Glasilo je bilo dne 25.7. J970] odlikovano s Priznanjem Skup-' ščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Domžale, 28. 12. 1979. Leto XVIII - Si H. Poštnina plačana v gotovini! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Y Razmišljanje ob novem letu: NAJ BO TEMELJ - USTVARJALNOST Novoletna razmišljanja vsako leto znova zaidejo v razmišljanja o minulem času, o našem trenutku. Zavemo se, da smo spet leto starejši. Naše minevanje se zopet potrdi v časovnem koledarju. Vsakdo bi rad od narave zvedel skrivnost, kako naj se v tej mimobežnosti časa, tem nenehnem minevanju — ohrani. Da bi to dosegel, se želi vsak človek preliti s svojo ustvarjalnostjo v prihodnji trenutek. Pri osveščenem človeku ustvarjalnosti ni treba terjati, ker ga sam hoče, želi, pri drugih pa je žal drugače... Daleč so že trenutki naše borbe in mnogi bi želeli vrednote, ki jih je prinesla čim preje pozabiti, ali pa jih zamenjati z drugimi. Te nove „vrednote" pa so daleč od naših sedanjih vrednot, so daleč od smisla in vrednosti bivanja človeka. Sebi in drugim bi želeli dokazati, da so vrednote, za katere so ljudje pada/i, preživele, da navdušenja povojne graditve danes ni možno več prilicati. Če se kje pojavi taka navdušenost, se zdi tako nenavadna, da bi človeku najraje postavili spomenik. Kot da ne bi morale biti požrtvovalnost, navdušenje, veselje do dela naše najobičajnejše vrline. Kaj ni človek brez hotenja ustvarjati obsojen na to, da bo propadel? Kaj res ne moremo več čutiti vere v prihodnost, ljubezni do dela, pravega in zdravega življenjskega navdušenja, če nam to ne poveča trenutnega užitka? Dobrine, z katerimi hlastamo v tem zmedenem času... Dobrine, ki nam jih je postavil zmali-čenisvet . . . Naša revolucija je v sebi združila ljudi, ki so življenju hoteli vzeti vse, kar jim je moglo dati brezpogojno za srečo in napredek. Cankar je daleč pred revolucijo menil, da bo s socialno in politično revolucijo prišla kar sama od sebe želja ljudstva po višji, lepši, življenjskih naporov vrednejši kulturni revoluciji. Pa ni bilo tako. Še danes se bije velik boj za ponovno odkritje vrednot, ki to ime zaslužijo, za prebujanje iz otopelosti, iz podrejenosti ničevosti. Hočemo in moramo želeti pravo glasbo namesto dudlanja, življenjsko veselje namesto plitke zabave, delo namesto obratovanja, pravo strast namesto igrač kanja, dušo namesto denarja. Slovenci smo resda po številu majhen narod, bili pa smo veliki po hotenju obstati, po hotenju dokazati svojo nacionalno samobitnost; kako bi se sicer lahko ohrani/i skozi dolga stoletja. Zato smo tudi zmožni velikih ustvarjanj, saj se še zavedamo kaj so prave vrednote narodne samobitnosti. Ne bomo in ne smemo dopustiti, da nas bo povozil čas, ki hitro uživa in hitro pozablja, ne smemo pustiti, da bodo tudi nas v naših de/ovnih sredinah preslepili ljudje, ki so zadovoljni z malim ali celo s tem, če ničesar ne ustvarjajo in nič ne ustvarijo. Zaželimo si v letu, ki prihaja, ustvarjalnosti, življenja, iskanj, poskušajmo vrednotiti človeka po tem, kaj prispeva okolici s svojim delom. Naj postaneta v tisoč devetstoosemdesetem entuzijazem in prizadevnost vendarle vrednoti, ki ne bosta tako neobičajni lastnosti, da bosta v lasti nas vseh. Pa srečno in veselo! Cveta Zalokar 3- VSEM DELA VN/M LJUDEM IN OBČANOM ŽELIJO MNOGO USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU skupščina občine in dr užbenopolitične organiza cije domžale MPublikacije o krajevni preteklosti Domžal: j Zbornik občine Domžale — pregled glavnih značilnosti Krajevne zgodovine od antike do danes Pred dnevi je izila dolgopričakovana publikacija „Zbornik občine Domžale", ki s knjigo „Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini" — izila je nekaj prej - izpolnjuje vrzel v zapitih o naši krajevni zgodovini. „Zbornik občine Domžale" je v slovenskem zgodovinopisju popolna novost, taj se za nobeno območje ni bilo zbrano gradivo, ki bi tako celovito opredelilo mesto določenega kraja ali občine v vseh zgodovinskih obdobjih. Zbornik je torej nekakšna inventura poglavitnih procesov v zgodovinskem razvoju, kakršne dotlej še nitmo imeli in je pravzaprav dopolnitev prvega znanstvenega posvetovanja tloventkih zgodovinarjev o slovenski zgodovini. Zgodo vinsko društvo za Slovenijo te vrata dejavnosti dotlej ni razvijalo v taki in tako načrtni obliki, kakršna te je pri pristopu h gradivu pokazala ravno pri obravnavah vloge domialtke občine v tloventki krajevni zgodovini. Zbornik občine Domžale je kar zajetna knjiga, saj obsega 441 strani, sestavljena pa je iz dveh delov. Približno dve tretjini obsegajo referati s prvega znanstvenega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini, ki je bilo maja 1977. Na njem ie mnogo strokovnjakov - zgodovinarjev osvetlilo posamezne zgodovinske dogodke in procese z območja sedanje domžalske občine. Prispevki i prvega znanstvenega posvetovanja o krajevni zgodovini Arheologinja Mirina Zupančič ie v svoji razpravi osvetlila arheološko podobo domžalske občine s prav posebno pozorno obravnave bogatih' arheoloških najdišč na Trojanah in v Mengšu. Profesor dr. Ferdo Gestrin je analiziral urbar zemljiškega gospostva Jablje iz 18. stoletja, hkrati pa je orisal poglavitne značilnosti fevdalnih odnosov na celotnem območju domžalske občine. Tone Ravnikar je v svojem prispevku prikazal Domžale v luči nekdanjih gospostev, hišnih posestnikov, ulic in hišnih številk od začetka 19. stoletja do leta 1955. Jote Zontar ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana, je v svoji razpravi osvetlil zgodovinski razvoj domžalskega območja v prvi polovici 19. stoletja, predvsem z vidika kmetijskega gospodarstva in neagrarnih panog. Univerzitetni profesor dr. Vasilij Melik je v svoji razpravi podrobno prikazal upravni razvoj na območju sedanje domžalske občine od začetka 19. stoletja do okupacije 1941. Raziskovalka Katica Kobe -Arzeniek je prikazala prvo in do prve svetovne vojne tudi edino domžalsko industrijsko panogo -slamnikarstvo, s posebnim poudarkom na osvetlitvi vloge domačih proizvajalcev. Stiplovšek: Razvoj delavskega in ljudskof rontnega gibanja Univerzitetni profesor dr. Miro Stiplovšek je v svoji razpravi prikazal razvoj delavskega in ljudsko-frontnega gibanja na domžalskem območju v drugi polovici 30—tih let in krepitev vloge partije v družbenopolitičnem življenju tega obdobja. Profesor Ivan Vidali je v svoji razpravi razčlenil potek in posebnosti vstaje leta 1941 v kamniškem partijskem okrožju. Tone Ferenc je podrobno razčlenil polom okupatorjevih ponemčeval-nih načrtov na domžalskem in kamniškem območju in to na področju uprave, kolonizacije in šolstva. Univerzitetni profesor dr. Metod Mikuž je v svoji razpravi prikazal zlasti velik pomen raziskovanja krajevne zgodovine NOB in osvetlil nekaj značilnosti narodnoosvobodilnega gibanja na domžal- Obe publikaciji sta bili novinarjem predstavljeni na tiskovni konferenci. Tehtnost tega prispevka za domžalsko krajevno zgodovino je orisal prof. dr. Miroslav Stiplovšek skem in kamniškem območju. V prvem delu Zbornika sta še dva Erispevka in sicer prispevek Jerneja eniča o pomenu in namenu publikacije ter prispevek univerzitetnega profesorja dr. Ignacija Vojeta o poteku znanstvenega posvetovanja o krajevni zgodovini v Domžalah. Značilnosti povojnega razvoja občine V drugem delu različni avtorji (Jernej Lenič, Janko Gedrih, Milan Marolt, Franc Škerjanc, Janez Kovač, Karel Kušar, Jakob Černe) osvetljujejo nekatere značilnosti razvoja sedanje domžalske občine po osvoboditvi leta 1945. V knjigi je tudi okoli 200 fotografij (arheoloških izkopanin, fevdalnih listin, gradov, posameznih krajev in tovarn, dokumentov iz delavskega gibanja in NOB, dosežkov pri povojni socialistični graditvi itn.). Tu so še različni zemljevidi in skice, ki jih je izdelal Zmago Čermelj. Na koncu publikacije je še seznam društev in organizacij z območja občine. Od prazgodovine do danes Uredniški odbor je Zbornik občine Domžale zasnoval tako, da posamezne razprave in i članki osvetljujejo nekatere značilnosti zgodovinskega razvoja domžalske občine od prazgodovine do obdobja socialistične graditve, kar je redek primer v slovenskem krajevnem zgodovinopisju. ,, Zbornik občine Domžale" prihaja med občane ob dvajsetlet- nici izoblikovanja občine v današnjih mejah in je vsekakor tehten prispevek utrjevanja vezi, ki občino v današnjo formo povezujejo. Naša občina je bila podobno oblikovana že s sodnim brdskim okrajem, pa tudi v NOB (od jeseni 1944) se je izoblikovala v takih mejah, v kakršnih se občina razprostira danes. Knjiga „Zbornik občine Domžale" ni pomembna le za oris zgodovinskih dogajanj v Domžalah, pomeni namreč tudi začetek intenzivnejšega dela na področju krajevne zgodovine v okviru Zgodovinskega društva za Slovenijo. Krajevna zgodovina pa je seveda del splošne zgodovine. Brez proučevanja krajevnih procesov je sinteza splošne slovenske zgodovine nepopolna. Prednosti pa niso le na vsem omenjenem: ob referatih z domžalskega posvetovanja so se izoblikovala metodološka izhodišča za podobne raziskave na drugih področjih. Nova dognanja V slovensko krajevno zgodovinopisje prinaša knjiga nekaj pomembnih novosti. Ne le, da je kot pojavna oblika ovrednotenja neke krajevne zgodovine nastala prva prav v Domžalah med vsemi slovenskimi občinami, podane so nekatere nove osvetlitve zgodovinskih obdobij, nekatera obdobja so bila ovrednotena celo prvič. (Nadaljevanje na 3. strani) Avtorji govore: zgodovinarji govore: Dr. Ignacij Voje Profesor dr. Vasilij Melik Dr. Ione lercnc Dr. Mirina Zupančič Dr. Ignacij Voje: Dejavnost sekcije za krajevno zgodovino pri Zgodovinskem društvu za Slovenijo je pomembna. Zlasti še v zadnjem obdobju, t.j. po prvem posvetovanju v Domžalah. Krajevna zgodovina je področje, kije za raziskavo zelo zanimivo, saj je zanimivosti tam, kjer ni urbane tradicije - skoraj praviloma mnogo. Prva pobuda je bila z domžalskim simpozijem podana, sledilo je Laško, pa Kamnik, tako da se je tudi na tem področju delo premaknilo. Ob izidu obeh knjig v Domžalah je treba povedati, da sta dragoceni tudi za pedagoško delo, saj na ta način zgodovinarji v bistveni meri podružbljamo svoje delo. Obe knjigi sta nam vzpodbuda za naše delo v prihodnje, saj sta dokaz, kako lahko družbenopolitične organizacije, kulturne skupnosti ter skupščine občin izpeljejo take naloge tudi v prihodnje. Dr. Tone Ferenc: V svojem prispevku knjigi sem dokazal, da je bil neuspeh nemških raznarodovalnih načrtov v drugi svetovni vojni trojen. Očiten je bil polom ponemčevanja okupatorjeve občinske uprave, prav tako je bil evidenten polom nemške koloniza- (Nadaljevanje z 2. strani) VeIika uporabnost zbornika Tako ponuja najnovejša dognanja o arheološki podobi občine s posebnim ozirom na izkopavanja na Trojanah in v Mengšu, podana je tudi nova zgodovinska osvetlitev določenih zgodovinskih obdobij. Tako je profesor dr. Ferdo Gestrin prvič obdelal Jabelski urbar in orisal značilnosti v fevdalni dobi. Prav tako je prikazan upravni razvoj na domžalskem območju v 19. stoletju do leta 1941. Prazgodovina oblikovanja občine je v razpravi profesorja Melika natančno obdelana. Se marsikaj bo potrebno osvetliti Za celovito podobo razvoja domžalske občine v prihodnje bi bilo potrebno še nekaj različnih razprav iz starejših zgodovinskih obdobij. Medtem ko vrzel za obdobje NOB izpolnjujejo „Pom-niki revolucionarnega in delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini", pa je treba na drugih področjih (etnografskem, umetnostno-zgodovin-skem, literarno-zgodovinskem) ta dela še opraviti. To je tudi iztočnica "za nadaljevanje tega dela v prihodnjih letih. Izdajatelj Kulturna skupnost Domžale je opravila z izdajo zbornika in pomnikov izredno pomembno delo trajnega pomena, kar kaže na širino dela, ki jo Kulturna skupnost Domžale v svojih nalogah opredeljuje in tudi uresničuje. Delo, ki je izšlo je za občane široko uporabno tako za šole, ki bodo lahko ob kakovostnem učnem pripomočku predstavile preteklo in polpreteklo zgodovino občine, uporabno pa je tudi za predstavitev občine navzven, celo v poslovnem smislu. Publikacija je v slovenskem prostoru eden najbolj tehtnih prispevkov s področja krajevne zgodovine in v določenem smislu tudi vzorec za podobne obdelave na drugih področjih. Pogostoma se namreč dogaja, da se taki zborniki omejujejo le na določena zgodovinska obdobja, pogosto je izpuščen čas socialistične graditve, ki je dobil v Zborniku s številnimi prispevki pomembno mesto. Preko „Zbornika občine Domžale" sije moč ustvariti pregled glavnih značilnosti skozi vsa zgodovinska obdobja od antike do današnjih dni. cije v naselitvenem smislu, hud polom pa je okupator doživel v organizaciji svojega osnovnega šolstva. Na nobenem drugem območju v Sloveniji - razen tam, kjer so bila osvojena večja ozemlja, ni bil polom tolikšen, kot ravno na kamniškem območju. Od več kot 70 osnovnih šol okupatorja jih je v šolskem letu 1944 - 1945 delalo le še 12 v devetih krajih. To kaže na to, kako sta moč in širina NOB že med vojno zrušila načrte in ambicije okupatorja. Območje je bilo moč dobro obdelati tudi zato, ker je bilo na voljo dovolj okupatorjevega dokumentacijskega gradiva. Profesor dr. Vasilij Melik: V Zborniku sem želel spremljati razvoj številnih oddelkov, katastr- skih občin ter starih nekdanjih občin v zadnjih 200 letih. Pokazalo se je, da ima vsaka današnja občina svoje značilnosti. Na področju današnje domžalske občine so se zlasti med štev-nimi oddelki na vzhodu pokazale spremembe, medtem ko v kamniški občini teh sprememb števnih oddelkov ni, so pa tam spremembe v imenih. V domžalskem primeru gre za občino, ki dolgo časa ni imela središča. Razvoj Domžal je tak center ustvaril. Druga značilnost je v tem, da je bilo domžalsko območje 1848 zelo uporno, saj so kmetje zahtevali odpravo fevdalizma. Oblasti so bile resno razskrbljene, kam bo to uporništvo pripeljalo. Zlasti se ta (Nadaljevanje na 4. strani) Dr. Jože Zontar Profesor dr. Ferdo Gestrini: (Nadaljevanje s 3. strani) upornost vidi v odnosu kmetov do volitev v frankfurtski in dunajski parlament. Profesor dr. Ferdo Gestrini: Na primeru urbanjev majhnega gospodarstva Jablje sem želel prikazati celoten razvoj fevdalnih odnosov in fevdalizma na območju, ki je zgodovinsko zelo pomembno. Vzhodno gorenjsko območje nima mnogo ohranjenih urbarjev in drugih virov, zato je bilo to delo zame zelo zanimivo. Skušal sem prikazati, kako se je v 11. in deloma v 12. stoletju eno gospostvo, ki so ga imeli mejni grofje, razdrobilo v celo vrsto manjših. Ob koncu srednjega veka je bilo že 40 manjših gospostev, ki so bila silno razdrobljena. Kolonizacija, naseljevanje je bilo močno, nastajale so nove vasi, stare so se povečevale, vse to pa je narekovalo razdrobljenost. Za domžalsko - kamniški konec je značilna ugodna prometna lega, promet je narekoval drobitev posestev. Omenil bi še eno značilnost: Ob koncu srednjega veka so tod dajali dajatve skoraj izključno v denarju, daj tlake skoraj ni bilo. Šele kasneje (konec 16. stoletja) začenja večji pritisk fevdalcev, ki sami posegajo v trgovino. Zato so jim morali kmetje opravljati tovorje-nje, kije postalo obvezno kmečko opravilo. Domžalsko — kamniški kmetje so bili udeleženi tudi v velikih hrvatsko-slovenskih kmečkih uporih 1573. ter 1635. leta. Dr. Mirina Zupančič Iz številnih najdišč v domžalski občini sem za Zbornik izločila Trojane in Mengeš. Mengeš zaradi pomembnosti v prazgodovini, saj. se v tem kraju srečata oba načina pokopa umrlih: skeletni pokop in žarni pokop. Ugotovili smo, da sta 750 let p.n.št. udeležena oba celo na istem grobišču. Dr. Gabrovec je že pred leti postavil to hipotezo, lanska izkopavanja pa so jo potrdila. Zaradi tega in pa zaradi mengeške lege, saj se kraj nahaja na sečišču prazgodovinskih poti. je to resnično pomembno. Trojane so antična postojanka (ATRANS), ki je prav tako zelo pomemben zgodovinsko — arheološki vir podatkov. Poleg carinske in poštne je bila na Trojanah še vojaška postaja; ob civilni seveda. Zanimivi so epigrafski spomeniki (napisi), ki kažejo na poklice carinikov, njihovih nadzornikov, vojakov in drugih. Dr. Jože Žontar V zgodovinskem arhivu v Ljubljani hranimo precej stvari iz domžalske občine, saj sodi spremljanje dogajanj v domžalski občini v naše delo. Pred šestimi ali sedmimi leti smo začeli v Domžalah (na Krum-perku) urejati enega od prvih arhivskih skladišč našega zavoda. Z Domžalami dobro sodelujemo na vseh področjih. Omenim naj, da imamo ves občinski arhiv od leta 1945 - 1960 ter marsikaj o domžalskih delovnih organizacijah. V Heliosu, kemični industriji Domžale: V predprazničnih dneh so v domžalskem Heliosu praznovali delovno: odprli so dva sodobna objekta. Eden je obrat škrobnih modifikatov, drugi pa razvojno—raziskovalni center, ki bo domžalski kemični industriji zagotovil ob strokovnjakih, ki jih že imajo, razvoj lastnih tehnologij v industriji barv, lakov in umetnih smol, predvsem pa tako proizvodnjo (to je osnovno Heliosovo izhodišče za naprej), ki ne bo zagotavljala le ekonomskih koristi, pač pa tudi energetske in ekološke. Z obratom škrobnih modifikatov (to je druga Heliosova naložba) se Helios uvršča med nosilce razvoja in proizvodnje teh izdelkov ne le na slovenskem območju temveč tudi v celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Kot je v uvodni besedi poudaril Martin Mlinar, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, gre pri obeh Heliosovih naložbah za pomembno gospodarsko dejanje, ki ima zaradi zmanjševanja uvoza, aktivnejšega izvoza ter zamenjave uvoznih surovin z domačimi — pomembno družbeno težo. • -^ Otvoritvi obrata v Domžalah je prisostvovalo veliko število gostov in vabljenih iz različnih slovenskih delovnih organizacij in raziskovalnih ustanov Z lastnimi strokovnjaki do novih tehnologij Prvi objekt je Raziskovalni center na Količevem. Z njim so domači Heliosovi strokovnjaki dobili ustrezne pogoje za nove bazične pa tudi aplikativne raziskave na področju barv, lakov in umetnih smol. Helios, ki je denimo doslej izdeloval lake na bazi organskih topil, tako prehaja v iskanje novih smeri v svojem razvoju, saj je treba v panogi, kjer je konkurenca močna, tehnologija pa se vsak hip izpopolnjuje, iskati nenehno tehnološko kontinuiteto in skladno z razvojem v svetu prilagati tudi svojo proizvodnjo. Vse te naloge je bilo ob dosedanjih slabih pogojih težko izpolnjevati, odslej pa bo ob strokovnjakih ter gmotnih pogojih raziskovalnem centru to mnogo laže. Objekt je stal 33 milijonov, dobršen del denarja zanj pa je prispevala tudi republiška raziskovalna skupnost. Raziskovalni center tedaj pomeni Heliosu ustrezno gmotno osnovo za intenzivnejše raziskovalno delo boljše poslovne dosežke pa tudi obete, da bo uspešneje uresničeval naloge, ki jih je sprejel na področju izvoza. Škrobni modifikati: izdelki, ki obetajo Druga naložba, ki so jo v Heliosu dokončali, pa je nov obrat škrobnih modifikatov, ki so jih za potrebe tekstilne in papirniške industrije že doslej izdelovali. Ob tem velja poudariti da gre za izdelke, ki smo jih v Jugoslavijo doslej uvažali, to pa je hkrati tudi proizvodnja, ki bo stekla po domači tehnologiji, ob pridobljenih lastnih izkušnjah ter ob domačih surovinah. Naraščajoče povpraševanje po količi- nah in teh novih proizvodih je bil razlog, da so v Heliosu že v srednjeročnem planu 1976 - 1980 vnesli naložbo za izgradnjo novih zmogljivosti. Pravilnost take usmeritve je bila utemeljena, saj je očitno, da sedanje zmogljivosti in izbor asortimentov ne zadoščata več zahtevam domačega, pa tudi ne tujih tržišč. Na novem obratu škrobnih modifikatov je ob predvidevanju, da se bodo izdelki tržno uveljavili, možno stoodstotno povečanje proizvodnje, saj zmogljivosti to omogočajo. Pa ne gre podčrtati le tega: Hkrati gre za proizvodnjo, ki nudi velike možnosti za izboljšanje in plemenitenje pridobljenih izdelkov, tako da je program škrobnih modifikatov dobil ustrezne odlike, ki so naložbi pomagale, da so jo v Heliosu uresničili v 11 mesecih. Tako kratek čas gradnje, ki ni bil presežen od predvidenega, pa je dosežek, zaradi katerega velja ob začetku dela v obratu in raziskovalnem centru, izreči vse priznanje. To velja še tembolj zato, ker gre za sodobno tovarno s procesno tehnologijo. Usmeritev: intenzivno v izvoz Domžalski Helios je tovarna, ki zaposluje že skoraj 1000 delavcev. Za prihodnost so si zastavili velike načrte, četudi že dosedanji uspehi niso majhni. Že letos bo namreč ustvarjenega več kot 1 milijardo dinarjev celotnega prihodka. Tudi rezultati v izvozu so vse prej ko majhni, saj bo vrednost izvoza v letošnjem letu znašala, med 110 in 120 milijoni dinarjev. Poleg tega ocenjujejo da bodo dosežena tudi sredstva za akumulacijo oziroma razširjeno reprodukcijo v višini okrog 15 milijonov dinarjev. Vse to pa so v sedanjih težavnih pogojih gospodarjenja dobri poslovni rezultati, zlasti še ker za proizvodnjo uporabljajo v dobršni meri surovine petrokemičnega izvora. Za te surovine, ki jih mora Helios seveda v dobršni meri uvažati, pa je seveda značilno svetovno gibanje cen. Resda je bil zunanjetrgovinski primanjkljaj v izvozno — uvozni bilanci Heliosa v preteklosti občuten, pa je bila vendarle v izvozu dosežena nenehna rast, še boljši obeti pa se kažejo z novima naložbama, zlasti z obratom škrobnih modifikatov v prihodnje. Kako v prihodnjem srednjeročnem obdobju? V Heliosu si obetajo mnogo ravno iz obeh naložb, ki so jih svečano odprli pred dnevom republike. Poleg tega pa bodo predvidoma še do konca leta odprli nov obrat tudi v tolminski občini in sicer v SRPENICI. V Srpenici gre za naložbo kalcijevega karbonata, kjer naj bi izkoristili surovino precipitirano kredo. Naložba je pomembna zato, ker naša industrija tovrstno polnilo izključno, uvaža. Ob vsem tem pa se v Haliosu vključujejo tudi v širše republiške načrte, denimo v načrte POLIKEMA. Vse to daje tej domžalski delovni organizaciji lepe obete za prihodnost. BROM Svečano otvoritev obrata škrobnih modifikatov je opravil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS tov. Martin Mlinar (na sliki) OB MEDNARODNEM LETU OTROKA: 825 let Mengša Otroci so naša sreča, naše bogastvo, pa tudi naša skrb in bolečina. Kakšni bodo, v kakšne osebnosti bodo zrasli, je odvisno od nas vseh. V naši socialistični, samoupravni in neuvrščeni skupnosti jih vzgajamo v delovne, kritične in ustvarjalne osebnosti, ki bodo lahko kos vsem bodočim nalogam in težavam na razgibani poti življenja. Te zahtevne cilje si je zastavila prva delegatska seja občinske konference Zveze prijateljev mladine v Domžalah, ki je bila v ponedeljek, dne 12. novembra. Seje se je udeležilo okrog 40 delegatov iz vseh krajevnih skupnosti v občini. Na seji je bil navzoč tudi tovariš iz Ljubljane. Pogrešali pa smo tovariše iz družbenopolitičnih organizacij iz Domžal. Sejo je odprl tovariš Rajko Hafner, predsednik predsedstva ZPM Domžale. Podal je izčrpno poročilo o delu ZPM v občini Domžale v obdobju 1975 do 1979. ZPM je družbena organizacija, ki združuje delo petih društev prijateljev mladine. Svojo družbeno vlogo uresničuje na osnovi sprejetih dokumentov in izvajanja politike ■^ZKJ.SZDL in ZMS. Temeljna programska usmerjenost je na podružbljanju vseh oblik1 vzgoje in varstva otrok oci preasoisKega obdobja, do vzgoje in usposabljanja staršev za enotnejšo in družbeno vzgojo ter pridobivanje in usposabljanje prostovoljnih družbenih delavcev. Zelo pomembno jc delo s pionirji. Pionirski odredi so nepogrešljiva organizirana šola mladih. V občini Domžale so pionirji organizirani v 16. odredih na centralnih in podružničnih šolah. Poleg tega pa je delovanje pionirjev zelo pomembno v krajevnih skupnostih, saj vse proslave in akcije potekajo brezhibno prav zaradi njihove aktivnosti. Njihovo delo je bilo zelo aktivno v jugoslovanskih pionirskih igrah, kjer so sodelovali vsi pionirski odredi v občini in mnogi sprejeli za svoje požrtvovalno delo tudi priznanja. Prav tako obišče „Kurirčkova torba" vse odrede v občini. To jc oblika ohranjanja tradicij iz NOB, kar je povsem razumljivo. Saj so se njihovi vrstniki tudi aktivno vključevali v NOB in mnogi, premnogi padli, ko se jc mladost borila za svobodo in revolucijo. Zelo pomembna naloga pionirskih odredov je ohranjanje tradicij NOB. Tako pionirji na vsebinsko bogat način doživljajo in spoznavajo našo revolucionarno preteklost. Pri razvijanju in obujanju spominov sodelujejo pionirski odredi z organizacijami ZZB, ZRVS, ZSMS in s posamezniki. Poleg prireditev v občinskem merilu so se pionirji udeležili tudi republiških in zveznih prireditev. Tako so se udeležili tudi zveznega tekmovanja: "TITO -REVOLUCIJA MIR". Zelo požrtvovalno so se izkazali v solidarnostnih akcijah, ko so zbirali torbice in prispevke za svoje vrstnike osvobodilnih gibanj Afrike, Palestine in Angole. Zveza prijateljev mladine organizira vsako leto tudi letovanje otrok v Izoli. Delegati občinske konference so sprejeli smernice za nadaljnje delo. Delo bo treba še poglobiti in razširiti tudi na krajevne skupnosti in se z njimi povezovati, kajti delo z mladimi je skrb nas vseh. Tudi glede letovanja se odpirajo širše zmogljivosti. Skrbeti bo treba v bodoče za dnevna letovanja, za delo na igriščih, prav tako bi bilo potrebno organizirati letovanje s taborniki v gorskem svetu in pozimi smučanje kje v bližini Domžal, saj so zrn to aktivnost dane možnosti. Družbeno organizirane počitniške dejavnosti za otroke in mladince bi morale postati sestavni de) nepretrganega vzgojnoizobraževalnega in varstvenega procesa. Tako bi morali tudi za to dejavnost odgovorni preiti na samoupravno dogovarjanje, usklajevanje in odločanje v samoupravnih strukturah odgovorni)] dejavnikov. Posebno je pomembno povezovanje s krajevnimi skupnostmi, kjer bi morali ustanavljati društva ZPM, kjer naj bi delovni ljudje odločali na delegatski bazi o potreba)] društva. Sprejetih nalog je bilo zelo veliko. Trudili se bomo, da bi jih uresničili. Otrokom, ki so naše največje bogastvo, moramo posvečati vsestransko skrb. Le tako bodo lahko nadaljevali in usmerjali rdečo nitko naše revolucije na vseh področjih našega razgibanega življenja. Zidarič Danica ZA RAZMIŠLJANJE: Izteka se mednarodno leto otroka. Unesco je apelirala na vse napredno čoveštvo sveta s sledečo paro/o: ČLOVEŠTVO JE DOLŽNO DA TI OTROKOM NAJLEPŠE KAR PREMORE. Zamislimo se v to parolo. Kaj mi, kot sestavni del človeštva pojmujemo pod "najlepše in kaj je za otroka najlepše? " Seveda sta oba pojma zelo relativna. Za nekoga je najlepše, če dobi "petstojurske" smučke in vse kar rabi zraven. Za drugega je življenjska sreča, če pride do tri milijone vrednega super HI-FI stereo gramofona. Prenekatera mati je srečna, če more svojega otroka obleči lepše od drugih. Koliko pa je otrok, ki dan in noč sanjajo o tem, da bi namesto ene dlani, dobili dve dlani rižo na dan. In koliko je takih, ki imajo vsega dovolj, le družinske topline ne. Nobenega dvoma ni, da si vsi otroci na svetu najbolj želijo ljubezni staršev, če te ni. Skrbno poglejmo v svoje domove in svoja srca, pa bomo morda že kmalu lahko ^č/o večno sledili mednarodni paroli Unesca. 825 let je takšna obletnica kraja, da jo je nemogoče obiti, ne kaže pa povzročiti prevelikega hrupa, še posebno, če sicer organizacije in društva primerno delajo. Mengšani so se tega dobro zavedali, zato so ubrali srednjo pot: Mengeško Turistično olepševalno društvo je bo tej priložnosti pripravilo zanimivo razstavo o zgodovini domačega kraja. Ob slovesni otvoritvi je na kratko opisal daljno in bližnjo pivovarn. Slamnikarska obrt se je razrasla v celo tovarništvo, ki pa je bilo v rokah tujcev, Tirolcev. Leta 1907 je uspelo domačinom ustanoviti domačo slamnikarsko zadrugo. Mengeš so že malo pred koncem 19. stoletja proglasili za trg, saj je imel skoraj 1500 prebivalcev. Med prvimi so ustanovili bralno društvo, gasilsko društvo in godbo. Delavsko gibanje se je v obdobju med obema vojnama močno raz- V Mengšu so pripravili razstavo ob 825 letnici mesta. (Foto: Janez Skrlep) zgodovino predsednik Turističnega olepševalnega društva Milan Jenčič, predsednik KK SZDL Slavko Pišek pa se je poimensko zahvalil vsem vestnim pripravljal-cem razstave. Kratek kulturni program pa je izvedel Mešani pevski zbor Svobode Mengeš. Razstava je bila odprta čez praznike ob Dnevu republike in je bib lepo obiskana. K temu je pripomogla tudi dobra obveščenost krajanov. Posebno pa so bili veseli ličnega prospekta Mengša, ki vsebuje tudi kratko zgodovino v treh jezikih. Torej imajo Mengšani tudi na zunaj nekaj pokazati, posebno razveseljivo pa je, da so prospekt finančno podprle domače delovne organizacije, kar govori o zglednem sodelovanju. Zakaj ravno 825 let? Stvar je čisto preprosta, kajti v letih 1154 do 1156 je Mengeš prvič omenjen v listini, čeprav je iz arheoloških izkopanin razvidno, da so bili ti kraji naseljeni že kakšno tisočletje prej. Našli so namreč zgodnja žarna grobišča, marsikaj iz latinskega in rimskega obdobja, zaznamovano pa tudi preseljevanje Slovanov. V zgodnjem srednjem veku je pripadalo mengeško območje različnim viteškim rodbinam. Znano je tudi, da je mengeška gospoda postavila utrjen grad nad krajem, to je na hribu Gcbavica. V 16. stoletju so sezidali na novi lokaciji Zgornji mengeški grad, v 17. stoletju pa se je priključil še Novi mengeški grad. Mengeš je že od nekdaj ležal ob prometni poti proti Kamniku in Kranjskem, pozneje pa so povezali preko Trojan še Dunaj, zato je bil napredek kraja zagotovljen. Posebno seje začela razvijati opekarska in slamnikarska obrt, poznana pa jp b"a tudi ena prvih vilo. Vseskozi so se delavci bojevali za zboljšanje mezdnih in delavskih razmer. Tudi društveno življenje se je močno razmaknilo, nastali pa so prvi večji zametki mengeške industrije. Tudi ob začetku II. svetovne vojne so se Mengšani hitro zganili. Prve napisane akcije so bile že 8. julija, 27. in 28. julija 1941 pa je bojna skupina že izvedla pomembne sabotažne akcije. Prvi borci so se vključili v radomeljsko-mengeš-ko oz. mengeško—moravsko četo Kamniškega bataljona. Iz Mengša je bil tudi eden izmed vodij upora - poznejši heroj Matija Blejc— Matevž. Od leta 1942 je tu deloval odbor OF. O številnih uspešnih akcijah pričajo tudi nemški dokumenti. -N Po letu 1945 je kraj doživel pravi razcvet. Mengeš je bil sedež KLO, pozneje ObLO, 1959. leta pa se je združil z Domžalami. Poleg močnejše industrije se je v Mengšu zgradilo marsikaj novega, od vodovoda, trgovin do vrtca, Kulturnega doma, pošte, gasilskega in lovskega doma do bencinske črpalke. Torej: Če pride tujec v Mengeš, bodo Mengšani lahko s pomočjo prospekta opozorili na večje posebnosti in kulturne spomenike - od gradov do Trdinove rojstne hiše do spomenikov revolucije. Prospekt o Mengšu vsebuje tudi sezname ulic in pomembnejše naslove. Ko ga ogleduješ, pomisliš, da bi kaj takega potrebovala vsaka I v Mengeško Turistično olep-Ino društvo je z delovnimi organizacijami to za svoj kraj zmoglo, druge pa verjetno to delo še čaka. , Obiski — Pogovori v „bazi" — usmeritev za akcijo: v: PREDSTAVNIKI VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, OBČINSKE SKUPŠČINE, IZVRŠNEGA SVETA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SO V NOVEMBRU OBISKALI KRAJEVNE SKUPNOSTI IN ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA. Neposreden stik z aktivisti v temeljnih samoupravnih skupnostih v naši občini vse bolj postaja pomembna oblika družbenopolitičnega dela. Le med ljudmi, v okolju, kjer ustvarjamo in živimo, je mogoče zaznati utrip samoupravnega in družbenega življenja in prav tu mora biti politična akcija najnovejša. Novembrski frontni obiski, ki sta jih pripravila OK SZDL in občinski svet zveze sindikatov, niso bili namenjeni reševanju konkretnih problemov v KS in TOZD, kljub temu, da se tudi temu ni bilo moč izogniti, pač pa ocenjevanju in usmerjanju aktivnosti temeljnih skupnosti na področju planiranja, delegatskega sistema ter samoupravne in družbenopolitične organiziranosti. Ob skupnem iskanju poti za nadaljnji razvoj TOZD in krajevne skupnosti se je utrjevalo tudi prepričanje, da je le z uveljavljanjem delegatskega sistema mogoče doseči začrtane cilje. Razveseljiva je ugotovitev, da so se povsod planiranja lotili z veliko zavzetostjo in mnogo realneje kot doslej. To zlasti velja za TOZD, kjer večjih težav pri pripravi planskih dokumentov za obdobje 1981-1986 nimajo. Seveda pa trenutno ekonomska situacija in sprejeti ukrepi v letošnjem letu v nekaterih TOZD omejujejo možnosti razvoja in narekujejo usmeritve na lastne sile, dohodkovno povezovanje, povečanje produktivnosti, moderno tehnologijo, izvoz itd. Doseči vse to seveda ne bo lahko, pa vendarle rezultati gospodarjenja, večine OZD v občini v letošnjem letu vlivajo dobršno mero optimizma. Tudi v krajevnih skupnostih so se letos lotili planiranja na podlagi analiz uresničitve sedanjih srednjeročnih- planov, kljub mnogim dosežkom pa prenekatera načrtovana naloga ni realizirana iz preprostega razloga: ni bilo dovolj denarja. Očitno pa jih v preneka-teri KS takšne izkušnje še niso izučile. Prve zasnove planov ali „elementi" kot jim pravijo strokovno, so še vedno vsota potreb in želja, ki presegajo možnosti. To ne velja za vse sredine, saj so nekateri planske naloge že ovrednotili in se opredelili za prednostne. Težko bi v krajevnih skupnostih govorili o celovitosti planiranja, saj zlasti v manjših krajevnih skupnostih, kjer ni sposobnejših kadrov, ne znajo zgraditi plana na širših ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih vidikih razvoja krajevne skupnosti. Največ želja: komunala, ceste ... Največ pozornosti posvečajo komunali in razumljive želje po asfaltiranih cestah, novih mostovih, javni razsvetljavi, kanalizaciji, avtobusnih postajah, mrliških vežicah itd.... so neizmerne. Predstavniki SKIS, ki so pri obiskih zares zavzeto sodelovali, so ambiciozne planerje največkrat morali „postaviti na trdna tla". Vendarle pa se samo postavlja vprašanje: ali v komunalo ne vlagamo premalo in ali sredstva pravilno usmerjamo. Saj so razlike med' „komunalno razvitimi" in nerazvitimi vse bolj opazne. Vsi potrebujejo družbene prostore Skorajda vse manjše krajevne skupnosti želijo pridobiti večje družbene prostore v stanovanjsko —poslovnih stavbah z nekaj stanovanjih, trgovino, pošto - ponekod s kulturno dvorano in podobnim. Žal so tudi te želje prevelike, možnosti financiranja pa minimalne. Na druga področja življenja kot so socialno, kulturno, telesnokultur-no in druga, pa v svojih planskih dokumentih marsikjer popolnoma pozabljajo. Smo usposobljeni za proces planiranja? V kadrovsko šibkejših krajevnih skupnostih planiranje ne teče po predvidenem, dokaj zahtevnem, morda celo prekompliciranem postopku in očitno je, da smo premalo storili za usposabljanje nosilcev planiranja in da v KS nujno potrebujejo neposredno strokovno pomoč. Kljub vsem težavam pa velja onotna ocena, da je pri letošnjem planiranju storjen velik korak naprej. Pristop je mnogo resnejši in širši kot nekoč. O planskih doku- mentirh (smernice in elementi) so že in še bodo razpravljali delavci, občani in družbenopolitične organizacije, sprejemajo jih zbori in skupščine. Pomembna in zahtevna faza v planskih postopkih bo usklajevanje in sporazumevanje. Potrebe z možnostmi bodo usklajevali občani in delavci prek delegatov v skupščinah. Torej tudi od uspešnosti naših delegatov in vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij od njih je odvisen bodoči razvoj skupnosti. Kako delujejo delegacije in delegati? Za večino TOZD in tudi KS velja, da so delegacije vse preveč prepuščene samim sebi. Delegacija v TOZD ima v primerjavi z delavskim svetom, še vedno podrejen položaj, kljub temu da njena vloga ni nič manj pomembna. Strokovne službe delegacijam premalo pomagajo. Kjer temu ni tako, kot na primer v Heliosu, Leku itd. delegatski sistem dobro poteka. Poseben problem so konference delegacij. Nekatere ne delujejo, druge pa si prilaščajo tudi pristojnosti delegacij, tako da kar same oblikujejo stališča. Znani so primeri, ko se delegacije v TOZD sploh ne sestajajo samostojno, ampak le v okviru konference. Tako v TOZD, kot v KS več skrbi posvečajo delegacijam za občinsko skupščino (zbor združenega dela in zbor KS) kot delegacijam za skupščine SIS. Tudi udeležba vodij delegacij na sestankih ob obiskih kaže na to. Razloge za to je možno iskati v slabem poznavanju socialističnega samoupravnega sistema in s tem v zvezi podcenjevanju pomembnosti SIS in odločitev v njih. Zlasti v KS še vedno volj upoštevajo „oblast" v občinski skupščini. Drug razlog pa je najbrž tudi manj zanimanja za zadeve na dnevnih redih SIS, ki krajevne skupnosti ne zadevajo neposredno. Nekatere delegacije v manjših KS na takšne ,,nepomembne seje" delegata večkrat ne pošiljajo. Problem: Pasivnost Resda imajo splošne delegacije več težav pri svojem delu kot združene ali posebne, vendar je po izjavah sodeč bolj problematična pasivnost posameznih delegatov, pa tudi vodij delegacij. Kjer so imeli pri kadrovanju „srečno roko", se delegacije redno sestajajo, razpravljajo, delegate s stališči pošiljajo na seje, informirajo svojo skupnost, torej delajo dobro. Vse bolj se uveljavlja praksa, da na delegacije vabijo predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. V najmanjših KS se funkcije tako prepletajo, da je povezava zagotovljena sama po sebi, saj vsi opravljajo pravzaprav vse samoupravne ali politične funkcije. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij - ZK, SZDL, sindi- kata ... za uveljavljanje delegatskih odnosov in v delegatskem sistemu se krepi, marsikje pa so komunisti, aktivisti SZDL in sindikata ob delegacijah premalo prisotni. Šola samoupravljanja: temelj dele gatovega znanja Laskavih ocen je bila ob obiskih deležna šola za delegate, ki v Domžalah teče že drugo izobraževalno sezono in delegatom daje veliko znanja in vzpodbude za delo. Mnogo je pripomb na preobširna gradiva, pretežka besedila, obširne dnevne rede na še vedno neusklajene sklice sej SIS itd. Povsod je bila pohvaljena nova delegatska priloga v Občinskem poročevalcu. Naš samoupravni delegatski sistem je zasnovan na interesih človeka — občana v KS in delavca v TOZD, zato je njegovo uveljavljanje odvisno od možnosti človeka, da svoje interese uresniči in njegove pripravljenosti, da soodloča o svojem delu in življenju. Zato ni in ne more biti fraza trditev, da je učinkovitost delovanja delegatske samouprave odvisna zlasti od akcije subjektivnih sil z zvezo komunistov na čelu. NEZADOSTNA RAZVITOST DELEGATSKIH ODNOSOV VPLIVA TUDI NA DELO SKUPŠČIN, KRAJEVNIH SKUPNOSTI. LE-TE SE SI' ER SESTAJAJO, KO SPREJEIv. JO PLAN IN POROČILA, VfcNDAR SO NAJAKTIVNEJŠI IN NAJBOLJ OBREMENJENI SVETI KS PRAVE POVEZANOSTI KS IN 1 OZD, KI BI SE MORALA UVELJAVITI PREKO SKUPŠČINE KS IN KRAJEVNIH KONFERENCE SZDL MARSIKJE ŠE NI ČUTITI. NAJODGOVORNEJŠI PREDSTAVNIKI OBČINSKIH VODSTEV DPO, SO, SIS IN DRUGI SO POVSOD NALETELI NA TOPEL SPREJEM. ŽIVLJENJE V TEMELJNIH SKUPNOSTIH SPREMLJA VELIKO PROBLEMOV, KI JIH AKTIVISTI HOČEJO POSREDOVATI TUDI OBČINSKEMU NIVOJU IN PRIČAKUJEJO POMOČ, VČASIH PA TUDI REŠITVE. IN PRAV IMAJO: UGOTOVITVAM MORA SLEDITI AKCIJA. KOLIKO JE BILO NEGODOVANJ NA RAČUN PRESKRBE, TELEFONOV, ZAZIDALNIH NAČRTOV, KOMUNALNE STO-RITVE, DOLGOTRAJNE UPRAVNE POSTOPKE ITD. PA ZADEVA IZ BLAGOVICE, KJER JE AMBULANTA V PARNIH (ALI NEPARNIH) DNEH ZAPRTA, KER SE ZDRAVNIK NE MORE PRIPELJATI Z AVTOM, KAKO NAJ BI KRAJANI NE BILI OGORČENI! OBISKI NA "TERENU" SO IN ŠE BODO POTREBNI, UPAJMO LE, DA SE 0 ISTIH PROBLEMIH DRUGIČ NE BOMO POGOVARJALI, KER JIH BOMO - VSAJ Z VEČINE - USPELI UREDITI. M. Jeran domžalska banica.-naša toanJka PO NOVI PEŠPOTI IZ RADOMELJ V ARBORETUM Tolikokrat jamramo in tarnamo, da smo si vse ceste preobleki! v vroči asfalt ali pusti beton, da smo se spravili nad sleherno drevo, kije metalo senco, da smo posekali precej gozdov v naši bližini in si tako zelena pljuča oddaljili od krajev bivanja. Pa je včasih rešitev zelo blizu. Kar sama se ponuja. Le ne zaznamo je. Samo malo volje in dela je treba, pa je problem rešen. Namen tega uvoda ni, da vas odvrne od branja. Le povedal bi rad, da si lahko v vsakem kraju precej izboljšamo in polepšamo življenje (učeno bi rekli: izboljšamo infrastrukturo in dvignemo družbeni standardi, če smo pripravljeni nameniti kakšno urico tudi za NAŠ SKUPNI LEPŠI JUTRI. Da se ne zazidamo z ograjo nedostopnosti (beri prejšnjo številko Občinskega poročevalca), ampak da pridemo ven iz svojih polžjih hišic. Če že sami nimamo nobenih problemov in nam gre v življenju vse kot po loju, jih imajo pa drugi. Mogoče že prvi sosed. Zato je pa treba včasih priti tudi na kakšen sestanek. Na tistega, ta pravega. Ne na kakšnega, kjer tri ure ..šinfamo", preklinjamo, bantimo in stokamo, da je v našem kraju vse zanič, na koncu se zadovoljimo z ugotovitvijo, da je za vse kriva občina, PTT, komunalci, cestno podjetje, elektro in še kakšen avtobusni prevoznik; čisto na koncu pa sestanek sklenemo z mislijo, da se itak ne splača sekirati, ker nam politiko kroje velike živine in mi mali ljudje sploh ne moremo ničesar odločati. Pa še kako lahko odločamo I Pa še kako si lahko ustvarimo lepše življenje! Le pri vsaki napaki in problemu se najprej vprašajmo: „Kaj pa JAZ lahko pripomorem k izboljšanju in rešitvi? " In veliko lepše bo na sestanku, če bo potekal približno takole, kot je na osnovni organizaciji ZSMS v Radomljah in Turističnem društvu v Radomljah. V desetih minutah so ugotovili, da je goščava za Bistrico povsem neizkoriščena, da bi bilo v njej dobro izkrčiti pot: domenili so se, koliko je kdo pripravljen delati; napravili seznam zadolžitev in nalog. • V soboto, 3. novembra se je zbralo 30 mladincev iz osnovnošolske in krajevne organizacije ZSMS. Oboroženi so bili s sekirami, žagami in grabljami. Vodila sta jih izkušena člana Turističnega društva. V gosto grmovje, vrbovje in jelševje so se vrgli pri vrtcu ob mostu čez Kamniško Bistrico. Neverjetno hitro jim je šlo od rok. Izsekovali so 4 do 6 metrov široko pot, počistili pa so tudi okrog vseh iglavcev, saj jih je bujno grmovje doslej dušilo in oviralo v rasti. Malica se je po treh urah neprekinjenega dela prav prilegla. Priskrbela jo je krajevna skupnost in pokazala, da je pripravljena podpreti tovrstne podvige mladih. Po sendvičih so se mladinci hitro prebili do ceste, ki prek brvi povezuje Radomlje in Homec. Glavno delo je bilo opravljeno. Mladinci so praktično sredi naselja odprli 500 metrov dolgo oazo zelenja. Še malo bo treba počakati, da se Bistrica zbistri, pa bo tod zelo prijetno. Turistično olepševalno društvo že pripravlja opozorilne table, saj bo obiskovalec Volčjega potoka lahko sedaj pustil avto v Radomljah, po 20 minutah pa bo ob Bistrici skozi zelenje prišel do Arboretuma. Kar sama se ponuja misel, da bi pešpot ob Bistrici podaljšali iz Radomelj do Količevega in jo spojili s to, ki že poteka od Količevega do Comžal. Tako prebivalci Domžal, Vira, Količevega in Škrjanče-voga ne bi bili v zadregi, kam ob parni in neparni nedelji. Peš v Arboretum, ne da bi se srečali z avtomobilom. Narejena pot bo nedvomno dobrodošla tudi športnikom, trimčkarjem in sprehajalcem. Ko so izkrčili pot, so se vrgli še na ureditev dostopa, ki je bil ob mostu med Radomljami in Preserjami čisto zakrit in zarasel s travo. Večina mladincev se je poslovila, ker pa je do kosila ostalo nekaj časa, so najmarljivejši rešili še en problem, ki ga „odgovorni" ne morejo že 15 let. V dobre četrt ure so postavili dve opozorilni tabli (črnobeli lati) za nevaren ovinek na križišču „Črnelske" in „Koliške" ceste v Radomljah. Zdaj se sarno bojijo, da se bo našel „odgovorni" birokrat in ugotovil, da lati ne stojita po paragrafih. Za konec lahko ugotovimo: Akcija uspela, ljudje so zadovoljni, mladi pa dokazali, da se da z malo besedami in veliko volje precej narediti. Igor Lipovšel MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI: Občinska konferenca ZSMS Domžale in V.P. 6485 sta bila organizatorja letošnjega regijskega tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Organizacija letošnje leto ni bila prva, saj je Občinska konferenca ZSMS Domžale in V.P. 6485 že tudi v letu 1977 uspešno izvedla regijsko tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, uspešno pa sodelujejo mladina in vojaki tudi v vseh ostalih dejavnostih preko celega leta. Tekmovanji na kvizu so se pomerili v znanju na temo 60 let SKOJ-a. Pred tem tekmovanjem so bila že izvedena tekmovanja v osnovnih organizacijah ZSMS v okviru občine in četah, na regijskem tekmovanju pa so se zbrali vsi dosedanji zmagovalci. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh mladincev in treh vojakov. Tekmovali so predstavniki Občinske konference ZSMS Bežigrad in kasarne skupščine občine in DPO jih je pozdravila tovarišica Marija Ivkov-ič, predsednica Občinske konference SZDL Domžale in jim na kratko orisala mesto, ki jih je ta dan gostilo. Potem se je pričel prvi del tekmovanja, reševanje testov. Najboljše tri ekipe so se uvrstile v večerni del tekmovanja, vsi tekmovalci pa so si v popoldanskem času ogledali nekatere znamenitosti domžalske občine: podzemsko jamo pri Dobu, muzej na gradu Kruniperk in novi objekt Papirnice Količevo. O zmagovalcu je odločala večer- Ljube Šercerja, mladi iz Litije skupaj s kasarno Bratstvo in enotnost, predstavniki Kamnika, ki sodelujejo s kasarno Stane Žagar iz Kranja, mladinci iz Most in vojaki kasarne Bratstvo in enotnost, gojenci splošne srednje vojaške šole iz Ljubljane ter domačini iz Domžal, ki sodelujejo z kasamo Bratstvo in enotnost. Mladi tekmovalci so se v Domžalah zbrali že dopoldan. V imenu na prireditev, na kateri so v kulturnem programu skupno sodelovali vojaki in mladina. Predstavili so se dekliški pevski zbor iz Domžal, recitator Srečko Damjanovič, folklorna skupina z osnovne šole Radomlje in vojaški ansambel. Zmagovalci. Občinska konferenca ZSMS Moste in vojašnica Bratstvo in enotnost, so pravilno odgovorili na vsa vprašanja. Vsi sodelujoči tekmovalci so dobili v spomin knjigo o Domžalah. Zmagovalna ekipa bo tekmovala na republiškem tekmovanju, ki bo v Mariboru. Cveta Zalokar MLADINSKE NOVICE Tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti je bilo letos v Domžalah pod pokroviteljstvom OK ZSMS Domžale. Ekipe, sestavljene iz mladincev in vojakov, so odgovarjale na temo 60 let SKOJ-a. Sodelovali so tekmovalci OK ZSMS Bežigrad, Ljubljana-Moste, Litija, Kamnik, Domžale, gojenci Splošne srednje vojaške šole Franc Rozman Stane in vojaki iz vojašnic Ljube Šercerja, Bratstvo in enotnost (vojni pošti 6375 in 64851 ter kranjske vojašnice Staneta Žagarja. Ekipe je v imenu občine Domžale pozdravila tov. Ivkovi-čeva, potem pa so pisali teste. Ogledali so si tudi nekatere posebnosti Domžal: Železno jamo, muzej v gradu Krumperk, kobilarno in nov obrat Papirnice Količevo. Zvečer je bila finalna prireditev, ki so ji prisostvovale številne vojaške osebneti in mladina Domžal. Tu so se pomerile najboljše tri ekipe in po ogorčenem boju je bil takle vrstni red: 1. OK ZSMS Ljubljana-Moste in vojašnica Bratstvo in enotnost IV.p. 63751 2. Splošna srednja vojaška šola Ljubljana 3. OK ZSMS Domžale in vojašnica Bratstvo in enotnost (V.p. 6485) V kulturnem programu je sodeloval vojaški ansambel, mladi folkloristi iz Radomelj, Dekliški pevski zbor in recitator ji iz vojašnice. Naj še povem, da je tretje uvrščeno OK ZSMS Domžale zastopala ekipa iz Dragomlja, ki so jo sestavljali Anton Orehek, Vanda Kokalj in Janez Kokalj. Zmagovalna ekipa, pa bo sodelovala na republiškem tekmovanju, ki bo v Novi Gorici. Organizirali smo tudi športno srečanje na katerem so se pomerili mladinke in mladinci Centra srednjih šol z vojaki vojašnice Bratstvo in Enotnost (V.p. 6485). Zjutraj smo si najprej ogledali muzej na Urhu potem pa so se mladi športniki pomerili v nogometu, košarki in rokometu. Športniki Centra srednjih šol sicer niso zmagovali, a poraze so prenesli športno. Zaslužijo vso pohvalo! Cveta Zalokar J r-- cenjenim odjemalcem in po s l o vnim prija teljem Želimo srečno novo leto ŠKOFIC MARTINA OPTIKA Šlandrova 14, Kamnik Tole so mladi na izobraževalnem seminarju na Trojanah Predzakonska svetovalnica ♦ ♦ iDa bi živeli srečneje.. .f Novi zako o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prinaša pomembno novost, predzakonsko svetovanje za zakonce, ki želijo skleniti zakonsko zvezo. Od 1. januarja 1980 bo obisk zakonske svetovalnice obvezen za vse zakonce, ki bodo želeli skleniti zakonsko zvezo. Družba želi na ta način omogočiti bodočim zakoncem, da se pripravijo za skupno življenje, zakoncem pa pomagati pri izvrševanju njihovih medsebojnih dolžnosti in dolžnosti do otrok. Bodoča zakonca morata potrdilo o obisku zakonske svetovalnice predložiti matičarju ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze. To potrdilo dobite po opravljenem prvem stiku pri strokovni službi Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, Ljubljanska 84, vsak torek in petek v mesecu. Da se izognemo nepotrebnemu čakanju, prosimo bodoča zakonca, da prvi obisk najavita na uradni dan osebno, pri matičarju ali telefonsko na št. 721-814. Prednost pri sprejemanju bodo dali prijavljenim zakoncem. ♦ ♦ ♦ Ti so rezervirani za zakonsko svetovanje, spravne poskuse in vse druge stike s strankami, ki iščejo pomoč pri urejanju svojih težav ali težav svojcev. Prvi stik z bodočimi zakonci strokovna služba že izvaja ob torkih in petkih od 15. decembra tega leta. Ob tem stiku dobijo ti vse potrebna pojasnila za razširjeno svetovanje, kjer bosta poleg socialnega delavca svetovala šc psiholog in zdravnik. Cilj svetovanja je, da bodočim zakoncem posredujemo informacijo o skupnem življenju moškega in ženske, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja. To naj bi jim pomagalo, da si bodo znali ustvariti prijetno družinsko skupnost, dosegli v zakonu srečo in zadovoljstvo, kur se bo nedvomno pokazalo tudi na sreči otrok in na njihovem osebnem razvoju in ne nazadnje da bo čim manj neuspelih zakonskih zvez. Od zakonske zveze vsi veliko pričakujemo, tudi če si tega ne upamo javno priznati, naskrivaj pa kljub temu upamo, da se nam bodo uresničile skrite želje, saj je znano, da srečen zakon blagodejno vpliva na človeka. Prvi pogovor pri socialnem delavcu Omenjam, da bo prvi stik pri socialnem delavcu naše strokovne službe. Na tem stiku bodo bodoči zakonci izvedeli za namen svetovanja, nekaj o vsebini svetovanja ter o samem času in kraju širšega svetovanja, ki ga bo izvajal strokovni tim. Ožji strokovni tim pa, kot sem že omenila izvajajo: psiholog, zdravnik in socialni delavec. Pri prvem stiku bodoča zakonca dobita tudi potrebno potrdilo, ki ga predložita matičarju. Kaj je širši program svetovanja? Širši program svetovanja sestavlja več delov. Psiholog bo mladim povedal o partnerstvu v zakonu, o prilagajanju med zakoncema, o bistveni potrebi zakoncev, da se znata pogovarjati, o načinu reševanja cventuel-nih sporov, in o njunem medsebojnem odnosu in odnosu do otrok. MEDICINSKI DEL obsega spolnost, spočetje, rojstvo otroka naj bo zaželjeno, o kontracepciji, genetiki in neplodnosti. SOCIALOŠKI DEL obsega spreminjanje odnosov v družini, ki se manjšajo, spreminjanje odnosov v družini, o delitvi dela med družinskimi člani idr. PRAVNI DEL zajema družinsko zakonodajo, pravice in dolžnosti zakoncev, odnos zakoncev do otrok in druge morebitne pravne informacije. SOCIALNI DEL govori o socialnem skrbstvu, zdravstvenem varstvu, otroškem varstvu ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦ in drugih pomembnejših informacijah iz področja izobraževanja, stanovanjskega varstva idr. Trudimo se, da bi bil širši program dostopen večini zakoncev. V tem programu bodo tudi sami s svojimi morebitnimi strokovnimi ali praktičnimi izkušnjami lahko pripomogli drugim, da si to znanje pridobijo žc prej, preden ga bodo potrebovali. Kako je s porokami mladoletnih? Zc od leta 1977, sme skleniti mladoletna oseba zakonsko zvezo, če ima za to ustrezno privolitev pristojnega organa občinske Skupnosti socialnega skrbstva, to je sveta za varstvo družine. Bodoči zakonci, ki imajo ta ali podobni zadržek za sklenitev zakonske zveze, se večkrat obrnejo na našo strokovno službo tik pred poroko in hočejo imeti takoj ustrezno privolitev. Glede na to, daje postopek dovolitev sklenitve zakonske zveze v teh primerih vezan na določila upravnega postopka in obravnavo na seji sveta za varstvo družine (svet je sestavljen iz samih zunanjih članov), ne moremo odločbe izdati takoj. Odločba pa postane pravnomočna šele po 15 dneh od prejema. Zato prosimo bodoče zakonec, da v kolikor obstojajo zakonski zadržki (mladoletnost, sorodstvo, poroka skrbnika z varovanko . . .) da se pravočasno oglasijo pri naši strokovni službi. Prav v teh primerih pa bo tudi nujno potrebno, da bodoča zakonca obiščeta zakonsko svetovalnico. Sama nosečnost še ni razlog, da se mladoletni osebi dovoli sklenitev zakonske zveze, zato naj ne bi bila tudi vodilo za sklenitev zakonske zveze. Ni toliko pomembno, da je rojeni otrok zakonski. Ob obstoječi zakonodaji je pravno izenačen, pomembnejše je, da je zaželjen od obeh roditeljev, da se ga oba veselita in sta oba nanj pripravljena. Kaj svetujemo bodočim zakoncem? Predvsem to, da na izvajanje določila organizacije predzakonskega svetovanja, ne gledajo kot obveznost več pri sklenitvi zakonske zveze. Naš cilj ni, da bi zakoncem delali pred sklenitvijo zakonske zveze samo šc dodatna pota, niti, da bi bilo svetovanje formalnost, prav tako se ne poslužujemo nobene prisile, če tega ne želijo, ne nameravamo se niti vmešavati v osebno življenje mladih. Obratno s svetovanjem želimo, da mladi stopajo na novo življenjsko pot pripravljeni, saj je znano, da je zakon pomemben dejavnik v človeškem življenju, zato je prav, da poznamo bistvo njegovih zakonitosti. M. S. ♦ ♦ i ♦ ♦ DA BODO PRAZNIKI SREČNI! Za marsikoga izmed vas je prihod v svoj rojstni kraj vezan z dolgimi kilometri utrudljive vožnje. Vsi hitite, da bi bili čimprej pri svojih dragih, saj je za marsikoga odsotnost zelo dolga. Toda, da bi bil vaš obisk doma tudi srečen in bi se ga še dolgo z veseljem spominjali, smo se odločili, da vam posredujemo nekaj napotkov za vaše ravnanje v prometu, ki je zaradi svoje specifičnosti le nekoliko drugačen kot ste ga navajeni v tujini. Predvsem vas opozarjamo, da vožnjo in hitrost prilagodite stanju cestišča, strogo upoštevate prehode za pešce, posebno pozornost posvetite otrokom na cestišču in prehodih za pešce. Prav gotovo boste s prijatelji odšli tudi na pogovore v gostišča. Toda zavedajte se, daje tudi na naših cestah alkohol nezdružljiv z volanom. Tudi nepravilno prehitevanje in takoimenovane divje vožnje so najčešče rezultat nepopravljivih posledic. Vsi našteti pojavi in še mnogo jih je, ki jih v tem sestavku nismo navedli, se vsakodnevno dogajajo tudi na naših cestah. Zato so napori nas vseh, predvsem pa odborov za družbeno samozaščito in varnost občanov v krajevnih skupnostih, DO in TOZD v tem, da takim voznikom, ki jim prometno varnostna kultura ni pri srcu, svetujemo, da se naj vedejo kot prometni udeleženci. Prepričani smo, da boste z vašim zgledom zavestnih udeležencev v prometu dali lep vzgled. Ob tej priliki vam želimo srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 1980 z željo, da se čimprej vrnete med nas. „ ... Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SREČNO VOŽNJO V LETU 1980 Vsem, ki ste v letu 1979 na kakršen koli način sodelovali pri prometno preventivni in vzgojni dejavnosti naša iskrena hvala. Naša želja je, da bi se vrste naših občanov pri tej dejavnosti še povečale, saj hi le na ta način zmanjšali krvni in materialni davek, ki ga danes zahtevajo ceste. Vsem sodelavcem in občanom želi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale SREČNO 1980. leto! OBVESTILO DAVČNIM ZAVEZANCEM V Uradnem listu SRS, št. 34/79 je bil objavljen zakon o dodatnem prispevku solidarnosti iz dohodka v letu 1979, s katerim se zagotvljajo sredstva za plačilo prispevka SR Slovenije za odpravo posledic potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore. Poleg organizacij združenega dela s področja gospodarstva so dolžni do 20. decembra 1979 plačati enkratni prispevek in to v višini 1 % od osnove za odmero davka iz dejavnosti iz leta 1978 tudi delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku. Pri podružnici SDK je odprt račun za nakazilo prispevka in sicer številka 50120-842-006-71068-dodatni prispevek solidarnosti iz dohodka v letu 1979 iz gospodarstva in od občanov. Zavezanci, ki bodo v letošnjem letu plačali ta prispevek, naj hranijo dokazila o tem, da ne bo prišlo do napačnih obračunov. Kajti v primeru, da zavezanci prispevka do konca leta 1979 ne bodo plačali, mora davčna uprava v smislu 5. člena cit. zakona napraviti obračun tega, ob odmernem postopku za leto 1979. Istočasno obveščamo, da se bo za leto 1979 izvedla revalorizacija osnovnih sredstev. Poslali smo vam obvestilo o poteku revalorizacije osnovnih sredstev, št. 422-7/7-79 z dne 11.12.1979 , kjer je opisan način obračunavanja in revalorizacijski koeficienti za posamezne vrste osnovnih sredstev. Omenjena navodila se nahajajo ( v določenem številu) na davčni upravi občine Domžale in jih v primeru, da okrožnice niste prejeli, lahko še dobite. Sporočamo še eno novost, da je republiška sekretarka za finance na podlagi pooblastila 23. člena zakona o davkih občanov izdala Pravilnik o spremembah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 40/70, 10/72, 1/75, 2/77 in 23/77). Spremenjena je višina zneska davčne osnove določene v 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena pravilnika in sicer se znesek 250.000 din nadomesti z zneskom 500.000 din. Predvidoma bo sprememba pravilnika objavljena v Uradnem listu SRS, št. 38/79, uporabljala pa se bo od 1.1.1980. Staro leto se poslavlja, slabega že zdravja je, prvi že glasno nazdravlja, zadnji plan končuje se. Vsak po svoje se pripravlja, manjkati ne sme kafe, preko meje se odpravlja, da vsaj prašek kupi še. Toda to je že prihodnost, danes pa zato smo tu, da pokličemo razsodnost, se ozremo brez sramu. Mnogo se je res zgodi/o — v letu, ki odhaja zdaj, milo vsem se bo stori/o, ko poškilimo nazaj. Naj začnemo z inventuro, ki domžalska bo samo, vas povabimo na turo v našo lepo občino. Prvo in nadvse pomembno je za nas seveda to, da ponosni smo posebno na svoj novi grb močno. Naša občina je mlada, glavno mesto pa še bolj, toda zdaj nam več ne manjka kraja našega simbol. Kamnik nas ponosno gleda, kakor naš starejši brat, radi svojega soseda gremo večkrat obiskat. Vse doslej smo praznovali skupaj praznik občine, , zdaj nov datum smo izbrali, proti koncu maja je. To je dan pred dnevom mladih, bolj primerno kot doslej, več nas bo svečano zbranih, manj nesklepčnih o tem sej. Trudijo se res Domžale tudi v drugih vseh stvareh, da bi dohitele kraje, kjer imajo daljši meh. Pravkar zbornik smo izdali, mnogo v njem je novega, z njim bi radi dokazali, koliko naš kraj velja. A drugače se težave tudi nas ne ognejo, da pri nas je več zabave pripomore marsikdo. Pa začinomo s komunalo, ki je takšne vrste ptič, da zaleže ji prav malo, včasih tudi čisto nič. Sred Domžal na Rojski cesti, stroji kar naprej brne, dela morala bi zlesti, toda glej, ne gre naprej. Osemkrat so jo skopali, pa še vedno manjka kaj, da smo skoraj se že zbali, da je to poskusni gaj. Vse drugače bo pozneje, ko se združijo vsi vkup. veter nov spet k njim zaveje, konec bo porodnih muk. Upajmo, da niso sanje, saj še šepa marsikje, fige vsi držimo zanje, da poboljšajo brž se. Pravijo, da so predpražnik naše lepe občine, bo držalo, da so važni za čistočo bolj kot vse. Za čistilno se napravo voda peni kot nekdaj, jo težko je gledat rjavo, dosti je besed do zdaj! Ribič pa o ribah sanja, žive raje bi lovil, , v čisto vodo jih naganja, da bi v njih jih vsaj umi/. A nesramnice so take, da po svoje narede, ne spoznajo se na znake, se obračajo molče. Utok nam pozdrav pošilja, Bistrica več bistra ni, tudi to je znak obilja, da še vodp barva/ bi. Na Količevem pa pare primanjkuje skoraj že, kotel bi za drage pare radi kupili drugje. Toda takšni so predpisi, da uvoza zanje ni, se po drugi strani sliši, jih drugje to ne skrbi. Kurijo pa si z mazutom, ker drugače pač ne gre, gledajo v prihodnost z upom, plin jih greje zraven še. Stvar je namreč takšna, da plačujejo si plin, a resnica je drugačna, kurijo si prav nič z njim. Še na Vir skočimo malo, kmalu bi za njih se zbal, da letalo bo pristalo, ker tam sto je razsvetljav. Najmočnejša je ob cesti, kot ob pisti sveti nam, kdo jo le ima na vesti, komu je račun poznan? ! Vozi se v Ljubljano belo, vsak že peti naš občan, a oglej si neveselo še novico za vsak dan. Gre prispevek za bolniško tja, kjer delaš — torej stran, a doma zapreš se v hiško, če slučajno si bolan. To pomeni bolj nazorno, da denar gre proč, drugam, bi bilo pač iluzorno, da bi dali več ga nam. Sicer pa nam zdravje šepa, vsaj kar kaže lanski plan, mnogo se domov obeta, toda vedno spet zaman. Ob prizidkih in domovih zbolel je že marsikdo, skrajni čas je, da bregovi se s seboj povežejo. Črni graben rokovnjaški dolgo časa je že rezervat, a razvoj močan, orjaški je zavrl cestni tat. Obljubili hitro cesto so že davno—davno jim, zdaj po slabi v tuje mesto marsikdo zato hiti. Rad doma bi zgradil hišo, rad zoral bi njivo spet, dovolili jim to niso, se vrti kot krog zaklet. Da preskrba včasih šepa, to je stara, znana stvar, boljša kmalu se obeta, le če bo za to denar. So zaprli Slamnik slavni — oprostite, to res ni — le dejavnost na ploščadi se naprej odslej vrti. Sicer pa so seminarji zdaj prevzeli v roke stvar, gospodarstva gospodarji tu zapravljajo denar. Nič kaj dobro se ne piše, če bi rad kdo telefon, nekaj novih veže hiše, kmalu spet premalo bo. Je seznamov še veliko, pošta jih ima največ, kdo pa naredi tu piko, to vprašali ste preveč. Mnogo tudi pridobili smo v preteklem letu dni, Le k ubada se z rožič ki, všeč to kmetom najbolj ni. So preveč prostora zanje namenili Lek—možje, a za vse iz te poljane bo zdravilo za srce. Na Količevem premazni so kartoni zdaj novost, dež, sneg, vlaga niso važni, saj dočakajo starost. He/ios je strokovnjake v center svoj postavi/ zdaj, z njim povečal je obrate, s škrobom bi rad prišel na kraj. Toda kaj bi se hvalili, rekel zadnjič je turist, mnogi so kredit dobili, toda kdo ima korist? ! Sobe za turiste prave so, o jej, po vodi šle, le kredite so pobrale, vsak srbi za sebe le. Prekljajo se tudi mnogi kje tovarna, šola je, da otroci so ubogi, ko različno jih dele. Šola bo v Preserjah stala, Lek od Mengša proč hiti, Les je druga vas pobrala, še papirnico želi. Kar pa tiče se zabave, prave pravzaprav nič ni, le mladina jo ugane, da nas malo razvedri. Pravijo pa, da ostane po zabavi marsikaj, sredi lepe naše hale čikov, steklenic je gaj. To ne delajo le moški, tudi ženske so tu vmes, o tem pričajo, glej, vložki, pa ne tisti za na ples. Vlak v Ljubljano jo sopiha, toda poln nikdar ni, Tone, Jure, Francelj, Miha, vsak na avtobus hiti. Delegatska so vprašanja komunalna vedno le, pesem stara se ponavlja, znana tisočkrat vsem že. Stara je resnica naša, bolj zunanjost nas skrbi, a notranjost se obnaša, kakor se nam dobro zdi. Več kot pol je žensk po službah, toda delegatov malo je, skoraj sama moška družba seje, sklepa za nas vse. Še besedo o kulturah, takšnih in drugačnih vrst, vsaj pri vsakih inventurah nanje rad pokaže prst. Je najslabše še s telesno, ker denarja zanjo ni, je resnično bolna resno, kdo je reši zadnji hip? Društev in občanov mnogo zbira zdaj se vsepovsod, isto revno in ubogo ima blagajno kot nekoč. Obrtnikov je veliko v naši lepi občini, a vse spet obrne sliko: manjka drobne obrti. Če na lepem poči pipa, če kje strga/ si podplat, kar popraviti te mika, pojdi sam pomoč iskat. Levo,desno smo hodili, srečali smo marsikaj, a še več smo izpustili, da še drugič bo za kaj. Naj nihče mu ne zameri, takšen pač je vsak kronist, komu malo več odmeri, drugemu pa skoraj nič. Mnogo sreče v novem letu, da boš zdrav, vesel vsak dan in miru po širnem svetu, ti želi ta SI V Mengšan! iz iKišiii krajev r Na obisku v KS Krtina Menim, da je krajevna skupnost Krtina ena izmed tistih KS, o kateri smo v našem občinskem časopisu brali zelo malo ali skoraj nič, večina pa zelo dobro pozna iz te KS le kulturno društvo Miran Jarc, ki je eno izmed najbolj aktivnih v naši občini. v____j Iciimiosli večje sestanke sicer uporabi večnamenski prostor v šoli, venda; je to res le začasna rešitev. Ob tem naj povem, da bi radi, da bi se šola čimpreje adaptirala v okviru programa, ki je bil sprejet ob izglasovanju samoprispevka. V srednjeročnem planu bodo sicer načrtovali izgradnjo doma, vendar je problem financiranja zelo velik. Predvidevajo, da bi sredstva lahko prispevale nekatere SIS in organizacije, vendar konkretni dogovori še niso stekli. Pogovor je stekel tudi o delovanju organov krajevne skupnosti in delegacij. Zvedeli smo, da organi, predvsem svet, zelo aktivno delajo, da pa se občani in delovni ljudje zanimajo predvsem za probleme, ki so jim blizu, oz. zadevajo predvsem njih same. Ni prostora ... Delegacije se redno sestajajo, vendar tudi tu predstavlja velik problem prostor. Delo družbenopolitičnih organizacij vodi KK SZDL, pred kratkim je bila ustanovljena osnovna organizacija Občani so „posodili" svoje roke. Dolgo jih je treslo, preden so izvrtali 6300 metrov lukenj, da se je nato (po miniranju) ovira vdala Krajevna skupnost Krtina, ki šteje okoli 650 prebivalcev, je precej raztresena, leži pa v nižinskem in hribovitem svetu na poti proti Moravčam. Strnjeno naselje Krtina bi lahko razdelili na dva dela, ki ležita ob cesti Želodnik-Moravče, v njiju je značilno veliko število novozgrajenih hiš, ljudje pa se v glavnem vozijo na delo v bližnje tovarne, kajti delovne organizacije v tej KS ni. Poleg same Krtine spada v KS še več drugih vasi, naj omenim le Studenec in Žeje, meji pa KS na KS Dob in KS Vrhpolje. Zlasti v hribovitih delih je še precej trdnih kmetov, ki so povezani oz. delajo v okviru Emona TOZD Kooperacija. V srednjeročnem planu bodo največ pozornosti namenili naslednjim problemom, ki pa jih bodo skušali delno reševati že v prihodnjem letu: - gradnja nekaterih komunalnih objektov, — krepitev krajevne samouprave, ( - pridobitev prostora za družbenopolitične in kulturne dejavnosti, — ureditev avtobusnih postaj in pridobitev dodatnih telefonskih priključkov, - krepitev delegatskega sistema in vključevanje čim večjega števila delovnih ljudi in občanov vanj, — povezovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Cesta, ki ogromno pomeni Kot je znano vsem v naši občini v delu te krajevne skupnosti poteka izgradnja ceste na Trojico, pri ijo tudi skupaj reševati. To se je ^asti pokazalo ob izgradnji ceste na ''-ojico. ■ pa tudi svoje želje ali pa probleu.o, kakor jih kdo hoče imenovati: želeli bi več povezave med sosednjimi krajevnimi skupnostmi, pa ne le n? področju komunalnih dejav- r stlj rad' 1 : referenta za krajevne skupnost, i bi hitreje reševal nekatera vpraša. radi bi, a bi Račo čimpreje regulirali, isu "'elje imajo tudi za Radomljo, pa še kaj bi s ašlo. Niso ravno ihtevni ti krajani KS Krtina, zatf >i bilo d se jim vsaj kakšna tiha želj .zpol-ni. Ne pričakujejo veliko oo drugih, saj vedo, da je najbolj zanesljivo tisto, kar sam narediš. Sami pa naredijo mnogo, to jim je treba priznati, ali ne? Še naprej veliko uspeha, občani in delovni ljudje v KS Krtina! V. Vojska kateri je s sredstvi soudeležena tudi KS Krtina. Zaradi velikih prizadevanj občanov in delovnih ljudi na tem področju, je KS del sredstev namenila za izgradnjo te ceste, zato pa so zastala nekatera dela, ki bi sicer bila že opravljena, občani pa menijo, da bodo to lahko nadoknadili v najkrajšem času. Treba je poudariti, da je to t/udi neka vrsta solidarnosti, ki jo v sedanjem času zelo pogrešamo. Nujno: elektrika in vodovod Tako bodo v prihodnjem letu in naslednjem srednjeročnem obdobju skušali dokončno urediti probleme na področju elektrifikacije in vodovodov. Potrebno bo raziskati obstoječe vodovode in po potrebi povečati obstoječe rezervoarje. Planirajo, da bodo v letu 1980 dokončno uredili tudi elektriko v KS. To bo potrebno urediti zlasti v naseljih Žeje in Trojica. Uredili bi radi tudi javno razsvetljavo, precej problemov pa jim povzroča tudi dokončna ureditev prometne signalizacije in avtobusnih postaj. Pridobili bi radi čimveč telefonskih priključkov, ki bi jih rabili zlasti v oddaljenejših krajih. Ker je KS precej velika, ima zelo mnogo kilometrov cest, ki jih je potrebno nenehno vzdrževati, načrtujejo pa tudi, da bi morda v okviru možnosti katero izmed njih asfaltirali. Velik problem predstavlja pomanjkanje prostorov za družbenopolitično delo in delo družbenih organizacij in društev. Primernih prostorov ni (prostori v stari mlekarni so bili sicer bolj slabo uporabni, vendar sedaj še teh nimajo), za Gorjuški klanec je predstavljal graditeljem ceste naravno hudo skalnato oviro. Zabrneli so kompresorji. Miner Komunalnega podjetja Domžale Franc Belcijan je bil več mesecev najprizadevnejši, saj je za miniranje porabil celo svoj dopust. Zveze socialistične mladine Slovenije, kije organizirala že več uspešnih delovnih akcij, komunisti svoje organizacije sicer nimajo, se pa aktivno vključujejo v delo vseh organov in organizacij. Zlasti aktivno je kulturno društvo Miran Jarc, ki je za svoje delo v letošnjem letu dobilo občinsko priznanje in Kersnikovo plaketo, najpomembnejše pa je seveda to, da zna v svoje vrste vključiti predvsem mlade. Aktivni so tudi člani Rdečega križa, ki so organizirali tečaj prve pomoči, v KS pa delata tudi dve gasilski društvi in sicer v Žejah in na Studencu. Delovne akcije zbližujejo ... Za KS je značilno tudi to, da se ljudje veliko srečujejo na prostovoljnih delovnih akcijah, kjer se med seboj pogovorijo o vseh problemih, ki se pojavljajo tako v krajevnem kot občinskem merilu in jih sku- NA KRATKO Na javnem snemanju oddaje Prizma optimizma, ki jo je v sodelovanju z mengeško Svobodo pripravila R IV Ljubljana, je bil prisoten tudi direktor radijskih programov Marjan Javor-nik. V pogovoru je povedal, da za nobeno oddajo stroški niso veliki, če je dvorana res polna, kot ie bila v Mengšu, saj ima RTV Ljubljana tudi pomembno vlogo neposredne kulturne dejavnosti na terenu. Upokojeni umetniki Jože Zupan, Mila Kačičcva, Marcel Ostašcvski, Vilma Bukovec, Tone Kozlev-čar, Janez Kuhar, Viktor Plc-melj in Božo Podkrajšck so tako navdušili gledalec, da je bila prireditev veliko prekratka. KOMENTIRAMO: VSI OTROCI NI) SO ENAKI V dneh, ko boste brali ta prispevek, bo seveda že prepozno, da bi vsaj letos izenačili vse otroke v prejemanju novoletnih radosti in tudi daril, saj nas bo komajda nekaj ur ločilo od vstopa v novo, predzadnje desetletje tega stoletja. Čeprav je letos očitno že prepozno, da bi glede tega izenačili vse otroke v občini, pa je vendarle pravšnji čas, da storimo prvi korak. Ne sme se nam zgoditi (kot se je lani zgodilo), da smo bili ob lanskem novem letu polni dobrih sklepov češ, prihodnje leto bo pa drugače, pa se je vse zdesetkalo na te naše dobre namene, ne da bi jim sledila akcija, ki bi spremenila sedanje stanje. Za kaj gre, vsi že dobro vemo. V nekaj deset delovnih organizacijah domžalske občine se vsak po svoje lotevajo novoletnih obdaritev otrok delavcev. Kjer je vreča plitvejša, je novoletno darilce skromnejše, znesek na darilnem bonu pa seveda manjši. Kjer lahko globje sežejo v žep je stvar drugačna: v tovarni pripravijo novoletno prireditev, najamejo dvorano, otroci si lahko ogledajo lutkovno ali celo dramsko predstavo, obišče jih dedek Mraz, živali, snežinke. Veliki zavitki komajda zmorejo nositi. Nemalokrat je darilu priložen darilni bon tudi v vrednosti 1000 dinarjev. Spet drugje denimo v krajih, ki so odročnejši od mestnih središč, pa prihaja do tega, da otrok zaradi dejstva, ker nihče v vasi nima denarja financirati prihod dedka Mraza, kratkomalo ostane brez vsega: brez darilca, brez medvedkov in zajčkov, brez snežink pa tudi brez dedka Mraza. Kaznovan, ker živi v odročnejšem kraju, kjer ni industrije, kjer ni bogatih podjetij in tovarn - pa vendar enako lačen novoletnega vzdušja, snežink, medvedkov in zajčkov.. . Da bi mu to zagotovili bomo - tako upamo - vsaj v prihodnjem letu izenačili vse otroke. Pri tem pa ostaja še vedno velik ČE! Izenačili bomo otroke v prejemanju novoletnih radosti, če se bomo vsi delavci, vsi zaposleni v vseh okoljih in delovnih sredinah, kjer namenjamo denar za novoletno obdaritev osvestili v tem smislu. Se bomo ali ne? Bojimo se, da bo spet obveljala - tako kot letos — ta zadnja možnost. r Občni zbor upokojencev: PRIDITE, PESTRO JE NASE DELO V društvu upokojencev Domžale je nad 1.700 članov. Področje društva sega od Depale vasi, Nožič, Bišč pa vse do Trojan. Zato ni mogoče na noben zbor pričakovati niti polovice članov, vedno pa labimo tudi vse one upokojence, ki še niso člani društva. Do prihodnjega občnega zbora bomo sklicali sestanke v vseh središčih. Na teh predvolilnih sestankih bodo upokojenci dobili informacije o vsem kar jih zanima, izvolili bodo za vsak kraj svoje pododbore, kateri bodo na občnem zboru kot delegati zastopali člane in ostale upokojence iz njihovega kraja. Razpored sestankov upokojencev je naslednji: 6. jan. nedelja 6. jan. nedelja 7. jan. ponedeljek 7. jan. ponedeljek 11. jan. petek 12. jan. sobota 12. jan. sobota 13. jan. nedelja 13. jan. nedelja 18. jan. petek 21. jan. ponedeljek 27. jan. nedelja ob 7.30 Krajevna skupnost Lukovica ob 10.00 Krajevna skupnost Šentvid ob 15.00 Osnovna šola Dob ob 17.00 Krajevna skupnost T. Brejc Vir ob 16.00 Gasilski dom Ihan ob 15.00 Osnovna šola Radomlje ob 17.00 Osnovna šola Homec ob 8.00 Krajevna skupnost Blagovica ob 10.30 Osnovna šola Krašnja ob 16.00 Osnovna šola Dragomelj ob 16.00 Gasilski dom Jarše ob 14.00 Dom upokojencev Domžale Občni zbor po delegatskem sistemu pa bo 23. februarja tudi v Domu upokojencev v Domžalah. Na sestankih in na občnem zboru bomo razpravljali o delu društva in nalogah za prihodnje obdobje. Društvo pomeni danes pravcato samoupravno interesno skupnost ostarelih občanov in se njegove naloge večajo iz leta v leto. Delo društva ni le v skrbi za sprotno valorizacijo pokojnin in letnega regresa. Društvena in republiška samopomoč bo od 1. januarja 1980 dalje povišana in bo izplačilo obeh znašalo 3.300 din. Člani imajo možnost letovati z regresom v društvenih počitniških domovih, za kar pa se je treba prijaviti že v januarju. Na leto prirejamo tudi do 15 izletov z avtobusi po domovini in tudi v tujino. Društvo je že predlagalo, da se vsa razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada namenijo za dograditev druge faze Doma upokojencev v Domžalah. Pri društvu je letos pričel z delom in rednimi vajami\ novoustanovljeni ženski pevski zbor. Moški pevski zbor pa bo praznoval že 20—letnico svojega obstoja, k sodelovanju ponovno vabimo nove pevce! Na sestanke vabimo vse upokojence tudi one, ki še niso člani društva! K. Prosilka .. njo vlogo: je poslala Skupnosti otroškega varstva Domžale nasled ZADEVA: PROŠNJA ZA SPREJEM V VVZ Podpisana prosilka ponovno prosim za sprejem v vrtec za mojega otroka. . . Prošnjo imam že vloženo eno leto in pol in nisem dobila varstva za otroka. Zato velikokrat izostajam iz dela, enkrat mož, enkrat pa jaz. V delovni organizaciji so me že opozorili za izostanke in za zamujanje, do katerih pa pride zaradi otroka, ki nima varstva. Predlagali so mi, da ostanem doma na vaše stroške, kar bom prisiljen napraviti, če mi prošnje ne boste reši/i. Zato vas prosim, da mi daste varstvo za otroka, ki je še premajhen, da bi se sam čuval v času, ko so mu starši v službi. Več otrok poznam, ki so iste starosti ali pa kak mesec mlajši in so dobili varstvo; zakaj ga naš ni dobil, ki je tak problem. Po kakšnih kriterijih to izbirate? Kako da ste lahko spregledali mojega otroka? Oba sva zaposlena v Ljubljani. Staršev nimava pri sebi. Ena mama je umrla letos, druga pa je zelo bolehna in starejša, tako da mi ne more varovat otroka. Tako otrok ostaja brez varstva in je prepuščen na vašo milost in nemilost, mati pa brez službe. Zato vas opozarjam, da mi daste varstvo za otroka, sicer vam otroka pripeljem v VVZ in se bo moral takoj najti prostor zanj. Jaz ne morem ostati zaradi vas brez službe, ker se moram preživljati, ali pa ostanem doma na vaše stroške. V upanju, da ho prošnja ugodno rešena v kratkem času, vas tovariško pozdravljam. Domžale, 18.9.1979 Prosilka..... Omenjena tovarišica res večkrat izostaja od dela, zaradi otroka in s tem povzroča motnje pri normalnem delu. Apeliramo na vas, da ji ugodno rešite prošnjo, ke; je sicer marljiva delavka. Za poslovalnico: Podpis In žig ljubljanskega trgovskega podjetja i Ob zgornjem "gradivu se nam na SOV Domžale napisali tale komentar: 0 potrebah po otroškem varstvu smo že večkrat pisali, velikokrat razpravljali. Ugotavljamo, pa vedno znova, da kljub odprtju novih vrtcev (letos za 256 otrok) nikakor ne dosegamo potreb. 1100 otrok imamo v vrtcih, rabili pa bi prostora še vsaj za 600 otrok. Res potrebe so velike, veliko staršev pa je v stiski kam z otrokom ko gredo na delo. Ne opravičuje pa ta stiska tistih staršev, ki nočejo razumeti, da prostih mest ni, kar še posebej velja za nekatere, ki so se komaj preselili v našo občino. Skupnost otroškega varstva večkrat dobi takšna pisma, da o besedah izgovorjenih na upravi VVZ sploh ne govorimo. Želja skupnosti otroškega varstva je, da do takih pisem ne bi več prihajalo, ne za skupnost in ne za VVZ, ker mest v VVZ je le toliko kolikor znašajo zmogljivosti, v katerih ni moč stlačiti vse otroke, ki so potrebni varstva. V načrtu imamo že v letošnjem letu gradnjo vrtcev v Trzinu in Moravčah, vendar vseh potreb ne bomo nikoli pokrili. Gradimo samo iz enega vira' prispevne stopnje sredstev pa se delijo na investicijske in sredstva za osnovno dejavnost. Vsak otrok v povprečju dobi 50 % delež, 50 % prispevajo starši. Če imamo te potrebe po varstvu in razpložljiva sredstva pred očmi, mora vsak, ki varstvo nujno potrebuje, dobro premisliti, kaj bo z izsiljevanjem, kakršno je to pismo, dosegel. Skupnost otroškega varstva Domžale Nastopajoči na prireditvi: Prizma optimizma v Mengšu (Foto: Janko Skok) Folklorna skupina je na akademiji v počastitev dneva republike odplesala nekaj narodnih plesov DESETO LETO PLEMENITEGA TEKMOVANJA NA DOMŽALSKIH OSNOVNIH ŠOLAH: Knjiga, čudovita prijateljica ,.Tekmovanje" za bralno značko je ena najbolj množičnih oblik prostovoljnih dejavnosti na osnovnih šolah, ki sc je od leta 1961, ko se je prvič pojavilo v Prcvaljah, pa do danes močno razširilo, saj vključuje 42 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok. ■___J r Kakšno je sploh to ..tekmovanje"? Republiški odbor bralne značke je v neki publikaciji takole zapisal: „Vsako tekmovanje se konča z nagraditvijo samo najboljših treh; vsi drugi, ki so se pravtako trudili, pa niso izpolnili pogojev, žalostno zro v zmagovalce in sc morda za vselej odrečejo zvrsti, v kateri so doživeli poraz. To sc jim s knjigo ne sme pripetiti! „Tekmovanje" za bralno značko tekmovanje drugačne vrste: to je tekmovanje, ki ljudi ne izloča po kvaliteti dosežkov, ampak je tekmovanje samim s seboj. Vsakdo, ki vztraja do konca, da prebere knjige, postane zmagovalec. To je plemenito tekmovanje, tekmovanje, v katerem zmagujejo lahko tudi tisti, ki jim je povsod drugod spodletelo. Tekmovanje brez poražencev, razen tistih, ki niso vztrajali. V naši občini segajo začetki tekmovanja za bralno značko v šolskem letu 1969/70, ko je bila prvič podeljena Kersnikova bralna značka. V letošnjem šolskem letu praznuje bralna značka deseto obletnico. Deset let - polno uspehov, zadovoljstva pa tudi težav. Največji uspeh je vsekakor neprestano večanje števila udeležencev, saj bo v letošnjem letu 50 odstotkov osnovnošolcev tekmovalo za bralno značko. Tudi zadovoljstev ne manjka, ko opazujemo tekmovalce ob slavnostni podelitvi značk, ob navzočnosti književnikov, ki prihajajo na obiske ob takih priložnostih. ' S težavami, ki sc porajajo oh izpeljavi tekmovanj za bralno značko, pa se spoprijemajo šole kakor vedo in znajo. Da pa bi se težave reševale enotno, je ZPM občine Domžale prevzela skrb nad tekmovanjem za bralno značko in ustanovila občinski odbor mentorjev za bralno značko. Odbor je na svojem prvem zasedanju ugotovil, da so največje težave z denar-jem za nabavo značk, plaket in knjig, ki jih tekmovalci dobijo za svoj trud. Z večanjem števila tekmovalcev se večajo tudi ti stroški, ki so prepuščeni šolam. Poleg tega pa pogrešajo mentorji na šolali enotnega načina delovanja. Želeli bi, da bi se v jubilejnem letu tem problemom posvetilo čimveč pozornosti, saj bi tako samo potrdili smisel tekmovanja za bralno značko in s tem dali tudi vso moralno podporo mentorjem, ki delujejo z mladimi bralci. Odbor tudi pričakuje, da bodo mentorji in mladi bralci skupaj z vodstvi šol posvetili del svojega dela jubileju bralne značke v občini Domžale. Majhen narod smo, zato se moramo zavistno razvajati z branjem najboljših knjig, da bomo s prepričanjem odklanjali slabe. (Petra Dobrila, predsednica zveze bralnih značk Slovenije). Mislim, da bo to misel še naprej gojilo tekmovanje za Kersnikovo bralno značko v občini Domžale in še 33 drugih širom Slovenije in zamejstva. PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V IHANU ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Kakor vsako leto, je tudi letos bila na mizi svečano okrašena torta s svečami. Devetnajst jih je. To pomeni, da bo devetnajst učencev te šole letos postalo član velike družine pionirjev. Pripravili so kratek kulturni program in tako cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. Zapeli so nekaj pesmi in zaigrali igrico. Male junake pa jc bolj zanimala torta, vendar so z veseljem ogledovali igrico. Po kulturnem programu jim je predsednica pionirskega odbora razdelila kape in rutice, pionirsko izkaznico, ter knjigo Pionir(ka) sem. Tudi ravnatelj šole jim je namenil nckai vzpodbudnih besed za njihovo novo pot. Predsednica jim je tudi prebrala zaobljubo, katero besedilo so učenci veselo ponavljali za njo in na koncu skoraj zavpili: „Za domovino s Titom - naprej!' Tako so bili cicibani sprejeti v pionirje. Nato so sc „spravili" na torto. Vsak je moral prižgati svojo svečko. Dva sta si opekla prste, ker nista bila dovolj pazljiva. Vsi veseli so sc zagrizli v sladek kos torte in popili kozarec soka. Mnogi, ki so bili prisotni, so so sc jim pocedilc sline, ko so opazovali, kako novopečeni pionirji meljejo z usti in sc zadovoljno smehljajo. Pa kaj, ko so tako skopuški in ne odstopijo starejšim niti grižljaja. Vsi tisti, ki so žalostno gledati, so sc lahko obrisali pod nosom in odšli. Ko so malčki pojedli, sem nekoga vprašala, kaj mu pomenita besedi „biti pionir". Toda iz ust ni spravil nobene besede. Sama pri sebi sem si mislila: „Pusti jih, saj vidiš, da so šc vsi prestrašeni." Toda, kmalu jih ne bo več strah. Iz ust pa bodo kar same letele besede, besede spoštovanja do Tita in domovine. _ ......., Dopismski krožek OS Slandrove brigade Domžale OGLAS Takoj zaposlim NK delavca v čevljarski stroki. Zaslužek dober. Informacije: EKSPRES POPRAVILA ČEVLJEV, Cesta talcev, Domžale, pri slaščičarni„Lenček" (kiosk). Otroci so pivnik, ki pivna vse; tudi naše spodrsljaje: Deček. Pravzaprav šc malček. Majcen, svetlolas. In gostilna. Takšna pač, kot so slcjkoprcj vse gostilne: zakajena, zatohla, oguljena. Pri vseh mizah sedijo gosti. Taki, v kombinezonih in delovnih oblekah. Na malico so prišli. ..Pridi sem, fantek," pokličejo otroka možakar izza ene od miz. Otrok uboga: „Če si koraj-žen, reci kure," ga vsi vzpodbujajo. Otrok uboga in čez ustnice, ki so komajda nekaj mesecev prej spregovorile „mama", sc zapelje načrtovana dobro," sc muza otroku beseda. „Dobro, omizje. „Cc si upaš, pa reci šc Porka Madona . ..' Otročec uboga tudi tega, pa še naslednji izziv, ki sc prav tako začenja zp....m....... OMIZJA SE HAHLJAJO, MENI PA NI DO SMEHA. BIL SI M PRIČA UČNI URI; UČNI URI, KO SO ZLORABLJALI SAMO ENEGA OD ONIH, ZA KATERE TAKO RADI ZAGOTAVLJAMO, DA SO NASE NAJVEČJE BOGASTVO. r RAZPIS NAGRAD ZA KRIŽANKO Za novoletno nagradno križanko razpisujemo 5 knjižnih nagrad (ZBORNIK OBČINE DOMŽALE); nagrade bomo izžrebali med pravilnimi poslanimi rešitvami. Rešitve pošljite na naslov; Uredništvo „Občinskega poročevalca" Domžale, Kolodvorska 6 s pripisom KRIŽANKA, najkasneje do 15. januarja 1980. Izid žrebanja bo objavljen v drugi številki „Občinskega poročevalca" v letu 1980. Delovni kolektiv Železniškega gospodarstva ŽELEZNIŠKE TRANSPORTNE ORGANIZACIJE LJUBLJANA ki skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela za — promet Jesenice, Ljubljana, Zalog, Zidani most — transport Ljubljana Moste — kontejnerski terminal Ljubljana — tehnično vozovno dejavnost Ljubljana — vleko vlakov Ljubljana — upravljanje in vzdrževanja prog Ljubljana — upravljanje in vzdrževanje signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana sodeluje pri izvajanju celovitega integralnega železniškega transporta in skrbi za čim ustreznejšo menjavo z uporabniki želi vsem uporabnikom železniških storitev SREČNO IN USPEŠNO LETO 1980. .J r IHELIOS Kemična industrija Domžale Delovna skupnost skupnih služb DODATNO RAZPISUJE za šolsko leto 1979/80 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI Izpolnjeno prijavo za štipendiranje na obrazcu 1,65 DZS in potrdilo o vpisu pošljite v roku 15 dni po objavi. *____J Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Karel Kušar, Matjaž Brojan, Maks Jeran, Franc Tekavec, Darko Gognjavec, Marjan Bolhar Matjaž Repnik, Ivana Seifert in Jože Skok. Glavni urednik: Karel Kušar, tel. 721-082, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel. 721-686, tehnični urednik: Franc Ravnikar, tel. 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa številka 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije. Izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n.sol.o. verovškova 57, p. p 81 61007 Ijubljana TOZD INVEST SERVIS - vzdrževalna dejavnost, r.o. LJUBLJANA, Verovškova 57 OBJAVLJA prosta dela in naloge za delo v Mengšu: 1. TEHNOLOG - STROJNI za izdelovanje plana preventivnega vzdrževanja, določanje rokov za preventivne preglede in pripravo tehnoloških navodil ter dokumentacije za generalna popravila. Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj 2. ELEKTRIKARJA za opravljanje vzdrževalnih oz. investicijskih del na električnih strojih in napravah ter instalacijah. Pogoji: poklicna šola elektro smeri, opravljen „S" izpit (oz. ga mora opraviti po sklenitvi delovnega razmerja), 2 leti delovnih izkušenj 3. KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje proizvodnih strojev in naprav ter sodelovanje pri remontih in montažah. Pogoji: 3 letna poklicna šola kovinarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj 4. DELAVCA - HIGIENIKA Za čiščenje delovnih prostorov v proizvodnji, pisarnah in laboratorijih. Pogoj: nedokončana osnovna šola. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklene za nedoločen čas. Delo pod točko 2 in 3 je v dveh oz. treh izmenah, pod točko 4 pa popoldansko. Prijave sprejema najkasneje 15 dni po objavi kadrovsko—splošni sektor DO LEK na naslov: LEK, TOZD INVEST SERVIS, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite dodatne informacije osebno ali po telefonu 721-631. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 5. dneh po seji komisije za delovna razmerja. TOZD KEMIJA, r.o., Mengeš, Kolodvorska 27 OBJAVLJA prosta dela in naloge:2 VEČ TEHNIKOV za razporejanje in usklajevanje dela, naročanje surovin in delovnih pripomočkov ter oddajanje izdelkov. Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat štiriletno srednjo tehnično šolo kemijske ali druge ustrezne smeri. Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor DO LEK na naslov: "LEK" TOZD KEMIJA, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite informacije osebno ali preko telefona 721-631. Komisija za delovna razmerja TOZD KEMIJA bo kandidate o izbiri obvestila v 5 dneh po seji komisije za delovna razmerja. H E Ll O S kemična industrija srao Domžale TOZD tovarna jedilnih in tehničnih olj OLJARNA DOMŽALE želi vsem delovnim ljudem in občanom SREČNO NOVO LETO 19801 PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE DOMŽALE OBVESTILO Upravni odbor Planinskega društva Domžale obvešča vse občane, da je Dom PD Domžale na Veliki planini zaradi zamenjeve osebja in remonta gondolske žičnice na Veliko planino do nadaljnjega odprt samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. O ponovni neprekinjeni oskrbovanosti bomo vse zainteresirane obvestili z objavo v dnevnem časopisju. UPRAVNI ODBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE OBJAVLJA dela in naloge: 1. OSKRBNIKA DOMA PD DOMŽALE NA VELIKI PLANINI 2. KUHARICE V DOMU Poleg splošnih pogojev zahtevamo, da oba kandidata izpolnjujeta še naslednje pogoje: ustrezna izobrazba gostinske stroke z delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Zaželjen je zakonski par. Pismene ponudbe sprejema UO Planskega društva Domžale. Nastop in OD se določita sporazumno. NOVO! Popravila, montaža, servisiranje vse zimske športne opreme! Montaža vezi, popravila in vzdrževanje smuči, popravila pancarjev in palic, brušenje drsalk. PODGORŠEK JURE, Masljeva 6, 61230 Domžale. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE išče za potrebe svojih delavcev 1-SOBNO STANOVANJE za določen čas v Domžalah ali v bližnji okolici. Ponudbe pošljite čimpreje na upravo zavoda Domžale, Savska 3. SERVIS PRALNIH STROJEV KAPLJA BOJAN DOMŽALE, SAVSKA 33 ČESTITA OB NOVEM LETU IN SE PRIPOROČA! OGLAS V Domžalah ali bližnji okolici iščem stanovanje — enosobno, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov: Irena PETRIČ, Osojna 4, Vir, Domžale. OGLAS Eno ali dvosobno stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici vzamem v najem. Ponudbe pod šifro „reden plačnik". OGLAS Za pokritje stare hiše na Vrhpoljah pri Moravčah kupim več škopnikov slame. Rado KOKALJ, Nazar-jeva 8, Kranj. OGLAS Zakonca iz Domžal iščeta enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod „Domžale ali okolica" pošljite na uredništvo Občinskega poročevalca. OGLAS Manjše stanovanje ali sobo iščeta mlada zakonca brez otrok, mirna, dobra plačnika. STEINER Breda, Rojska 11, Domžale. OGLAS Iščem garsonjero v Domžalah ali bližnji okolici. Slavko ŠOROTAR, Lukovica 32, 61225 Lukovica. ABC POMURKA Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK DOMŽALE o.sub.o. TOZD PREHRANA Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA proste delovne naloge: t. ADMINISTRATIVNO PRODAJNI REFERENT Pogoj: - srednja izobrazba ekonomske smeri ali KV prodajalec živilske stroke — dve oz. štiri leta delovnih izkušenj - zdravniški pregled za delo v živilski stroki — tečaj iz higienskega minimuma 1. PREKAJEVALEC - VARNOSTNIK Pogoj: — dokončana osnovna šola - zdravniški pregled za delo v živilski stroki Rok za prijave je 15 dni po objavi na naslov Trgovsko gostinska DO NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64. KATERE TRGOVINE BODO ODPRTE 3. JANUARJA Na ta dan bodo odprte sledeče trgovine: — Rača Domžale — Potrošnik Domžale — Planina Domžale — Hrana Prevoje — Bistrica Radomlje — Zarja Mengeš in — Na klancu Moravče. Ostale prehrambene trgovine in vinotoči bodo zaradi opravljanja rednih letnih inventur zaprti. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Sercerja 4 Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge INKASANTOV Pogoj: — končana osnovna šola — veselje do dela s strankami — stanovanje v bližini sedeža del. organizacije — izpit za voznike kat. A Nudimo stimulativno nagrajevanje. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 1 mesec. Objava velja do zasedbe. Vloge pošljite na naš naslov. SOZD Združena podjetja strojegradnje ZPS Ljubljana MLINOSTROJ, tovarna strojev Domžale ' OBJAVLJA po sklepu Odbora za medsebojna razmerja naslednja dela oziroma naloge: 1. 2 delavca za ličarska dela 2. 1 delavca za razrez materiala 3. 1 delavca za dela v transportni grupi Za razpisana dela ličarja je potrebno znanje kvalificiranega ličarja, sicer pa obstaja možnost priučitve. Ravno tako je možnost priučitve za dela razrez materiala, medtem ko za dela v transportu ni potrebna kvalifikacija. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene ponudbe ali pa se zglasijo osebno na naslov: MLINOSTROJ Domžale, Študljanska 5. Kovinskonn strojno podjetje HIDROMETAL MENGEŠ O D P R O D A : - moped "TOMOS" - enoosno prikolico 5 t - ročni brusilni stroj - kotni "PEERD" - ročni brusilni stroj - kotni "SCINTILLA" - ročni brusilni stroj — ravni "ĆSR" ročna električna vrtalka "ČSR" i Sna električna vrtalka ISKRA - 2 kom - vod. črpalka "HONDA" - vodna črpalka "TOMOS" Koper - verižno dvigalo "JELŠINGRAD" - 500 kg Ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure. Prednost pri nakupu imajo OZD. Licitacija bo 10.1.1980 ob 8. uri v delovni organizaciji HIDROMETAL. Varščino v višini 10 % izklicne cene se polaga na dan licitacije. Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL MENGEŠ Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge - za več KV KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: poklicna šola kovinske stroke, delovne izkušnje zaželjene Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom, določenim v Pravilniku o delovnih razmerjih. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi oz. do zasedbe objavljenih del oz. nalog. Univerza Edvarda Kardelja v LJubljani biotehniška fakulteta n. sol. o. vtozd za živinorejo o.sub.o. • groblje 3 61230 domžale yu OBJAVLJA prosta dela in naloge: 1. PROFESORJA TELESNE VZGOJE i _iji: diplomat ali absolvent visoke šole za telesno kulturo, da je aktivni športnik v vsaj eni disciplini s tekmovalnimi izkušnjami ter da ima dobre organizacijske sposobnosti 2. VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA ZA PODROČJE POLITOLOGIJE IN SOCIOLOGIJE Pogoji: Diploma Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, doktorat znanosti s področja politologije, naziv visokošolskega učitelja. Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom na naslov: Biotehniška fakulteta - VTOZD za živinorejo, Groblje 3, 61230 Domžale. Objava velja 15 dni od dneva objave. E T A - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti VEČJE ŠTEVILO DELAVK Osebni dohodek od 5.000 do 6.000 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. IN MEMORIAM ANGELCA STRGAR V soboto 3. novembra 1979 je za vedno zatisnila svoje trudne oči ANGELCA STRGAR, roj. 1911 v Idriji, upokojenka Papirnice Koli-čevo. Na ljubljanskem Navju smo se od nje poslovili nekdanji aktivisti, prijatelji in sorodniki. V imenu vseh pa se je od nje poslovila tovari-šica Brejc Marica z besedami: Ko smo se danes Tvoji najbližji prijatelji, svojci in aktivisti zbrali na poslednjem sestanku, bi Ti radi povedali, čeprav prepozno, besede zahvale, ne za danes, temveč za tiste težke dni, ko je domovina potrebovala slehernega človeka in še posebej pomoč zavedne slovenske žene kakršna si bila Ti, Angelca. Da si bila naše gore list si pokazala s tem, da si se med prvimi vključila v vrste aktivnih žena ter se skupaj z možem Jurijem borila za cilje NOB. 1943. si postala članica SPZŽ in potem si vseskozi pod ilegalnim imenom Marjeta vestno in po svojih močeh izpolnjevala naloge, ki so Ti jih nalagali vodilni aktivisti. Tudi pri obnovi porušene domovine si nadaljevala nehvaležno delo aktivista dokler je bilo to potrebno in dokler so Ti Tvoje moči dopuščale. Stavba domovine, v katere mozaik si tudi Ti vložila svoje življenjske moči še vedno ni dograjena, najbolj pa je pomanjkljiva v človeških odnosih, katere smo vedno tako zelo poudarjali med vojno. Tega se vedno zavemo šele ob odprtem grobu - ob grenki uri slovesa. Zato postojmo in se zamislimo: ali ne hitimo vedno preveč za nečim drugim in pri vsem tem vse preveč pozabljamo na človeka. Kaj, ko bi že enkrat uresničili besede goriškega pesnika Simona Gregorčiča: rajši cvetje v življenje in trnje na grob. Potem nam bo slovo lažje, misel ne bo zagrenjena in beseda zahvale bo mogoče izrečena še v času ko bo duh še sposoben dojemati. Naj bo že kakorkoli, ne pozabimo na naš prostor in čas, na sebe in sočloveka, zakaj samo zato je vredno hiteti. Tebi draga Angelca, pa še enkrat v svojem imenu in v imenu aktivistov in borcev bivšega kamniškega okrožja topla zahvala. In ko bo Tvoj pepel čez nekaj ur položen v grobnico Strgarjevih v Ročinju k Tvojemu možu borcu in aktivistu, boš končno našla svoj mir. Mi ti pa poslednjič želimo: počivaj v miru v zemlji, za katero si izčrpala svoje moči! Kako je bila ocenjena kot človek in komunist v Ročinju priča tudi slovo vseh ljudi in spremstvo na poti v zadnji dom. JEZERNIK J02E Pred kratkim so se na domžalskem pokopališču poslovili od Jožeta Jezernika, dolgoletnega pevca, godbenika, gasilca, koroškega borca in sodelavca v NOB. V imenu Gasilskega društva Stob se je od njega poslovil predsednik Franc Dovč. V govoru je poudaril pokojnikove zasluge' pri razvoju društva, v katerem je deloval 60 let in bil vedno v pomoč bližnjemu. Omenil je tudi, da je bil v društvu dolgoletni tajnik, predsednik in član nadzornega odbora. Kljub zaposlitvi na železnici je vedno našel čas za delo v društvu, kjer je bil nadvse vesten in delaven. V službi je bil devctkratni udarnik, prejel je pa tudi zlato kolajno dela. Kot dober vojak je med prvo svetovno vojno prejel srebrno medaljo za vojaške zasluge, kot borec za severno mejo pa tudi plaketo koroškega borca. Prejel je tudi številna gasilska priznanja, prvo že leta 1929, zadnje pa za 60-letnico delovanja v gasilskih vrstah. Vsakega napredka v društvu je bil vesel, predvsem nabave motornih briz- galen. Njegov lik bo ostal svetel zgled mlajšim. V imenu pevcev Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale in Godbe na pihala Domžale se je od njega poslovil njegov dolgoletni sodelavec Ivan Loboda, ki je med drugim dejal: "Kljub dolgoletni naporni službi na železnici si našel čas, da si se kmalu po 1. svetovni vojni vključil v godbene vrste, v katerih si požrtvovalno vztrajal preko 40 let. Bil si nadvse vesten, nesebičen in požrtvovalen godbenik in pevec in kot tak bil svetal vzgled mlajšim, saj smo se lahko tako godbeniki in pevci lahko v vsakem slučaju popolnoma zanesli nate. Nadvse požrtvovalen si bil tudi pri gradnji godbenega doma. Bil si tudi večkratni odbornik in še in še. Bil si tudi med ustanovnimi člani Pevskega društva Domžale leta 1920, ki ga je takrat vodil pokojni Janez Cerar, po katerem se Moški pevski zbor upokojencev sedaj tudi imenuje. Tudi v zboru si bil med ustanovitelji in pel vse do takrat, ko se zaradi bolezni nisi mogel vaj in nastopov več udeleževati. Pri razvoju godbe in pevskega zbora si imel veliko zaslug. Zato se ti dragi Jože v imenu domžalske godbe in moškega pevskega zbora pri odprtem grobu za vse tvoje nesebično delo iskreno zahvaljujem. Pevci se ti bodo za tvoje dolgoletno sodelovanje oddolžili s pesmijo, godba ti bo v zadnji pozdrav zaigrala žalostinko. Uvodoma se bo oglasil boben, ki si ga toliko let igral. Bodi ti lahka slovenska zemlja." Poleg štcilnih prijateljev in znancev so se njegovemu spominu poklonili tudi številni gasilski prapori. S smrtjo pokojnega Jožeta smo domačini izgubili nadvse vestnega in prizadevnega kulturnega delavca. Ravnikar Tone VINCENC POGAĆAR - CENE Med krajani Zlatega polja se je razširila žalostna novica, daje nenadoma umrl tovariš Vinko Pogačar iz Zlatega polja. Od njega smo se še zadnjič poslovili dne 10. 11. 1979 na domačem pokopališču v Podgori. Rodil seje 27. 3. 1918 v Zlatem polju kot najstarejši sin hribovske kmečke družine, ki je štela osem otrok. Njegova življenjska pot je bila trnova. Ze kot mladenič je skusil vse težave in težka dela na tej hribovski kmetiji. Leta 1939 pa je šel v starojugoslovansko vojsko. Nihče ni slutil, da bo od takrat napočila njegova težka ži- vljenjska pot. S pričetkom vojne ga je okupator ujel in odgnal v vojno ujetništvo. V tem ujetništvu je bil zaprt vse do leta 1942. V tem letu pa je, na prošnjo domačih, prišel domov in se na zahtevo Nemcev takoj moral zaposliti v Kresnicah. Od tu seje vrnil domov dan pred selitvijo Zlatopoljccv in občanov bližnjih vasi krajevne skupnosti Zlato po-lje. Po vrnitvi s Kresnic so ga na dan selitve odpeljali v taborišče Begunje, ostale domače pa v Šentvid pri Ljubljani Po nekaj tednih so ga skupaj z domačimi odpeljali v logor v Nemčiji. Spomladi leta 1945 se je skupaj z domačimi vrnil na svojo do tal požgano domačijo. Le trdna volja do dela mu je pomagala, da je vse to obnovil in danes koli-kortoliko urejeno zapustil svoji ženi, sinu in hčerki. Upam, da bodo lc-ti nadaljevali delo, ki ga je on začrtal in tudi nameraval uresničiti. Pokojni tov. Cene je bil vseskozi po vojni tudi aktiven odbornik. Bil je član Zveze borcev vse od ustanovitve in v njej igral vidno vlogo. Dobro se spominjam nenadne smrti bivšega predsednika ZB Zlato polje tov. Črta, kako je bil pokojni Cene v skrbeh, da bi s to izgubo ne izgubil tudi krajevne organizacije ZB Zlato polje. Pokojni Vinko pa ni bil samo zvest član ZB, temveč je vseskozi sodeloval v krajevni skupnosti in socialistični zvezi. Resda zadnja leta nekoliko manj, zaradi bolezni, toda o problemih ZB in krajevne skupnosti ga je še vedno zanimalo in je s svojimi nasveti in dolgoletnimi izkušnjami precej pomagal pri delovanju samih družbenopolitičnih organizacij in razvoju do tal požganega kraja. Mi smo se od tebe žal morali posloviti, vedi pa, da v naših srcih in mislih še vedno živiš. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, za katero si se boril in jo tako ljubil. V. Je ras ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA PUČKA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti ter mu darovali vence m cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga obiskovali in ga imeli radi. Hvala pevcem in duhovniku za obred. Se enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega, dobrega moža, očeta, starega očeta ter bratranca VIKTORJA REMSAKA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepih vencev in cvetja. Najtoplejšo zahvalo pa smo dolžni dr. Ivu Pevcu za dolgoletno zdravljenje ter med. sestri Lojzki Rihtar za human odnos in nesebično pomoč, s katero sta pokojniku lajšala tako težke ure življenja. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali med težko boleznijo, ga bodrili, ga imeli radi, nam pa kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam: Hclios, GIP Obnova, Napredek, Toko Domžale, Svit Kamnik, Elma Črnuče, Rašica Gamcljne ter Jamarskemu društvu za podarjeno cvetje. Hvala pevskemu zboru Društva upokojencev Domžale za zapete žalostinkc ter župniku iz Sr. Jarš za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, sina, brata, strica in svaka STANETA OSOLINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom iz Kraigherjeve in Savske ceste za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno ustno in pismeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja upravi Helios, organizaciji ZK in sindikatu za posebno pozornost, stanovskim tovarišem, mestni in občinski organizaciji ZZB NOV Domžale in Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, govornikom za tople besede ob slovesu, Godbi Domžale in pevcem Društva upokojencev. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Zcna Helena, mama, sestra z možem, brat z družino in vse sorodstvo ZAHVALA Ob boleči mnogo prerani izgubi našega moža, očeta in brata POLDETA SELKO se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sta ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, ter nam izrekli sožalja in nam pomagali v težkih dneh. Žalujoči: žena Pcpca, hčerki Dani, Mateja, sin Polde, brat Jože ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moje drage žene, najine mamice, h čerke, sestre in tete KRISTINE RESNIK roj. Lavrič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje ter ji darovali prelepo cvetje in vence. Zahvaljujemo se za vsa ustna ter pismena sožalja. Hvala duhovniku za opravljeni obred ter njenim sodelavcem za tako lepe poslovilne besede ob grobu. Prav iskrena hvala vsem, ki ste imeli radi našo mamico. Vir, Krašnja, Jarše, Bukovica, Kamnik, Palovče, Ljubljana. Žalujoči: mož Pavle, sinova Pavli in Peter, ata, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata JEMEC FRANCA iz Lukovice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam s sočutno besedo lajšali bolečino slovesa. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje in vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zlasti pa naj velja še naša posebna zahvala dr. Pippu in sestri Nadi za pomoč v njegovi težki bolezni, KS Lukovica, pevskemu zboru iz Lukovice in gospodu župniku za tople tolažilne besede in lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame MARIJE SRŠEN Matcvhove mame iz Mengša se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje, izrečeno sožalje in tako veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike Ljubljana, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža JAKA BORCA se zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih pomagali in lajšali bolečino. Zahvaljujem se tudi za darovano cvetje. Zahvalo dolgujem kolektivu ŽITA, sodelavcem TOZD INDUPLATI Mengeš, gasilskim društvom, Društvu šoferjev in avtomehanikov, godbi, govornikom, župniku in drugim prijateljem in znancem, sovaščanom in sorodnikom. Žalujoča žena Ivka. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dobrega moža in očeta FRANCETAJAVORŠKA se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč delovni organizaciji Lek Mengeš, Osnovni šoli Matije Blejca Mengeš, Ljubljanskim mlekarnam, Marketingu, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem in znancem ter vsem, ki sta ga poznali in cenili, da ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebno zahvalo sem dolžna tudi župniku in pevcem iz Mengša za poslovilni obred in pesmi. Žena Marija z otroci in ostalo sorodstvo SREČNO NOVO LETO 1980 VAM ŽELIJO DO TOKO n.sol.o. Domžale, Kidričeva 1 61230 DOMŽALE S svojimi TOZD: -Galanterija - Potovalni izdelki - Torbarstvo Maribor - Usnjarna - Maloprodaja - Commerce in DS Skupnih strokovnih služb Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij. Vrhnje usnje in usnjena podloga. Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije UNIVERZALE DOMŽALE Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Sercerja 4 K> Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO r HELIOS BARVE LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA J 00 induplati Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati? Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati? Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj — in kvaliteta. TOSAMA DOMŽAL! A Papirnica Ko ičevo POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parke-tarska dela Priporoča svoje, usluge in čestita za praznik! IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z de lovišč i: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti nudi gozdno teme, sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča A VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOVI Živilski kombinat »ZlTO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s poslovalnicami kmetijskega repromate-riala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita TEKSTI L TOZD J filc 0. sol. 0. 61234 M«ngeft izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom SREČNO NOVO LETO 1980 VAM ŽELIJO TOVARNA POZAMENTERIJE Mengeš Pridružuje se čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove U DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo PRIPOROČA SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA' v-_ J AVTOSERVIS Domžale Čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse DOMŽALE MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke h Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča na nakup vsakovrstneg^potroš-nega blaga v svojih prodajalnah širom občine EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA Kovinsko in strojno podjetje nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izgradnja regionalnih vodovodov, — preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo INDUSTRIJSKI KOMBINAR "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA V. Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA - SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA DOMŽALE Priporoča svoje storitve in čestita za praznik ■\ r ZAVAROVALNICA "TRIGLAV" Poslovna enota Mengeš Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku J NOVOLETNA DOMŽALSKA NAGRADNA 9061