bi si lahko nekoliko olajšal ma-turitetne obveznosti, če bi izbral zgodovino za izbirni maturitetni predmet. Tako pa je izbral kemijo in biologijo. »Tudi to bo za nekaj dobro,« je še komentiral štirikrat zlati zgodovinar Erik Glinšek. Varčno ogrevanje z IR-paneli □ resničnost ali mit? Mladi raziskovalec Nejc Slemenjak zadovoljen, ker so recenzenti njegovo nalogo prepoznali za najboljšo - Nagrada tudi spodbuda Tatjana Podgoršek Nejc Slemenjak, dijak 4. letnika Strojne šole Šolskega centra Velenje, je avtor raziskovalne naloge z naslovom Varčno ogrevanje z IR-paneli - resničnost ali mit?, najboljše naloge letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Poleg zlatega priznanja ga je zanjo nagradilo še velenjsko Gorenje, ki mu bo omogočilo 30 ur tečaja za NX Dizajn. »Sem pobrskal po internetu, za kakšen tečaj gre, in z veseljem se ga bom udeležil. Sicer pa je bilo to lepo presenečenje. Na predstavitvi sem imel občutek, da je moja raziskovana naloga konkurenčna, a piko na i dajo recenzenti. Zadovoljen sem, da so ti mojo nalogo prepoznali kot najboljšo,« je komentiral nagrado. Dodal je še, da mu je všeč, ker so udeleženci v gibanju za opravljeno delo tudi nagrajeni. Zagotovo jim je to potrditev, da so delali dobro, in spodbuda za lotevanje novih izzivov. Veliko vlogo pri tem igrajo mentoiji, »zato se moram svojemu Radovanu Repniku še enkrat zahvaliti.« Pozna odgovor, ki ga je zapisal v naslovu raziskovalne naloge? Kot je dejal, ta ni enostaven, ker tudi IR-paneli niso enostaven produkt, o čemer se je prepričal vode. Izračune, je še dodal, pa je opravljal na postavkah, ki jih sam ni mogel izmeriti. Je pa potrdil drugo hipotezo, in sicer da so med proizvajalci IR-panelov razlike. Za temo raziskovalne naloge je izbral področje, ki je malo raziskano, a aktualno, saj so težnje po varčnem in ekološkem ogrevanju vse večje. »Na to področje sem vstopil dokaj neizobražen in sem se z vsem srečal prvič. Presenetile so me nekatere tehnične rešitve. Spoznal sem veliko novega,« je še dejal bodoči študent strojništva v Mariboru ali v Ljubljani. Nejc Slemenjak: »Naloga je bila zahtevna, ker je osnova za izdelavo IR zelo kompleksna fizika.« na ogledu proizvodnje v Avstriji. Analiza investicijskih in obratovalnih stroškov ogrevanja z njimi v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi na primeru povprečne stanovanjske hiše so sicer pokazali na varčno ogrevanje, a pri tem ni upošteval ogrevanja sanitarne ra velenje com 107,8 MHz Uspeh velenjskih gimnazijcev na državnem tekmovanju iz matematike V soboto, 21. aprila, je potekalo državno tekmovanje iz znanja matematike za Vegova priznanja. Z velenjske gimnazije seje na tekmovanje uvrstilo kar 11 dijakov, ki so tekmovali na I. Gimnaziji v Celju. Dijaki so se odlično odrezali. Najuspešnejši je bil naš najbolj izkušen tekmovalec, maturant Nejc Zaje, kije osvojil zlato priznanje in drugo nagrado. Zlata priznanja so osvojili še Urban Vesel in Anže Krejan iz prvega letnika, Neža Vipave iz drugega letnika ter Tadej Glinšek iz tretjega letnika. Srebrna priznanja so osvojili Marko Ber-kenjačevič iz prvega letnika, Tim Dolenc in Primož Mihelak iz tretjega letnika ter Dalibor Hranjec, Luka Jevšenak in Miha Rožič iz četrtega letnika. Dijake smo na tekmovanje pripravljali profesorji matematike Sonja France, Silvestra Jevšenak, Branko Krstulovic in Miran Ravnjak, v veliko pomoč pa je bil tudi Nejc Zaje, kije vodil krožek za dijake 3. letnika. ■ Sonja France Izmenjajmo oblačila Proizvodnja oblačil eden največjih onesnaževalcev okolja, trdi mlada raziskovalka Zala Kač - Trgovine z rabljenimi oblačili obiskujejo ekološko osveščeni ljudje Tatjana Podgoršek V ponedeljek, 14. maja, bo potekalo v Murski Soboti državno srečanje mladih raziskovalcev. Med udeleženci bo tudi naloga Izmenjajmo oblačila, ki jo je v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelala Zala Kač, dijakinja Šole za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje. Zanjo je prejela zlato priznanje, na državnem upa na najboljše. Kot bodoča okoljevarstvenica je vedela, da odpadna oblačila vplivajo v svojem življenjskem ciklusu na okolje, kot mlada raziskovalka pa je želela ugotoviti, kakšen je njihov vpliv, raziskati možnosti zmanjšanja tega in ugotoviti, koliko so ljudje o tem ozaveščeni. Na osnovi rezultatov analiz, zbiranja podatkov z anketo ter intervjujev je ugotovila, da večina ljudi pri nakupovanju oblačil ne razmišlja o njihovem vplivu na okolje ter da jih kupijo več, kot jih v resnici potrebujejo. Ovrgla je hipotezo, da ljudje stara oblačila običajno zavržejo med mešane odpadke, večino jih namreč izmenjajo s sorodniki in prijatelji ali jih odda- Zala Kač: »Zgodnejše ukvarjanje z raziskovalno dejavnostjo je dobra naložba za tistega, ki hoče doseči kaj več.« jo v zabojnike za zbiranje starih oblačil. Organizirane izmenjave mnogi ne poznajo dobro, manj obiskane so tudi trgovine z rabljenimi oblačili. »Zelo zmotno je razmišljanje, da so te trgovine trgovine za reveže, kajti obiskujejo jih ekološko osveščeni in poučeni ljudje. Želela bi si, da bi bilo takih ljudi, ki bi kupovali manj novih in več rabljenih oblačil, tudi v Velenju več.« V gibanju je Zala sodelovala prvič, je pa približno vedela, kaj jo čaka, saj je pred dvema letoma izdelala raziskovalno nalogo njena sestra. »Cas, ki sem ga namenila za pripravo in izdelavo raziskovalne naloge, je zanesljivo dobra naložba. Pridobila sem znanje, ki ga sicer pri rednem pouku ne bi, in mi bo koristilo pri nadaljnjem šolanju. Poleg tega sem uživala,« je še dejala Zala Kač. V ponedeljek za srebrno in zlato priznanje Velenje - Iz regijskega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline seje na državno tekmovanje, ki že vrsto let poteka v Murski Soboti, uvrstilo 39 raziskovalnih nalog. Konec minulega tedna so člani ocenjevalnih komisij odločili, da 17 raziskovalnih nalog (od tega 6 osnovnošolskih) prejme bronasto priznanje, preostalih 22 nalog pa se je uvrstilo v drugi krog tekmovanja. Tako čaka v ponedeljek, 14. maja, avtorje 16 osnovnošolskih in 6 srednješolskih nalog še njihova predstavitev pred člani ocenjevalnih komisij državnega srečanja mladih raziskovalcev. ■ to Kako omiliti stiske mladih? V okviru projekta „Dobre izbire ne škodijo", ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, organizira ŠENT - slovensko združenje za duševno zdravje Dnevni center za zmanjševanje škod zaradi drog Velenje okroglo mizo o problematiki mladih, ki so v stiskah in se znajdejo v za zdravje tveganih življenjskih situacijah, kot so kajenje, opijanje, uživanje nedovoljenih drog, nezaščiteni spolni odnosi itd. Poskusili bodo odgovoriti na vprašanja, kako spodbuditi mlade, da se naučijo tveganja prepoznavati in z njimi ravnati, Okrogla miza z naslovom „Delo z mladimi, ki so v stiskah in se znajdejo v tveganih življenjskih situacijah", bo potekala danes, 10. maja, v prostorih Knjižnice Velenje. Začela se bo ob 11. uri. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»WAS 10. maja 2018 Festival Velenje obeležuje prvo desetletje delovanja Ponosni na odmevno lastno produkcijo, mednarodne projekte in širšo dostopnost kulturnih dobrin, pripravljeni pa na nove izzive, ki jih v Velenju ne zmanjka ALTERNATOR Tina Felicijan Da bi ponudbo kulturnega dogajanja obogatila s sodobnimi kulturno-umetniškimi praksami, postavila višje produkcijske standarde, učinkovito koordinirala prireditveno dejavnost, se tem pa še povečala kakovost bivanja v mestu, je Mestna občina Velenje 1. maja leta 2008 ustanovila Festival Velenje, pod katerega je med drugim prešel tudi del turistično-informacijskega centra. Direktorica je postala Barbara Pokorny, ki meni, da je bila ponudba kulturnih vsebin tudi pred ustanovitvijo Festivala dobra, a morda preveč razpršena. »Naša ambicija je bila, da poskrbimo za še intenzivnejši razvoj kulturnega sektorja v mestu, večje kulturne prireditve v Velenju pa uvrstimo pod eno blagovno znamko. Z vsemi organizatorji smo se uspeli hitro povezati in vzpostaviti dobre koordinacijske načrte. Trenutno je prireditvena dejavnost v našem mestu v velikem porastu, nastajajo novi produkti ob jezeru, imamo nove zavode, razvijamo nove projekte kulture vzgoje, zato bo treba časovnice dogodkov v > kulturno-umetniških dogodkih. Zdi se mi, da je od tu naprej treba delati le še na kakovosti, ne več na številčnosti.« Okrepili domačo produkcijo Z ustanovitvijo Festivala Velenje so več priložnosti za vključevanje v uprizoritvene dejavnosti dobili tudi lokalni umetniki. Posamezniki, kulturna društva in druge organizacije so lahko začeli pripravljati bolj ambiciozne projekte. »Ker v našem mestu ni doma uporabili za filmske projekcije na prostem. Na travniku pred kulturnim domom so z glasbenimi in gledališkimi vsebinami zasnovali dva nova odra. Na vrtu vile Herberstein so postavili oder > »Kulturna infrastruktura v mestu je dobro razvita. V prihodnje moramo vlagati v zanje, kompetence zaposlenih, mednarodno širjenje in kakovostne lastne projekte.« prihodnje še bolj preudarno načrtovati,« je povedala direktorica Festivala Velenje v pogovoru pred praznovanjem desete obletnice uspešnega delovanja. Pospešili kulturni utrip mesta V preteklem desetletju je Festival Velenje močno okrepil lastno produkcijo. Nastalo je več kot 20 lutkovnih predstav, 16 plesnih predstav, trije odmevni muzikali, štirje mednarodni plesni projekti, koprodukcija treh opernih predstav, našteva direktorica in doda, da so na več kot 10 tisoč dogodkih, ki so se zvrstili pod okriljem Festivala Velenje, zabeležili okrog dva milijona obiskovalcev, vztrajno pa narašča tudi obisk kina. »Ko smo začeli delati, je bil kulturni utrip mesta veliko bolj umirjen, kot je danes. Ne samo zaradi nas, ampak zaradi dobrega povezovanja med zavodi ter sodelovanja s posamezniki in društvi, se je zelo okrepil. S tržnicami in dogajanjem na prostem, denimo, smo v mestno središče iz leta v leto privabili več ljudi. Danes ima Velenje res bogato kulturno ponudbo, prebivalci in obiskovalci pa imajo številne priložnosti za nova doživetja tudi na vrhunskih Barbara Pokorny: »Zgodbe je treba razvijati strpno in potrpežljivo z vztrajnostjo in optimizmom.« profesionalnega gledališča, smo naredili zametek projektnega, največkrat glasbenega gledališča, v okviru katerega smo začeli s produkcijo muzikalov. Kljub temu, da je to najbolj zahtevna glasbeno-scenska zvrst, saj vsebuje različna področja ustvarjanja, smo pokazali, kako lahko na polprofesionalen način na oder postavimo res dobre zgodbe in vanje vključimo mlade. Ko smo se lotili prvega muzikala Čarovnik iz Oza, nismo bili vešči vseh segmentov priprave. Ko smo ga začeli pripravljati, si sploh nismo predstavljali, kaj pomeni tako zahtevna produkcija. Spomnim se, kako smo v zadnjem trenutku sami šivali kape, kako smo pridobivali note in spoznavali zahteve avtorskih pravic. Ko smo poželi prvi aplavz, ki je bil res iskren, pa smo vsi doživeli res poseben, > »Začeli smo delovati ravno na pragu gospodarske krize, ko so po vsej Sloveniji začeli bistveno upadati vpisi v abonmaje, ponekod so jih celo ukinili. Nam pa občina nikoli ni zmanjševala finančnih sredstev, zato smo se lažje prilagodili in brez večjih težav opravljali svoje naloge in izpolnjevali poslanstvo.« kar nad bazen. Predstave izvajajo na pletnji na Velenjskem jezeru. Po prenovi promenade so tudi tam začeli izvajati prireditve, čeprav je prostor akustično precej zahteven in ni primeren za vse tipe prireditev, našteva Pokor-nyjeva. Z izgradnjo novega, do sedaj največjega prireditvenega prostora v Velenju - odra na Velenjskem jezeru - pa na obzorje želja. Pridobili so novo malo dvorano v kulturnem domu, digitalizirali so kino dvorano, velika novost pa je bila pripojitev Galerije Velenje. Priložnosti in izzivov pa kar ne zmanjka. Poleg Festival Velenje bo jubilej obeležil s ciklusom prireditev Festivalska desetka. Prva, Zgodbe neke hiše - Desetletje Festivala Velenje, bo 17. maja ob 19.30 v mali dvorani Doma kulture Velenje. kulturne vzgoje in kreativnih industrij med prioritetne aktivnosti prihaja kulturni turizem. »Moramo biti ambiciozni, krepiti mednarodna sodelovanja in se še bolj povezovati. Imamo veliko bazo zvestega občinstva, a večinoma ga sestavljajo starejši ljudje, zato je med večjimi izzivi motiviranje mladih za obiskovanje kulturno--umetniških prireditev. Še naprej moramo razvijati lastno produkcijo, denimo muzikale, pri čemer nam je v veliko podporo glasbena šola. Nekatere bolj lokalno zastavljene projekte, kot je Kinozver za filmsko vzgojo vrtčevskih otrok, pa želimo razširiti na regionalno in tudi nacionalno raven,« je še povedala direktorica Barbara Pokorny. Karte na mizi Aleš Ojsteršek Resnično me je razveselila nedavna izvedba regijskega razvojnega dogodka SAŠA regije v Velenju, ki sem ga žal, po lastni nemoči karkoli spremeniti, bil deležen le s pomočjo poročanja Našega časa. Alternatorsko se namreč glede odločanja že dlje časa pošiljajo signali o nujnem vpenjanju podatkov - usmeritev k politiki na podlagi podatkov. Tovrstni dogodki občinske uprave so naravnost tako želeno ravnanje. V dosedanjih razvojnih dokumentih občine ali pa regije smo vse prevečkrat dovolili ali se je dovolilo (je bilo dovoljeno) sklepanje s pavšalnimi navedbami. Demografski kazalniki se recimo pojavljajo v vseh občinskih razvojnih dokumentih, vendar le kot eni od v desetini ostalih podatkov - kot nekaj sicer relevantnega, nikakor pa kot nekaj ključnega ... Ker je sedaj dovoljeno verjeti, da premog ne more več biti razvojna komponenta, je lažje slišati tudi druge. Izpostaviti je mogoče vsaj tri okoliščine, ki kličejo k spremembi dosedanjih praks in ki nakazujejo smeri razvoja, od katerih je dvojec povezan tudi s prihodnjim financiranjem. Prva je objavljeni osnutek prihodnjega finančnega proračuna EU, druga - nacionalna strategija razvoja, na katero se pripenja prihodnji državni proračun ter s tem postaja bolj programski in tretja -jesenske lokalne volitve. Jesenski volilni programi, ki ne bodo v sozvočju z razvojem regije, države in kohezije nasploh, bodo po volitvah lahko le zamejeni občinski seznami, določeni z višino občinskega proračuna, ki ostane na voljo po tem, ko so poravnani tekoči stroški in zakonske obveznosti. Vemo, da bo za resen razvoj to premalo, še posebej, ker smo na stopnji, ko moramo, da bi dosegli raven razvitih, napredovati hitreje. Regijski razvojni dogodek je z angažmajem stroke pokazal na zmožnost okolja, da vendarle del prihodnosti deli s t. i. trdimi podatki, podobno prakso je nekajkrat izkazal Naš čas, ki je angažiral strokovnjake k objavam analitičnih prispevkov. Gre za odločanje na podlagi podatkov in ko smo pripravljeni povabiti Statistični urad, je v okviru številnih fakultetnih raziskovalnih centrov naročilo za kakšno resno analizo stanja ali pa možnosti, le še vprašanje časa. Bojazen, ki ji želim videti konca, je vztrajanje in iskanje razvojnih rešitev pri opiranju izključno na lastno domačo premogovniško pamet, vztrajanje na poti projektov z majhno dodano vrednostjo, ki jim ne najdem navezav na relevantne in potrebne ukrepe. Še posebej, ker sta v igri še dva proračuna in z njima prihodnjih deset let in še posebej, ker bo eden od njiju podvojil sredstva za mobilnost mladih. Reparski spektakel v Vzorčnem mestu Razstava 10.000 milj - Repali bodo Trkaj, Kuna in Amo > Bistvene spremembe na področju organizacije in izvedbe kulturnih prireditev v Velenju je po mnenju Pokornyjeve prinesla Evropska prestolnica kulture, saj so lahko v sklopu 24 različnih projektov, ki so se razvijali v Velenju, nagovorili novo občinstvo in obiskovalce lažje privabili na prireditve. nepozaben trenutek, ki nas je motiviral, da smo se podobnih produkcij lotevali še naprej. Takrat sem bila najbolj ponosna na vse sodelavce in ustvarjalce.« Drzni pri izbiri lokacij Festival Velenje se poigrava z različnimi prireditvenimi prostori. Izkoristili so kotičke v okolici kulturnega doma in v središču mesta. Tako so steno kulturnega prihajajo nove priložnosti in izzivi. »Pripraviti se moramo na to, da bomo mogoče vsako leto težje privabljali ljudi s plaže v mesto. Mestno središče mora živeti, zato bomo morali strateško pristopiti k razvoju kulturnih vsebin na plaži in v mestu.« Nove priložnosti in izzivi V desetih letih se je Festivalu Velenje izpolnila marsikatera Velenje - Vzorčno mesto odpira novo razstavo 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja. Odprtje, ki bo v četrtek, 10. maja, ob 11.30 v Vzorčnem mestu (Kidričeva cesta 2 b, Velenje), bodo začinili s predstavniki slovenske hip-hop kulture, ki bodo med sabo tekmovali v izvirnosti pri podajanju različnih tem o znanosti. Hip-hop umetniki, med katerimi bodo tudi znani slovenski raper in umetnik Rok Terkaj-Trkaj, večkratni zmagovalec freestyle tekmovanj Igor Kuna in državni prvak v freestyle rapu in slam poeziji Amo, se bodo pomerili v t. i. battlih. Rapali bodo o temah ,Človek ali Stroj', ,Dan ali Noč' in ,Voda ali Zrak', Rok Terkaj in Igor Kuna pa se bosta spopadla še v ,besednem oblaku', v katerem se bosta dokazala v prostem stilu oziroma „rimanju iz glave". Dobila bosta sklope besed iz različnih Miha Cojhter in Erik Kapfer, idejna očeta Vzorčnega mesta znanosti, zmagovalca pa bo glede na izvirnost rim določila publika. Dogodek bo povezoval eden od najbolj aktivnih in vidnih promo-torjev slovenske hip-hop kulture DJ/MC Mrigo. Kot sta povedala idejna vodja Vzorčnega mesta Miha Cojhter in Erik Kapfer, bodo tako združili znanost in hip-hop kulturo ter s tem znanost približali tudi tistim mladim, ki se jim tovrstne vsebine zdijo neprivlačne ali dolgočasne, kadar so podane na klasične način. ■ Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 11 10. maja 2018 »"WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Prednost tistemu, za kar do sedaj ni bilo časa Naša časopisna in radijska hiša se je pred nedavnim poslovila še od ene sodelavke - dolgoletne vodje marketinga Nine Jug. Ravno letos mineva 30 let, odkar je postala sestavni del kolektiva. »Delo je bilo zelo naporno, odgovorno, vendar sem dolga leta rada prihajala v službo. S poslovnimi partnerji, s katerimi sem sodelovala, sem spletla prijateljske vezi, zato se jim ob odhodu v penzijo za to iskreno zahvaljujem. Lahko tudi rečem, da bom pogrešala sodelavce, in upam, da bom - vsaj z nekaterimi - ostala še v prijateljski navezi. Ob tej priložnosti bi se rada kolektivu Našega časa zahvalila za ganljivo slovo. Podarjena slika me bo vedno spominjala na čas, ki sem ga preživela bodisi na Foitovi 10, kjer je bil sedež podjetja ob mojem prihodu, ali na Kidričevi 2 a v Velenju, kjer sem končala svojo poklicno pot,« je povedala Nina. V pokoju bo sedaj, pravi, namenila pozornost stvarem, za katere prej ni bilo časa in ki ji jih bo dopuščalo zdravje. Vključila se je že v tečaj slikanja: »Talenta in znanja GLASBENE novice PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DEJAN VUNJAK - Če mam pa tebe 2. DAVID GUETTA feat. SIA - Flames 3. TONY CETINSKI - General bez činova Dejan Vunjak je razveselil številne oboževalce z novo pesmijo, ki nosi naslov Če mam pa tebe. Pesem je skupaj z videospotom objavil na svojem Facebook profilu ob praznovanju 25. rojstnega dne. Glasbo za novo skladbo je napisal Dejan sam, besedilo pa Igor Pirkovič. Svoje je dodal še Anže Zavrl, aranžma pa je delo Dušana Zoreta. nimam, imam pa veliko volje in veselja,« je komentirala odločitev. Rada ima rože, urejeno okolico doma, tudi na kolo rada sede. Morda bo čez čas našla še kakšno dejavnost, ki ji bo obogatila vsak dan. Sode- Nini smo ob slovesu podarili sliko. lavci pa upamo, da nas bo večkrat obiskala s kakšno sladico, ki so njena specialiteta. Nina, vse dobro ti želimo v nadaljnjem življenju! ■Tp Čuki spet na morje Čuki so pred leti objavili (bolj otroško) uspešnico Mi gremo pa na morje. Tudi letos so se odločili za skladbo s podobnim naslovom. Najnovejša skladba Čukov namreč nosi naslov Gremo na morje, a se po vsebini močno razlikuje od prve. Nastala je na slovenski obali, kamor v prostem času radi zahajajo tudi vsi štirje člani Čukov. Pred trinajstimi leti so izdali uspešnico z naslovom Mi gremo pa na morje, ki je nastala bolj za šalo, in to v času, ko se je Jožetova hčerkica Ela učila plavati. Takrat pesmi niso niti nameravali posneti, kaj šele, da bi računali na tolikšno priljubljenost. Za najnovejšo uspešnico Gremo na morje pa Čuki pravijo, da je nastala premišljeno in je po vsebini bolj zrela in predvsem žurerska. Romantična Alja predstavlja novo skladbo Alja Krušič je širši slovenski javnosti postala znana leta 2013, ko je zmagala v tretji sezoni oddaje Slovenija ima talent. Kmalu po zmagi je izdala svojo prvo pesem A boš malo moj, ki sta ji sledila singla Nisi sam in Daj mi poljub. Na Melodijah morja in sonca 2015 je s skladbo Najin ples osvojila tretje mesto, nato pa objavila še skladbi Fantazija in Naju popelje. 21-letna pevka iz Ribnice na Pohorju je v teh dneh izdala novo pesem. Nežno srce je naslov skladbe, za katero je glasbo in besedilo napisal vsestranski slovenski glasbenik Alex Volasko. V pesmi Alja prepeva o ljubezni, ki jo kljub grenkemu koncu nosimo s sabo v srcu. Za skladbo je posnela tudi romantičen videospot. Je Avicii storil samomor? O tem, da si je življenje vzel sam, je v izjavi zapisala tudi njegova družina. 28-letnika so našli mrtvega 20. aprila v apartmaju enega od počitniških naselij v Omanu. Pred tem pa je imel več let težave z alkoholom, kar naj bi privedlo tudi do vnetja trebušne slinavke in drugih zdravstvenih težav, ki so ga, tudi zaradi bremena slave, pripeljale do preranega konca. Gunsi iz arhiva izkopali neobjavljene pesmi in posnetke Ameriška skupina Guns N Roses je naznanila izid razširjene različice debitantskega albuma iz leta 1987 Appetite for Destruction, ki bo vseboval še neobjavljene pesmi in demo posnetke. Album bo izšel 29. junija, na njem pa bo 73 skladb, od tega 49 še neobjavljenih. Na novem albumu bo med drugim Shadow of Your Love, ena prvih pesmi skupine, ki pa se ni uvrstila na izvirnik. Na razširjenem albumu bodo tudi nedokončane pesmi The Plague in New Work Tune, priredba pesmi Elvisa Presleyja Heartbreak Hotel in dva zgodnja poskusa pesmi November Rain, ki je izšla leta 1992. Predelali so tudi stare klasike z originalnega albuma, kot so Welcome to the Jungle, Paradise City in Sweet Child O' Mine. Album Appetite for Destruction iz leta 1987 sicer velja za najbolje prodajani ameriški debitantski rock album vseh časov. Prodan je bil v nakladi okoli 30 milijonov izvodov. Boyzone se dokončno razhajajo Irska glasbena skupina Boyzone letos praznuje 25. obletnico ustanovitve, in čeprav so mnogi napovedovali, da se bo ob tem jubileju skupina ponovno združila, do tega ne bo prišlo. Skupina bo pred dokončno razpustitvijo izdala še zadnji studijski album, odpravili pa se bodo tudi na turnejo. Album člani skupine ustvarjajo ob pomoči Eda She-erana in Sama Smitha, izšel pa naj bi septembra. Člani skupine Ronan Keating, Keith Duffy, Mi-key Graham in Shane Lynch se bodo z zadnjim albumom poklonili svojemu pokojnemu kolegu Stephanu Gatelyju, ki je umrl leta 2009. Irska fantovska skupina se je sicer na sceni pojavila leta 1993 in se leta 1999 razšla, leta 2007 pa so se člani skupine ponovno združili. V času svoje kariere so po vsem svetu prodali več kot 25 milijonov plošč. V zvezi s smrtjo 28-letnega švedskega zvezdnika elektronske glasbe Aviciija je še vedno precej nejasnosti. Po poročanju številnih medijev naj bi znani didžej storil samomor. Za njegovo smrt naj bi bilo krivo usodno poškodovanje z razbitim steklom. Poškodoval naj bi se z razbito steklenico, kar naj bi povzročilo večje krvavitve. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vražji muzikanti & Saša Zamernik - Kako je mogoče 2. Skupina Gadi - Ker ti 3. Spev & Smeh - Leta niso važna 4. Monika & Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika - Morda pa nekoč 5. Ansambel Naveza - Opolnoči 6. Ansambel Nemir - Kaj me briga 7. Ansambel Vikend - Spomni se 8. Ansambel Poljanšek - Planinska 9. Ansambel Urok - Zbiram poljube 10. Dolenjskih 5 - Jaz sem ta www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO INMATE Velenjska metal zasedba Inmate je objavila novo pesem in videospot Anarthas, ki hkrati napoveduje istoimenski album, ki bo predvidoma izšel konec letošnjega leta. V pesmi in videospotu se je skupini pridružil tudi pevec Noctiferie Giani Poposki. Videospot je režiral Marko Duplišak, posneli pa so ga na Ljubljanskem gradu in na dvorcu Gutenbüchel v Ravnah pri Šoštanju. MILA Mila, glasbenica in pevka poljskih korenin, ki že deset let živi in ustvarja v Sloveniji, je izdala avtorski singl in videospot z naslovom Unloved. Akademsko izobražena glasbenica je nase opozorila z nastopom na Emi, kjer se je predstavila s skladbo Svoboda. S prvim avtorskim singlom Unloved napoveduje tudi svoj prvenec, ki nastaja na Poljskem. NIPKE Raper Nipke po prejeti medijski nagradi žaromet za pesem leta ne počiva, pač pa ustvarja naprej. Tokrat predstavlja pesem z naslovom Popoln lajf, za katero je posnel tudi videospot, v katerem s šestletno deklico Ajdo odkriva skrivnosti in lepote živalskega vrta. EUROSONG Slovenija se bo v današnjem drugem polfinalnem večeru letošnjega Eurosonga v Lisbo-ni potegovala za vstopnico v sobotni finale. V drugem polfinalnem večeru se bodo poleg naše Lee Sirk predstavili še Norvežani, Romuni, Srbi, Danci, Rusi, Moldavci, Nizozemci, Avstralci, Gruzijci, Poljaki, Maltežani, Madžari, Latvijci, Švedi, Črnogorci, Ukrajinci in predstavniki San Marina. 2CELLOS 2cellos sta premierno objavila videospot skladbe Eye of the tiger. Gre za obdelavo kultne teme iz filma Rocky III, ki bo objavljena šele na novem albumu dua. Pesem sicer v originalu izvaja skupina Survivor. Medtem pa vlada veliko zanimanje za nastop 2cellos v Kopru, na prostem ob stadionu Bonifika 29. maja. Za koncert je prodanih že več ko deset tisoč vstopnic. Poleg tega pa sta bila 2CELLOS minuli teden tudi nominirana za prestižno nagrado Zasedba leta - Classic Brit Awards. www.nascas.si Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS ^^ Za Eriko Plešnik iz Slatine v občini Šmartno ob Paki pravijo, da je ena tistih žensk, ki podpira tri vogale pri hiši. S tem se njen sopotnikAv-gust zagotovo ne strinja. Se pa bi moral najbrž z njeno pripom bo: "No, Gustl, ti kot dolgoletni vinogradnik s priznanji za vina bi pa že moral vedeti, da voda še za čevelj ni dobra." ^ Jožica Brunšek in njen prijatelj, upokojeni policist L. in referen t za šport in rekreacijo pri šmarškem društvu upokojencev Alojz Šmigovec, se pohvalno udeležujeta športnih aktivnosti za upokojence. Po izrazu na njunih obrazih sodeč Čvek predvideva, da Jožica čaka na Lojzetov tehten odgovorna vprašanje: »Se bova peljala na izlet z avtom ali znova s kolesom?« a a »Malo še, pa se iz sejne dvorane občinskega sveta seliva v veliko dvorano državnega zbora.« Na fotografiji Bojan Kugonič, ki bo kandidiral na listi Stranke modernega centra (SMC), in Mateja Ku-mer, ki bo kandidirala na Listi Marjana Šarca (LMŠ). Na sejah sedita eden za drugim. Oba pa nasproti še enemu kandidatu iz iste sejne dvorane, direktorju uprave Dragu Korenu. Na listi Nove Slovenije (NSi) bo poskušal to postati še enkrat. ZANIMIVOSTI Skušal je »posiliti« avtomobil Policisti v ameriški zvezni državi Kansas so prejšnji teden še kako debelo pogledali, ko so zagledali mlajšega moškega, ki je poskušal svoj spolni ud vstaviti v izpušno cev avtomobila. Policisti so mu veleli, naj vendar preneha z obscenostmi pred mimoidočimi, a se vneti ljubimec ni zmenil za njih in je še naprej poskušal »posiliti« \J k ^ m avtomobil. Policisti so ga morali umiriti z električnim paralizator-jem. Kot so kasneje pojasnili policisti, je bil mladenič krepko pijan in dodatno omamljen od različnih drog. Po dogodku so ga odpeljali v bolnišnico, kasneje pa seznanili z višino globe. Možgani aktivni tudi še 10 minut po smrti Kanadski znanstveniki so opravili raziskavo, v kateri so ugotovili, da se možganska aktivnost pri človeku nadaljuje še nekaj časa po smrti - tudi do deset minut. V raziskavi je sicer od štirih opazovanih oseb dolgotrajno možgansko aktivnost po klinični smrti izkazovala le ena oseba, pri ostalih opazovanih pacientih pa se je aktivnost prenehala takoj, ko jim je nehalo biti srce. Kljub temu so znanstveniki ugotovili, da so se možgani vsake od opazovanih oseb v prvih minutah po smrti obnašali drugače, zato so se vprašali, kaj se s človeškim umom dogaja po smrti. Pred to raziskavo so bili zdravniki prepričani, da vsa možganska aktivnost preneha v minuti po tem, ko neha biti srce. Toda starejše študije so temeljile na podganah, brez predhodnega raziskovanja na ljudeh. Švedske mesne kroglice v resnici turške »Švedske mesne kroglice v resnici temeljijo na receptu, ki ga je kralj Karel XII. iz Turčije prinesel v zgodnjem 18. stoletju. Držimo se dejstev!« se je pred nekaj dnevi glasil zapis švedskega inštituta, ministrstva za zunanje zadeve, od prodajalcev čaja so namreč zalotili, ko je vodo za svoje napitke zajel v stranišču vlaka. Prodajalec je sicer pojasnil, da je bila trojica s posodami za napitke na stranišču, ker so želeli iz ene posode v drugo ' '-I (1 * j? Tadž Mahal spreminja barvo Ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Indije, razkošni Tadž Mahal blizu mesta Agra, spreminja barvo. Nekoč bleščeče bel spomenik ljubezni je najprej postal rumenkast, zdaj je rjavkast in zelen. Indijsko vrhovno sodišče je vladi naročilo, naj poišče pomoč tujih strokovnjakov. Veliko pa je v resnici že znanega: slovita grobnica iz belega marmorja je ministrstva za kulturo in drugih švedskih ustanov na njihovem skupnem Twitter profilu. Turki so se seveda razveselili, veliko Švedov pa je bilo ob informaciji presenečenih. Med drugim se je kar nekaj uporabnikov družbenih omrežij in medijev v šali spraševalo, kaj to pomeni za švedsko pohištveno podjetje Ikea, ki v svojih samopostrežnih restavracijah mesne kroglice ponuja kot glavno švedsko nacionalno jed. Vodo za čaj zajemal v stranišču vlaka V osrednji Indiji so potniki vlaka posneli prizor, ki je močno razburil tamkajšnjo javnost. Enega preliti mleko in tega pač niso želeli storiti na prostem. Vendar, kot so sporočili s tamkajšnjih železnic, je odnašanje teh posod v toaletne prostore sporno že samo po sebi. Dodali so, da so zaradi incidenta uvedli podrobno preiskavo, prodajalec pa je bil oglobljen z denarno kaznijo v višini okoli 1300 evrov. Za povrh je incident sprožil veliko prahu tudi zato, ker je preiskava pokazala, da ima od treh prodajalcev čaja na vlaku licenco le eden. porumenela zaradi smoga. Zaradi kanalizacije, ki je speljana v bližnjo reko Jamuna, pa so se na območju zaredile žuželke, katerih iztrebki so Tadž Mahal obarvali zeleno. Omenjeno indijsko znamenitost so sicer že večkrat čistili - nazadnje so ga s pasto, ki nase veže umazanijo, maščobo in živalske iztrebke, ki jo nato sperejo, namazali januarja. 10. maja 2018 frkanje » Levo & desno « Gorečnost Visoko goreči praznični kresovi, ob katerih se je zbralo veliko ljudi, so ugasnili - upajmo, da ne tudi gorečnost ljudi. Začel se je boj Zdaj se je tudi uradno začel boj za volivce. Politiki se bodo vendarle spet podali med ljudi. In spoznavali Slovenijo. Mnogi od njih so svet že dobro spoznali. Razgledanost Po Sloveniji smo že postavili precej razglednih stolpov. In Slovenci jih radi obiskujemo in se povzpenjamo nanje. Škoda, da to res ne pomeni, da bomo vse bolj razgledani. Sodelovanje Občani z obeh strani meje - slovenske in hrvaške -še vedno dobro sodelujejo. Razna srečanja lahko skazi le vreme, nikakor politika. Zloba! Zaradi remonta so ustavili blok 6. Zlobneži, ki jih v naši deželici ni malo, pravijo: naj tako kar ostane. Večnamenski praznik Včeraj, 9 maja, smo slavili dan zmage. Nekateri upajo, da bodo letos slavili svoj dan zmage po referendumu 13. maja ali po parlamentarnih volitvah 3. junija ali po lokalnih jeseni. Nič slabega (?) Mladim tako radi očitamo, da preveč uporabljajo splet in pametne telefone. Pa saj od njih terjamo, da so na tekočem in gredo v korak s časom. Ali pred njim. Razen če se bojimo, da bi bili pred nami. Počitek Marsikje je huda in dolga zima vzela veliko denarja, ki so ga po občinah in krajevnih skupnosti načrtovali za vse leto. Ker denarja za obnovo ne bo toliko, bo več poletnega počitka. In manj zastojev. A slednje je za voznike in ostale udeležence v prometu slaba tolažba. Stabilnejši Otroški parlamenti marsikje pri nas še kar zasedajo. Kot da so bolj resni od odraslega in jim nič ne grozi, da bi jih razpustili. Slaba resnica Ne le v kleparskih in ličar-skih delavnicah, tudi na parkiriščih ti lahko popravijo karoserijo avtomobila. Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 13 10. maja 2018 «»SÜAS POGOVOR 13 Znebi se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo Upokojeni inženir strojništva in mojster borilnih in meditativnih veščin sen-sei 6. dan, strokovni vodja Tai chi in Qi gong šole Dušan Borovnik je letošnji dobitnik priznanja za življenjsko delo v športu Športne zveze Velenje. Zanj ga je predlagal Karate klub Velenje, v katerem glasno priznavajo, da je klubov zaščitni znak, da je njegovo delo pustilo v njem svoj pečat in da po Dušanovi zaslugi v klubu nepretrgoma trenira najstarejša tovrstna ekipa veteranov na svetu. Bilo je nekaj novega »Predsednik kluba me je dopoldan na dan prireditve poklical in mi rekel, naj bom v obleki tam ob tej uri, ženo da naj pripeljem s sabo. Odgovoril sem mu, da sem sicer videl povabilo športne zveze, a se mi ne bo izšlo, ker imam ob 19. uri trening. Odpovej in pridi, mi je zabičal. Takrat sem malo zaslutil, da je nekaj v ozadju. Bilo je. Priznanje. Presenečenje, saj se z ljudmi, ki so me predlagali zanj, srečujem vsak dan in ni nihče črhnil niti besede,« je odgovoril na vprašanje, ali je bilo priznanje zanj nepričakovano glede na to, da je zaprisežen karateist že 50 let, da je naučil veščin karateja in zdravega življenja že mnogo generacij, da že 30 let meditativne veščine prenaša na mlajše, starejše ... V klubu so zapisali, da je zgled redo-ljubnosti, vztrajnosti, samospoštovanja, preprostosti. Niti za trenutek nisem podvomila o teh besedah že na samem začetku pogovora, ker je to potrdil z vsa- Dušan Borovnik predan karateju že 50, taichiju pa 30 let - Žena in hči ga brez brkov še nista videli - Zanimiva in mučna zadeva: finale državnega prvenstva z bratom Dušan Borovnik (prvi z leve) po 50 letih dela in napornih treningov še vedno vztraja v športu, ki mu je oblikoval tudi način življenja. ko besedo ali kretnjo rok. Ne vem pa, zakaj sem sredi pogovora zaznala nekaj kapljic znoja na njegovem čelu. Sicer pa je Dušan povedal, da se je ukvarjal v otroških letih z rokometom, namiznim tenisom, judom, s karatejem ga je seznanil brat. In zakaj je izbral prav karate? »Bilo je nekaj novega, popularnega, a v okolju dokaj neznanega. Taichi je dopolnitev karateja, tudi to je bilo takrat nekaj novega,« je pojasnil. Potrebna znanja je pridobival pri moj- strih veščin predvsem na Kitajskem, danes kot zaupanja vreden mojster te prenaša na druge. Še danes je vsak dan v telovadnici, dvakrat na teden je z njim na taichiju žena, hči pa na treningu karateja do odhoda na študij v Ljubljano. Ugotavlja, da je izbral prav? Analize za nazaj ni delal. Je pa samo po sebi jasno, da je prehojena pot zanimiva, prežeta z velikim odrekanjem, kar je najbolj občutila družina. »Zahvalim se ji lahko, da mi je vsakodnevne odhode v telovadni- co dopuščala 50 let, mi jih še vedno in da mi ni bilo treba izbirati. Ta šport mi je dal veliko v razmišljanju, obnašanju, odnosu do dela, do ljudi - to bi moral vsak poskusiti.« Več negativnega razmišljanja, več možnosti za napake Je v teh letih kot trener, tekmovalec, sodnik doživel kaj takega, kar mu bo ostalo v posebnem spominu? Rad in hkrati ne rad se spominja državnega pr- venstva v karateju leta 1972 v hali Tivoli v Ljubljani, kjer se je v finalu srečal z bratom. »Pošteno sva se »tolkla« do konca. Rezultat borbe pa je bil poškodba brata, za kar mi je bilo potem žal, in bratova zmaga. Kasneje smo delali tako, da se nisva spopadla na nobeni tekmi več.« Znebite se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo, je Dušanov moto za vsako stopnico, ki jo prestopi v življenju. To svetuje tudi drugim. Kajti bolj, ko človek razmišlja negativno, več možnosti ima, da naredi napako. Manj teh pa pomeni kakovostnejše življenje, druženje s prijatelji - več smeha in dobra volja preženeta marsikaj. Sta za to najprimernejša karate in taichi? Odgovor pričakovan: »Zanesljivo. Če bi ljudje sami izvajali zdravilen kitajski Qi gong, mnogi zdravnika ne bi potrebovali.« Z nasmehom je pritrdil ugibanju, da kot upokojenec nima prostega časa. Telovadnica vsak dan, delo pri vikendu, vodenje sekcije streljanja pri Društvu upokojencev Gorenja, skok v Ravne pri Šoštanju, kjer živi mama sama ... »Cajt mine.« Je res, kar pravijo, da so brki in bradica njegov zaščitni znak? »Ja, brez brkov me ljudje v Velenju ne poznajo. Tudi žena in hči me brez njih še nista videli. Brado pa sem si pustil, ko sem se začel ukvarjati s taichijem. To pa je nekaj, kar menihi nosijo na Kitajskem,« je sklenil pogovor Dušan Borovnik. ■Tatjana Podgoršek Vsaka minuta je nov izziv Z dolgoletnim prostovoljnim delom z Delfinčki naj prostovoljka mestne občine Velenje v starejši kategoriji Katarina Praznik ne pomaga le otrokom s posebnimi potrebami, ampak tudi prostovoljcem Zeleni Jurij v Topolšico Tina Felicijan Ko si je Katarina Praznik pred leti poškodovala koleno in začela obiskovati terapije v Topolši-ci, je tam potekal Halliwick seminar za izvajanje terapij v vodi za otroke s cerebralno paralizo, raznimi poškodbami in drugimi posebnimi potrebami. Znanja o plavanju je imela veliko - s plavanjem se ukvarja od svojega desetega leta, v Plavalnem klubu Velenje pa deluje vse od njegove ustanovitve leta 1976. A želela ga je dopolniti s fizio- in nevrote-rapevtskim znanjem in ga deliti z otroki s posebnimi potrebami, zato se je začela izobraževati na >Stik z vodo ima številne pozitivne učinke. Skakanje, rotacije, sproščanje telesa zelo pomagajo otrokom z avtizmom in cerebralno paralizo. tem področju. Tako je poleg plavalke, vaditeljice plavanja v mlajših kategorijah, trenerke starejših skupin in vodje plavalnih šol postala še ustanoviteljica in trenerka plavalne skupine Delfinč-ki, v sklopu katere zadnjih 15 let vodi terapevtsko in gibalno vadbo v vodi za otroke s posebnimi potrebami. Danes v vodi vadi 10 otrok z Downovim sindromom, 12 z avtizmom, 5 z motnjami v duševnem razvoju in trije invalidi, v vsem tem času pa se je v terapevtsko in kasneje tudi tekmovalno vadbo (mnogi nastopajo na državnih in evropskih tekmah) vključilo preko 60 otrok iz šaleške, savinjske in koroške regije. V delo z njimi je Katarina vključila preko 50 prostovoljcev, usposabljanja za Halliwick-ove inštruktorje pa kot najbolj izkušena na tem področju izvaja tudi po Sloveniji in tujini, kjer je izšolala že preko tisoč kadrov. »Ko sem začela izvajati vadbo, sprva le z dvema močno prizadetima otrokoma, sem se vsakič, ko sem prišla domov, razjokala, češ kaj mi je tega treba. Ampak šport ti da vztrajnost. Rekla sem si, da ne smem kar obupati, zato sem obiskala Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje in predstavila svoj program.« Skupina se je začela širiti in Katarina je začela izobraževati prostovoljce. Tako vaditelji kot člani skupine Delfinčki so se ujeli in začeli v vodi neizmerno uživati. »Otroci s posebnimi potrebami si v prostem času želijo enakih aktivnosti kot mi. Če imaš močno empatijo, če si s srcem pri stvari, z njimi lahko vzpostaviš pristen stik, preideš v njihov svet in jih marsikaj naučiš.« To ni vedno preprosto, saj imajo nekateri otroci slabše sposobnosti sporazumevanja, razumevanja, zato Katarina nenehno razmišlja, kako bi lahko še nadgradila metode dela z njimi. Otroci so hitro usvojili plavalne veščine, s tem pa so se Katarini ponudili novi izzivi. »V Sloveniji in okolici takrat ni bilo tekmovanj, na katerih bi ti otroci lahko pokazali svoje znanje in veščine, česar si želijo prav tako kot mi. Na paraolimpijskih igrah leta 2012 se je prvič odprla plavalna kategorija za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Tako sem tudi pri naši zvezi zahtevala novo kategorijo in naši otroci so lahko začeli obiskovati tekmovanja, specialno olimpijado, letos pa je potekalo prvo združeno državno tekmovanje za osebe s posebnimi potrebami, na kar smo zelo ponosni.« Veliko so naredili za vključevanje oseb z Downovim sindromom v mednarodne športne asociacije in danes lahko nastopajo na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah, tekmovanj pa se lahko udeležujejo tudi otroci z avtizmom. >19. maja bo na velenjskem bazenu potekalo 4. mednarodno tekmovanje v paraplavanju. Katarina Praznik si že dolgo želi, da bi se tudi drugi trenerji različnih športov odločili za vadbo oseb s posebnimi potrebami. »Morda imajo mnogi strah pred delom z njimi, kar ni nič čudnega, saj imamo drug z drugim zaradi šolskega sistema, ki nas ločuje, malo stika. Zato bi pri športni zvezi rada izvedla seminar in jim predala svoje izkušnje in znanje. A se to še ni posrečilo.« Ponosna je, da je s širjenjem svojega znanja k izvajanju vadbe v vodi za osebe s posebnimi potrebami že spodbudila pet plavalnih klubov, njen cilj pa je vadbo vpeljati tudi na druga športna področja. Tudi letos je Turistično društvo Topolšica pripravilo že tradicionalni dogodek »Prihod Zelenega Jurija«. Po ljudskih izročilih je Zeleni Jurij hodil od hiše do hiše in na vrata zatikal vejice, ki so vasi in družinam prinašale srečo in zagotovilo, da bo to leto dobra letina. Lik Zelenega Jurija oznanja prihod pomladi in prebujanje narave. Običaj so v kraju počastili skupaj z otroki iz vrtca in osnovne šole v Topolšici. Zeleni Jurij je iz gozda prijezdil na konju in razveselil otroke. V Turističnem društvu verjamemo, da je v kraj prinesel pomlad, predvsem pa veliko radosti. Zanimivo glasbeno doživetje Muzej Velenje pa bo v petek, 11. maja, v sodelovanju s kulturno umetniškim društvom EMARS, glasbeno šolo Frana Koruna Ko-željskega Velenje, Mestno občino Velenje in gostilnico Mia Bianca poskrbel še za en zanimiv kulturni dogodek. Pripravili bodo prav poseben dvodelni koncert dveh big bandov. Predstavila se bosta Grovin'High Big Band iz nemškega Esslingena in Big Band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, obiskovalci pa bodo ob poslušanju glasbe lahko uživali v dveh čudovitih ambientih velenjske kulturne dediščine. Prvi del koncerta bosta big band iz Esslingena, partnerskega in prijateljskega mesta Velenja, in big band velenjske glasbene šole ob 19. uri odigrala v atriju Velenjskega gradu, ob 22. uri pa drugi del koncerta na terasi Vile Bianca. Katarina Praznik: »Pri delu z otroki s posebnimi potrebami moraš biti ves čas pri stvari. Veliko je gestikulacije, očesnega stika, objemov, trepljanja.« Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE »"WAS 10. maja 2018 Spomin nam morda že peša, toda bogat foto arhiv pove svoje: letos smo se srečali že petič in v današnjem malo čudnem svetu je to že res lepa tradicija. Še vedno me je malo sram, da sta pobudo dala priseljenca v našo ulico Nina in Aleš. Ker ima slednji dobre zveze s pihalnim orkestrom, so nas seveda tudi oni že petič počastili z obiskom in razveselili z glasbo. Pa še ena tradicija: dirigent da znak, godba igra, on pa se nasloni na ograjo in jih ponosno opazuje - čeprav se je dirigent med tem zamenjal, je ta poteza nekako menda vsem v krvi. Ker je med godbeniki veliko znancev in bivših ter sedanjih stanovalcev naše ulice, nikoli ni zadrege za sproščen in vesel klepet. Ker smo kar visoko v hribu, se seveda takoj pojavi kolektiv- na žeja in mala lakota, zato se pladnji, košarice in kantice kar lepo praznijo. Godba mora seveda naprej, obveznosti kličejo, mi pa se kar težko poslovimo od njih - upamo, da tudi oni od nas. Lepo je tako gledati pisano druščino naše ulice: od staroste na rolatorju, »srednje« generacije od 25 do 80, čisto mladih, ki uživajo, ko lahko enkrat letno tekajo po ulici, do najmlajšega, ki je sicer tudi lani bil z nami, ampak še skupaj v paketu z mamico. Ko se takole zberemo, ni razlike med onimi z zgornje ulice in nami, vsi smo zatopljeni v vesele klepete in razčiščujemo sorodni-ške in prijateljske povezave. Večina odsotnih se je že navadila, da sporoči, kam so šli, še vedno pa jih je žal precej, ki nas ignorirajo. Pa kaj hočemo, jim pač tisti, ki se zbiramo, nismo simpatični. Glavno, da sta kuža in želva vedno z nami in da otročad vriska od veselja, ko lahko hrani želvico. Kuža pa, resen in zadržan, vedno vsaj z enim budnim očesom na gospodarju, da mu ta ja ne bi slučajno kam pobrisal. Letos smo z nekaj več klopcami poskrbeli za stare noge, da pa smo se dolgo družili, so zvečer pokazala ogledala: škrlatno rdeči nosovi in vsaj pol lica! Ampak, ker se ne zbiramo zaradi lepote, ampak zato, da smo skupaj, tudi to ni pomembno. Pomembno je, da se že sedaj veselimo naslednjega prvomajskega srečanja na naši ulici. Foto material pa je že naslednje jutro romal naprej na znane naslove. a Ingeborg Čas Fotografije: Franc Čas Bodimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu 22. april je bil tako kot mnoga leta doslej v znamenju dneva Zemlje. Naš planet ni le naš, temveč planet, ki so ga ustvarjale mnoge generacije pred nami in upajmo, da ga bodo deležne tudi številne, ki prihajajo za nami. V podjetju Makom se že več let trudijo zmanjšati negativni vpliv na Zemljo in živeti z naravo z roko v roki. Kot podjetje, ki stremi k trajnostnemu razvoju, jim je bilo v veliko čast, da so lahko letošnji dan Zemlje preživeli skupaj z bodočimi ustvarjalci prihodnosti, in sicer z najmlajšimi Zemljani v Minicity Ljubljana. Že od majhnih nog nas starši učijo, kako imeti rad svoj dom in skrbeti zanj. S pomočjo društva Ekologi brez meja in ekipo Minicity Ljubljana so tako velikim in majhnim obiskovalcem približali skrb za naravo skozi različne delavnice. Otroci so lahko svoje stare majice spremenili v modne in okolju prijazne nakupovalne vrečke, iz zamaškov pa so si ustvarili svojo igro spomina in tri v vrsto. Sprememba se začne pri vsakem posamezniku, zato bodimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu. Kako pa ste vi preživeli svetovni dan Zemlje? a A.K. Po poteh spominov in tovarištva Velenje - Od spomenika talcev v Starem Velenju, od doma krajanov v Kavčah in od Klavže sušilnice v Tajni je na dan upora proti okupatorju potekal pohod po poteh spominov in tovarištva. Pohodniki so na pohod krenili hkrati ob 11. uri po slikovitem Podkraju in Kavčah proti cilju pred domom krajanov v Kavčah. Pohodniki so se prvič ustavili pred spominskim obeležjem SKOJ-a pod cerkvijo sv. Jakoba. Tu je bila krajša slovesnost, na kateri je pohodnike nagovoril podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Izrazil je zadovoljstvo nad številno udeležbo mladih družin. Takšni pohodi omogočajo druženja in med- sebojna spoznavanja. Pohod je bil sklenjen ob 16. uri s slovesnostjo in ganljivo predajo kurirč-kove pošte, ki jo je spremljalo okrog 150 pohodnikov in drugih obiskovalcev. Zanje je bil ob zaključku pohoda pripravljen tudi partizanski golaž. a Hinko Jerčič Šmartno ob Paki, 20. aprila - Ob svetovnem dnevu knjige (23. april) smo članice in člani literarne sekcije Potke KUD Šmartno ob Paki pripravile literarni ve- čer z gostom Matjažem Ograjen-škom. V Mladinskem centru smo poslušalcem z branjem svojih pesmi in pravljic popestrile petkov večer. Obiskovalci so lahko pri- sluhnili tudi glasbenemu duetu. Z Matjažem pa so na koncu vsi veselo prepevali stare slovenske popevke. Bilo je zelo srčno in lepo. a Janja Grubelnik Center za zdravje in šport v Mislinji Krajanom Mislinja se uresničuje dolgoletna želja. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Eko sladom, začenjajo graditi Center za zdravje in šport. Slovesna položitev temeljnega kamna bo danes ob 10. uri. ■ Mnenja in odmevi Dan zmage ali dan svobode Ste se v maju, ko v Evropi politika slavi 9. maj, dan zmage, že vprašali, zakaj dan zmage in ne dan svobode? Potrebuje človek za svojo srečo zmago ali je srečen, ko je svoboden? Zmaga zadosti potrebe človekovega ega. Prinese zadovoljstvo. Ko mine, človek išče nove. Potreba po zmagah ni naravna, je privzgojena, je del sodobne ideologije, ki nam vlada. Tudi prepričanje iz Darwinove teorije, da človeštvo k napredku vodi tekmovanje in da zmaga najboljši, je le dogma. Začela se je že tam pred dva tisoč leti, ko so rimski vladarji pripeljali rajo v arene in jim dali borbe gladiatorjev, da so slavili zmage in odhajali zadovoljni in zahvalni vladarju. Nič se ni spremenilo teh dva tisoč let. Spremenile so se le igre, menjale ideologije in vladarji. Vse, kar človeku prinaša zadovoljstvo, postane navada in s tem potreba. Iz potrebe se razvije odvisnost, iz nje strah, da potreba ne bo zadovoljena. Strah pa ustvarja agresivnost. Kjer je strah, ni ljubezni, kjer ni ljubezni, ni sreče, ni dobrih misli, so slabe, s katerimi ustvarjamo lahko le slabo. Ste se vprašali, zakaj je svet tak, kot je? Tak je, ker smo nesvobodni in nam strukture teme, ki v sebi nimajo ljubezni, vladajo s strahom. Kdo potrebuje slavljenje dneva zma- ge? Potrebujejo ga strukture oblasti, ki so formalno upravljalci države, predvsem pa tiste neformalne, nevidne, ki vladajo svetu s sodobno ideologijo strahu, mehanizmi finančne industrije, ekonomsko, politično in vojaško ideologijo, mehanizmi in sistemi. »Zmagovalci smo« je naše lažno in vsiljeno prepričanje, ko smo del množice, ki posluša velike in prazne besede govornikov na proslavah. Namesto svobode in sreče dobimo zadovoljstvo. Človek, poln ega, želi biti najboljši, imeti vedno več in biti zmagovalec. Svoboden človek pa pravi; »Sem najboljši in nihče ni boljši od mene, a tudi jaz nisem boljši od nikogar. Lahko sem le jutri boljši od sebe, kot sem danes«. Kdo je srečen? Zmaga je dogodek, ki prinese kratkotrajno zadovoljstvo. Svoboda pa je stanje, stanje naše zavesti, naše biti. Svoboda je v svojem bistvu nasprotje zmage. Svobodni človek ne potrebuje zmag, nima potreb, da se dokazuje v svoji veličini, da je zmagovalec, da je najmočnejši. Svobodni človek v sebi ne nosi strahu. Je poln ljubezni, zato sočuten, brez zamer ali jeze, z dobrimi mislimi in takimi ravnanji. Tak človek ne more zboleti, ostaja veder, mladosten in moder. Malo je svobodnih ljudi. Ko jih bo več, se bo tudi svet začel spreminjati v družbo harmonije. Samo svoboda človekove zavesti lahko spreminja družbene odnose tekmovanja, izločanja, kopičenja, prilaščanja, razlikovanja, uničevanja na- ravnega okolja, zmagovanja, nenehnega strahu, stresa, konfliktov, vojn in kriz, v odnose miru in svobode, ki si jih vsak človek želi in pričakuje, da mu jih bo nekdo drug ustvaril. Zato predlagam, da 9. maj postane državni praznik kot dan Svobode, da bodo na shodih vedrih ljudi govorili o svobodi, ljubezni in ne o zmagah in strahu. Ko bodo politiki to razumeli in zmogli, bomo na pravi poti k sreči. Maja leta 1945 ljudje niso slavili zmage, pač pa so se veselili miru in svobode. Silvester Sami si izbiramo pot V petek, 13. aprila, se odpeljem z vlakom ECE 515 iz dvomilijonske avstrijske prestolnice proti Sloveniji, za kar potrebujem štiri ure in 45 minut. Za 400 kilometrov vožnje plačam 19 evrov, in to v I. razredu. Prvič v svojem življenju se ob tem peljem s pomembnimi državljani sosednje dežele. Zanje je namreč rezerviran velik del vagona in med njimi se je znašel moj sedež. Potovali so do Gradca, kjer je večina potnikov izstopila, tako da nas je na poti proti meji ostalo le še kakšnih deset. Težko razumem, da je pri nas tako malo zanimanja za vožnjo z vlakom, ko je vendar to varen, poceni in čist prevoz. V Šentilju pride kontrolirat naše vozovnice gospod v lepi zeleni uniformi - oseba Slovenskih železnic. Vprašam ga, ali imamo zamudo? Odgovori, da bomo do Maribora prišli točno, naprej do Celja pa verjetno zamuda bo, ker od Slovenske Bistrice dalje prenavljajo tire. Prosim ga, da pokliče v Celje, da naj me vlak za Velenje počaka, kajti v par minutah ne bom zmogla z enega vlaka, preko peronov na drugega. Reče: » Bomo storili«, in tako je tudi bilo. Hvala! Večkrat se vprašam, zakaj je vozni red v tem primeru nastavljen tako na tesno s časom, potrebnim za prestop na vlak za Velenje. Vse pohvale je bilo vredno tudi delo železničarjev v Mariboru, kjer sta dva od njih pomagala ženski na vozičku (pa-raplegik) s posebnim dvigalom vstopiti na vlak. V Avstriji imajo sicer enostavnejšo rešitev. Tam so že peroni grajeni tako, da osebe z vozički (mamice z otroki ali invalidi, vstopijo direktno v vagon. Ko se bodo pri nas obnavljali ali gradili peroni, bi bilo prav, da se uredi tudi takšna pomembna pridobitev. In, če nekoliko preskočim. Pločniki za pešce v Avstriji so tudi prijaznejši za pešce, nimajo namreč robnikov, ki so pri nas vse višji in višji. Med peš potjo in voziščem so postavljeni kovinski stebrički, ki preprečujejo, da bi avto zapeljal na pločnik. Ti stebrički so na vrhu zaobljeni, da preprečijo poškodbe, da so bolj opazni, pa so pobarvani rdeče belo, kar je tudi barva državne zastave. Če bi to naredili v Velenju, bi lahko bili obarvani črno, zeleno, rumeno. Rešitev je boljša, kot so robniki, saj tudi tistim, ki se težko gibljejo, omogoča bolj enostavno pot, obenem pa še preprečuje, da vozniki ne parkirajo na pločnikih. Kako oteženo je gibanje invalidov, pa recimo tudi mamic ali očetov z vozički, si težko predstavljamo, dokler te izkušnje nimamo. Sama sem imela pri dvajsetih letih prometno nesrečo na cesti v Arjo vas, ko se je vame zaletel vinjen voznik, ki je zaspal za volanom. Pristala sem v bolnici z vsemi hudimi posledicami. Od takrat nisem želela več voziti avtomobila. Sem pa ljubitelj vožnje z vlakom, letalom, ladjo. Prav lepo bi bilo, če bi vsaj nekajkrat na leto tudi naši ministri (tako kot sem omenila, da je bilo v Avstriji) stopili na vlak in se z njim kam odpeljali na obisk. Tako bi lahko opazovali tudi del naše lepe, še neokrnjene narave, ki jo bomo slej ko prej potrebovali za pridelavo domače hrane in golo preživetje. Letos gremo na referendum in volitve. Naj bo to množično! 13. maja gre za železniško infrastrukturo, ki jo nujno potrebujemo. Za volitve pa se zavedajmo, da smo si leta 1991 želeli demokratično deželo, najlepšo in zeleno na tej strani Alp, ki ima mnogo lepot od morja do planin in ravnin. Želeli smo si državo, kjer govorimo svoj jezik, kjer nas v vsaki gostilni ne nagovarjajo natakarji, ki se našega jezika ne želijo naučiti, kjer imajo mladi po končani šoli zaposlitev, kar najbliže svojemu domačemu kraju, kjer se cenijo vsi poklici, vsa dela in vsi delavci. Državo, v kateri dihamo zdrav zrak, jemo domač kruh in govorimo slovensko. Državo, v kateri nas ne izkoriščajo več. R. S. Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 15 10. maja 2018 ««WAS ZDRAVNIŠKI NASVETI 15 Razširjenost alergij v porastu Kihanje, smrkanje, vnete oči so lahko znak, gre za alergije Poleg mnogih radosti pomladi prinašajo toplejši dnevi nekaterim tudi težave. Kihanje, smrkanje, vnete oči in še kakšen simptom so lahko znak bolezni, lahko pa gre tudi za alergije. O njih smo se pogovarjali s specialistko interne medicine v Bolnišnici Topolšica Andrejo Pečnik. Kaj so alergije in kaj lahko poveste o njihovi razširjenosti? Alergija je stanje in ne bolezen, se pa pokaže z določenimi bolezenskimi znaki. Nam najbolj znani so alergijski nahod, vnetje oči, koprivovka, alergijska astma, pa še vrsta ostalih alergijskih težav, ki so posledica alergije. Zadnja leta je razširjenost alergij v porastu po vsem svetu, predvsem pa se to kaže v urbanih okoljih. Razlog je v onesnaženosti in z njo povezanimi delci v zraku, ki pripomorejo k temu, da naš imunski sistem preveč od-reagira po nepotrebnem. Ko pa se te reakcije začnejo, praviloma ostanejo za vse življenje. Izjema so lahko majhni otroci, pri katerih se alergija v času pubertete večkrat umakne, seveda pa ne moremo biti povsem prepričani, da se kasneje v odrasli dobi, predvsem po kakšnem sprožilcu, kot so virusne okužbe, ne bi ponovna pojavila. Ali obstaja preventiva pred alergijami? Preventiva v smislu uporabe preparatov za dvigovanje imuno-sti ne bo imela posebnega učinka. Pri otrocih se govori o pomembni vlogi probiotikov, veliko pa lahko preventivno storimo tudi odrasli. Predvsem ženske, ki želijo biti mame, morajo vedeti, da se v nosečnosti ne kadi - da se tudi sicer raje ne kadi. Mlade mamice naj dojijo vsaj pol leta, za vse pa je pomembna skrb za zdravo in redno prehrano. Kako se alergija pokaže? Najhujša stopnja alergijske reakcije je anafilaktični šok. Najbolj pogosti so sezonski alergijski nahodi z vnetjem oči, prav tako pogosta oblika je celoleten nahod, ki je običajno posledica alergije na pršice ali plesen. V naši bolnišnici imamo veliko pacientov, pri katerih se alergija kaže v obliki astme. Potem obstajajo še kožne reakcije. Več vrst jih je, je pa treba poudariti, da vsak izpuščaj še ni alergija. Kam naj se napotijo pacienti s težavami? Ljudje, ki imajo težave, si lahko najprej pomagajo z antihistami-niki, ki jih imajo doma. Izjemno pomembno je, da si zapisujejo snovi, s katerimi so prišli v stik. Če situacija ne mine ali se slabša, pa naj se seveda obrnejo na osebnega zdravnika. Ta bo pacienta po potrebi napotil k specialistu, kjer ugotavljamo, kaj je sprožilec alergij. Zapiski snovi, s katerimi je bil pacient v stiku, so nam pri tem v veliko pomoč. vljeni - da so razmišljali, kdaj se jim pojavljajo znaki alergije, s čim so v stiku, da morda fotografirajo izpuščaje, če gre za tovrstno reakcijo, in prinesejo fotografijo s seboj. Potem običajno naredimo kožne teste. Če je test negativen, skušamo izluščiti, česa v anamnezi ni bilo vključenega in bi lahko bilo vzrok. Opravljamo tudi preiskave na osnovi pregleda krvi, čeprav nam te slike običajno povedo manj od kožnih testov. Če gre za astmo, opravljamo še spirometrijo, sledenje in pihanje hitrega pretoka. Včasih se tudi zgodi, da nam tu- Andreja Pečnik je spec. interne medicine v Bolnišnici Topolšica. Ko sprožilec alergije odkrijemo, se je treba alergenu povsem izogniti - če je to seveda mogoče. Vemo, da se npr. ni mogoče povsem izogniti cvetnemu prahu, vendar pa lahko omejujemo njegov dostop v naše stanovanje. Omenjate cvetni prah. V katerem obdobju lahko ljudje s težavami računajo na alergijske reakcije nanj? Cvetenje prvih dreves se začne že zelo zgodaj. Če so dnevi sončni, že januarja. Od tu se seveda samo nadaljuje: cveti breza, pozna drevesa, trave in kasneje pleveli. Vse to se zavleče pozno do oktobra oz. nekje do prve slane. Kako poteka iskanje sprožilca alergij pri specialistu? Gre za proces. Treba je vedeti, da pridejo pacienti do nas potem, ko so že nekaj časa obravnavani pri osebnem zdravniku. To pomeni, da pridejo z že postavljenim sumom na določeno alergijsko bolezen. Bolnika najprej izprašamo, zato je res dobro, da pridejo pacienti pripra- di zmanjka diagnostičnih poti, takrat pa bolnika pošljemo na naslednjo instanco, kar je pri nas praviloma klinika Golnik. Kdaj se alergije pri človeku običajno prvič pojavijo? Alergijo lahko prinesemo že na svet, se z njo rodimo. Če sta tako oče kot mama alergika, je možnost, da bo imel kdo od otrok alergijo, kar v 50 %. Ni pa seveda nujno, da se bo alergija tudi izrazila. Atopični dermatitis se običajno pojavi do prvega leta starosti, astma nekje do tretjega leta starosti, alergijski nahod običajno nekje v prvih razredih osnovne šole. Ni pa nujno, da se alergične reakcije pojavijo že v otroštvu. K nam prihajajo prvič tudi ljudje, stari okrog 35 let. Včasih pripovedujejo, da so se sicer že v otroštvu soočali s težavami, vendar so bile manj izrazite. Spet drugim odraslim se alergične reakcije lahko prvič pojavijo po kakšni virusni okužbi. Pri izrazito starejših ljudeh pa praviloma ne računamo na prvi pojav alergičnih reakcij. Se lahko alergijske reakcije v različnih sezonah različno močno izražajo? Da, seveda. Sploh pri sezonskih alergijskih nahodih in astmi velja, da je kakšna sezona lahko relativno ugodna. Je pa predvsem odvisno, koliko je cvetnega prahu v ozračju in kakšne so trenutne vremenske razmere. Ljudem s sezonskimi težavami običajno naročimo, da začnejo vsaj teden pred sezono jemati zdravila. Antihistaminiki imajo namreč največji učinek, če alergijske reakcije z njimi preprečujemo, in manjši, ko zdravimo. Dobro je torej, da spremljajo koledar cvetenja in napovedi, koliko je cvetnega prahu v zraku, ter si tako pomagajo sami. So lahko sezonske alergijske reakcije tako hude, da kljub uživanju zdravil za bolnika ni dobro, da je zunaj? Seveda so. Za ljudi, ki imajo poklice, ki se opravljajo zunaj, včasih tudi napišemo potrdilo oz. priporočilo, naj se v določenem obdobju umaknejo v notranje prostore. Pomembno je tudi pravilno prezračevanje - zrak se najbolj meša zjutraj ali zvečer, zato je za alergike bolje zračiti čez dan in čez noč, seveda takrat, ko ni izrazitega vetra. V nekaterih primerih, ko zdravila nimajo želenega učinka, pride v poštev tudi imunoterapija. To pomeni, da zdravimo s preparati tistega alergena, ki povzroča težave. Seveda z določenimi dozami, v premišljenih razmakih. Namen tovrstnega zdravljenja je navajanje imunskega sistema na alergen, da odreagira manj. Ali obstaja alergija na sonce? Pravzaprav ne. Obstajajo pa seveda kožne spremembe, ki se pojavljajo spomladi ali poleti ob stiku z UV žarki. In tudi pri tem pomagajo zdravila, s katerimi preprečujemo ostale alergijske reakcije. Bistveno pa je, da se soncu ne izpostavljamo, da nosimo pokrivala in da uporabljamo zaščitne kreme z višjim faktorjem. a Mojca Štruc Noč branja na OŠ Livada Navihani brkci, zavihani brk-ci vse to in še marsikaj drugega smo bili otroci OŠ Livada na noči branja v petek, 20. 4. 2018. To je bil prav poseben dan za otroke 3. in 4. razredov. Posvečen je bil našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Bila pa je to že peta noč branja po vrsti. Ustvarjali, igrali, brali, kuhali in še marsikaj zanimivega smo počeli. Uživali smo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Iskali smo skriti zaklad. Sami smo si pripravili slastno večerjo. Ali vas zanima, kaj smo počeli ponoči? Ja., res, brali smo! In to pozno v noč. a Mentorji zdravnik svetuje Da naše srce ne bo prehitro popustilo Od leta 2011 se na začetku maja po vsej Evropi intenzivno seznanjamo s srčnim popuščanjem (SP) z željo in ciljem, da bi bolezen lahko morda preprečili, dovolj zgodaj odkrili ter ustrezno zdravili. Le če SP ugotovimo dovolj zgodaj in ga ustrezno zdravimo, lahko bolniki žive dolgo in kakovostno življenje. S staranjem prebivalstva postaja SP tudi v Sloveniji vse pogostejše. Med celotnim prebivalstvom je prisotno v 2 do 5 %. Po 65. letu starosti pogostost presega 10 %, po 80 letih pa odstotek poraste na 15. O SP govorimo, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj učinkovito in telesu ne zagotavlja zadostne oskrbe s kisikom in hranljivimi snovmi. Posledica sta utrujenost in dušenje, ki sta še posebej izrazita ob telesnem naporu. Do SP najpogosteje privedejo koronarna srčna bolezen, povišan krvni tlak, prirojene bolezni srca, okvare srčnih zaklopk, dolgotrajno pospešena frekvenca srčnega utripa, sladkorna bolezen in bolezenske prizadetosti srčne mišice. Tveganje za nastanek SP povečujejo kajenje, debelost, čezmerno pitje alkohola, telesna nedejavnost in visoke vrednosti holesterola v krvi. Razvoj in pot SP sta odvisna od osnovne srčne bolezni. Preživetje bolnikov z najtežjo obliko bolezni je nizko, pogosto nižje kot pri številnih rakavih obolenjih. V prvem letu le 40 %, v povprečju pa bolniki s kroničnim SP preživijo le 5 let. V razvitih državah je SP eden glavnih razlogov za bolnišnično zdravljenje. V obdobju treh mesecev po odpustu je ponovno hospitaliziranih kar 20 do 50 % bolnikov, zaradi česar je obravnava teh bolnikov zelo draga. Bolniki s SP tožijo za občutkom težkega dihanja, ki se sprva pojavlja le ob naporu, kasneje pa tudi v mirovanju. Dihanje je oteženo tudi v ležečem položaju. Nabiranje tekočine v dihalih je razlog za moteč kašelj, ki je sprva suh, z napredovanjem bolezni pa bolniki občasno izkašljajo slinasto rožnat izmeček. Z napredovanjem bolezni se telesna zmogljivost hitro manjša. Bolniki so šibki in utrujeni, kar je posledica nezadostne prekrvitve in slabe prehrane mišic in drugih organov. Pojavljajo se tudi otekline gležnjev in nog. Zadrževanja tekočine v prebavnih organih z otekanjem sluznic povzroča izgubo apetita in slabo prebavo. Pogosto prisotna bolečina pod desnim rebrnim lokom je posledica otekanja jeter. S preventivnimi ukrepi želimo omejiti in obvladati dejavnike tveganja, ki lahko privedejo do SP. Vsi moramo poskrbeti za urejen krvni tlak, krvni sladkor, telesno težo in ustrezne vrednosti krvnih maščob, hkrati pa izvajati redno telesno vadbo, se sproščati, opustiti kajenje in pitje alkohola. Z zdravljenjem želimo izboljšati kakovost življenja in zmanjšati umrljivost bolnikov. Najpogosteje uporabljamo zaviralce angioten-zinske konvertaze (zaviralci ACE), antagoniste angiotenzinskih re-ceptorjev (ARB), blokatorje receptorjev beta in aldosterona, diure-tike, glikozide digitalisa ter dolgodelujoče nitrate. Poleg ivabradina, ki upočasni frekvenco srčnega utripa in izboljša funkcijo srca, smo pred dvema letoma tudi v Sloveniji dobili novo zdravilo ARNI (sa-kubitril in valsartan), ki določenim bolnikom s SP odlično pomaga. Ob pomembnem poslabšanju bolezni posežemo po inotropnih zdravilih. Uporabljajo se tudi agresivnejše metode (zdravljenje z resin-hronizacijskim dvoprekatnim srčnim spodbujevalnikom, presaditev krvotvornih matičnih celic). Podporne črpalke so le začasna rešitev, bodisi do okrepitve srca ali presaditve, ki je izbirna metoda pri bolnikih s končnim srčnim popuščanjem. Zelo pomembni pa so splošni ukrepi, ki jih morajo poleg bolnika poznati tudi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirati telesno težo in jo čim bolj približati idealni. Poskrbeti morajo za zdravo uravnoteženo prehrano z malo mesnimi izdelki in veliko zelenjave. Izogibati se morajo stresov vseh vrst ter poskrbeti za redno sproščanje. Omejiti morajo uporabo soli, ki naj dnevno ne preseže 3 g. Dnevni vnos tekočine naj ne preseže 1,5 l. Opustiti morajo kajenje in uživanje alkohola ter ohranjati redno telesno dejavnost v obliki vzdržljivostne vadbe. Vadijo naj najmanj 30 min 5 do 7 dni v tednu v okviru varnih mej srčnega utripa (60-80 % max.). Vključijo naj tudi vaje za moč, gibljivost in ravnotežje. Z izboljšanjem telesnih zmogljivosti se bo izboljšalo splošno počutje, pomembno pa se bo dvignila kakovost življenja. a Janez Poles Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 10. maja 2018 Osvojiti vsaj naslov podprvaka Rokometaši Gorenja so po dveh prekinitvah črnega niza včeraj gostili Celjane - Sedaj bodo gostili Loko in Ribnico, za konec pa še drugi derbi z večnim tekmecem Po štirih zaporednih porazih, ki so odnesli prejšnjega trenerja Željka Babica, so rokometaši Gorenja zaigrali kot prerojeni. Pod vodstvom mladega Klemna Luzarja, ki ga je vodstvo kluba postavilo namesto izkušenega Hrvata, so spet začeli razveseljevati tukajšnje ljubitelje rokometa. Z zmagama na Obali proti Kopru v 6. krogu in nato v svoji dvorani proti Krki v 7. krogu so prekinili boleči niz štirih porazov. Včeraj so na zaostali tekmi bodo gotovo storili vse, da bodo čim bolje pripravljeni za nedeljsko tekmo (ob 19.00) 8. kroga s Škofjeločani. Tudi njim se želijo oddolžiti za poraz v 3. krogu, kot so se Krčanom za poraz s 35 : 36 v 2. krogu v Novem mestu. Proti igralcem Krke, ki so prišli je napovedati, kaj bodo prinesli preostali dvoboji. Razumljivo želimo vsakokrat zmagati. Ve pa se, da sama želja ni dovolj, ampak jo je treba uresničiti na igrišču. Vse sile bomo usmerili v to, da na koncu zberemo čim več točk.« Krčanom so se izdatno oddolžili za poraz v njihovi dvorani. Klemen Luzar 5. kroga gostili aktualne prvake Celje Pivovarno Laško. Ker je bil tednik v času tekme že natiskan, v njem ne morete izvedeti, ali so udejanjili rek 'v tretje gre rado' in prekinili dolgoletno prevlado trenerja Branka Tamšeta in pivo-varjev v slovenskem rokometu. Do konca prvenstva bodo še dvakrat gostitelji. V nedeljo Loki, ki jih je na prvi tekmi premagala s 25 : 22, v 9. krogu bo v derbiju kroga v 'Rdeči' gostovala Ribnica, v zadnjem pa bodo gostovali v Celju. Pred včerajšnjim derbijem so za večnimi rivali zaostajali kar za šest točk. Njihova želja je sedaj, da bi osvojili vsaj naslov podprvaka, vendar, kot pravijo, razmišljajo samo o naslednjem nasprotniku. Torej so do sinoči imeli v glavah samo dvoboj s prvaki, te dni pa v Velenje brez svojega najboljšega strelca Jerneja Papeža, so bili razigrani od samega začetka. S potezami so navduševali gledalce in že po tridesetih minutah vodili (17 : 10). Tekma, v kateri rezultat ni bil nikoli izenačen, je bila v tem slogu odločena (31 : 18). Ni bila čarobna palica Očitno ste v klub prinesli čarobno palico, smo po zmagi nad Krko z dvoštevilčno razliko namenili besede mlademu trenerju Klemnu Luzarju. »Ne bi rekel tako. Predvsem sem poskušal nekoliko spremeniti miselnost igralcev že na samem treningu. Želim, da vso svojo energijo s treningov čim bolj uspešno prenesejo na tekme. Za zdaj nam to uspeva. Obe tekmi, zmaga proti Kopru in danes proti Krki, sta to pokazali, potrdili. Upam, da bomo ostali mirni, ne glede na to, da so do konca še štiri tekme. Želimo nadaljevati zmagoviti niz. Težko TAKO so igrali Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta, 7. krog: Gorenje Velenje- Krka 31 : 18 (17:10) Gorenje: Zaponšek 8 obramb, Vujovič 1 obr., Cehte 5, Medved 3, Haseljic 1, D. Tajnik 1 (1), Ovniček 3 (2), Ferlin, Grebene 2, Stojnič, Vujovič, Toskic 2, Potočnik 2, Golčar 5 (1), Ver-dinek 1, Kleč 2, Zaponšek, Pejovič 4. Trener: Klemen Luzar. Druga rezultata: Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 27:27 (12:13), Riko Ribnica :-Urban-seape Loka 29:23 (14:11) Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 6 tekem -41 točk, 2. Riko Ribnica 7 - 39, 3. Gorenje Velenje 6 - 35, 4. Koper 2013 7 - 31, 4. Urbanseape Loka 7 - 27, 6. Krka 7 - 27, Zaostala tekma (včeraj), 5. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško. 8. krog (13. 5., ob 19.99): Loka - Gorenje Skupina od 7. do 12. mesta: Rezultati: Maribor Branik - Grosist Slovan 35:28 (18:12), Trimo Trebnje - Herz Šmartno 33:30 (17:14), Dobova - Jeruzalem Ormož 3:28 (13:18). Vrstni red: 1. Maribor 7 tekem - 27 točk, 2. Jeru-zalem-Ormož 7 - 25, 3. Trebnje 7 - 24, 4. Dobova 7 - 21, 5. LL Slovan 7 - 16, 6. Šmartno 7 - 11. Prva liga TS, 30. krog: Rudar - Maribor 1 : 3 (0 : 1) Strelci: 0:1 Tavares (45.), 0:2 Tavares (59.), 1:2 Bijol (75.), 1:3 Zahovič (84.). Rudar: Pridigar, Pušaver, Tomaševič, Vasilje-vič, čoralič (od 55. Šimunae), Bijol, Antonov (od 70. Pišek), Bolha, Šehič, Radič, Tučič (od 46. Pa rfitt-Wi lliams). Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Triglav - Krško 2 : 0 (2 : 0), Domžale - Ankaran-Hrvatini 4 : 0 (2 : 0), Gorica - Celje 3 : 0 (1 : 0), Aluminij - Olimpija 0 : 2 (0 : 1). 31. krog: Krško - Rudar 1:0 (0 : 0) Strelec: Luka Vekič (31) Rudar Velenje: Radan, Pušaver, Bolha, Vasi-lijevič, Čoralič (od 88. Šolomun), Bijol, Tomaševič (od 61. Šimunae), Šehič, Trifkovič (od 69. Črnčič), Radič, Tučič. Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Maribor - Ankaran-Hrvatini 5 : 1 (2 : 1), Gorica - Domžale 4 : 1 (1 : 0), Olimpija - Triglav 2 : 0 (2 : 0), Celje - Aluminij 2 : 2 32. krog - včeraj: Rudar - Olimpija, Anka-ran-Hrvatini, Domžale - Maribor; danes: Triglav - Celje, Aluminij - Gorica (danes). 33. krog (nedelja, 13. maj (20.00): Celje - Rudar ... Tudi kapetanu Niku Medvedu smo po visoki zmagi nad Krko namenili podobne besede: Kaj se je zgodilo ali spremenilo, da ste vendarle začeli zmagovati? Je (ni) bila muha enodnevnica? »Seveda smo bili že v Kopru zelo veseli, da smo prekinili svoj črni niz. V Kopru je bila naša igra v prvem polčasu podobna prejšnjim. Še neprepoznavna (izgubljali so z 10 : 13 - op. p.), v drugem pa smo zablesteli in glede na rezultat prvega dela razmeroma visoko zmagali (26 : 20). Proti Novomeščanom pa mislim, da smo bili pravi od prve do zadnje minute. Šok terapija oziroma menjava trenerja običajno prinese spremembo, očitno jo je pri nas. Upam, da to ne bo - kot pravimo - muha enodnevnica. Do konca sezone sta še dobra dva tedna. Trudili se bomo, da tudi vse preostale tekme odigramo po svojih najboljših močeh.« a S. Vovk Karate Uspešni na balkanskem prvenstvu Med 27. 4. in 29. 4. je v Beogradu potekalo balkansko prvenstvo v karateju. Tekmovanja v Srbiji so se udeležili tudi tekmovalci Karate kluba Velenje in dosegli nekaj odličnih rezultatov: Nik Borovnik 2. mesto kumite dečki U 12 - 47 kg, Hana Zager 3. mesto kata team 11-12 let, Lana Jo-vanovič 3. mesto kata team 8-9 let, Hana Zager 5. mesto kata deklice U 11 posamezno, Enej Vanovšek in Nik Borovnik 5. mesto kata team 12-13 let, Zoja Vanovšek 7. mesto kata najmlajše U 9 posamezno in Enej Vanovšek 9. mesto kata dečki U12 posamezno. Zgoščen ritem za rudarje prenaporen Sezono začeli s ciljem ostati v ligi, o morebitnem četrtem mestu in igranju v Evropi niso niti sanjali Velenjski nogometni rudarji spomladi ne 'cvetijo' tako kot mariborske vijolice. Medtem ko so aktualni prvaki s stopnjevanjem forme nanizali brez upoštevanja rezultatov včerajšnjega in današnjega 32. kroga kar četrtini prvenstva so gotovo posledica tega, kot tudi ugotavlja trener Marijan Pušnik, da ima zaradi poškodb precejšnje težave s sestavljanjem moštva. Proti Mariboru, ki je ob jezeru slavil s 3 : 1, so tako na primer manj- izgovor, ampak stvarno stanje. Odkar smo padli v zgoščen ritem zaradi prestavljenih tekem, praktično nismo mogli ustrezno trenirati. Ni bilo časa: tekma, regeneracija, priprava na tekmo ... Posledica je, da nismo v pra- šest zmag po vrsti, si Velenjča-ni v zadnjih štirih krogih niso priigrali niti točke. Zanje je bil gotovo najbolj boleč poraz, že drugi spomladi, z novincem An-karanom-Hrvatini, ki jih je tako na velenjskem igrišču ob jezeru kot v Novi Gorici, kjer je bil gostitelj, premagal z enakim rezultatom s 3 : 2. Kljub štirim ničlam so na lestvici nazadovali le za eno mesto. Na četrtem jih je vsaj do 32. kroga zamenjalo Celje, ki bo popoldne gostovalo v Kranju. Rudarji so včeraj gostili Olimpijo, v sobotnem 33. krogu pa bodo na pomembni tekmi za osvojitev četrtega mesta, ki bo morda prineslo igranje v kvalifikacijah za nastop v ligi Evropa, gostovali v Celju. Tega si želijo tudi Novogoričani, ki stopnjujejo formo. Slabe Rudarjeve igre v zadnji kali izkušeni David Kašnik, Leon Črnčič, Damijan Trifkovic. Ob tem pa pravi: »Do sedaj tega nisem nikoli poudarjal. Moštvo je zelo mlado. Kot športnik in trener bi bil sam najbolj vesel osvojitve četrtega mesta. To bi bilo fantastično, gotovo veliko presenečenje, ker smo prvenstvo začeli z zelo spremenjenim in pomlajenim moštvom. Po izgubi oziroma odhodu velikega števila igralcev smo pravzaprav sezono začeli s ciljem, da ostanemo v ligi. Dobro smo igrali jeseni, dobro začeli tudi spomladanski del . Res pa je, da nismo bili pripravljeni na zgoščen ritem glede na to, da nimamo več kot 21 igralcev. Na treningih vključujemo tudi štiri mladince in z njimi krpamo premajhno število članov, da lahko odigramo med sabo kakšno tekmo. To ni Velenjske rokometašice se vračajo Že krog pred nedeljskim koncem sezone so si zagotovile prvo mesto in nastop v elitni rokometni druščini V 1. B rokometni ligi za ženske v tej sezone tekmuje šest ekip. Poleg Velenjčank še Naklo, Izola, Litija, Tržič, Šempeter-Vrtoj-ba. Rokometašice Velenja, ki so eno sezono preživele v tej ligi, se vračajo. Na predzadnji tekmi so gostovale v Izoli, zmagale s 30 : 24 in si tudi teoretično zagotovile v naslednji sezoni nastop v elitni ženski ligi, torej v 1. A državni rokometni ligi. Druge Nakelčanke, ki so jim dihale za ovratnik, so v osrednji tekmi 27. kroga izgubile v gosteh z Li-tijčankami (20 : 24) in zaostale za štiri točke. S tem so zapravile tudi teoretično možnost za morebitno osvojitev naslova. V zadnjem krogu bodo gostile Izolo. Skratka, pred izbrankami tre- nerke Snežane Rodic je še zadnje nepomembno dejanje, tekma 28. kroga. V njej bodo v nedeljo (začetek ob 16. uri) v Rdeči dvorani gostile predzadnje na lestvici, ekipo iz občine Šempeter-Vr-tojba. Zaigrale bodo lahko povsem sproščeno, za svojo dušo in seveda za svoje ljubitelje. Želijo si, da bi se v dvorani zbralo čim več gledalcev, da bodo lahko skupaj z njimi proslavile ta imeniten uspeh. Vrstni red po 27. krogu: 1. Velenje 19 tekem - 33 točk, 2. Naklo 19 - 29, 3. Litija 20 - 26, 4. Izola 19 - 205. Šempeter-Vrtojba 19 - 6, 6. Tržič 20 - 2 ■ S. Vovk vi psihofizični formi. In zgodil se poraz, kot je bil z novincem Ankaranom v prvem letošnjem medsebojnem dvoboju ob jezeru. Prvi polčas proti njim je bil najboljši spomladi. Imeli smo veliko priložnosti, povedli dvakrat, nato pa izgubili. Vseeno čestitke fantom za pošten odnos, dajo vse od sebe. Tisti, ki igrajo, se pošteno borijo. Morda jim je nekajkrat manjkala tudi sreča. Na primer proti Mariboru smo imeli pri rezultatu 0 : 0 dve veliki priložnosti, morda bi bilo drugače, če bi bili zadeli. Če? Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra, zato upam, da smo se iz porazov kaj naučili. Kljub vsem težavam se bomo trudili do konca, da bi morda le osvojili želeno četrto mesto.« ■ S. Vovk Streljanje Tiršek zelo dober na svetovnem prvenstvu V petek, 4. maja, se je v Južni Koreji v kraju Cheongju začelo 6. Svetovno prvenstvo za invalide. Med tekmovalci je tudi Franček Gorazd Tiršek (Mrož Velenje). Tiršek je z zračno puško stoje mešano v kategoriji SH2odlično začel kvalifikacije, saj je bil najboljši s 634,3 kroga. Tako je začel tudi finale in bil vodilni do 15. strela, ko je slabo zadel. Kljub naslednjim odličnim strelom je izgubil stik z vodilnimi tremi in na koncu osvojil še vedno odlično, a manj želeno 4. mesto. ■ ■ Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 17 ««^AS ŠPORT Žoga je še vedno okrogla Košarkarski klub Elektra Šoštanj letos praznuje 70 let delovanja - Ob obletnici v Muzeju usnjarstva v Šoštanju na ogled razstava - Klub si želijo postaviti na nove trdne temelje Ob 70-letnici delovanja sije v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju mogoče ogledati tudi razstavo o zgodovini kluba. 10. maja 2018 Žoga je pač okrogla. In se vrti - včasih v eno, spet drugič v drugo smer. Njeno gibanje pravzaprav simbolizira življenjski cikel vseh nas, tudi klubov, ki jo konkretno držijo v rokah. Košarkarski klub (KK) Elektra sodi med enega najstarejših košarkarskih klubov v Sloveniji. Letos praznuje 70 let obstoja, zato so odgovorni skupaj z Muzejem usnjarstva na Slovenskem Šoštanj - Muzejem Velenje, pripravili razstavo, ki bo v muzeju na ogled vse do konca letošnjega leta. To pa seveda ne bo edina počastitev jubileja; v sklopu praznovanja obletnice se bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem Šoštanj zvrstili še pogovorni večeri z osebnostmi s področja košarke ter filmski večer. Septembra bo v Šoštanju potekala posebna izvedba memoriala Matjaža Natka, ob koncu leta bo izšla tudi publikacija, v kateri bodo zbrani zapisi akterjev zgodovine košarkarskega kluba. Bila so leta uspehov in ... tista druga leta 70 let je za delovanje kluba zares častitljivo obdobje. Šoštanj-ski košarkarji so v tem času dosegli - rezultatsko gledano - ogromno uspehov, med katerimi velja posebej izpostaviti uvrstitev članske ekipe v finale pokala SPAR leta 2009 ter doseženo 4. mesto v prvi slovenski košarkarski ligi leta 2006. V mlajših selekcijah kluba so igrali igralci, ki so bili na širših in tudi ožjih seznamih reprezentanc, nekaj jih je tudi nastopalo na evropskih prvenstvih. »Jan Kosi, ki trenutno nastopa za Sixt Primorsko, kamor je iz Elektre prestopil pred dvema letoma, je nase opozoril lani, ko je prišel celo v izbor 15 košarkarjev za nastop na evropskem prvenstvu v Turčiji, kjer so naši košarkarji postali evropski prvaki,« pojasnjuje Jure Grudnik iz KK Elektra Šoštanj. Za največji uspeh kluba pa lahko štejemo dejstvo, da še vedno obstaja. »Klub bo še nadaljnja 4 leta v procesu poenostavljene prisilne poravnave, ki je klubu zagotovila obstoj, saj so bili dolgovi iz preteklosti preveliki in ni veliko manjkalo, da bi končal v stečaju. Zahvala za uspešno izpeljavo prisilne poravnave gre zdaj že bivšemu predsedniku Stanetu Brezniku,« pravi Grudnik. Od leta 2015 je klub deloval brez generalnega sponzorja. Finančno težka leta pa so prinesla tudi druge težave. Članska ekipa je izpadla iz prve slovenske košarkarske lige, skupaj s tem je vidno padala tudi podpora javnosti. »Poleg tega je še veliko ne-rešnih vprašanj med zdaj nekdanjimi funkcionarji kluba,« je dejal Jure Grudnik in odločno nadaljeval, »zdaj je zadnji čas, da temu končno naredimo konec in klub postavimo na nove trdne temlje, ki bodo osnova za boljšo prihodnost. Trdno verjamemo, da se bo z dolgoročnim in predvsem transparentnim delom z jasno postavljenimi cilji tudi javna podoba kluba začela počasi izboljševati.« Zaveda se, da bo za to potreben čas in veliko potrpežljivosti javnosti. Žoga se že obrača ... Večina članov KK Elektra Šoštanj je starih od 6 do 19 let. Kar 160 jih je in to je lahko dobra napoved za prihodnost. Skupaj s trenerji, tehničnim osebjem, veteransko ekipo, v klub včlanjenimi starši in vodstvom je vseh članov okrog 200. V letošnji sezoni imajo sedem trenerjev z veljavno licenco košarkarskega trenerja, pa tudi trenerja za fizično pripravo. Letos so končno vnovič pridobili tudi generalnega sponzorja - s Holdingom Slovenske elektrarne so podpisali petletno pogodbo o sponzorstvu. »Ravno za čas, v katerem moramo odplača- ti svoje obveznosti iz postopka poenostavljene prisilne poravnave. S temi sredstvi, pa proračunskimi sredstvi Občine Šoštanj iz razpisa za šport, s sredstvi, ki jih nameravamo pridobiti na ostalih razpisih in sredstvi iz vadnin je zagotovljeno delovanje kluba z ekipami mlajših starostnih kategorij za srednji rok. Vsekakor pa je naš cilj povečati število obstoječih sponzorjev in donatorjev in okrepiti klubski proračun do te mere, da bomo v ustreznem času sposobni financirati tudi kvalitetno delo članske ekipe,« pravi Jure Grudnik. ... in ne bodo je izpustili iz rok! KK Elektra Šoštanj je član Košarkarske zveze Slovenije in Športne zveze Šoštanj. Zgledno sodeluje z OŠ Karla Destovni-ka Kajuha Šoštanj, OŠ Livada in OŠ Gorica iz Velenja ter OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, zelo pa se veseli za prihodnje šolsko leto obljubljenega sodelovanja z vsaj še eno osnovno šolo iz mestne občine Velenje. Člane kluba odgovorni spodbujajo k izobraževanju za pomožne sodnike, sodnike, trenerje in statistike. »Še posebej skušamo v trenerske vrste usmeriti fante, ki odhajajo na študij na fakulteto za šport ali na pedagoško fakulteto,« pravi Grudnik. Trudijo se tudi za popularizacijo športa. Sodelujejo na različnih prireditvah, organizirajo košarkarske turnirje - tudi mednarodne, lani pa so z eno ekipo nastopali celo na tekmovanju International Adriatic Competition, kjer so fantje svoje znanje in moči merili z vrstniki iz Italije. In seveda: trenirajo. Žoge ne bodo kar tako izpustili iz rok. Pogostost treningov je odvisna od starostne kategorije trenira- 17 nih otrok. Najmlajši (6-9 let) trenirajo dvakrat tedensko v šolah košarke v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. »Ti treningi temeljijo na spoznavanju košarke z igro. Otroci se učijo obvladovati žogo, pri čemer sploh ni nujno, da vedno igrajo košarko. Razvija se tudi splošna mo-torika otrok, otroci spoznavajo košarkarska pravila in se učijo fairplaya,« pojasnjuje Grudnik. Malo starejši fantje (9-11 let) trenirajo trikrat tedensko po 60 minut, zahtevnost teh treningov pa je že na nekoliko višji ravni. Po 11. letu starosti se intenzivnost treningov še poveča, fantje trenirajo trikrat tedensko po 90 minut. »Izstopajoče posameznike usmerimo še na dodaten trening za telesno pripravo, en košarkarski trening pa namesto s svojimi vrstniki opravijo s fanti iz starejše starostne kategorije,« pojasnjuje Jure Grudnik in dodaja, da imajo po 13. letu starosti fantje štiri treninge tedensko po 90 minut, pri čemer seveda tudi v tem starostnem obdobju izstopajoče posameznike usmerjajo v starejše starostne skupine. Zaenkrat so torej pri fantih, toda KK Elektra Šoštanj je v preteklosti že imel tudi uspešne dekliške ekipe. »V programu dela novega upravnega odbora je tudi formiranje dekliških ekip, seveda pa bo treba začeti pri najmlajših,« pojasnjuje Grudnik. Vizijo in načrt za prihodnost v klubu imajo. In tako se žoga še naprej vrti. »Vsekakor si najbolj želimo stabilizacijo finančnega poslovanja, pri čemer smo že na dobri poti. Slediti mora kakovostni dvig delovanja nekaterih starejših ekip in skrb za dovolj množičen vpis mladih,« še pravi Grudnik in dodaja, da je ob izpolnitvi teh predpostavk želja kluba ponovna vključitev v članska tekmovanja, »vendar pa le ob primernem financiranju in ne v škodo dela z mladimi«. ■ Mojca Štruc Balinanje Začela se je Štajerska liga upokojencev Prvi krog Konec aprila so balinarji zopet začeli novo sezono, in sicer po istem sistemu kot lani. To pomeni, da se liga igra v dveh delih, in sicer v 1. in 2. ligi. V prvi ligi nastopajo DU Polzela, DU Konjice, DU Velenje, PDU Gorica, DU Premogovnik, PDU Topolšica, PDU Kavče in KU Gorenje. V drugi ligi pa DU Vinska Gora, DU Dobrna, DU Vrbno iz Vrbice, DU Šmartno ob Paki, BD Šentjur ter novinca v ligi DU Šoštanj in BK Žalec. Skupaj torej 15 ekip, kar je lepo število, saj so to le upokojenci. V prvi ligi sta se najprej pomerila KU Gorenje in gosti iz BK Topolšice. Domačini so zmagali prepričljivo z rezultatom 7 : 1. Na Gorici sta se srečali ekipi domačinov in Kavč. Gorica I ni imela preveč težav, saj je zlahka dobila srečanje z rezultatom 7 : 1 in dosegla tudi veliko točkovno razliko. V Konjicah so domačini še močneje premagali ekipo Velenja. Končni rezultat je bil kar 8 : 0 ob veliki razliki v točkah. Na Polzeli so gostili ekipo Premogovnika. Gostje so se močno upirali, a vseeno kar visoko izgubili. Bilo je 6 : 2. V drugi ligi je Dobrna gostila novinca, ekipo Žalca. Gostje so se sicer zelo upirali, bilo je 4 : 4, vendar je bila točkovna razlika močno v korist domačih. Ekipa Šmartnega je izgubila proti gostom iz Vinske Gore z 2 : 6 in minimalno razliko točk. Najbolj pa je tokrat presenetila nova ekipa iz Šoštanja, ki je nepričakovano to kolo odščipnila točko rutinirani ekipi iz Šentjurja, in to na njihovem terenu. Rezultat je bil 4 : 4 in popolno izenačena razlika točk 31 : 31. Ekipa BS Vrbno je bila to kolo prosta. Drugi krog Ker je bil drugi krog načrtovan ravno med prvomajskimi prazniki, so tokrat zelo pohiteli v Topolšici. Že v ponedeljek popoldne je bilo zanimivo srečanje med domačini in gosti s Polzele. Gostje so celo tekmo narekovali hud tempo, vendar so imeli domači malce sreče in na koncu dosegli neodločen rezultat 4 : 4. Drugo srečanje je bilo v sredo zjutraj na igrišču DU Velenje, kjer so domačini gostili ekipo KU Gorenja. Ob množici gledalcev je bila zelo razburljiva, saj nobena ekipa ni popuščala. Tudi tu sta se morali ekipi zadovoljiti z neodločenim izidom 4 : 4. Naslednji dan je bilo na Gorici srečanje med domačini in gosti iz Konjic. Domača ekipa je začela silovito, podobno kot lani, tako da gostje niso imeli nobenih možnosti. Tudi razmočeno in mehko igrišče je bolj ustrezalo domačim. Končni rezultat je bil 8 : 0 za domačine in velika razlika - 45 : 15 točk. Istočasno je na podobnem igrišču v Kavčah gostovala ekipa Premogovnika. Tukaj je bilo še posebej zanimivo pri zbi-janju, saj si je vsaka ekipa razlagala pravila v svojo korist. Na koncu je imela gostujoča ekipa le malo več sreče in je zmagala z rezultatom 3 : 5. Vrstni red: 1. PDU Gorica 4 točke 2. KU Gorenje 3, 3. Polzela 3, 4. BŠDU Premogovnik 2, 5. DU Konjice 2, 6. BK Topolšica 1, 7. DU Velenje 1, 8. PDU Kavče 0. V drugi ligi je bilo prvo srečanje v sredo, in sicer na igrišču v Šentjurju med ekipama Vrbno-Vrbica in gosti z Dobrne. Domačini, ki imajo velike težave z najemnino igrišča, so bili tokrat tudi brez vsake možnosti proti zelo dobri gostujoči ekipi. Končni rezultat je bil kar 0 : 8 in velika točkovna razlika 17 : 40. Naslednji dan je bilo srečanje v Vinski Gori, kjer je gostovala ekipa Šentjurja. Gosti so na vsak način hoteli popraviti vtis iz prvega kola, zato tudi ne čudi končni rezultat 3 : 5 za gostujočo ekipo z minimalno razliko točk. Tudi pri novincu iz Žalca je v tem času gostovala ekipa iz Šmartnega ob Pa-ki. Čeprav so se Šmarčani močno upirali, to ni bilo dovolj, saj so izgubili z rezultatom 7 : 1. Ekipa DU- Šoštanj je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. DU Dobrna 3 točke, 2. BK Žalec 3, 3. BD Šentjur 3, 4. DU Vinska Gora 2, 5. BD Šoštanj 1, 6. DU Šmartno ob Paki 0, 7. BS-Vrbno -Vrbica 0. ■ T. F. V Talinu v Estoniji je med 24. in 30. aprilom potekalo 33. člansko, 24. mladinsko, 10. veteransko in 8. otroško evropsko prvenstvo v tekvondoju verzije ITF. Slovenska izbrana vrsta je osvojila petnajst odličij - šest zlatih, dve srebrni in sedem bronastih medalj. Kar štiri zlate, dve srebrni in tri bronaste medalje so si priborili člani Ta-ekwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje. Prvenstva se je udeležil 801 tekmovalec iz 33 evropskih držav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni tehniki. Slovensko reprezentanco je tokrat sestavljajo 22 tekmovalcev. Pod vodstvom trenerjev, med katerimi so bili tudi Peter Landeker, Staša Lipnik, Tanja Verboten, Borut Sobota, Uroš Rupreht, je ekipa izpolnila cilje in zadovoljna zaključila prvenstvo. Poleg ostalih reprezentan-tov so se 'skalčki' res izkazali. Članska evropska prvaka sta postala Dean Vukančič (člani, borbe do 78 kg) in Borut Sobota (člani, borbe do 92 kg). Srebrni medalji pa si je priborila Staša Lipnik (članice, borbe do 72 kg in test moči). Med mladinci je za slovensko himno poskrbel Luka Krel (starejši mladinci, borbe nad 75 kg kg), bronasto medaljo pa je osvojil Filip Žak Glavnik (mlajši mladinci, borbe do 55 kg). V kategoriji dečkov in deklic je bronasto medaljo osvojila Pia Zoja Glavnik (deklice, forme črni pas I. dan). Tudi veterani so poskrbeli, da je v dvorani še nekajkrat za-donela slovenska himna. Od 'sklačkov' je že četrto leto zapored evropski prvak v borbah postal Peter Landeker (veterani srebrna kategorija, borbe do 90 kg), ki je osvojil tudi tretje mesto v formah (srebrna kategorija, forme črni pas V. dan). Med sodniki je bil tudi Peter Rozoničnik. ■ Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 18 18 GASILCI «»^AS 10. maja 2018 Izjemne gasilce počastili z državnimi odlikovanji Na slovesnosti ob mednarodnem dnevu gasilstva - Na njej je člane Gasilske zveze Šaleške doline nagovorila tudi ministrica za obrambo - Podelili državna gasilska odlikovanja Velenje, 4. maja - Florjanovo, praznik zavetnika gasilcev, je mednarodni dan gasilcev in priložnost, da se lokalne skupnosti in vsi, ki jim gasilci z varovanjem in reševanjem življenj in lastnine stojijo ob strani, ko pride huda ura, zahvalijo za njihovo prostovoljno delo, žrtvovanje prostega časa, prevzemanje tveganj, pogum, nesebičnost ter druga dejanja in vrline, ki zaznamujejo gasilke in gasilce. Zato so v. Gasilci so svojo odločno pripravljenost na čim hitrejšo pomoč dokazali med samo slovesnostjo, med katero so dobili klic na pomoč ob vdoru vode na Kosovelovi ulici in posredovali s črpalkami. d. predsednika GZ Slovenije Janko Cerkvenik, predsednik GZŠD Jože Drobež in predsednik komisije za odlikovanja pri GZŠD Boris Ko-vše najbolj izjemnim članom svojih vrst podelili državna gasilska odlikovanja, vsem gasilkam in gasilcem pa sta se zahvalila in se jim priporočila za nadaljnje dobro sodelo- vanje tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. V središču pozornosti je bil Vojko Bricman iz PGD Šoštanj, ki je prejel priznanje za požrtvovalnost. Marca lani, ko se je v Škalah pri Hrastovcu iz nedolžnega travniškega požara razvil velik gozdni požar, se je pri gašenju hudo poškodoval, ko se je nanj podrlo drevo, ki ga je poškodovalo po glavi, hrbtenici in v predelu trebuha, da v prvih trenutkih po nesreči ni čutil ne nog ne rok. Čeprav ga čaka še nekaj operacij, dobro okreva in ostaja gasilec. »Izvolili so me tudi za poveljnika v šoštanjskem društvu, tako da se moja operativna gasilka kariera nadaljuje v enakem tempu. Strahu na terenu zaradi te izkušnje ni in pred intervencijo ne razmišljam o nevarnostih - za delo, ki ga opravljamo, smo usposobljeni. Se pa ob taki izkušnji zaveš, da ti en trenutek lahko spremeni življenje,« je povedal - vesel, da so ga tovariši počastili s priznanjem. Gasilsko odlikovanje III. stopnje so prejeli Elizabeta Burger (PGD Šalek), Anica Jurič (PGD Lokovi-ca) in Andrej Ravljen (PGD Ga- berke), gasilsko odlikovanje II. stopnje Ana Boršnak in Franc Oce-pek (PGD Paška vas), Mojca Ferk (PGD Lokovica), Alojz Kamšak (PGD Vinska Gora), gasilsko odlikovanje I. stopnje pa Metka Cvi-kl (PGD Vinska Gora), Silvo Po-kleka (PGD Lokovica), Stane Te-pej (PGD Škale), Tina Videmšek (PGD Gaberke) in Alenka Ring Kamenicki (PGD Velenje). Gasilsko plamenico III. stopnje je prejel Jernej Podvratnik (PGD Paška vas), gasilsko plamenico II. stopnje Jurij Drev in Aleš Hrastnik (PGD Lokovica), gasilsko plamenico I. stopnje pa Peter Bo-rovšek (PGD Gaberke), Jože Pli-beršek (PGD Lokovica), Ferdo Polak (PGD Pesje), Milan Ro-škar (PGD Šoštanj), Gorazd Sta-rič (PGD Topolšica), Rudi Urbanc (PGD Šmartno ob Paki) in PDG Vinska Gora. Bronasto plaketo GZ Slovenije z vgravirano letnico 110 let je prejelo PGD Lokovica. Odlikovanja za posebne zasluge pa so prejeli Anton Hudales (PGD Lokovica), Edvard Kodrin in Aleksander Osetič (PGD Vinska Gora) in Matjaž Lih-teneker (PIGD Premogovnik). Zveza je šestim članom povišala čin v gasilskega častnika I. stopnje, v čin gasilski častnik II. stopnje pa je napredovalo pet članov. Poklicni gasilci iz Gasilke enote Gorenje pa so članu Boštjanu Jevšniku podeli bronasto medaljo Združenja slovenskih poklicnih gasilcev za desetletje prizadevnega dela. Rekli so ) Andreja Katič: »Ognjeni zublji, velika vročina, dim, nevarni plini, orkanski veter, vse hujše poplave - gasilci vsak dan s svojim delom izpostavljajo nevarnostim svoje življenje in zdravje. Zaradi svoje zanesljivosti uživajo največje zaupanje prebivalcev Slovenije.« Bojan Kontič: »Še naprej si bomo prizadevali, da bomo gasilcem prijazna občina. Sredstev, namenjenih dobremu delovanju prostovoljnih gasilskih društev, tudi v prihodnje ne bomo zmanjševali. Letos za gasilce, tudi poklicne, namenjamo 600 tisoč evrov.« »Tako smo povezani, da nas je težko ločiti.« Minuli petek smo zaznamovali mednarodni dan gasilcev, ki je tudi praznik gasilcev iz Gasilske zveze Šaleške doline. Mojca Štruc Ob tej priložnosti je bil naš sogovornik predsednik omenjene zveze Jože Drobež. Ob prazniku gasilcev ste tudi v Gasilski zvezi Šaleške doline počastili najbolj zaslužne gasilce preteklega leta. Pa je bilo - glede na leta pred tem - dela lani veliko? Naše analize kažejo, da število klicev na pomoč gasilcem narašča. V vseh 14 društvih, ki delujejo pod okriljem naše gasilske zveze, smo imeli lani preko 400 pozivov. Res je manj požarov, je pa zato več nesreč; od nesreč v prometu do razlitij nevarnih snov, prebivalcev, ujetih v dvigalih, in podobnega. Gasilci se za te specifične okoliščine verjetno različno usposabljate? Res je. Skrb za izobraževanja je v naši zvezi na visoki ravni. Tiste, ki se želijo usposobiti za specifična znanja, pošljemo na usposabljanja na Ig. Ta so sicer brezplačna; da se jih lahko udeležijo, pa morajo gasilci darovati svoj prosti čas in neredko tudi svoj dopust. Kolikor opažamo, pa lahko rečem, da so gasilci izjemno zavzeti in jim časa, ki ga namenijo gasilstvu, ni žal. Gasilcev je bilo od nekdaj veliko. Ali število še narašča in kako je s podmladkom? Število je precej veliko. V naši zvezi je 3300 gasilcev, zaradi česar se štejemo med eno večjih gasilskih zvez. Zelo močni smo tudi v podmladku, v naši zvezi je v tej kategoriji okoli 800 mladih gasilcev. Nekateri so seveda bolj aktivni, drugi manj, vsekakor pa se nam prihodnosti ni treba bati. Nekdaj so dela na intervencijah pri gasilcih opravljali predvsem moški, kako je s tem danes? Večina članov so moški in tako tudi na akcijah v večini še vedno delujejo moški, se pa vključujejo tudi ženske, ki želijo biti aktivne. Tudi na intervencije gredo. Pravzaprav je že kar nekaj takšnih, da so na intervencijah redno. Za njih se oktobra izvaja tudi vaja za ženske, česar nekoč ni bilo. Seveda se ženske tudi izobražujejo, tako da so lahko povsem enakovredne. Ali je prav vsak človek sposoben, da opravlja delo gasilca v težkih razmerah? Včasih pridejo trenutki, ki prizadenejo. Tudi kasneje, ko premle-vaš situacijo, to za človeka ni ve- Predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Jože Drobež dno lahko. Če ne gre, se kdo kdaj tudi umakne. Ampak praviloma: ko si enkrat v tem, vse prestaneš. Biti gasilec torej ni lahko. Od kod torej volja gasilcev, ki žarijo za poklic, ki pa je popolnoma prostovoljen? Ko postaneš gasilec in preboliš začetniške težave, te preprosto vleče v to. Veliko seveda pomeni druženje med gasilci in prijateljstvo. Potem pa tudi zavest, da lahko nekomu pomagaš - to postane del človeka in tega ni mogoče kar tako pustiti. Ste prijatelji tudi gasilci iz različnih društev? Seveda! Če ne bi bili, ne bi mo- gli sodelovati v težkih intervencijah. Ko pride do večje nesreče, ne poznamo meja, ampak si pomagamo brez vprašanj. V naši zvezi smo znani po tem, da smo tako povezani, da nas je težko ločiti. Kako ocenjujete delo društev v vaši zvezi in njihovo opremljenost? Delo gasilcev in gasilskih društev je odlično, vsi so zavzeti in delavni. Seveda je cilj vsakega društva biti čim bolje opremljen. Pri tem moram poudariti, da imajo lokalne skupnosti, ki financirajo gasilska društva, veliko razumevanja. Zahvaljujem se vsem tem županom, ki skrbijo, da smo zelo dobro opremljeni. Je zaradi boljše opremljenosti delo gasilca danes lažje kot nekoč? Lažje verjetno ni, ker so intervencije težje, kot so bile včasih. Kaj pa prebivalci - so dobro pripravljeni, vedo, kako reagirati ob situacijah, ki bi jih lahko obvladali sami? To je rak rana našega delovanja. Trudili smo se, da bi bili ljudje bolj seznanjeni z osnovami gasilskega delovanja, da bi vedeli, da pripravljamo vaje, da smo odprtih vrat, da bi se vsi lahko poučili - ampak nekaterih očitno to ne zanima in se jim zdi lažje zavrteti številko, da pridejo gasilci. Gasilci seveda radi pomagamo, še bolj pa bi si želeli, da bi bilo vseh vrst nesreč čim manj. Tehnološke rešitve za večjo varnost na cesti * Adil Huselja varnostno ogledalo Tehnološki razvoj in naprave postajajo iz leta v leto vse bolj nepogrešljive. Skorajda ni več področja, na katerem sodobnih pripomočkov ne bi uporabljali, saj nam omogočajo lažje in hitrejše delo, s tem pa tudi prihranek časa. V zadnjem desetletju je to najbolj opazno v mobilni telefoniji in računalništvu, brez katerih danes skorajda ne znamo več živeti. Razen redkih opravil, pri katerih so človekove oči in roke nenadomestljive, so te naprave postale sestavni del življenja mladih in starih, pa tudi vsakega delovnega procesa. Eno pomembnih področij za človeka, na katerem se tehnološke rešitve vse bolj izpopolnjujejo, je tudi avtomobilizem. V preteklem letu smo lahko že gledali različne modele avtomobilov z avtonomno vožnjo, pri kateri voznik lahko le sedi za volanom, spremlja potek vožnje in opazuje okolico, bere službene dokumente ali preko velikega monitorja na armaturni plošči spremlja novice iz sveta. Če se z mislimi vrnemo le nekaj desetletij v preteklost, so to bili prizori iz znanstvenofantastičnih filmov in knjig. Če se nam zdijo današnje napovedi futuristov in razvojnih inženirjev neuresničlji-ve in nemogoče, se spomnimo prizorov iz filmov s sa-movozečimi avtomobili ali telefoni z video sliko. Kar je še včeraj bilo nemogoče, je danes resnično in tako bo skoraj zagotovo tudi z današnjimi futurističnimi napovedmi. Današnjemu videzu in ustroju avtomobila je prispevalo veliko ljudi ter tehnoloških iznajdb. Od kočije na paro do prvega štirikolesnega avta z bencinskim motorjem z notranjim izgorevanjem je minilo dobrih sto let, kar je nekaj manj, kot je bilo potrebno, da so od takrat do danes ustvarili avtomobil, ki vozi avtonomno, prilagaja hitrost glede na gostoto prometa in konfiguracijo ceste ter voznika pripelje na točno določen naslov. Ob pregledu prodajnih katalogov novih avtomobilov lahko vidimo številne okrajšave tehnoloških oziroma varnostnih dodatkov, ki vozniku in potnikom v avtomobilski kabini zagotavljajo veliko več varnosti kot pred desetletji. Pri tem imamo celo težavo, da niti ne vemo, za kaj sploh gre in kako te reči sploh delujejo. Vse bolj se navajamo na samoumevnost teh dodatkov, tako da o tem tudi ne razmišljamo in se ne ukvarjamo, saj smo iz leta v leto vse bolj odvisni od mehanikov in drugih strokovnjakov, ki skrbijo za tehnično brezhibnost naših avtomobilov. Včasih smo lahko sami odpravili kakšno težavo pod pokrovom motorja, danes pa pri nekaterih avtomobilih ne moremo sami zamenjati niti pregorele žarnice, kaj šele kaj drugega, toda to je že druga plat te zgodbe. Nedvomno je, da imamo v naših avtomobilih vedno več varnostnih sistemov, ki vozniku in potnikom zagotavljajo več pasivne in aktivne varnosti. Varnostni pas, ki je bil eden od prvih serijsko vgrajenih tehničnih rešitev v avtomobilih, je do danes rešil več milijonov ljudi. To velja tudi za zračne blazine, ki jih je bilo od začetka treba doplačevati, potem pa so postale serijski del opreme vsakega avtomobila. Razvoj je šel naprej, tako da težko naštejemo vse sisteme, ki jih imamo v avtomobilu ali da jih vsaj poimenujemo s polnim imenom v angleški različici. Tretja generacija ABS sistema bo bistveno izboljšala učinkovitost zaviranja in je del zastavljene strategije razvoja, ki je usmerjen v avtonomno vožnjo avtomobila, s čimer proizvajalci želijo odpraviti ali vsaj zmanjšati glavni dejavnik prometnih nesreč. To je voznikova oziroma človekova napaka. Toda poleg novih tehničnih rešitev in tehnoloških inovacij bi pozornost morali usmeriti tudi v ključnega akterja - voznika oziroma človeka. Zaradi tehnološkega napredka se namreč vse bolj zanašamo na sodobne pripomočke, svoje sposobnosti, soljudi in naravno okolje pa vse bolj dajemo v drugi plan, kar nas počasi spreminja v otopela in lenobno-nihilistično razvajena bitja, ki se vse bolj in bolj prepuščamo drugim. To mi sicer ni najbolj všeč, čas pa bo pokazal, kako bo to vplivalo na človeka in njegovo oziroma našo varnost. ■ ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 10. maja 2018 «»SÜAS modrobELA kronika, utrip 19 Štirje ranjeni v prometni nesreči Med poškodovanimi tudi policistka in policist Mislinjska Dobrava, 2. maja - V sredo nekaj pred 13. uro se je v Mislinjski Dobravi zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila poleg dveh drugih udeležencev poškodovana tudi policistka in policist. Prometno nesrečo je povzročil 38-letni hrvaški voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Mislinje proti Slovenj Gradcu. V Mislinjski Dobravi je v blagem ovinku iz neznanega razloga zapeljal na levo smerno vozišče in najprej oplazil osebno vozilo, s katerim je naproti pravilno pripeljal 44-letni voznik osebnega avtomobila, nato pa skoraj čelno trčil v policijsko vozilo, ki ga je za 44-letnim voznikom pravilno vozila 28-letna policistka. V trčenju se je huje poškodoval 38-letni povzročitelj prometne nesreče, lažje so bili poškodovani 28-letna policistka, 47-letni policist ter 66-letna sopotnica v vozilu 44-letnega voznika. POLICIJSKA kronika HOROSKOP Kolesar utrpel hude poškodbe Šoštanj, 1. maja - V torek, na praznični dan, se je v Florjanu na območju Šoštanja huje poškodoval 49-letni kolesar. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po klancu navzdol je izgubil oblast nad kolesom ter oplazil osebno vozilo, s katerim je voznik pripeljal naproti. Ukradel več mobilnih aparatov Velenje, 2. maja - V noči na sredo je bilo vlomljeno v prodajalno in skladiščne prostore, kjer prodajajo mobilne telefone. Neznanec jih je ukradel kar nekaj. Vlom v počitniško hišico Šmartno ob Paki, 2. maja - V sredo zjutraj so policisti obravnavali vlom v počitniško hišico v Šmartnem ob Paki. Lastniki pogrešajo dve kosilnici na nitko, vrtno kosilnico, motorno žago in nekaj drugih stvari. Brez trkov ni šlo Velenje, 3. maja - Prejšnji teden se je na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več trkov. Nekaj se jih je končalo z zveriženo pločevino, dva pa z lažjimi poškodbami udeležencev. V četrtek je voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega zavijanja v Šoštanju tr- čila v otok. Pri tem je na avtomobilu poškodovala rezervoar za gorivo. To je steklo po vozišču, onesnaženje so preprečili gasilci. V petek, 4. maja, je voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste in poškodovala Telekomovo omarico, betonske stebričke in streho delavnice. Voznica se je v nesreči lažje telesno poškodovala. V nedeljo, 6. maja, pa je voznik osebnega avtomobila v križišču Lokovica-Velenje trčil v kolesarja. Ta se je v trčenju lažje poškodoval. Obema so policisti napisali plačilni nalog. Kolesarju zato, ker ni vozil po kolesarski stezi. Goljufiji Velenje, 3. maja - V četrtek so se policisti ukvarjali s kaznivima dejanjema goljufije. V prvem primeru je znanec znanki posodil 48.000 evrov, ta pa mu jih ni vrnila. V drugem primeru je Velenjčanka po pošti prejela tablete, ki jih je naročila, ugotovila pa, da z njenim naročilom nekaj ne bo v redu. Tablete so vsebovale, kot so posumili policisti, preveliko količino THC in so uvrščene na listo prepovedanih drog. Če bo to potrdila tudi uradna analiza, se bodo s tabletami še ukvarjali. Raus v Kavčah Velenje, 4. maja - V petek so šli policisti v Kavče, ker je moški lažje telesno poškodoval drugega in mu grozil. Čaka ga kazenska ovadba. Iz POLICISTOVE beležke Do mame se je vedel nespoštljivo Velenje, 3. maja - V četrtek so šli policisti v Škalske Cirkovce. Tam se je sin nedostojno vedel do svoje mame. Napisali so mu plačilni nalog. Razbijal kozarce Velenje, 3. maja - Ker mu natakarica v lokalu Inn ni postregla s pijačo, je to občana tako razhudilo, da je začel razbijati kozarce. Svoje početje bo moral pojasniti sodnikom. Spet je hodila gola Velenje, 4. maja - Na Kardeljevem trgu je stanovalka spet motila stanovalce, ko je gola hodila po stanovanjskem bloku. Policisti so presodili, da bo najbolje, če jo pregleda zdravnik. Policisti niso bili pravi naslov Šoštanj, 5. maja - V soboto so morali policisti v Bele Vode, kjer se soseda nikakor nista mogla dogovoriti o lastninski pravici do zemljišča in objektov. Ker policisti o tem ne odločajo in za to niso pristojni, so ju napotili na zasebno tožbo. Zasegli avtomobil Velenje, 5. maja - V soboto so policisti zasegli vozilo lastniku, ki je tega vozil brez vozniškega dovoljenja. Neznanka ga je drago stala Namesto da bi poslala svoje gole fotografije, ga je z njegovimi izsiljevala Velenje, 4. maja - Splet nepridipravom omogoča celo paleto nečednosti, kar je na lastni koži in denarnici občutil Velenjčan, ki je izsiljevanje z intimnimi fotografijami na Facebooku v petek tudi naznanil policistom. Svoje gole fotografije je po socialnem omrežju posredoval neznanki, ki mu je v zameno ponudila svoje. Njenih seveda ni bilo. Namesto njih se je pojavilo izsiljevanje za denar. Grozila je, da bo v nasprotnem primeru njegove fotografije objavila na spletu. Preden jo je prijavil, ga je oškodovala za 3.000 evrov. Ne nasedajte tovrstnim ponudbam! Izsiljevanja znajo biti za žrtev zelo ponižujoča in zelo stresna, pa tudi stati utegnejo veliko. Nič krivi človekovi najboljši prijatelji Proti prijaznim, lepim in največkrat prijetnim čuvajem domov, partnerjem za družbo in tudi kot »modnim dodatkom« - praviloma v ženski družbi, nimam nobenih zadržkov in težav, prej bi lahko dejali, da jemljem valmi. Mnogi se še vedno požvižgajo na prizadevanja kinologov in drugih ozaveščenih lastnikov psov, da je kuža dobrodošel pov- pse in psičke kot prijetno »družbo« in kot najboljše človekove prijatelje. Večkrat pa, kot tudi naši bralci, viham nos nad ravnanjem gospodarjev s temi plemenitimi »zelo človeškimi« ži- sod, kamor s svojimi lastnostmi sodi. MOV ima urejen »bivalni standard« in potrebne odloke, ki so povezani z veterinarsko zakonodajo, priporočili strokovnjakov ter posledično dobim soži- tjem s temi živalmi. Še dobro, da imam psa, ki me vsako jutro odpelje na sprehod, da se malce razgibam in sem v stiku z naravo«, ni tako redka misel pasje-ljubca, ki praviloma pelje »srečo na vrvici« na jutranjo potrebo v naravno okolje in v bližnjo sosesko. »Naj tam lula in kaka, da le ni na mojem kupček ali mlaka,« si mogoče misli. Brez zamere vsem, ki se odgovorno vedejo in so zgled drugim. Nekateri pa bi si zaslužili že kar poseg komunalnega nadzornika in globo za opuščanje dobrih navad in za kršitev komunalnega reda in varovanja okolja. Tem namreč ne pomagajo niti mesta s posodami za iztrebke niti vrečke za te biološke odpadke. Verjetno bi jih ustrezno streznila le dovolj velika kazen. Morda pa vsaj kanček več tovrstne kulture prinesejo tudi opozorila. V KS Gorica so postavili simbolične tablice. Morda pa bodo neodgovornim pas-jeljubcem le segle v srce. ■ Jože Miklavc Adventure race Slovenia vabi že 15. leto zapored Slovenija, 14.-17. junij - Velenjsko društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj ponovno vabi na Adventure race Slovenia oziroma Slovensko avanturo, ki bo letos potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V preteklih letih se je na avanturistični preizkušnji v različnih športnih disciplinah preizkusilo že skoraj 330 ekip oziroma 1140 udeležencev iz desetih evropskih držav, ki so prekolesarili, prehodili, preplavali, prerolali, pretekli, preveslali ali pre-supali že dobrih 4630 km po celotni Sloveniji. Tokrat pa start in cilj Slovenske avanture ne bosta v Velenju, temveč v Ajdovščini, saj bodo udeleženci raziskovali severno Primorsko in Vipavsko dolino. Dvočlanske ekipe Popotnikov in štiričlanske ekipe Raziskovalcev se bodo na 200 km in 350 km dolgih trasah spopadle z mestno orientacijo, trekingom, veslanjem, jamarstvom, abseilom, plezanjem in kolesarjenjem. Prijave zbirajo do konca maja na spletni strani adventurerace.si. • tf Oven od 21. 3. do 21. 4. Pred vami je čas velikih, a dobrih sprememb, ki bodo letošnji maj naredile drugačen. Vsak dan se vam bo zgodilo kaj novega. Ne bo vas motilo niti to, da boste morali močno spremeniti bioritem in številne navade. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste končno lahko finančno osamosvojili in zaživeli veliko bolj po svoje. Precej težav bo v ljubezni. Tisti, ki vam je vsak dan bolj všeč, je zaseden. Čeprav trdi, da v njegovi zvezi ni več ljubezni, bodite previdni. Ne dopustite, da vas simpatija izrabi za ščit pred lastnimi napakami. Zdravje? Težave s sklepi se bodo nadaljevale. Niso prišle čez noč, zato tudi izzvenele ne bodo v nekaj dneh. Bik od 22.4. do 20.5. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite napredovati in dobiti občutek, da delate dobro. Tega še vedno nimate. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne boste našli. A je veliko že, da ste se začeli ukvarjati z njo. Pogrešali boste predvsem dolge pogovore s prijatelji, ki so vas vedno pomirili. V teh dneh jih ne bo v vaši bližini. Lahko pa vi greste na obisk k njim, pa bo teden takoj lepši. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Vzemite se v roke, preden se boste preveč zadolžili. Vaš bančni račun je krepko pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Iz seznama želja jih črtajte vsaj pol, saj gre v večini za stvari, ki si jih želi vaš partner in ne vi. Realnost na čustvenem področju bo še naprej precej pusta. Boste pa vsak dan bolj čutili, da je maj prinesel tudi željo po bližini in drobnih nežnostih. Tisti, ki partnerja že imate, jih boste deležni vsaj nekaj. Tisti, ki ste sami, pa boste imeli oči na preži, a vsaj še teden dni ne bodo uzrle ničesar zanimivega. Bolečine v glavi niso le posledica stresa. Rak od 22.6. do 22.7. Prva polovica maja vam ne bo najbolj naklonjena, saj planeti niso v legi, ki bi vam zagotavljala mirne in uspešne dni. V nedeljo boste zbrali vso potrebno voljo in energijo, da premagate stopnice, ki jih morate tokrat na poti do cilja preskakovati, ne le prehoditi. Do torka boste že vedeli, da bo šlo, zato boste dobili voljo in dodatno moč. Vaša prihodnost bo, kot kaže, močno povezana z nekom, ki vas bo prav v teh dneh večkrat poiskal. Ponudba bo zvenela dobro, v resnici pa ima veliko pasti. Če dvomite o dobrih namenih druge strani, zbežite stran od ljudi, ki jim ne morete zaupati. Lev od 23.7. do 23.8. Pred vami je odličen teden. Vse, kar boste začeli, boste tudi uspešno dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite in si končno priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Do večera boste namreč vedno razburili telo in poskrbeli za precej adrenalina. Najbolj vam ga bo po žilah poganjala ljubljena oseba, saj bo počela vse tisto, kar imate radi. Vsak dan bolj jo boste imeli radi. Bodite pa bolj realni. Trenutno živite pravljico, ob tem pa se sploh ne zavedate, kako hitro lahko mine. Da ni vse tako lepo, kot se zdi, boste izvedeli v ponedeljek. Prizadeti boste kot že dolgo ne. Devica od 24.8. do 23.9. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Na trenutke vas bo celo imelo, da bi na glas kričali in vsem povedali, kaj vas jezi in kaj mori. Enostavno boste imeli dovolj tega, da vas vsi jemljejo kot nekaj samoumevnega. In da tako v službi kot doma vsi pričakujejo, da boste nenehno delali in skrbeli zanje. Sprostitev boste našli v naravi. Najbolj zadovoljni boste tisti, ki boste delali z zemljo, saj vas ta vedno pomiri. Če boste pazili še na prehrano in iz jedilnika črtali sladkarije, se boste v svoji koži počutili vsak dan boljše. Maj bo prinesel precej več samozavesti. Tehtnica od 24.9. do 23.10. V teh dneh boste izdelali plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. In to takoj. To vam bo prineslo veliko veselja in notranjega zadovoljstva. Tudi nezaupljivi bodo spoznali, da vam lahko zaupajo in da vas morajo podpreti. Sploh, ker bodo tudi sami izpadli odlično. Z vašo pomočjo, seveda. Tudi ustvarjalne energije vam ne bo zmanjkalo. Pomagalo bo, da boste finančno dobro stali, zato boste lahko želje uresničevali sproti, tudi če ne bodo poceni. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Če boste upoštevali navdih in intuicijo, lahko do konca maja pridete do cilja, ki ste si ga postavili že v začetku leta. Sreča je, da ste tako zaposleni, da vam dnevi kar polzijo skozi prste. Če ne bi bilo tako, bi se verjetno večkrat ustrašili, kako boste poskrbeliza prihodnost. Tako pa zato ne boste imeli časa. Imeli pa ga boste dovolj, da boste začeli spet ustvarjati. Sonce in pomlad bosta v vas budila nova občutja, žalost, ki ste jo čutili kar nekaj tednov, bo bledela. Težave s prebavo se bodo nadaljevale le, če boste še naprej malomarni pri prehrani. Dobro veste, kaj vam škodi. Strelec od 23.11. do 21.12. Eni redkih boste, ki vam ob toplih dneh ne bo manjkalo energije. Do konca prihodnjega tedna boste bolj natančno vedeli, kaj se dogaja z vami, saj ste trenutno precej zmedeni. V vaše življenje se je namreč vrnila oseba iz preteklosti, ki vam je res veliko pomenila. Neveste, ali ste pripravljeni še enkrat skozi isto zgodbo, saj veste, da niste prosti. Partner vam je enkrat odpustil, dvakrat vam ne bo. In nikar ne mislite, da ne ve, kaj se dogaja. Vse mu je jasno. Zato ničesar ne skrivajte in ne tajite. To bi lahko vse skupaj le še poslabšalo. Kozorog od 22.12. do 20.1. V teh dneh se boste vsak dan tolažili, da vedno ne gre tako hitro, kot bi želeli. Sploh, ker boste tokrat res imeli srečno roko tudi pri izbiri poslovnih partnerjev, a bodo birokratske zapreke previsoke, da bi lahko posel speljali v kratkem. Postajali boste nestrpni in naveličani. To je nevarno, saj boste tudi manj pazljivi, zato so možne napake pri delu. Govorice vas bodo prizadele, po drugi strani pa boste prav v njih našli moč, da postanete bolj odločni. Partner tokrat ne bo čisto v vaši koži, zato vas ne bo razumel. Vsak večer boste utrujeni, česar se ne boste mogli navaditi. Ne, utrujenost ne bo le posledica dela, vaše telo vam nekaj sporoča. Prisluhnite mu in pri strokovnjakih preverite, kaj se dogaja z njim. Vodnar od 21.1. do 19.2. Planeti bodo končno povsem na vaši strani. Zdelo se vam je že, da vas je sreča pustila na cedilu, pa ne bo tako. Novica, ki jo bo partner delil z vami, vas bo tako osrečila, da boste ostali brez besed. Za zdaj bo to ostala le vajina skrivnost, saj je še ne želita deliti z drugimi. Pogosteje, kot sicer boste nasmejani, zato bodo vaši najbližji vedeli, da ste srečni. To jim bo dovolj. Trmasto pa boste vztrajali pri nekaterih odločitvah, povezanih z delom. To morda ne bo najbolj pametno, saj čas ni pravi za trmarjenje. Ali ste se odločili prav, pa boste vedeli že v mesecu ali dveh. Prej pa boste še malo na trnih. Ribi od 20.2. do 20.3. Ne bo delo tisto, ki vam bo jemalo energijo, ampak ljudje, ki vas obdajajo. Partner bo povsem v drugem svetu kot vi, zid med vama bo vsak dan višji. Dobro veste, da ste za to krivi tudi vi, saj se iz užaljenosti niste hoteli pogovarjati z njim. Zdaj bo vsak dan težje spet vzpostaviti dialog, ki bi vaju spet povezal. Stres boste gasili na čudne načine, zagotovo pa sreče ne boste našli v zapravljanju. Zato takoj prenehajte z njim. Prihodnji teden se boste pomirili, zato se bosta izboljšali tako vaše počutje kot psihično stanje. Ker se boste dela lotevali s pozitivno noto, bodo tudi rezultati vsak dan boljši. ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 10. maja 2018 Četrtek, 10. maja Petek, 11. maja Sobota, 12. maja Nedelja, 13. maja Ponedeljek, 14. maja Torek, 15. maja Sreda, 16. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Pripovedovanje v digitalnih časih 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.05 Težišče, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Trac, visokotehnološko podjetje 16.30 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Hiša evropske zgodovine 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Referendum 2018 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser. 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Mošt, kostanj in gibanica 08.15 Slovenski vodni krog: Gradaščica, dok. nan. 08.40 Na lepše 09.20 Mura - obrazi iste reke, dok. odd. 10.00 Koda, izob. odd. 11.00 Dobro jutro 12.50 Pesem Evrovizije 1. predizbor iz Lizbone 15.00 Televizijski klub: Slovenija praznuje 25 let Evrovizije 16.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: ZDA : Latvija, pren. iz Herninga 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 19.15 Ciak junior: Pokaži svojo nadarjenost!, kratki igrani film 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Od Eme do Lizbone 21.00 Pesem Evrovizije 2. predizbor iz Lizbone, pren. 23.20 Popoln dan, španski film 01.10 Glasbeni spoti 02.10 Hokej na ledu - SP elitne skupine: ZDA : Latvija, posn. iz Herninga 04.10 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 70 let Izraela 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Kraljeve hčere 16.30 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran: Vis: Bogastvo prepovedanega otoka 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Kačja koža, ameriški film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Prosti čas 08.15 Kroki in prijatelji, lut. predstava 09.00 Slovenski vodni krog: Pesnica, dok. nan. 09.45 Gal v galeriji - glasbena pravljica 10.25 Bleščica, odd. o modi 11.00 Dobro jutro 13.45 Dober dan 14.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Danska : Norveška, pren. iz Herninga 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 19.50 Mulčki, ris. 20.05 Učitelj, kanadski film 21.40 Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine 22.40 Zvezdana 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago, 6 23.55 Glasbeni spoti 01.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Danska : Norveška, posn. iz Herninga 03.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Sabrina, ris. 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1/10 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez. 09.25 TV prodaja 09.55 Padli angel, 1/138 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1/170 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1/31 13.30 Usodno vino, 2/29 14.30 Jaz sem Luna, 2/49 15.35 Padli angel, 1/139 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1/32 17.55 Resnične ljubezni, 1/171 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2/49 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24URzvečer 22.45 Nepremagljivi dvojec, 5/14 23.40 Brez sledu, 5/23 00.35 Ljubke lažnivke, 1 01.30 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris. 7.15 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Sabrina, ris. 7.50 Junaki zabaviščnega parka, 1/11 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1/139 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1/171 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1/32 13.30 Usodno vino, 2/30 14.30 Jaz sem Luna, 2/50 15.35 Padli angel, 1/140 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1/33 17.55 Resnične ljubezni, 1/172 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2/50 21.00 MasterChef Slovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Eurojackpot 23.00 Celeste in Jesse za vedno, am. film 0.45 Moj odbiti prijatelj, am. film 3.00 24UR zvečer, ponovitev 3.35 Zvoki noči 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o fižolu 07.15 Leonardo, ris. 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.05 Studio kriškraš: Dan 08.20 Vetrnica: Tjulenj 08.25 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Armanova skrivnost II, nem. nad. 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.20 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni 10.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak 11.45 Intervju: dr. Marko Juhant 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Se zgodi: Yorki, slov. nan. 15.00 Ambienti 15.30 Profil 16.00 Beseda na A, brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Bober - dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Lizbona, 12 točk! 21.00 Pesem Evrovizije izbor iz Lizbone, 0pren. 00.45 Profil 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Na lepše 10.15 Mira Marko, dok. portret 11.20 Slovenski vodni krog: Pesnica, dok. nan. 12.05 10 domačih 12.40 Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago, 6. del 13.20 Pesem Evrovizije 2. predizbor iz Lizbone 15.45 Japonska kuhinja, jap. nan. 16.40 Migaj raje z nami 17.10 Pot na SP v nogometu 17.50 Košarka: državno prvenstvo (M) - 2. tekma polfinala, pren. 20.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Kanada : Finska, pren. iz Herninga 22.15 Pot na SP v nogometu 22.45 Timbuktu, francosko-mavretanski film 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Košarka: državno prvenstvo (M) - 2. tekma polfinala, posn. 03.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Kanada : Finska, posn. iz Herninga 05.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Dibo, ris. 07.15 Smrkci, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Tačke na patrulji, ris. 08.35 Tashijeve pustolovščine , ris. 09.05 Grizzy in glodavčki, ris. 09.10 Mašine strašljivke, ris. 09.15 Heidi, ris. 09.40 Mia in jaz, ris. 10.05 Jaz sem Luna, 2/46 11.00 TV prodaja 11.15 Jaz sem Luna, 2/47 12.15 Jaz sem Luna, 2/48 13.20 TV prodaja 13.35 Celeste in Jesse za vedno, am. film 15.25 Zvezde plešejo 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Delovna akcija 22.20 Jaz, ti in nadloga Dupree, am. film 00.30 Prava frekvenca, am. film 02.50 Zvoki noči 07.00 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.25 08.35 08.45 08.50 09.05 09.15 09.25 09.50 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.55 20.05 21.40 22.20 23.15 00.15 00.30 00.55 01.45 Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris. Penelopa, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Manja, ris. Svet živali, ris. Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris. Dinko pod krinko, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Mimi in Liza, ris. Tabaluga, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Nabriti detektivi, nemška nan. Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Kaj je resnica? Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd. Rožnati panter vrača udarec, brit.-am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Referendum 2018 V leru, slovenski ČB film Odmevi, šport, vreme Intervju Bašar - Gospodar kaosa, dok. odd. Za lahko noč: Spogledljiva klasika ... Čelo v zrcalu senc in plesa (F. Gulda, Cadenza) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 07.00 07.15 07.50 07.50 08.40 Duhovni utrip: Kraljeve hčere Koda, izob. odd. Glasbena matineja Musica Creativa - Pihalni orkester Musica Creativa, posn. koncerta iz Avditorija Portorož Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert: Cellofest ansambel, A. 09.10 09.40 10.20 11.15 11.45 12.50 Beguš, M. Bogataj, M. Mlejnik (H. Villa Lobos, D. Popper, G. Sollima) Slastna kuhinja: Govedina 14.00 14.50 18.25 19.20 19.50 20.05 22.15 22.45 23.15 00.25 02.20 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Kuharija na kubik, kuharska odd. 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Sveto in svet: »Spet kliče nas venčani maj« 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.40 Osmi dan 16.10 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Baritonist Slavko Savinšek 16.30 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Dino, ambassador istrske dediščine 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Platforma 23.30 Glasbeni večer 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 08.00 Vetrnica 08.05 Sprehodi v naravo: Maj v gozdu I. 08.20 Rojstnodnevno darilo, kratki igrani film 08.40 Drevesa pripovedujejo: Oreh, dok. odd. 09.25 Hiške, dok. film 10.30 Dobrojutro 13.15 Bosanski planinski konj na robu Stroganov s pire krompirjem Bober - dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd. JJeklene ptice nad Idrijo, dok. film Žogarija Japonska kuhinja, jap. nan. Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine Zvezdana Pesem Evrovizije izbor iz Lizbone Kako nastane človek, dok. ser. Z glasbo in s plesom: Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant! Žrebanje Lota Hokej na ledu - SP elitne skupine: Nemčija : Finska, pren. iz Herninga Ambienti Bleščica, odd. o modi Lizbona, 12 točk! Hokej na ledu - SP elitne skupine: Nemčija : Finska, posn. iz Herninga Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, ris. 07.05 Dibo, ris. 07.20 Smrkci, ris. 07.35 Čebelica Maja, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Tashijeve pustolovščine, ris. 08.40 Heidi, ris. 09.05 Mia in jaz, ris. 09.30 Jaz sem Luna, 2/49 10.25 TV prodaja 10.40 Jaz sem Luna, 2/50 11.35 TV prodaja 11.50 Zlobna dekleta, am. film 13.45 Jaz, ti in nadloga Dupree, am. film 15.55 Delovna akcija 17.00 Ljubezen po domače 18.15 Vrtičkanje 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.30 Žena popotnika v času, am. film 00.35 Razuzdanka, am. film 03.05 Zvoki noči preživetja, dok. odd. TV Maribor 14.15 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.25 Jazz Cerkno, dok. feljton 16.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Rusija : Slovaška, pren. iz Kobenhavna 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Studio kriškraš: Dan 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije 21.00 Oproščen, norveška nad. 21.55 Citizenfour, dok. odd. 23.55 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Rusija : Slovaška, posn. iz Kobenhavna 01.50 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Kaj je resnica? 12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd. 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Doktorica Fosterjeva II., brit. nad. 20.55 Severna Koreja in ZDA - šopirjenje z jedrskim orožjem, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Vetrnica: Bager 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o fižolu 08.20 Martina in ptičje strašilo: Usluga 08.30 Opus 1, plesna miniatura 2014: Ana 08.35 Žogarija 09.05 Slovenski vodni krog: Rižana, dok. nan. 09.45 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser. 10.15 Alpe-Donava-Jadran: Vis: 11.00 Dobro jutro 12.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Finska : ZDA, pren. iz Herninga 14.25 Gib stene, dok. feljton 15.10 Lizbona, 12 točk! 16.30 Halo TV 17.00 Začnimo znova, slov. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.30 Jadranje - pokal Portoroža v razredu RC 44, reportaža 20.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Rusija : Švedska, pren. iz Kobenhavna 22.20 Beli bog, kopr. barvni film 00.25 Glasbeni spoti 01.25 Hokej na ledu - SP elitne skupine: Finska : ZDA, posn. iz Herninga 03.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Sabrina, ris. 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1/12 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez., am. ser. 09.25 TV prodaja 09.55 Padli angel, 1/140 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1/172 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1/33 13.30 Usodno vino, 2/31 14.30 Jaz sem Luna, 2/51 15.35 Iskre treh src, 1/34 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1/173 17.55 Ukradena preteklost, 1/1 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2/51 21.00 Moja boš, 2/12 22.00 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, 5/15 23.35 Brez sledu, 5/24 00.30 Ljubke lažnivke, 2 01.25 24UR zvečer, ponovitev 02.00 Zvoki noči 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Sabrina, ris. 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1/13 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez., am. ser. 09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1/173 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1/34 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1/1 13.30 Usodno vino, 2/32 14.30 Jaz sem Luna, 2/52 15.35 Iskre treh src, 1/35 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1/174 17.55 Ukradena preteklost, 1/2 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2/52 21.00 Moja boš, 2/13 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Lov na morilca, 3/1 00.30 Ljubke lažnivke, 3 01.25 24UR zvečer, ponovitev 02.00 Zvoki noči 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.30 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite 11.50 Platforma 12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju 14.35 Duhovni utrip: Kraljeve hčere 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Vrnitev domov, kit. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutk. nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Ribič Pepe: O lisicah, muhah in Prlekih 08.20 Zapeljevanje pogleda: Lujo Vodopivec in Metod Frlic, dok. ser. 09.00 10 domačih 09.45 Začnimo znova, slov. nan. 11.00 Halo TV 11.30 Dobro jutro 13.50 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.40 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV 17.00 Začnimo znova, slov. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Glasba skozi čas: Romantika, 1. del, dok. ser. 20.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.20 Prevara (I.), am. nad. 23.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Sabrina, ris. 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1/14 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez., am. ser. 09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1/174 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1/35 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1/2 13.30 Usodno vino, 2/33 14.30 Jaz sem Luna, 2/53 15.35 Iskre treh src, 1/36 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1/175 17.55 Ukradena preteklost, 1/3 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2/5 21.00 Moja boš, 2/14 22.00 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, 5/16 23.35 Lov na morilca, 3/2 00.30 Ljubke lažnivke, 4 01.25 24UR zvečer, ponovitev 02.00 Zvoki noči --------—t ——r..j—v, ........... ..........—, -------,----, - __-t i- v. ■ ui.z._> ¿tur\£.vcu:i, uuuuvucv — 3.00 24URzvečer, ponovitev 00.30 Prava frekvenca, am. film ^^ j^V 02.00 Zvokinoci 02 00 ¿vokinoči 335 Zvokinoa 02.50 Zvokino* (g) W {Rj A stvica zabavnih in narodnozab Cjifl flj [O PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. ^^ ipovedujemo W W 08.25 LesMca zabavnih in narodnozab. Mr»in(„HH,h 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. nR„ ,„fuira„haunihinnat 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola 11.05 Pop corn 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2568. VTV magazin 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Medvedek išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, Vražji muzikanti 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 09.00 Miš maš, Kaj veš o želvah? 10.00 Napovedujemo 09.40 Videospotdneva 10.05 Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, 09.45 Napovedujemo Vražji muzikanti 09.50 Popotniške razglednice 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, 15.55 Dobro jutro, ponovitev Vražji muzikanti 16.55 2569. VTV magazin 17.10 Videostrani, obvestila 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.55 Napovedujemo 17.25 Videostrani, obvestila 18.00 Ustvarjalne iskrice (241) 17.55 Napovedujemo 18.20 Medved išče pestunjo, gledališka 18.00 Miš maš, Kaj veš o želvah? predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospotdneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videostrani, obvestila 19.10 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 2570. VTV magazin 19.55 Napovedujemo 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.00 Popotniške razglednice 20.30 Revija zmagovalcev narodno- 21.00 Regionalne novice 3 zabavne glasbe v Vinski Gori 2018 21.05 Pop corn 21.40 Napovedujemo 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 21.45 Jutranji pogovori 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 23.40 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kaj veš o želvah? 09.40 Ustvarjalne iskrice (240) 09.55 Napovedujemo 10.00 2569. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2570. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Napovedujmo 11.05 Aktualno : Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 12.05 Štirje letni časi z Biseri, posn. 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 O polžu, ki je kupoval hišo gledališka predstava Vrtca 18.30 18.35 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.45 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, Ans. Braneta Klavžarja, Vražji muzikanti Napovedujemo Kmetijski razgledi Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila .55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2570. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 21.00 Regionalne novice 21.10 Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 22.20 Napovedujemo 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 3.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno: Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.20 Videospot dneva 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2571. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora 20.50 Štirje letni časi z Biseri, posn. 2. del 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2571. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (242) 18.15 In prišel je ...,gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Regionalne novice 18.50 Videospot dneva 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Orlek, Hamo 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 21 10. maja 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček BAYARD, Pierre: Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali od - odrasli / 02 - Knjižničarstvo Pierre Bayard, univerzitetni profesor francoske književnosti v Parizu, nam v svoji izdani knjigi z naslovom Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali, prikaže, kako s samozavestjo in sproščenostjo govoriti o besedilih, ki smo jih ali pozabili ali samo prelistali ali slišali o njih ali pa jih sploh nikoli prebrali. S pomočjo knjige se lahko, če se mogoče še nismo, naučimo pogovarjati o delih in izdajah, ki nas in nas še bodo spremljale v naši stroki. Knjiga Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali, je napisana zelo berljivo. V vsakem poglavju nam pisatelj rahlo filozofijo podkrepi z odlomki iz knjig in filmov ter vse skupaj poveže z značilnim lahkotnim francoskim humorjem. Prikazuje nam različne primere »nebralcev«, kako se pogovarjati z avtorji, katerih knjig nismo prebrali, ter kako se znajti v podobnih situacijah, kadar nas vprašajo za mnenje. Čeprav knjiga deluje kot priročnik z navodili, kako se na vsak način izogniti branju kakršnegakoli besedila, je pisateljev namen ravno nasproten, kakor je tudi sam priznal v nekem intervjuju. Rad bi nas spodbudil, da beremo več, vendar da to delamo bolj svobodno, da pustimo domišljiji prosto pot tako pri branju, kot pri pogovarjanju o knjigah. Rad bi, da se naučimo živeti s knjigo. MOYES, Jojo: Ob tebi od - odrasli / 321-311.2 - Družbeni romani Sama zgodba me je spomnila na francoski film Prijatelja, kjer gre za zgodbo med belopoltim invalidnim bogatašem in njegovim temperamentnim temnopoltim negovalcem. Ob tebi je knjiga, o kateri ne morem povedati dovolj, a vseeno ne preveč, da ne bi komu pokvarila branja. To je knjiga, ki je nihče kljub svoji vizualni debelosti ne more brati teden dni, kajti »požreš« jo v trenutku. To je zgodba o Luisi in Wil-lu, ki nista imela ničesar skupnega, dokler jima ljubezen ni dala vsega ob izgubi. V zgodbi gre za dva nasprotujoča si lika. Na eni strani imamo povprečno dekle Luiso (Lou) Clark, ki živi nadvse običajno življenje s svojim fantom, v katerega mogoče ni zaljubljena. Lou zelo rada dela v čajnici in obožuje svoje monotono življenje. Na drugi strani pa imamo 35-letnega fanta Willa Traynorja, ki je poln načrtov za prihodnost in poka energije do življenja. Oba junaka doživita tragedijo v svojem življenju - Lou ostane brez službe, zdi se ji, da se ji svet obrne na glavo; Willu pa se v trenutku podre svet, ko doživi nesrečo in se mora soočiti z življenjem kot tetraplegik. V Willovo življenje poleg invalidskega vozička pride tudi preprosta Louisa s poslanstvom, da svojega varovanca motivira in mu vnovič vlije voljo do življenja. Ko Luisa sprejme šestmesečno skrb za Willa, se njun odnos začne razvijati iz sovraštva k medsebojnemu razumevanju in na koncu do ljubezni. Lou se znajde v paradoksalni situaciji, ko se uči polnejšega in lepšega življenja od nekoga, ki ga ne more več živeti na takšen način, ki bi si ga želel. Roman je lahko berljiv, saj branje kar teče in teče. Spodbudi nas k razmišljanju o prav in narobe, o etiki in morali - kdo ima pravico razsojati o tem, da si tetraplegik zaradi svojih omejitev zavestno odloči vzeti življenje? ■ mp Gremo na jajčerijo Na Velenjskem gradu bodo člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje v četrtek, 10. maja, bodo ob 15. uri pripravili etnološko prireditev Jajčerija. Na prireditvi, ki so jo naslovili »Peričice smo me« bodo nastopili Vokalna skupina Lastovke, članice krožkov Planinci in Pohodniki ter učenci osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, odprli pa bodo tudi razstavo krožka Kaligrafija z naslovom Gradovi Šaleške doline. Vstopnina na prireditev sta dve surovi jajci. Vikend skupina za žalujoče Golte, 12. in 13. maj - Društvo Hospic vabi vse, ki se soočajo z izgubo bližnjega, da se udeležijo vikenda skupine za samopomoč za žalujoče, ki bo potekal ta konec tedna v Mozirski koči na Golteh. Namenjen je druženju žalujočih, ki bodo imeli priložnost za izmenjavo izkušenj in medsebojno podporo. Strokovni delavci in prostovoljci bodo poskrbeli za izvedbo programa, ki je brezplačen, več informacij o ceni namestitve in prehrane pa dobite ob prijavi na telefonski številki 051 418 446. 19 maja veliko srečanje osnovnošolcev Generacija velenjskih osnovnošolcev, ki so leta 1978 končali osnovnošolsko izobraževanje, bo slovesno obeležila 40-letnico tega veselega trenutka. Ker so bili mnogi zaradi izgradnje novih šol, prešolani, se je organizacijski odbor, ki ga vodi Miran Gro-belnik (041 714 488) odločil, da ta jubilej obeležijo skupaj vsi takratni osmošolci velenjskih osnovnih šol. Veliko srečanje bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri, na stari lokaciji v restavraciji Jezero. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 10. maj 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Tomaža Lundra 11.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Okrogla miza: Delo z mladimi, ki so v stiski 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zakaj je sodobno starševstvo tako stresno?, predavanje 16.00 Visoka šola za varstvo okolja Teden vseživljenjskega učenja: Predavanje Davida Kodarina in dr. Lucije Kolar 17.00 Vila Herberstein Kulinarična delavnica pomladnih jedi 17.00 Večnamenski dom Vinska Gora Srčnožilna obolenja, predavanje 18.00 Velenjski grad Teden vseživljenjskega učenja: Peričice smo me KI jajčerija 18.00 Galerija Velenje Sprehod po razstavi z Nives Lunder 18.00 Efenkova 61, Velenje Kvalitetni materiali v sodobni umetniški praksi, predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Ajda Grilc - violina in Nina Kreča -sopran, predmaturitetni koncert Petek, 11. maj 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Ustvarjalna delavnica 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Pogovor s pisateljico Ines Hrain Ludošan 19.00 Galerija F-bunker, podhod pri Vili Bianci Odprtje fotografske razstave Marjana Klepca 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Teden ljubiteljske kulture: Svečana podelitev Sveta JSKD RS - OI Velenje in jubilejnih priznanj JSKD RS - OI Velenje 19.00 Velenjski grad Koncert: Grovin'high Big Band (Esslingen) & Big Band Glasbene šole Fran Korun Koželjski 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Teden ljubiteljske kulture: Javna vaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Barbara Horvat - violina in Karin Lešnik - violina, predmaturitentni koncert Sobota, 12. maj 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Dom kulture Velenje, gledališki fundus Teden ljubiteljske kulture: Literarna delavnica z Zoranom Pevcem: Kako nastane Pesem? 10.00 Ribiški dom Velenje Temeljni postopki oživljanja in uporaba defibratorja 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: S fotografijo po svetu 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Groznovilca, Maksi in Mega Pikin abonma 15.00 Zbor na Škalskem jezeru Vodenje okoli Škalskega jezera 16.00 Dom KS Stara vas Teden ljubiteljske kulture: Vokalna skupina Lastovke 19.00 Rdeča dvorana Gorenje Velenje : Urbanscape Loka, rokometna tekma 20.30 Oder pred Domom kulture Velenje Teden ljubiteljske kulture in začetek Mozzajik festivala: Big Band GveriLLaz: Projekt Frank Zappa music Nedelja, 13. maj 13.00 Efenkova 61 b, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in družbo 14.30 eMCe plac Tarok turnir 15.00 Efenkova 61 b, Velenje Sprehod v naravo po okolici Velenja Ponedeljek, 14. maj 11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Računalništvo za starejše 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v albanskem jeziku 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Anina Cesar - sopran in Izidor Ostan - orgle, predmaturitetni koncert 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: Ana, ljubezen moja Torek, 15. maj 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Tomaža Lundra 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Postavimo otrokom meje, pogovorna delavnica 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Dan odprtih vrat muzeja Velenje za družine 11.00 in Dom kulture Velenje, velika dvorana 18.00 Teden ljubiteljske kulture: V plesnem vrtincu, plesna predstava 17.00 Galerija Velenje Družinski portret - brezplačno družinsko fotografiranje 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Moja nasmejana družina, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Vila Bianca Teden ljubiteljske kulture: Ti meni svetlo sonce, večer poezije, plesa in petja 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Teden ljubiteljske kulture: Deset let 18.00 Visoka šola za varstvo okolja Teden vseživljenjskega učenja: Tilen Genov: Raziskovanje in varstvo delfinov ob slovenski obali, predavanje Sreda, 16. maj 10.00 Titov trg Teden vseživljenjskega učenja: Parada učenja 2018 13.10 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, Elektro in računalniška šola Velenje 16.00 Efenkova 61 b, Velenje Demenca, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov LIKUS 18.00 Muzej premogovništva Slovenije, Bela garderoba Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali 19.00 Galerija Velenje Aljoša Videtič: Vsi vrtovi poročne fotografije, predavanje ŠOŠTANJ Četrtek, 10. maj 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Kamišibaj - japonska oblika pripovedovanja Petek, 11. maj 10.00 Središče za samostojno učenje Stara vas praznuje Velenje - V teh dneh praznuje Krajevna skupnost (KS) Stara vas v mestni občini Velenje praznik. Ob tej priložnosti so pripravili kar nekaj zanimivih prireditev. Tako bodo danes (v četrtek) ob 16. uri na balinišču pri tamkajšnjem domu krajanov pripravili turnir v balinanju, jutri ob 18. uri bo v prostorih doma slavnostna seja sveta KS, praznovanje pa bodo sklenili v soboto, 12. maja, s pohodom po mejah KS ter proslavo in družabnim srečanjem. Pohod bodo začeli ob 14., proslavo pri domu krajanov pa ob 16. uri. a KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka JAMSKI ČLOVEK Early Men, sinhronizirana animirana pustolovščina, 89 minut, (ZDA, Francija, VB) Režija: Nick Park Slovenski glasovi: Vid Valič, Renato Horvat, Sašo Prešeren, Maja Kunšič Petek, 11. 5., ob 18.00 Sobota, 12. 5., ob 18.00 Nedelja, 13. 5., ob 16.00 - otroška matineja RESNICA ALI IZZIV Truth or Dare, triler, grozljivka, 98 minut (ZDA) Režija: Jeff Wadlow Igrajo: Lucy Hale, Tyler Posey, Violett Be-ane, Hayden Szeto, Landon Liboiron Petek, 11. 5., ob 22.00 Sobota, 12. 5., ob 19.45 Nedelja, 13. 5., ob 18.00 MOJ LAŽNI MOŽ Overboard, romantična komedija, 112 minut (ZDA) Režija: Bob Fisher, Rob Greenberg Igrajo: Anna Faris, Eva Longoria, Eugenio Derbez, Swoosie Kurtz, John Hannah, Emily Maddison Petek, 11. 5., ob 19.45 Nedelja, 13. 5., ob 20.00 POLNOČNO SONCE Midnight Sun Romantična drama, 91 m inut (ZDA) Režija: Scott Speer Govorim slovensko - učenje slovenščine Ponedeljek, 14. maj 8.30 Avla Občine Šoštanj Brezplačne meritve krvnega tlaka in sladkorja 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 15. maj 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov Sreda, 16. maj X Vila Lučka Šoštanj Potopisno predavanje 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. maj 15.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U15) - NK Šmartno 1928 : ND Dravinja Sobota, 12. maj 9.00 OŠ bratov Letonja Šport špas in 5. dobrodelni Sončkov tek 15.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U17) - NK Šmartno 1928 : NK Ketty Bistrica 17.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U19) - NK Šmartno 1928 : NK Ketty Bistrica Nedelja, 13. maj 16.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (člani) - NK Šmartno 1928 : NK Žalec Ponedeljek, 14. maj 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica 19.00 Hiša mladih - sejna soba Svetniška in poslanska pisarna S Lunine mene 15. maja, ob 13:48, prazna luna (mlaj) CITY CENTER Celje • Četrtek, 10.5. Biotržnica • Petek, 11.5. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 13.5. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kdo pride na obisk? • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb -27.5.2018 na osrednjem prostoru, ZE-LIŠČKOTI v izvedbi Kulturnega društva Smeško. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite. Igrajo: Bella Thorne, Patrick Schwarzenegger, Rob Riggle, Quinn Shephard, Ken Tremblett Sobota, 12. 5., ob 21.45 Ponedeljek, 14. 5., ob 18.00 DIVJA MIŠKA Wilde Maus, komična kriminalka,drama, 103 minut (Avstrija) Režija: Josef Hader Igrajo: Josef Hader, Pia Hierzegger, Jörg Hartmann Petek, 11. 5., ob 20.45 - mala dvor. Nedelja, 13. 5., ob 19.00 - mala dvor. 120 UTRIPOV NA MINUTO 120 battements par minute, drama, 140 minut (Francija) Režija: Robin Campillo Igrajo: Nahuel Pérez Biscayart, Arnaud Valois, Adèle Haene, Antoine Reinartz Petek, 11. 5., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 12. 5., ob 20.00 - mala dvor. ANA, LJUBEZEN MOJA Ana, mon amour Romantična drama, 125 minut (Romunija, Nemčija, Francija) Režija: Câlin Peter Netzer Igrajo: Diana Cavallioti, Mircea Postelni-cu, Carmen Tanase, Vasile Muraru, Adrian Titieni Ponedeljek, 14. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 10. maja 2018 Nagradna križanka Trgovine Emma MOČVIRSKA ALI VODNA RASTLINA S PERNAT. LISTI MODA 1 .. NaS ČAS -o PREVELIK NAPOR TANKA KOVINSKA ALI LESENA PLOŠČICA ARABSKI ŽREBEC DOMAČA ŽIVAL Z ROGOVI NaS ČAS LASTNOST SIVEGA KURJI GNOJ, IZTREBEK GL. MESTO FRANCOS. DEPARTM,-SOMME POTEG VODE V STRANIŠČU OKORNE2. ki težko hodi MOLILNICA (ZAST.) UGANKARSKA TV-ODDAJA DIŠEČ ZIMZELEN GRM IZUMRLI PLAZILCI, NPR. DINOZAVRI M staro poulično glasbilo pomožni delavec v hotelu NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN-KOFI NOETOVA BARKA RIBIŠKA VRVICA N mekd. guvern banke slov. france slovenski pisateu-matevž kitajski državnik (zedong) SOKRATOV TOŽNIK GLAVNO MESTO FIDŽIJA SLOVENSKI PEVEC (NABER) FIGURA, PODOBA IVAN MINATTI skrivnost, tajnost kratica za mekd.avstrij. Šiling REKA V ITALIJI FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. aprila 2018, so: Sandi Seklič, Kidričeva 2, 3320 Velenje; Pavla Časl, Subotiška 12, 3320 Velenje; Irena Perko, Stantetova 3, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OSMICA VELENJE ŠOŠTANJ Trgovina Emma Šaleška cesta 16 3320 Velenje Delovni čas: Ponedeljek - petek: 9.00 - 18.30 Sobota: 8.30 - 12.00 NOVO Trgovina Emma Velenje - nasproti trgovine Marcator, vas vabi, da jih obiščete in na enem mestu kupite atraktivna modna oblačila za vse priložnosti, priznanih blagovnih znamk -Luna, Frank Walder, Stret One in druge, ... Emma znana po pestri izbiri elegantnih oblek in oblačil za vsak dan. ELEGANTNA ŽENSTVENOST za vse postave in priložnosti s posluhom za vaše želje. Obleke • Majčke Hlače • Šali Torbice • Nakit Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Emma«, najkasneje do ponedeljka 21. maja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. MARS V8.80 RS 73 ks KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si ^AS si lokalne novice VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE VR 46 E VILLAGER Terme Zreče Imate težave z uhajanjem urina? Morate pogosto na stranišče in vam uhaja urin pri kihanju in kašljanju? Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati? Ste pred kratkim rodili? Imate težave s spolnostjo in erekcijo? Lahko vam pomagamo! JyaAJtAi01\JjdAXXS magnetna stimulacija Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij. Naročanje in informacije. Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek, 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu. (j Terme Zreče unlturtv @unltur_resorts www.terme-zrece.eu KONKURENČNE CENE! NA ZALOGI (BCS, SIP) MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! Z vami iz za vas! Informacije: 041 813 949 KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 30. aprila do 6. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. aprila do 6. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 RADIO VELENJE Zdravniški nasveti, gostja: prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: srčno popuščanje ČETRTEK, 10. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. aprila do 6. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. aprila do 6. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m23 zraka * f * 1 «rfiM* iv*-*^»*^ * i Parfit- ja-T F* 1 aSjpr CD OP.ni LjflliH i_1 03.ina| CíDi-ÍIM) — tajna imli»il| Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 23 10. maja 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI ISCEM IŠČEM zemljo za vrt, pribl. 2 kubika. Gsm: 041 692 995 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. DOMA vzgojene sadike, zelenjave in balkonskega cvetja ter mnogocve-tne vrtnice in ciprese (thuja smaragd - različnih velikosti), prodam. Bevče pri Dolinšku Gsm: 031 346 155 in 031 750 106 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si ŽIVALI DVE BURSKI KOZI, stari 8 mesecev, za pleme, prodam. Gsm: 031 553 743 NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 13.5.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 TELIČKO pasme Limuzin staro 10 dni prodam. Info: 064 110 515 RAZNO KOMPLET rabljeno kuhinjo z vsemi stroji, prodam. Gsm: 051 311 598 SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. KLET FURLAN vabi na pokušino refo-ška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 NEPREMIČNINE DEL HIŠE s svojim vhodom, vrtom, nadstreškom za avto, primerno tudi za vikend v Ljubiji-Kolovrat s pogledom na Golte in Mozirje. Cena: 35.000€. Tel. 070 777 281 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12.5. do 13.5.2018, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE BLAZINŠEK ZORAN, Šoštanj, Gaberke 275 in R0ŽEJ EVA, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 1 SMRTI J0ZAN0VIC MARIJAN, roj. 1954, Velenje, Kardeljev trg 3 MEH ALOJZIJ, roj. 1931, Šoštanj, Ravne 40 zgoniio se je... od 11. 5. do 17. 5. - 11. maja 1836 se je v Ixheimu v Nemčiji rodil Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do smrti 14. oktobra leta 1910 lastnik Premogovnika Velenje; - 11. maja 1933 se je rodil pravnik, funkcionar in eden od ustanoviteljev Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja Edvard Centrih; - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; - 12. maja 1951 se je v Šoštanju rodil znani restavrator in kipar tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: ŠKALE, 170 m2, zgrajena l. 1978, 642 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 95.000 € Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, JENKOVA 11, 54,10 m2, adaptirano l. 2010, P/9 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a), 53.000 € Milojko Kumer; - 12. maja 1982 so velenjske ro-kometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale pr-voligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1862 se je v Šoštanju rodil župan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Woschnagg, ki je umrl 21. marca leta 1911; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil 3. mesto; - 14. maja 1955 je bila v Črni na Koroškem rojena tudi nekdanja slovenska ministrica za zdravje in nekdanja poslanka v evropskem parlamentu Zofija Mazej radio velenje ccom mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. o na ■w w ■,v ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q press@nascas.si Gradnja hladilnika v Termoelektrarni Šoštanj 6. 6.1955 (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Kukovič; - 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske voj- ske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju; - v sredo, 16. maja 1956, malo pred 18. uro je začela oddajati s prvim agregatom na 110.000-voltno prenosno omrežje električno energijo termoelektrarna Šoštanj; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča prvič odžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju začela delovati nova telefonska centrala s 4000 priključki; - na nekdanjem prostoru velenjskega Veplasa so 17. maja 2007 odprla vrata novega nakupovalnega centra Supernova; v centru je sedem novih trgovin in gostinskih obratov, v njih pa je delo dobilo več kot 50 zaposlenih. ■ Damijan Kljajič iiie narocni »»WAS Za naročnike do 8 številk zastonj! Pokličite 03/ 898 17 51 Komunalno podjetje Velenje . T* • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE |r1ft Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA V www.kp-velenje.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO >V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. \a Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan a i? a> (V > á •S S S M Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, dedek in stric IVAN HARTMAN 28. 8. 1936 - 19. 4. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem. Hvala tudi osebni zdravnici dr. Katarini Lahovnik, patronažni sestri Tatjani Lesjak in osebju Splošne bolnišnice Topolšica. Hvala Dragu Kolarju za izrečene besede slovesa, častni straži in godbi Premogovnika Velenje, gospodoma duhovnikoma Mateju Dečmanu in Luku Mihevcu ter pogrebni službi Usar. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe ZAHVALA KARL JUHART 26. 9. 1943 - 26. 4. 2018 Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, tasta in dedija se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Kolarju, ki je tako lepo opisal njegovo življenjsko pot, in pevcem. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Šolskega centra Velenje, nekdanjim učencem in vsem ostalim, ki so bili dobri z našim Karlijem. Ohranili te bomo v lepem spominu. Žalujoča žena, sinova z družinama in ostalo sorodstvo v Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 24 Osrednje sporočilo ob dnevu zmage - trajni mir »Povezovati nas mora na vseh ravneh, od lokalnih do svetovnih, ne glede na razlike med nami,« je v Topolšici poudaril slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor Milena Krstič - Planine Topolšica, 5. maja - »Slovenci smo bili med 2. svetovno vojno na pravi strani zgodovine in skupaj z zavezniki med tistimi, ki so se veselili svobode. Šlo je za tako pomemben dogodek, da velja zlasti zaradi rodov, ki tega niso doživeli, obujati spomin nanj,« je na sobotni svečanosti ob 9. maju, dnevu zmage, v Topolšici dejal slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. »Kaj je tisto, kar bi nas moralo povezati? Trajni mir! Storimo vse, da na miren način rešimo spore na vseh ravneh, od lokalne do svetovne. To naj bo sporočilo iz Topolšice. Je preveč vizionarsko razmišljati, da nikoli več ne bi bilo vojn? Slovence so v zadnjih stotih letih prizadele tri, prva, druga in osamosvojitvena. Naši otroci in vnuki utegnejo živeti sto let. Naj jih v naslednjih stotih letih čakajo vojne?« se je vprašal in nadaljeval, »Obstaja plemenit in najbolj pomemben cilj od vseh ciljev, ki jih ima človeštvo. To je trajen mir. Zanj se moramo truditi, > V Topolšici je bila 9. maja 1945 podpisana kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. se izogibati sleherni sovražnosti, v govoru in ravnanju, paziti eden na drugega, sodelovati drug z drugim. Če bo tako, bi si lahko tudi v primeru, da bi proti naši volji prišlo do poslabšanih varnostnih in drugih razmer v Evropi in soseščini, na- Slavnostni govorec predsednik Borut Pahor: »Slovenci smo bili na pravi strani zgodovine.« ši otroci zaupali, da bodo eden ob drugem stopili v bran svobodi, da jih glede tega ne bo strah.« Udeležence proslave, ki jo v Topolšici ob dnevu zmage vsakič pripravijo v Šaleški dolini, kjer bi si želeli in kjer si prizadevajo, da bi zaradi pomembnosti dogodka postala državna proslava, sta v uvodu pozdravila gostitelja, župana Šoštanja in Velenja. Program so pripravili v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. »Tisti, ki si zatiska oči pred preteklostjo, je slep za prihodnost,« je med drugim dejal župan Občine Šoštanj Darko Menih in pozval k strpnosti, spoštovanju, razumevanju drugačnosti in dobri volji. »Samo to nas vodi v prihodnost,« je dejal. Župan Mestne občine Velenje Bojan 9. maj je tudi praznik krajevne skupnosti Topolšica in priložnost za druženje. Kontič pa je poudaril, da je vsaka vojna stanje, v katerem vsak nekaj izgubi. »Kot da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. Danes so nekateri celo proti temu, da se pojavljajo simboli, ki so povezani z uporom,« je dejal. Proslavo so organizirali Krajevna sku- pnost Topolšica (9. maj je v Topolšici krajevni praznik), Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje in Festival Velenje. Kulturno-umetniški program je pripravila Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje. ■ Tehnični dan za devetošolce Na njem dobijo konkretne napotke za ukrepanje ob prometni nesreči, spoznavajo osebne izkušnje ponesrečencev in pomen usklajenega dela vseh služb, ki pomagajo ob nesrečah Na Titovem trgu so se (med drugim) seznanili z reševanjem ponesrečenca iz vozila s pomočjo škarij. Demonstrirali so ga velenjski poklicni gasilci. Milena Krstič - Planine Velenje, 4. maja - V soboto je v Velenju potekal tehnični dan, na katerem so devetošolci dopolnili znanje o prometni varnosti in se seznanili s konkretnimi in uporabnimi napotki za ukrepanje ob prometni nesreči. V Velenju so tehnični dnevi za učenke in učence zaključnih razredov osnovnih šol stalnica. Da imajo tudi velik pomen, poudarja predsednik sveta Karel Drago Seme. »Devetošolci zapuščajo osnovno šolo in se podajajo v svet vsak po svoji poti za pridobitev naslednje stopnje izobrazbe. Pomembno je, da se ves čas spomnijo, opomnijo na pomemben varnostni vidik - vključevanje v promet. Ne samo kot pešci. Prej ali slej tudi kot kolesarji, motoristi, avtomobilisti.« Tehnični dan se je začel z interaktivno delavnico z naslovom Še vedno vozim -vendar ne hodim, ki jo izvaja Zavod VOZIM kot inovativno izobraževanje o varni vožnji. Zavod je bil ustanovljen pred osmimi leti. Nastal je z rastjo gibanja, ki je nastalo v društvu paraplegikov in začelo preraščati lokalne okvire ter se razraščati širše. Danes je prisotno ne samo po vsej Sloveniji, ampak je projekt poznan tudi zunaj naših meja. Zelo uspešno ga izvajajo v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. V njem posamezniki - paraplegiki, tetraplegiki in drugi ponesrečenci pro- Pripravil ga je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje v sodelovanju z Zavodom VOZIM, Prometno policijo Celje, Policijsko postajo Velenje, poklicnim jedrom Prostovoljnega gasilskega društva Velenje, Zvezo šoferjev in avtome-hanikov Velenje, Zdravstvenim domom Velenje in Zdravniškim društvom Velenje. metnih nesreč - svojo osebno zgodbo širijo naprej z namenom, da se ne ponovi še komu. V Velenju so mladi z zanimanjem prisluhnili paraplegiku Janezu Hudeju: »Ko sem bil star osemnajst let, se mi je zaradi več storjenih napak zgodila prometna nesreča: hitra vožnja, neustrezna oprema, vozilo ni bilo brezhibno, prisoten je bil alkohol. Vse tisto torej, kar predstavlja najpogostejše vzroke za nastanek prometnih nesreč.« Pravi, da ima same pozitivne izkušnje s tovrstnim izobraževanjem. »To je način, ko imajo mladi možnost spoznati pomen prometne varnosti iz drugega zornega kota, z osebnimi zgodbami. Če uspemo tako rešiti eno življenje, je to nekaj neprecenljivega in neizmerljivega.« Tehnični dan so za tem nadaljevali na Titovem trgu s prikazom varne vožnje s kolesom na poligonu in oživljanjem ponesrečenca, predstavitvijo prometne policije, specialnega reševalnega vozila in gasilske enote ter demonstracijo odsevnih teles. Čeprav so bili ves čas nad njimi temni oblaki, vmes pa je padlo tudi malo dežja, ne eni in ne drugi niso popustili. a Rekli so > Blaž Miklavžina: »Pomembni se mi zdijo taki dnevi. Za daj se v prometu pojavljam kot pešec in kolesar in dobro je vedeti čim več o varnosti v cestnem prometu. Kot kolesar, denimo, vem in se tega tudi držim, kako zelo pomembna je uporaba čelade.« Nina Čeh: »Delavnica Še vedno vozim, vendar ne hodim, ti da misliti! Res. Čisto nekaj drugega je, ko neposredno slišiš zgodbo tistega, ki je nesrečo doživel, kot če ti o tem pripoveduje kdo drug.« > >Hudej: »Svoje zgodbe širimo, da naša zgodba ne bi postala njihova.« Ko slišijo nekoga, ki se mu je zgodila prometna nesreča, je v dvorani vedno tišina. Tudi tokrat je bilo tako. Na sliki Janez Hudej iz Zavoda VOZIM in Karel Drago Seme, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.