CEUE. 16. DECEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 49 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
KNAPOVSKA RDEČA NEDEUA
Do torka zjutraj so velenjski rudarji v letošnjem letu nako-
pali že štiri milijone 741 tisoč 400 ton premoga, tako da so
prvi letni plan dosegli že v soboto, 11. decembra.
V decembru so delali enajst delovnih dni in eno udarniško
jiedeljo ter nakopali 227 tisoč 400 ton ali poprečno na dan 20
tisoč 673 ton. S temi dosežki presegajo osnovni načrt za
2adnji mesec za več kot 42 odstotkov in delovnega za dobrih
sedemnajst.
Velenjski rudarji so delali tudi dve udarniški nedelji, za
Široko potrošnjo. Na prvo takšno nedeljo 24. oktobra so
nakopali 6470 ton, drugo 12. decembra pa 6300 ton (2207
udeležencev, od tega 1700 rudarjev, med katerimi jih je 570
podaljšalo nočno delo za dve udarniški!)!
Do izpolnitve »drugega« letnega plana - 4,9 milijona ton -
jim je tako ostalo še 157 tisoč 600 ton ali poprečno na dan 10
tisoč 573 ton. Po decembrskih dosežkih skoraj ni dvoma, da
ne bodo velenjski rudarji že drugič zapored nakopali rekor-
dnih pet milijonov ton premoga!
TONE VRABL
SNEŽEC BELI MEDE, NA ZAPEČKU MLADEŽ PREDE
Pesmico smo sicer malce prekrojili oziroma prilagodili vsebini tegale posnetka. Sneg, ki
nas je v soboto zjutraj presenetil in marsikoga tudi razveselil, je obenem dodatno obremenil
občane. Na žalost le nekatere, kot na primer Antona Polutnika, hišnika stanovanjskega
bloka v Trubarjevi ulici 53 b v Celju in še nekatere, predvsem starejše občane, ki že kar
predolgo mladini zgled dajejo. Je napoved za letošnjo zimo le preveč pesimistična?
EMO: REŽIJCI V PROIZVODNJI
Velik izpad delavcev zaradi bolniških izostankov v tozdu
Posoda je narekoval, da so se delavci Ema, ki delajo v
režijskih službah odločili, da bodo proizvodnji priskočili na
pomoč. V oktobru, novembru in sedaj v decembru jih okoli
šestdeset vsak dan pomaga v tozdu Posoda in s tem zagotav-
lja, da proizvodnja nemoteno teče. Vsak od režijskih delav-
cev bo v treh mesecih opravil po 24 delovnih ur v tej te-
meljni organizaciji in tako pridal delež k skupnim naporom
vseh delavcev v tozdu Posoda, da bi letošnji izvozni plan
kljub težavam zaradi oskrbe z reprodukcijskim materialom
in surovinami vendarle dosegli.
DS
KAJ PRINESTI ČEZ MEJO?
Izredni vlaki že vozijo zdomce iz vse Evrope domov na
božične in novoletne praznike. Da na mejah ni zagat, je to
pot zaslužen ZIS, ki je za zdomce izjemoma in začasno od 15.
januarja odložil spoštovanje carinskih ukrepov, sprejetih v
mesecu oktobru.
Tako lahko naši delavci na začasnem delu v tujini name-
sto za vrednost 1.500 dinarjev (dodatno še za 200 dinarjev
brez plačila carine) ob sedanjem prihodu lahko prinesejo
oziroma pripeljejo blago v vrednosti 25.000 dinarjev, seveda
ob plačilu carine. Na ljubljanski carinarnici vedo povedati,
da bodo predmete za skupno vrednost 25.000 dinarjev šteli v
osebno prtljago in gospodinjske predmete. Navedli so tudi
primer, da je mogoče na primer uvoziti po novem radijski
sprejemnik, ne pa rezervnih delov za avtomobile.
Na prvem izrednem vlaku, ki je pripeljal zdomce iz Švice,
je delalo 16 carinikov in posebnih zapletov ni bilo. Upajmo,
da bo tako še na ostalih vlakih, ki jih bo izredni vozni red
letos pripeljal 40!
LAHKO JE
BITIDOBER
V DOBRIH
^A§IMI nun
Zaradi mnogih dnevnih te-
žav našega vsakdanjega živ-
ljenja, ki se sučejo od motenj
v tekoči proizvodnji, izvoz-
nih naporov združenega dela
do občanove preskrbe in vse
slabše založenih trgovskih
polic, dobi nepazljiv človek
občutek, kot da gre pri ure-
sničevanju stabilizacije v
glavnem zato, da preživimo
te hude čase, potem pa bomo
spet lahko živeli po starem.
Res je, da je tako naivno
mislečih vse manj, toda, žal,
ostaja v ozračju premalo ve-
tra, s katerimi bi mogli nare-
diti več stvari.
Spihati prah, ki se je v
obliki lagodnosti, navajeno-
sti na staro, preizkušano, na-
bral na nas in naši organizi-
ranosti ter učinkovitosti, pa
predvsem v neodgovornem
in nevarčnem slogu dela in
življenja...
Iztisniti najboljše sokove
lastne ustvarjalnosti, spo-
sobnosti, znanja, pameti in
volje ter jih s potnimi sraga-
mi dela ponuditi v lastnem
delovnem in življenjskem
okolju...
Izriniti iz sebe egoistične,
lakomne, potrošniške in dru-
gačne, slabo moralne »vre-
dnosti« in sestavine ter jih
več kot kdaj koli (pa pri tem
v spominu segam prav do
1948. leta!) podrediti tiste-
mu, kar smo v žlahtnem po-
menu besede včasih imeno-
vali preprosto skupnemu,
šele kasneje izraženo s ŠIR-
ŠE DRUŽBENEMU INTE-
RESU... Skratka: ah smo
res v celoti postavljeni v svo-
jem, sedanjem, družbenem
času le kot zasebniki, posa-
mezniki, zasebno in posa-
mično. Da nam SKUPNA
STVAR zaradi dolgoletne
odvajenosti niti na misel več
ne pride?
Stabilizacija predvsem ni
zgolj gospodarska zadeva.
Gre tudi za MORALO... Za
drugačno MORALO, za
DRUGAČNO MORALO DE-
LA IN ŽIVLJENJA... Za
absolutno DRUGAČEN na-
čin, slog življenja, za drugače
naravnane ODNOSE!
Ne verjamem, če smo na
začetku razmišljali na ta na-
čin; saj še vedno, tudi sedaj,
razmišjamo in gledamo na
stvari zgolj z gospodarskimi
očaU. Pa še ta pogled nam ne
nudi jasne vidljivosti. Pre-
večkrat je črnogled, kratko-
viden, občutenje pa malo-
dušno.
Čas nudi enkratno prilož-
nost za politično delo. Toda
ne z oguljenimi frazami, pre-
živelimi načini, posploševa-
no odgovornotjo in forum-
skim sprejemanjem nikogar
obvezujočih sklepov, ter
praznim besedičenje. Name-
noma govorim o PRILOŽ-
NOSTI, ne o NUJNOSTI Ta
priložnost pa je predvsem
nujnost za komuniste (karni
vedno enoznačnica za člane
ZK!) in vse druge delovne,
samoupravno zdrave in po-
štene ljudi.
Ni težko biti dober v do-
brih časih, junake rojevajo
težki časi!
MITJA UMNIK
SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS CEUEl
Skupne službe so preveč »lačne«
Razširjena seja medobčin-
skega sveta ZKS - v torek
popoldne jo je vadil
dr. Emil Roje - je bila vse-
kakor temeljita razčlenitev
gospodarskih dosežkov v
tem letu, pomembna pa še
zlasti zaradi tega, ker so na
njej poleg dobrih strani zla-
sti opozarjali na slabosti,
na katere naj bi bili v pri-
hodnje tako v občinskih
vodstvih kot tudi delovnih
organizacijah še posebej po-
zorni.
Celjska regija kot celota je
v stabilizacijskih naporih si-
cer precej povečala izvoz na
konvertibilno tržišče, vendar
v večini občin še ni dosegla
načrtovane ravni. Med stabi-
lizacijske dosežke lahko uvr-
ščamo tudi občutno zmanj-
šanje investicij in manjšo
stopnjo zaposlovanja, ven-
dar pa so govorniki Zdravko
Trogar, Rafko Mlakar in Ja-
nez Lenasi opozarjali tudi na
vrsto slabosti.
Tako po občini še teče
usklajevanje osebnih dohod-
kov z merili družbenega do-
govora. Posebej pa velja
omeniti tudi slabšanje likvi-
dnosti in večanje obsega
prodaje blaga za menice. Pri
tem je gospodarstvo celjske
regije veliko več menic pre-
jelo, kot pa jih samo izdalo.
To pomeni, da se bolj kot
drugje zadovoljujejo s plači-
lom čez približno tri mesece
po dobavi blaga.
V škodo akumulacije sodi
tudi slabšanje delitvenih ra-
zmerij. Če v delovnih organi-
zacijah niso mogli vplivati
na rast splošne in skupne po-
rabe ter obresti za kratkoroč-
ne kredite, pa je težje razu-
meti, da so velikodušno fi-
nancirali tudi delovne skup-
nosti skupnih služb. Pri po-
večanju dohodka za 22 od-
stotokov, so namreč skupne
službe dobile za 36 odstot-
kov več denarja kot lani. Zdi
se, da skupne službe še mar-
sikje niso odvisne od dosež-
kov temeljnih organizacij, za
Posebna kritika je na seji
letela na zmedo z delovnim
časom. Marsikje še vedno
več govorijo o stroških za
»goreče žarnice« pa o teža-
vah s prevozi, kakor pa o bolj
racionalnem koriščanju de-
lovnega časa, ki bi ga naj s
ksanejšim začetkom dela
lahko dosegli. Gre za svoje-
vrstne odpore proti predlo-
gu, da bi v organizacijah z
samo eno izmeno, začeli^de-
lati kasneje kot je 7. ura, kar
velja za ves razviti svet.
Posebej naj bi občinska
vodstva povečala skrb zaradi
naraščanja števila delovnih
organizacij, ki bližajo meji
rentabilnosti. Josip Košuta,
izvršni sekretar CK ZKS, je
v zvezi s tem opozarjal na
nujne predsanacijske, torej
pravočasne posege, da bi v
teh podjetjih preprečili pre-
hod med izgubarje.
V. J.
TRGOVINE ODPRTE DALJ
Na pobudo svetov potrošnikov pri OK SZDL v Celju se je
s ponedeljkom 13. decembra, spremenil odpiralni čas neka-
terih trgovin na drobno.
Marketi in samopostrežne trgovine z neprekinjenim de-
lovnim časom se ob delovnikih zapirajo ob 18.30. Za pol ure
je daljši poslovni čas tudi v prodajalnah z živili z deljenim
delovnim časom prodajalnah z živili s skupnim delovnim
časom, prodajalnah z živili s celodnevnim neprekinjenim
delovnim časom ter prodajalnah kruha. Prodajalne živil s
skupnim delovnim časom pa bodo ob sobotah zapirale že ob
13. uri in ne ob 15.3b, kot je to veljalo do sedaj.
Vse drugo, kar zadeva odpiralni čas trgovin, pa ostane
nespremenjeno, tako kot je objavljeno v zadnjih INDOK
informacijah.
VVE
0 stran 5
TEDNIKOV INTERVJU: JURE KRAŠOVEC
»ZNANJE, ŠIRINA iN POGUM DELAJO
NOVINARJA«
0 stran?
UDARNIŠKA NEDEUA V JAMI
NA PEČEH NE BO LEDU
# stran 10-11
VSEBINSKA ZASNOVA NOVEGA
TEDNIKA, PROGRAM RADIA CEUE V
LETU 1983
% stran 16-17
GOSPODARSKI VIDIKI LETA 83 NA CEUSKEM
VEČ BO DELA, MANJ DOBRIN, A
TEMEUI BODO ČVRSTEJŠI
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 1982
SPORNA KILOMETRINA ZA
PREDSEDNIKA
Šmarje pri Jelšah, 10.
11. 1982. Sklic 14. seje
izvrš/iega sveta Skupšči-
ne občine. Pod 10. točko
dnevnega reda so člani
izvršnega sveta sprejeli
dva sklepa, med njimi pr-
vega, da se predsedniku
izvršnega sveta za čas
mandata določi povračilo
stroškov za prevoz na de-
lo in z dela v višini kilo-
metrine.
Dejstva, ki so pripeljala
do oblikovanja naslednje-
ga sklepa, so naslednja:
šmarski predsednik
izvršnega sveta živi v Ro-
gaški Slatini, kar mu za-
radi kopice delovnih
dolžnosti in slabih zvez
javnih prevoznih sred-
stev povzroča težave s
prihodi in odhodi z dela.
Poleg tega je že v postop-
ku evidentiranja postavil
kadrovski koordinaciji
med drugimi tudi pogoj,
da sprejme funkcijo, če
bo prejemal mesečno po-
vračilo stroškov za pre-
voz na delo v višini kilo-
metrine. In po njegovih
besedah je bil ta pogoj v
času njegovega evidenti-
ranja na novo delovno
dolžnost tudi sprejet. Vi-
šina kilometrine znaša
mesečno okoli 4300 di-
nai-jev.
Seveda je sklep 14. seje
izvršnega sveta sprožil
med  šmarskimi  občani
veliko govoric. Kajti
predsednik izvršnega
sveta pač ni kdorsibodi in
njegovo govorenje in ob-
našanje ljudi spremljajo
veliko bolj kritično in bu-
dno kot kogarkoli druge-
ga. To je v zdajšnjih ra-
zmerah, ko veliko govori-
mo o odgovornosti in
osebnem zgledu posa-
meznih funkcionarjev,
tudi razumljivo. Ljudem
tudi ni mar, če so eko-
nomski stroški za prevoz
predsednika, na primer s
službenim vozilom, večji,
kot stroški kilometrine.
Gre za moralno vprašanje
ravnanja vidnega občin-
skega funkcionai-ja, ki je
- milo rečeno - nespre-
jemljivo.
Kot kaže, bo o vpraša-
nju povračila stroškov za
prevoz na delo in z dela v ,
višini kilometrine za
predsednika izvršnega
sveta že jutri ponovno
sklepal izvršni svet. Na
seji bo namreč predse-
dnik sam predlagal, da se
mu izplačilo kilometrine
s 1. januarjem ukine.
DAMJANA STAMEJČIC
OBRAČUN DELA SZDL V MOZIRJU IN ŠMARJU
Z ROKO V ROKI Z UUDNH
Delo SZDL sepotrji^ le med množicami
Krepitev delegatskega sistema, uresničevanje ciljev go-
spodarske stabilizacije ter jačanje vseh organizacijskih
oblik - to so najpomembnejše usmeritve, ki so jih potrdili
na programskih konferencah občinskih organizacij SZDL
v Mozirju in v Šmarju pri Jelšah. Na njih pa se je obliko-
valo enotno mnenje, da je treba povezovanju z ljudmi
nameniti večjo skrb, saj bo le-tako mogoče uresničevati
vrsto odgovornih nalog, ki v tem zapletenem gospodar-
skem in družbenem trenutku stoje pred frontno organiza-
cijo.
MOZIRJE:
VARČEVANJE NAJ BO
SKRB VSEH
Da je treba povezovanju z
ljudmi nameniti vso pozor-
nost, so mozirskim aktivi-
stom socialistične zveze po-
kazale izkušnje iz preteklih
let, saj je bilo njihovo delo
najbolj uspešno tedaj, ko so
k reševanju problemov pri-
tegnili najširši krog obča-
nov. Na programski konfe-
renci pa so v ospredje delov-
nih usmeritev za prihodnje
leto postavili tudi varčevanje
v najširšem pomenu besede,
ki pa naj ne bo le odraz inter-
ventnih zakonov, temveč za-
vesti in varčevalne kulture
ljudi. Ne ene in ne druge pa v
ljudeh ni dovolj, zato tudi
koordinacijski odbor za var-
čevanje, ki ga nameravajo
Mozirčani ustanoviti, ne bo
uspešen, če ju ne bodo spre-
menili. Podatki, da marsika-
tere proizvodne zmogljivosti
izkoriščajo samo 50 do 70 od-
stotno, pa zgovorno pritrju-
jejo, da je ta sprememba za-
vesti in razmah varčevalne
kulture še Kako potrebna.
Programska konferenca je
bila ponovna potrditev, • da
so se v mozirski' občini za
osnovno preskrbo prebival-
stva dobro organizirali, s po-
večanimi napori za večjo
proizvodnjo hrane, z boljšim
delom potrošniških svetov
ter s krepitvojo blagovnih re-
zerv, pa jo bodo še izboljšali.
V program nadaljnjega de-
la so v mozirski organizaciji
socialistične zveze vključiU
še smotrnejše gospodarjenje
s stanovanji, uresničevanje
socialne politike, aktivnejše
delo pri oblikovanju spre-
memb planskih dokumen-
tov. Velik pomen pa bodo
namenili tudi urejanju odno-
sov v skupni in splošni pora-
bi, kar ne bo ravno lahka na-
loga v zoženih pogojih po-
rabe.
Razvoj mozirske občine,
predvsem pomembnejših
panog kot so kmetijstvo,
gozdarstvo in turizem, je
odvisno od vseh krajanov in
delavcev te občine. Da so
breme nadalnjega razvoja
pripravljeni krepko nositi
sami pa so dokazali tudi s
tem, ko so na vseh program-
skih sejah krajevnih konfe-
renc socialistične zveze izra-
zili podporo uvedbi tretjega
samoprispevka.
ŠMARJE: KO SE
POVEŽE Z LJUDMI,
ZANJE USPEHE
Ko se socialistična zveza
poveže z ljudmi, postane si-
la, ki je sposobna razrešiti še
tako velike probleme. In
šmarska organizacija SZDL
je v preteklem obdobju do-
kazala, da je dojela svojo vlo-
go v sistemu in da jo s pri-
dom tudi uresničuje. Tako je
njeno delo ocenil tudi pred-
sednik medobčinskega sveta
SZDL Jože Veber.
Sicer pa je socialistična
zveza v šmarski občini v pre-
teklem letu zagrizla v po-
membne in .odgovorne nalo-
ge. Ne samo, da je opravila
glavnino nalog ob delegat-
skih volitvah, odgovorno se
je lotila tudi nalog, poveza-
nih s stabilizacijskimi cilji,
saj je sproti ocenjevala go-
spodarska gibanja, sanacij-
ske programe izgubaških or-
ganizacij, prekoračitve pri iz-
plačilu osebnih dohodkov,
rebalanse planov. Posebno
skrb je socialistična zveza
namenila tudi kmetijstvu in
bila v krajevnih skupnostih
pomembna opora pri izpelja-
vi setvenih planov. Prezreti
ne gre tudi njene vloge pri
zaenkrat še nezadovoljivem,
a glede na pretekla leta bi-
stvenem premiku v razmahu
inovacijske dejavnosti, kljub
akcijskem zastoju ob prvem
preskrbovalnem šoku pa je
uspela preskrbo prebivalcev
enakomerneje zagotavljati s
spodbudami pri samouprav-
nem organiziranju potrošni-
kov.
Programska konferenca
šmarske organizacije SZDL
je kljub vidnim dosežkom v
preteklem obdobju opozori-
la, da so naloge frontne orga-
nizacije v prihodnjem ob-
dobju še vedno vehke in od-
govorne. Pa najsi gre za tiste,
ki zadevajo politično organi-
ziranje širokih množic ljudi
za uresničitev stabilizacij-
skih ciljev, ali one, ki so po-
vezane z večjo proizvodnjo
hrane, z učinkovitejšo druš-
tveno dejavnostjo, varstvom
okolja, reševanjem proble-
mov pri zaposlovanju in ne-
nazadnje z utrjevanjem dele-
gatskega sistema. Jasno pa
je, da bo SZDL zmogla in
mogla opraviti vse svoje na-
loge le, če bo vse svoje razve-
jane oblike delovanja pripe-
ljala do ljudi in skupaj z nji-
mi krojila model za razreše-
vanje perečih problemov.
RADO PANTELIC
DAMJANA STAMEJCIC
PROGRAMSKA SEJA OK SZDL ŽALEC
POZORNOST OBROBJU
Precej besed so namenili delegatskemu sistemu
Na programski seji OK
SZDL v Žalcu so pravzaprav
največ časa namenili izvaja-
nju delegatskega sistema v
občini ter pri tem opozorili
na številne problem, ki se tu-
pojavljajo. O tem je v razpra-
vi največ govoril predsednik
občinske skupščine Viljem
Petek, ki je opozoril na to, da
se bodo morali tudi delegati
vprašati, v kakšni meri so na
primer različne obveznosti
poravnale njihove organiza-
cije združenega dela. Sele
potem bi bilo umestno na
skupščinah zahtevati to in
ono. Petka je zanimalo tudi
to, s čigavimi stališči prihaja-
jo na skupščine delegati. Več
bo treba storiti za izobraže-
vanje delegatov. Govoril je
tudi o tem, da bo treba odslej
bolj razvijati višinske in
obrobne kraje v občini.
Predsednik OK SZDL Janez
Meglic je med drugim ome-
nil, da delo družbenih svetov
še ni učinkovito, SZDL pa si
bo morala prizadevati tudi za
to, da v občini dokončno
oblikujejo skupne službe sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, kar se je sedaj za-
taknilo. Precej besed je na-
menil tudi delovanju krajev-
ne samouprave. V bodoče
bodo morali povsod v občini
več časa nameniti planira-
nju. Plani ne smejo biti več
le spiski želja, pač pa mora iz
njih hiti razvidno, kaj smo
sposobni napraviti in česa
ne. Vse pa mora biti oprem-
ljeno s finančnimi konstruk-
cijami. Na programski seji so
se zavzeli za to, da bo treba v
občini nadaljevati z akcijo
povezave višinskih kmetij s
cestami.
V poročilu o delu OK
SZDL v preteklem letu smo
pogrešali konkretne stvari v
zvezi s kadrovsko politiko.
Temu je več pozornosti na-
menila podpredsednica
Izvršnega sveta Vera Oreš-
nik in dejala, da si bo treba v
občini prizadevati za boljšo
kadrovsko strukturo zapo-
slenih, še naprej namenjati
pozornost štipendiranju in
iti v odločno akcijo za omeje-
vanje pogodbenega dela ter
dela upokojencev.
JANEZ VEDENIK
FINANČNE TEŽAVE SODIŠČA
Celjsko temeljno sodišče se je znašlo v precejšnjih finanč-
nih zadregah, saj znašajo neplačane obveznosti že več kot
štiri milijone dinarjev. Večinoma gre za plačilo odvetnikov
po uradni dolžnosti, plačilo izvedencev in materialne stro-
ške, torej izdatke, na katere sodišče ne more vplivati.
Petnajst odstotno povečanje proračuna za letos ne bo
dovolj, da bi pokrili naraščajoče stroške, zato so predstav-
niki sodišča predlagali, da bi manjkajoča sredstva prispe-
vale občine celjskega območja.
Težava je v tem, da ima tudi večina občin precej proble-
mov s kritjem proračunskih obveznosti, ker so dohodki
manjši kot v prejšnjih letih. Zato so predlagali predstavni-
kom sodišča, da se o možnostih in potrebah večanja splošne
porabe posvetujejo s predstavniki ustreznih republiških or-
ganov.
SŠ
TELEFONSKI
IMENIKI ŽE V
PRODAJI
Danes bodo pričeli s pro-
dajo telefonskih imenikov
tudi na celjski pošti. Pri-
pravljenih imajo 6000 bro-
širanih imenikov po ceni
340 dinarjev in 1500 imeni-
kov vezanih v platno po
420 dinarjev.
Pri prodaji bodo spreje-
mali tudi stare imenike
SR Slovenije ne glede na
leto izdaje, s tem pa bo
kupljeni imenik cenejši za
50 dinarjev.
OBRAZI
FERDOPAK
Bloudkove nagrade in
priznanja so najvišja priz-
nanja za aktiviste, ki de-
lujejo v telesni kulturi v
naši republiki. Podeljuje-
jo jih društvom, ekipam
in seveda prizadevnim
posameznikom, ki jim ni
žal ne truda in ne ustvar-
jalnih naporov za dosega-
nje višje ravni tekmoval-
nih rezultatov ali organi-
zacijskih možnosti v tele-
sni kulturi.
Tudi v občini Šmarje
pri Jelšah so posamezni-
ki, ki so že v preteklih le-
tih prejeli Bloudkove na-
grade in priznanja:
dr. Anton Sok, Majda Pe-
perko. Srečko Remih. Le-
tos se jim je pridružil še
Ferdo Pak, ugleden tele-
snokulturni delavec, si-
cer pa po poklicu obliko-
valec stekla v Steklarski
šoli v Rogaški Slatini.
Ferdo Pak se je že kot
mladinec vključil v poli-
tično delo, bil je tudi ude-
leženec zvezne mladinske
delovne akcije v Srbiji.
Kmalu - sedaj je že več
kot dvajset let tega - se je
pričel udejstvovati tudi
na področju telesne kul-
ture. Bil je namreč akti-
ven član TVD Partizan,
kmalu pa je ustanovil nje-
govo košarkarsko sekci-
jo. V začetku je bil trener
in igralec mlade ekipe, ki
je nastopala v republiški
košarkarski ligi. Ob tem
pa je ostal še vedno agilen
član društva TVD Parti-
zan, kjer je pomagal pri
organiziranju njegove re-
kreacijske dejavnosti in
pri vodenju društva. Ak-
tivno je deloval tudi v ob-
činski zvezi za telesno
kulturo, v kateri je vodil
odbor za tekmovalni
šport. Po ustanovitvi ob-
činske telesnokultume
skupnosti pa je bil njen
prvi sekretar.
Potem, ko se moška ko-
šarka v šmarski občini ni
obnesla, se je Ferdo Pak
jel načrtno ukvarjati z or-
ganiziranjem ženskega
košarkarskega športa. Bil
je pobudnik selekcijske-
ga dela v košarkarskem
ženskem športu v občini
in rezultati niso izostali.
Ekipa članic je napredo-
vala iz leta v leto in sedaj
nastopa v prvi republiški
ligi. Ferdo Pak sicer ni
več trener ženske ekipe,
še vedno pa pomaga pri
organizaciji tekmovanj v
kategoriji pionirjev in
pionirk v območni tek-
movalni skupnosti. Kot
republiški košarkarski
sodnik pa aktivno sodelu-
je tudi v sodniški organi-
zaciji.
Ferdo Pak je za svoje
delo v telesni kulturi pre-
jel že vrsto priznanj, tako
srebrno priznanje OF,
srebrno plaketo KZS,
plaketo Partizana Slove-
nije, priznanje TKS
Šmarje in OZTK Šmarje.
Vsem tem priznanjem za
ustvarjalno in plodno de-
lo Ferda Paka, se je sedaj
pridružila še Bloudkova
plaketa. Ni dvoma, prišla
je v prave roke!
J.R.
ŠMARSKE NALOŽBE V LETU 1983
NAJVEČJA V STEKUUtM
Izvoz bo€lo povečali na 17 milijonov dolarjev
v Šmarski občini načrtuje-
jo v letu 1983 več gospodar-
skih naložb, od katerih bodo
največje v Steklarni Boris
Kidrič in v kmetijstvu. Ste-
klarna bo namreč prihodnje
leto pričela graditi novo bru-
silnico in 12-tonsko kadno
peč za kontinuirano toplje-
nje stekla ter več spremljajo-
čih prostorov, po končani
naložbi pa bo zaposlila več
kot 500 delavcev. Ta naložba
bo pomenila prelomnico v
razvoju Steklarne predvsem
zato, ker bo omogočila pre-
hod iz delovno intenzivnega
značaja proizvodnje v meha-
nizirano in avtomatizirano
proizvodnjo pri topljenju,
oblikovanju in pri dodelavi
stekla. Naložba, katere vre-
dnost ocenjujejo na 910 mili-
jonov dinarjev, je izrazito
izvozno usmerjena. Steklar-
ni ba namreč omogočila po-
večanje izvoza od zdajšnjih
osem na sedemnajst milijo-
nov dolarjev letno.
Tudi Kmetijski kombinat
Hmezad Šmarje pri Jelšah
načrtuje v prihodnjem letu
več pomembnih naložb. Na-
daljeval bo z melioracijami
in komasacijami ravninskih
predelov občine, s katerimi
bo pridobival kakovostno
zemljo za pridelovanje koru-
ze, hkrati pa bo kombinat
prihodnje leto štartal tudi z
izgradnjo farme za 800 pitan-
cev, dokončal bo farmo za
proizvodnjo valilnih jajc na
Hajnskem ter pričel graditi
ribogojnico v Bistrici ob Sot-
li. Skupno vrednost omenje-
nih naložb v družbeni sektor
kmetijstva ocenjujejo na 150
milijonov dinarjev. V znesek
pa niso vštete naložbe v
usmerjene kmetije, živinske
staje in druge objekte v pri-
vatnem sektorju kmetijstva,
ki jih bo kombinat v prihod-
njem letu nadaljeval in spod-
bujal.
V šmarski občini pa ob teh
načrtujejo še nekaj naložb. V
Bohorjevem tozdu Lesne
opreme v Mestinju bodo v
prihodnjem letu pričeli gra-
diti vezno halo for ob tem
opravili rekonstrukcijo žage
v Kozjem. Toprova temeljna
organizacija Konfekcija v
Šmarju pri Jelšah se bo pre-
selila v nove proizvodne pro-
store, ki jih bo začasno ure-
dila v nedokončanem gasil-
skem domu v Šmarju. Pre-
vozništvo Donat iz Rogaške
Slatine bo vložilo znatna
sredstva v obnovo voznega
parka in v ureditev mehanič-
ne delavnice ter parkirišč,
Kors iz Rogaške Slatine pa
bo zaključeval modernizaci-
jo proizvodnje. Manjšo na-
ložbo do dokončalo tudi
Zdravihšče iz Rogaške Slati-
ne, ki ureja v Kozjem gosti-
šče, nekaj vlaganj pa bo de-
ležna tudi temeljna organiza-
cija Polnilnica.
Od negospodarskih naložb
omenjajo v Šmarju v prihod-
njem letu le izgradnjo telova-
dnice ob novi osnovni šoli v
Rogaški Slatini ter nadaljnja
združevanje sredstev za mo
dernizacijo bolnišnice v Ce
lju.
DAMJANA STAMEJCK^
§t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
CELJSKO OBMOČJE
DELO PO NOVEM
Zadrege z novim delovnim časom
Več kol dober mesec je od
(akrat, ko smo začeli prehajati
iia nov delovni čas. S podatki,
^branimi iz vseh občin celjske-
ga območja, smo skušali zve-
deti ali je akcija obrodila sado-
ve, ali so delovni ljudje v de-
lovni organizacijah, šolah, var-
stvenih ustanovah in zdrav-
stvenih domovih uskladili in-
terese.
V vseh občinah so si edini le
v enem. Delovnega časa ne bi
spreminjali tam, kjer je dvo ali
več izmensko delo, razen v de-
lovnih skupnostih teh delov-
nih organizacij. Edini pa so si
le v mišljenju, kajti le redki so
to Ze u.skladil, drugje o tem še
razmišljali niso, nekateri pa
mislijo te stvari urediti še v de-
cembru ali pa s pričetkom no-
vega leta.
Najdlje so prišb v Sloven-
skih Konjicah, kjer so, razen v
dveh delovnih organizacijah
(Lip, IMP-TOZD ISO) vsi preš-
li na pričetek delovnega časa
ob 8. uri. Tako so zagotovljeni
prevozi, usklajeno je varstvo in
tudi pouk v šolah se pričenja
ob 8. uri. Pravzaprav nastaja v
občini še največ težav zaradi
tistih, ki v drugih občinah pri-
poročila o kasnejšem pričetku
delovnega dne niso sprejeli do-
volj odgovorno.
V cel^ki občini naj bi delov-
ni čas uskladili najpozneje do
20. decembra. V delovnih orga-
nizacijah, delovnih skupnostih
ter obratovalnicah samostoj-
nih obrtnikov, ki delajo enoi-
zmensko, naj bi bili obvezno
prisotni na delu med 8. in 15.
uro. Zaradi objektivnih vzro-
kov in le, če jim prometne ra-
zmere to omogočajo, lahko
začnejo z delom med 7. in 8.
uro. Delovne skupnosti druž-
benopolitičnih organizacij,
strokovnih služb vseh SIS, KS
ter poslovnih skupnosti naj bi
uskladile delovni čas z uprav-
nimi organi. V obratnih ambu-
lantah upoštevajo delovni čas
delovnih organizacij, v ostalih
zdravstvenih organizacijah pa
se delovni čas zamakne za eno
uro.
V Mozirju bi prehod na de-
lovni čas od 8:00-16.00 ure ter-
j£il 240 tisoč dodatnih sredstev
za kompenzacijo prevozov in
za podaljšano varstvo v vrtcih.
Vse okoliščine so bile v prid
temu, da preidejo na delovni
čas od 7 do 15. ure. Ker je Mo-
zirje pretežno kmetijska obči-
na, bo takšen čas v prid kme-
tom in vsem, ki upravne zade-
ve najraje rešujejo v zgodnjih
dopoldanskih urah. Razen Gli-
nove delovne skupnosti so se
vse delovne organizacije prila-
godile takšnemu delovnemu
času. Največ težav je s podalj-
šanim bivanjem v šolah.
Skupščina občine in njeni
upravni organi, občinske DPO
ter družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja v žalski občini
pričenjajo z delovnim časom
ob 8. uri, občinske SIS pa ob
7.30. V vseh večjih OZD so se
odločili, da delovnega časa ne
bodo spreminjali, kar velja tu-
di za njihove skupne službe.
Večina OZD ima namreč po-
godbeno naročene avtobuse za
prevoz delavcev na delo. Le
Gradnja je spremenila delovni
čas na 7. uro, kar velja tudi za
proiii^^odnjo v tem kolektivu.
Do 15. decembra naj bi v
Šmarju pri Jelšah uskladili
težnje, da bi začetek delovnega
časa premaknili na 7. uro. V
nekaterih delovnih organizaci-
jah so to že storili, v najkraj-
šem času pa naj bi to storile
tudi ostale. DO Kors, Steklar-
na Boris Kidrič in Steklarska
šola naj bi pričetek delovnega
časa premaknile od 5. na 6,
Uro. Tudi trgovine, šole, vrtci
in zdravstveni domovi bodo
premaknili začetek delovnega
časa za pol oziroma za celo uro.
Posebni koordinacijski od-
bor v laški občini je izdelal
predlog po katerem naj bi DO
v Radečah pričele delati ob 7.
Uri. na laškem območju pa ob
7..30. Trgovske OZD naj bi pri-
čele z delom ob 7. uri in konča-
le ob 18., izven centrov pa naj
bi se poslovni čas prilagodil
potrebam občanov. Zdravstve-
ni domovi naj ne bi spreminja-
li delovnega časa, čas med 7. in
8. uro pa naj bi bil rezerviran za
občane, ki morajo ob 7. uri pri-
četi z delom. Delovni čas
vzgojnovarstvenih ustanov že
sedaj traja od 5. do 16.30 ure.
Organizacije združenega de-
la v šentjurski občini delajo v
glavnem po starem. Delavnik
se začne s sedmo jutranjo uro
edinole v Ingradu in Komunal-
nem podjetju, kjer je bilo tako
že prej in za delavce režije in
delovne skupnosti skupnih
služb v Alposu.
V velenjski občini imajo tre-
nutno precejšnje težave z no-
"vim delovnim časom. Mnoge
delovne organizacije so takoj
prešle iz šeste na sedmo uro,
ko pa so ugotovili, da so se za
tak korak prenaglile, so se vr-
nile na šesto. V tem trenutku
praktično vsak dela po svoje,
seveda pa to ne pomeni, da v
občini ne skrbijo, da bi ta pro-
blem odpravili. Predlog je, da
bi na nov delovni čas - začetek
ob 7.30 - prešli s 1. januarjem
prihodnjega leta.
INFOR-
MACIJSKI
POSVET ZA
ZDOMCE
Z namenom, da bi se
naši delavci, ki delajo na
začasnem delu v tujini,
bolje seznanili s spre-
membami, ki jih prinaša-
jo novi carinski predpisi,
z možnostjo zaposlovanja
ter drugimi aktualnimi
informacijami, ki jih ne-
posredno zadevajo, je
koordinacijski odbor za
vprašanja naših delavcev
na začasnem delu v tujini,
pri OK SZDL v Celju, or-
ganiziral informacijski
posvet. Posvet bo 29. de-
cembra, ker računajo, da
bo udeležba teh delavcev
večja zaradi Božičnih in
Novoletnih praznikov. V
razgovoru bodo sodelova-
li predstavniki carinske
službe, skupnosti za za-
poslovanje. Ljubljanske
banke, obratnega združe-
nja ter dnigi.
KOM/TE OKZKS O SIGMI
ODNOSI HROMIJO DELO
TOZD v Zabukovicl Ima več kot 10 milijonov Izgube
V žalski Sigmi pravijo, da
je treba vzrok za nastale teža-
ve iskati predvsem v neu-
strezni organiziranosti, saj je
nerazumljivo, da sta v eno
organizacijo vključeni dve
različni dejavnosti kot sta
kovinsko predelovalna in in-
dustrija gradbenih elemen-
tov. Slednja je organizirana v
tozd v Zabukovici, ki je v de-
vetih mesecih ustvaril več
kot deset milijonov dinarjev
izgube.
O tem so govorili tudi na
petkovi seji komiteja občin-
ske konference Zveze komu-
nistov, kjer so nekateri me-
nili, da neustrezna organizi-
ranost vendarle ne more biti
vzrok za vse težave. Podob-
nih organizacij je v žalski ob-
čini več, pa vendarle položaj
ni nikjer takšen kot v Sigrni._
Predstavniki Sigme so na to
odgovorih, da gre pri njih
vendarle za specifičen pro-
blem, saj sta tozda med sabo
oddaljena okrog trideset ki-
lometrov, DSSS pa je na svo-
ji lokaciji. Omenjali so tudi
sedanji slab položaj v grad-
beništvu, ki je tudi botroval
izgubi v zabukovški tozd. Se
zlasti zato, ker se na nove go-
spodarske razmere niso pra-
vočasno prilagodili. Sicer pa
so zatrjevali, da bodo izgubo
do konca leta v dobršni meri
sanirali.
Slišati pa je bilo še vrsto dru-
gih mnenj. Nekateri menijo,
da je vzrok za težave tudi v
nedisciplini v Zabukovici, v
neustrezni kadrovski struk-
turi in še v čem. Predvsem
pa v izredno slabih odnosih
med tozdoma in DSSS. V
Sigmi so sedaj pripravili
ukrepe, s katerimi namera-
vajo razrešiti nastali položaj,
predvsem pa odpraviti izgu-
bo. Člani komiteja so menili,
da v primeru, če obe tozd res
nista za skupaj, ne bi bilo na-
pak, ko bi proučili možnost,
da se še zlasti tozd v Zabuko-
vici vključi v kakšno SOZD
ali pa da se organizira kot
samostojna delovna organi-
zacija. V veliki meri bo k ra-
zreševanju težav pripomogla
tudi posebna komisija izvrš-
nega sveta žalske občinske
skupščine, ki bo storila vse,
da težav v Sigmi ne bi bilo
več. Morda pa bo bolje tudi
potem, ko bodo končno v
občini pripravili program
branžnega prestrukturira-
nja. V Sigmi so dali pobudo
za to že v prvi polovici leta.
JANEZ VllDENIK
20.000. TELEFONSKI NAROČNIK V REGIJI
y Spodnjih Gorčah pri Braslovčah je bila v torek slovesnost, na kateri so predstavniki
PTF iz Celja priključili 20.000. telefonskega naročnika. To je 81 letni Jože Medved, ki je
povedal, da je na telefon čakal pet let, sedaj pa se mu je vendarle izpolnila vehka želja.
Direktor Ivan Slamnik je ob tej priložnosti izročil Jožetu Medvedu telefonski aparat in
imenik. Dejal je, da se je v zadnjih nekaj letih število telefonskih priključkov na našem
območju podvojilo, kljub temu pa so še vedno velike potrebe in to domala v vsej žalski
občini. Najbolj kritična je situacija v 2alcu in morda bo k razrešitvi tega problema v dobršni
meri pripomogel že jutrišnji razgovor pri predsedniku žalske občinske skupščine. Pogla-
vitni problem pri razreševanju težav na področju telefonije v žalski občini je seveda
pomanjkanje denarja. Kot zanimivost zapišimo še to, da ima novi naročnik Jože Medved
trinajst otrok, ki žive v različnih krajih, osem izmed njih pa jih ima telefon.
JANEZ VEDENIK
MALO CVENKA, VEČ SRCA
Celjska občinska mladin-
ska organizacija oziroma
njen Center za klubsko de-
javnost je pred dobrim me-
secem dni organiziral kultur-
nozabavno prireditev z na-
slovom »Celjani-Celjanom«,
ki je v^Celju naletela na lep
sprejem in spodbudne
ocene.
Manj spodbuden je finanč-
ni uspeh te prireditve, po-
sebno zato, ker so se mladi v
Celju odločih ves morebitni
dobiček nameniti v korist
celjske invalidne mladine.
Prireditev je potekala v dvo-
rani Golovec. Stroški naje-
mnine dvorane, reklame in
natiskanih vstopnic so znesli
44 tisoč dinarjev, pogostitev
nastopajočih dobrih tisoč di-
narjev, njihovi potni stroški
14 tisoč dinarjev, ureditev
scene pa je stala nekaj manj
kot tisoč dinarjev. Ce k tem
stroškom prištejemo še ugla-
sitev planina v znesku 1.200
dinarjev, potem vidimo, da
so stroški prireditve, kljub
temu, da so se številni nasto-
pajoči, ki so prišli tudi iz od-
daljenih krajev Slovenije,
honorarju odpovedali, pre-
cejšnji. In če sedaj od proda-
je vstopnic v znesku 82 tisoč
dinarjev odštejemo navede-
ne stroške v skupni vredno-
sti 73.159,40 dinarjev, je šte-
vilka pod črto precej skro-
mna.
Znesek, ki ga je občinska
organizacija ZSMS Celje na-
kazala na žiro račun celjske
invalidne mladine, je bil nič
več in nič manj kot 8.840 di-
narjev.
Iz tega sporočila bi lahko
potegnili vsaj dva nauka:
prvi se tiče polaganja obra-
čunov javnosti, čistih raču-
nov, bi rekli. Mladinska or-
ganizacija je to storila in s
tem javnosti (družbi) vlila
zaupanje o poštenem delu,
kar vselej in povsod ni nava-
da. Iz prireditve Celjani-Ce-
ljanom pa se še da sklepati,
da je tudi s skromnimi stro-
ški mogoče organizirati do-
bro prireditev, čeravno hu-
manitarni dobiček ni bil ve-
lik. Bil pa bi gotovo nekoliko
večji, če bi se v tej akciji mla-
dih Celjanov solidarnostno
obnašal tudi tisti, ki je dvora-
no za prireditev odstopil. Še
posebno zato, ker je ta prire-
ditev potekala v času pred
11. kongresom Zveze sociali-
stične mladine Slovenije in
je sodila v sklop manifestacij
v čast kongresa mladih.
MARJELA AGRE2
CELJE: DELO
SZDL NA REŠETU
Danes ob 16. uri se bo v Na-
rodnem domu v Celju pričela
programska konferenca občin-
ske organizacije SZDL v Celju.
Na njej bodo delegati in gostje
ocenili enoletno delo te front-
ne organizacije ter posebej kri-
tično obravnavali učinke nje-
nega delovanja. Na program-
ski konferenci bodo sprejeli
tudi usmeritve delovanja ob-
činske organizacije SZDL v
prihodnjem letu ter opredelili
tudi naloge, ki so dolgoročne-
ga značaja. DS
DRUŽMIRJE"
GABERKE
v prostorih velenjske občin-
ske skupščine, Zavoda za ur-
banizem in krajevne skupnosti
Družmirje-Gaberke je razgr-
njen zazidalni načrt za omenje-
no krajevno skupnost, ki naj bi
v bodoče imela okoli 1200 pre-
bivalcev. V osrednjem delu, ki
bo izpopolnil prostor ob glavni
cesti, naj bi zgradili 87 stano-
vanjskih objektov, v novem
središču ob sedanjem domu
družbenopolitičnih organizacij
pa še prizidek k obstoječi trgo-
vini, podružnico banke in po-
što. Zaradi vse večjega števila
prebivalcev so rezervirali tudi
parcelo za osnovno šolo (po-
polna osemletka) in vrtec. No-
vo osnovno šol<5 naj bi poleg
otrok iz Družmiria-Gaberke
obiskovali tudi otroci iz KS
Ravne in Plešivec. TV
POGLED V SVET S kovinotehno
PRED KONCEM VOJNEGA STANJA
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Do novega leta naj bi na Poljskem uki-
nili vojno stanje, ki so ga uvedli 13^ de-
cembra lani, ko Je vojska pod po-
veljstvom generala Jaruzelskega dejan-
sko prevzela oblast v državi.
Tako Poljsiia prehaja v novo etapo
svojega družbenega in političnega živ-
ljenja, ko bodo odpravljene omejitve
osebnih svoboščin, ki Jih Je prineslo voj-
no stanje, omiljeni ali povsem odprav-
ljeni pa številni ukrepi militarizacije
družbe gospodarstva in države.
Odprava vojnega stanja pomeni olaj-
šanje za Poljake, s čimer pa se dolg se-
znam skrbi, dvomov in pomislekov ni
skrajšal. Olajšanje utegne pripeljati do
postopne normalizacije stanja v smisla
gospodarske obnove, morebiti tudi
družbene in duhovne obnove. Pravimo
utegne, ker so razmere še zmerom moč-
no obremenjene z medsebojnim neza-
upanjem poglavitnih nosilcev družbene-
ga razvoja na eni in oblastjo, vlado, polj-
sko partijo na drugi strani. Tega ne mo-
re ali noče prikrivati niti general Jaru-
zetski.
Dejstvo Je namreč, da odprava vojne-
ga stanja prihaja v okoliščinah, ko Je
prepovedan sindikat Solidarnost, tisti
sindikat, ki se mu Je v pičlih nekaj mese-
cih pridružilo več kot deset milijonov
poljskih delavcev. Drugi sindikati, ki
naj bi nastali namesto Solidarnosti, ni-
majo niti avtoritete niti izdelanega pro-
grama, Id bi ustrezal kratkoročnim in
zgodovinskim interesom poljskega de-
lavskega razreda.
Polnita partija, ki je doživela nezaup-
nico delavskega razreda, v imenu kate-
rega je nastopala, se trudoma obnavlja,
pri čemer njen korak zavirajo člani in
funkcionarji, ki so ravno s svojim dog-
matskim ravnanjem prispevali k skraj-
ni zaostritvi krize zaupanja med delav-
stvom, ljudstvom in partijo ter državo.
Poljsko vodstvo zagotavlja, da vrni-
tve na čase, ki so povzročili krizo, ni.
Možno je verjeti, da tako iskreno misli.
\a žalost dobronamemost sama po sebi
še ne zagotavlja tudi resničnega spremi-
njanja resničnosti. V okoliščinah vojne-
ga stanja so sprejeli zakon o samouprav-
ljanju, toda natalcniti so mu celo vrsto
brzd, predvsem pa za zdaj v vodstvu ni
opaziti izrazite politične volje, da bi -
tudi tak zakon, z vsemi omejitvami -
uresničili.
Dobro, denimo, da je potrebno pustiti
času čas. Počaliati, da stvari počasi, po-
stopoma dozorijo. Ob tem Je seveda res,
da Je ravno vojno stanje pokazalo, da že
sama narava vojaške oblasti nad družbo
in drža vo ne zagota vlja tvornega reševa-
nja družbenih kriz. Lahko da jih za silo
obvladuje. Toda pot ozdravljenja polj-
ske družbe, razboljene od hudih družbe-
nih kriz, ki so nastale ob spopadih med
zavestjo in voljo delavskega razreda in
etatističnimi modeli in metodami vod-
stva, je lahko samo drugačna. Pogoj za
to pa Je, da si vodstvo, partija z dejanji,
ki bodo ustrezala življenjskim intere-
som delavstva, vsega ljudstva pridobita
zaupanje, prepričljivost. Tega se ne da
doseči čez noč, to je še zlasti res na Polj-
skem, še manj pa se da doseči z obotav-
ljivostjo, polovičarstvom.
Kar zadeva mednarodne razsežnosti
poljske krize, prvi odmevi na Zahodu
kažejo, da Je z odpravljanjem vojnega
stanja utrta pot za postopno popuščanje
napetosti. Nemara ne v javnih izjavah,
marveč v praksi mednarodnega življe-
nja. Verjetno brisanje sankcij zoper
Poljsko bo prineslo nekakšno normali-
zacijo, s čimer pa niso izključeni tudi
občasni novi razpleti.
Odprava vojnega stanja Je torej do-
brodošlo dejanje, s pogojem seveda, da
razvoja ne bodo spet usmerjali v poglab-
ljanje krize zaupanja, marveč v odpravo
le-te.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 198^
GOSPODARSTVO OBČINE ŽALEC
MANJŠI DEL INDUSTRIJE
Ugodni rezultati v izvozu, posebej izstopa kmetijstvo
v gospodarstvu žalske obči-
ne so letos vso pozornost
usmerjali v izvoz in povečanje
proizvodnje, ki je izvozno
usmerjena ali pa nadomešča
uvoz. Ob tem seveda ne gre
prezreti tudi povečanja proi-
zvodnje hrane, oziroma pri-
marne kmetijske proizvodnje
in predelave. Sicer pa v občini
ocenjujejo, da do konca leta ne
bodo dosegli načrtovane tri do
štiriodstotne rasti dohodka.
Dohodek se bo povečal nomi-
nalno največ za dvajset odstot-
kov in bo znašal 5,8 milijarde
dinarjev. Družbeni proizvod
bo realno manjši za šest do se-
dem odstotkov, kar pomeni,
da bo za deset odstotkov nižji
kot so načrtovali.
Nizka rast dohodka in druž-
benega proizvoda v letošnjem
letu je tudi rezultat relativno
visoke rasti v letu 1981 ter nižje
proizvodnje letos. Ob vsem
tem prihaja tudi do neugodnih
strukturnih premikov, saj de-
lež industrije postopoma upa-
da. Nadpovprečna bo zato rast
v kmetijstvu, saj ocenjujejo, da
se bo dohodek povečsd tu za
več kot štirideset odstotkov.
Število zaposlenih se bo gi-
balo v resolucijsko postavlje-
nih mejah, kljub temu pa bo
rast števila na novo zaposlenih
glede na ustvarjeni dohodek
previsoka. Glede na to, da se
povečano število novozaposle-
nih delavcev ni odrazilo tudi v
večjem dohodku, se je realno
zmanjšala tudi družbena pro-
duktivnost.
Izvoz bo takšen kot so ga na-
črtovali in bo znašal več kot 1,3
milijarde dinarjev. Izvoz indu-
strije se ni povečal za toliko,
kot so načrtovali, pač pa je bil
precej večji izvoz kmetijstva in
trgovine. Pohvalno je, da se
boljša struktura izvoza in bo
ob koncu leta izvoz na konver-
tibilno področje znašal že 65
odstotkov celotnega izvoza.
Uvoz gospodarstva se v tem le-
tu ne bo povečal.
Naložbe v osnovna sredstva
se bodo gibale v resolucij skih
mejah. Manjša od lanskega le-
ta bo donosnost, ekonomič-
nost ne bo porastla, akumula-
cija pa se ne bo bistveno pove-
čala. Izgube bodo ob koncu le-
ta znašale okrog trideset mili-
jonov dinarjev in bodo večje
kot lani.
JANEZ VEDENIK
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
NEZAPOSLENOST JE LETOS NARASLA, TODA
VEČINA DO LE NAŠLA ZAPOSUTEV
2:adržki za še bolj optimistične napovedi so v strukturnih neskladjih
Število nezaposlenih se iz
dneva v dan spreminja. Do-
sedaj je skupnosti za zapo-
slovanje v Celju za območje
šestih občin uspelo najti za-
poslitev za večino delavcev z
liste nezaposlenih. Vendar
se čakalna doba daljša in se
veča procent brezposelnih.
Ob koncu novembra je bilo
prijavljenih na skupnosti za
zaposlovanje 1155 oseb kar
je za 19% več kot v lanskem
decembru. Več kot polovica
jih je mlajših od 26 let, več
kot polovica je žensk in sko-
raj polovica strokovnih ka-
drov, kar je tudi več kot v
lanskem decembru. Do kon-
ca leta se bo številka še pove-
čala, če prištejemo samo ti-
ste, ki bodo končali priprav-
ništvo. Od 370 pripravnikov
je polovica sprejetih v delov-
no razmerje za določen čas.
NAČRT NI IZPOLNJEN
Letni načrt zaposlovanja je
predvideval, da se v šestih
občinah (Celje, Slovenske
Konjice, Laško, Žalec, Šmar-
je in Šentjur) letos zaposli
1,4% več delavcev. Zaposle-
nost pa se je povečala le za
1,1 odstotek. Za načrtovano
resolucijsko stopnjo zaosta-
jajo v celjski občini^ za pol
odstotka, približno za toliko
v konjiški, medtem ko so
presegli načrtovano stopnjo
skoraj za odstotek v laški in
šmarski občini. Najbolj kri-
tično je v šentjurski občini,
kjer zaostajajo za predvide-
no letno stopnjo rasti zapo-
slovanja (2%) za več kot od-
stotek in pol. Le žalska obči-
na je ostala na načrtovani
stopnji rasti zaposlovanja.
Tudi struktura novozapo-
slenih delavcev je slaba. Saj
je le malo več kot polovica iz
vrst strokovnih delavcev.
Nekoliko boljša kvalifikacij-
ska struktura je le v celjski
občini z 61% deležem stro-
kovnih kadrov. V ostalih ob-
činah pa se odstotek stro-
kovnih kadrov giba med 19,5
v šentjurski občini do okoli
50% v laški in konjiški obči-
ni. Podatki kažejo, da močno
zaostajamo za resolucijskim
razmerjem, ki predvideva v
deležu novo zaposlenih kar
70% strokovnjakov. Na slab-
šo izobrazbeno strukturo
imajo močan vpliv zaposli-
tve delavcev iz drugih repu-
blik. V prvih šestih mesecih
se je zaposlilo 373 delavcev
iz drugih republik kar je pe-
tina vseh novozaposlenih de-
lavcev, med njimi je čez 80%
delavcev ozkega profila. De-
lovne organizacije zaposlju-
jejo te delavce zaradi po-
manjkanja delavcev ozkega
profila na območju medob-
činske skupnosti za zaposlo-
vanje. Zaradi prepočasnega
spreminjanja strukture teh-
nologije pa še vedno potre-
bujejo Več teh delavcev, kot
so jih načrtovali ob začetku
leta.
Omenili smo že, da med
nezaposlenimi raste število
žensk. Več kot polovica ne-
zaposlenih žensk pa je iz
drugih republik. V večini
imajo le začasno bivališče v
Celju. Tudi okrog tega bo po-
trebno stvari dogovoriti. Saj
so te prav gotovo prijavljene
tudi v kraju stalnega bivali-
šča kot brezposelne. Še toli-
ko bolj pereč je ta problem,
ker po drugi strani občani, ki
niso stalno prijavljeni v obči-
ni, ne morejo uresničevati
nekaterih drugih pravic, ki
jim zagotavljajo socialno
varnost.
NAČRTI ZA
PRIHODNJE LETO
V prihodnjem letu naj bi
bila stopnja rasti zaposlova-
nja 2,3%. Skupne potrebe po
delavcih bi po napovedi
združenega dela znašale
2.909 delavce, od tega 354
pripravnikov in blizu 70 od-
stotkov strokovnih kadrov.
Ta plan bi bilo moZno ure-
sničiti. Večletna analiza na-
črtov zaposlovanja in realiza-
cije le-teh kažejo, da bo zara-
di poklicne neusklajenosti
med potrebami po delavcih
in šolanimi kadri, zaradi pre-
visokih ocen potreb po de-
lavcih s strokovno izobrazbo
ob prepočasnem spreminja-
nju tehnologije, ki zahteva
delavce ozkega profila, reali-
zacija odstopala od planskih
predvidevanj. Zato bodo v
tem mesecu še usklajevali
načrte zaposlovanja, kate-
reih osnovni cilj je doseči
produktivno zaposlenost to-
rej ustvariti čimvečji realni
dohodek na delaVca.
Kljub še vedno optimistič-
ni oceni zaposlovanja v pri-
hodnjem letu, pa objektivna
situacija kaže, da moramo
biti pripravljeni na večanje
brezposelnosti. Zato bo po-
trebno z vso resnostjo pristo-
piti k uresničevanju tistih
določil, ki že sedaj in bodo v
naslednjem letu še bolj ostro
zahtevala, da se odpravijo
dela, ki niso v skladu z zako-
nom (nadurno delo, pogod-
beno delo in delo upokojen-
cev ter tistih, ki bi morali v
pokoj). Tako bi kljub struk-
turnemu neskladju uspeli
zaposliti pretežni del iskal-
cev zaposlitve.
Delovne organizacije bodo
morale zaposliti Vse svoje
štipendiste ter dosledno
upoštevati dogovorjen obseg
zaposlovanja pripravnikov.
Morajo poiskati možnosti, da
mladim ponudijo delo in da
le ti z delovnimi rezultati pri-
dobijo možnost za stalno za-
poslitev.
VIOLETA VATOVEC
EINSIELER
Največ potreb po nekvali-
ficiranih kadrih imajo tre-
nutno Emo, Železarna Što-
re, Lik Savinja ter Žična.
Primanjkuje predvsem ka-
drov širokega profila kovi-
narske smeri. V tem času so
večje potrebe še po nasled-
njih kadrih: strojni in ke-
mijski inženirji ter nekaj
diplomiranih ekonomistov.
MAJHNE SO TE STVARI...
Bili bi slepi, če ne bi ugotovili, da nas varčevanje
vsak dan bolj oklepa v svoje spone. Radi ali neradi se
navajamo na mnoge varčevalne novosti. Včasih nam
pri tem celo uspe glasno in samokritično ugotoviti, da
bi se marsičesa domislili že prej, če... Pa kaj, ko smo
živeli v drugačnih časih in imeli drugačne navade in
razvade.
Varčevalno zategovanje pasu pa doživljamo v gro-
bem vsaj na dva načina: prvi je tisti, ko nas »od zunaj«
nekaj prisili na varčevanje (boni za bencin, pologi za
prehod čez mejo, prazne police v trgovinah; drugi pa je
tisti, ko se »od znotraj« prisilimo v varčevanje. To
drugo ima v sebi tudi več žlahtnosti in veljave, saj je le
plod lastnega spoznanja, lastnega tuhtanja, kako-veči-
noma doma, v družinsko-gospodinjskem okolju-pri-
hraniti to ali drugo stvar, ali manj po nepotrebnem
potrošiti.
Primerov iz družinskih krogov našega varčevanja je
obilica: star kruh, ki se je še pred kratkim znašel v
smetnjaku, je mogoče »osvežiti« v pečici, mogoče je
kupovati tudi polovične štruce, iz skorij je mogoče
narediti drobtine; tudi brez strahu zaradi red^ikcij je
mogoče racionalno razsvetljevati stanovanje; pri ogre-
vanju (če imamo lastno kurišče še bolj) že dlje časa ne
ogrevamo vseh prostorov.
Varčevalnih drobnarij vsakdana in iz, družinsko-go-
spodinjske sfere je vse več in še več jih bo. Toda!
Ta »toda« postane umesten, čim pridemo iz tega
kroga na delovno mesto v proizvodnji ali za pisalno
mizo.
Za bengalično razsvetljavo v službenih (družbenih)
prostorih nismo naenkrat več pristojni (beri: odgo-
vorni!). Telefoniramo vse naokrog v nepotrebnem
službenem in čisto zasebnem obsegu. Kolikokrat je
slišati, še posebej v pisarnah: Ti bom telefonirala iz
službe, ker bo manj stalo... Koncepte znamo pisati še
vedno le na eno stran papirja... V delavnci znajo zame-
njati še dober del, čeprav stari še ni za odpad... Preve-
zovanje telefonskih pogovorov in iskanje odgovornih
tovarišev po telefonu pomeni razkošno zapravljanje
denarja za telefonske impulze...
Napisali bi lahko roman o nevarčevalnih, malomar-
nih in tudi že rokovnjaških navadah, ki jih v obilju
nudi delovno okolje kjerkoli.
Smo že kdaj pomislili, da bi se splačalo nekaj varče-
valnih drobnarij iz družinsko-gospodinjskega okolja
prenesti v delovno in poklicno?
Ali nam to ne bi prineslo presenetljivih prihrankov
pri stroških in materialnih izdatkih, ki tako pošastno
rastejo, ob njih za nemočni razpredamo, da nanje sploh
ne moremo vplivati?
Neumen je tisti, ki misli, da je mogoče varčevati in
pametno gospodariti samo pri velikih stvareh.
Res je, majhne so to stvari, vendar odlično oblikujejo
vj»rčevalno zavest.
MITJA UMNIK.
IZ PISARN MED REZALCE
v delovnih organizacijah v zadnjem času iščejo vse mo-
goče načine, da bi z dobrim delom prišli do boljših delov-
nih dosežkov. Tako so se v TGO Gorenje v Titovem Vele-
nju v delovni skupnosti skupnih služb odločili, da bodo
občasno pomagali v tozd Kuhalni aparati, kjer je prišlo do
nekaterih težav.
V tozdu Kuhalni aparati opravljajo razrez pločevine za
vse tozde Gorenja, pri tem pa se srečujejo z mnogimi
problemi. V zadnjem času namreč v tovarno od dobavite-
ljev dobivajo samo pločevino v ploščah, namesto v kolo-
barjih, in tako postaja razrez pločevine ozko proizvodno
grlo. V tozdu Kuhalni aparati sicer delajo na razrezu ploče-
vine v treh izmenah, vendar jim delavcev za to delo pri-
manjkuje.
Na pomoč so jim prišli delavci zapolseni v DSSS. Pred
odhodom na razrez pločevine so jih o razrezevanju poučili
delavci Službe za varstvo pri delu, da ne bi prišlo do
nepotrebnih nesreč. Z zaščitnimi sredstvi in pomagali pa
jih opremi mojster v prirezkovcilnici. V kadrovski opera-
tivi so tudi pripravili poseben razpored dela in tako so
nekateri pri škarjah za razrez pločevine že delali. Odziv na
to solidarnostno akcijo je izjemen in dokazuje, da se de-
lavci v DSSS s konkretnim zgledom vključujejo v reševa-
nje težav v proizvodnji. V Gorenju pravijo, da bodo takš-
nih in podobnih akcij opravili še več ter tako s skupnimi
močmi poskrbeli za odpravo nastalih težav.    t. VRABL
LAŠKO
KNAPI ZDRUŽENI
Rudnik Laško v REK E. Kardelj
Bo družina slovenskih ru-
dnikov rjavega premoga do-
bila novega člana? O tem v
teh dneh odločajo delavci v
vseh slovenskih premogov-
nikih rjavega premoga, tudi
v Rudniku Laško. Referen-
dum o združitvi so temeljne
organizacije združenega dela
SOZD REK Edvard Kardelj
razpisale od 9. do 15. decem-
bra. Ker je bil referendum
zaključen šele včeraj zvečer,
je o končnem rezultatu refe-
rendumske udeležbe danes
nemogoče poročati.
Sicer pa je odločanje o
tem, da se Rudnik Laško
vključi v SOZD REK
Edvard Kardelj kot delovna
organizacija, dobilo zeleno
luč v drugi polovici oktobra
letos, ko so o tem razpravljali
poslovodni organi in pred-
stavniki družbenopolitičnih
organizacij revirskega ener-
getskega kombinata in Ru-
dnika Laško. Z združitvijo
naj bi bil proces združevanja
aktivnih slovenskih premo-
govnikov rjavega premoga
zaokrožen.
Kolektiv Rudnika Laško
se je junija lani odločil izsto-
piti iz delovne organizacije
TIM Laško kot njena temelj-
na organizacija in se je orga-
niziral kot enovita delovna
organizacija, ki danes zapo-
sluje 198 delavcev.
Za leto 1982 je Rudnik La-
ško načrtoval proizvodnjo 40
tisoč ton premoga ter 150 ti-
soč kubičnih metrov gramo-
za. Do sedaj uresničuje plan
le 73-odstotno. V enajstih
mesecih so rudarji od načr-
tovanih 36.550 ton premoga
izkopali le 27.050 ton.
Kot raaneroma majhen
kolektiv, laški rudnik v pre-
teklosti ni bil deležen poseb-
ne družbene pomoči in po-
zornosti, posledice pa se da
nes odražajo v nizki proi
zvodnji in produktivnosti
Slaba je opremljenost rudni
ka, tehnologija je zastarela
nikoli ni bilo dovolj sredstev
za pravočasne raziskave ir
pripravljalna dela za staler.
izkop, kljub temu, da pre
mog dosega visokopoprečne
kalorične vrednosti. Stro
kovnjaki ocenjujejo, da je v
laškem rudniku zalog prekc
milijon ton.
Rudarji v Laškem se zave-
dajo, da lahko hitrejšemu ra-
zvoju sledijo samo v tesnejši
in stalni povezanosti z več
jim rudarskim kombinatorr
in v okviru celotnega elek
trogospodarstva Slovenije
Odgovor na vprašanje, ali sc
rudarji iz Laškega pnastal
enakopraven član družinf
slovenskih premogovniko^
rjavega premoga v okviru
SOZD REK Edvard Kardel;
pa bo znan te dni.
FRANCI KADUN(
MEZSSO
STABILIZACIJI
Uresničevanje ciljev gospo
darske stabilizacije, krepite'
delegatskega sistema, aktual^
ne naloge na področju social
ne politike, uveljavljanje \\o
ge samoupravne delavski
kontrole, organizacijsko ka^
drovska krepitev zveze sindi
katov, naloge na področji
ljudske obrambe in družbeni
samozaščite ter v povezavi '■
vsemi naštetimi nalogami nt
nebna krepitev vloge delavci
- to so glavne usmeritve deU
in aktivnosti Medobčinskega
sveta ZSS v prihodnjem letiJ,
Podrobneje o predlaganei"
programu dela pa bodo spre
govorili na jutrišnji seji m«
dobčinskega sveta ZSS Celje
$t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
SKUPNOSTI
STANOVALCEV
V TITOVEM
VELENJU
Predsedstvo Občinske
konference SZDL Vele-
nje že resno razpravlja o
pripravi na ustanovitev
skupnosti stanovalcev,
na katere bo preneseno
gospodarjenje s stano-
vanjskim skladom. Skup-
nosti stanovalcev naj bi
ustanovili povsod tam,
kjer že zdaj delujejo hišni
sveti, s tem, da praviloma
skupnost stanovalcev ne
bi vključevala več kot 50
stanovanj. Skupnosti sta-
novalcev bodo tako usta-
novljene v krajevnih
skupnostih na področju
mesta Titovo Velenje, Šo-
štanj, Šmartno ob Paki in
Topolšica. Akcijo za usta-
novitev skupnosti stano-
valcev bodo vodile kra-
jevne organizacije SZDL
in ulični odbori.
TV
KRONIČNE IZGUBE ZDRA VSTVA
SOUDARNOST NE USTREZA
V kozjanskih občinah veliko kmetov In upokojencev
Izgube v občinskih zdrav-
stvenih skupnostih na celj-
skem območju resda niso
redkost, toda ponavljajoče
se izgube v šmarski in šent-
jurski zdravstveni skupnosti
silijo k razmišljanju. Ce se z
izgubami srečujejo v skup-
nostih, kjer je poraba sred-
stev za zdravstveno varstvo
na zavarovanca najnižja ali
med najnižjimi na območju
in je udeležba sredstev za
zdravstveno varstvo v druž-
benern proizvodu med naj-
višjimi in kjer tudi medob-
činska in republiška solidar-
nost ne moreta rešiti skup-
nosti izgub, so razlogi gotovo
takšni, da samo znotraj posa-
mezne občine nanje ne mo-
rejo vplivati. To dokazujeta
tudi analizi, ki so ju pripravi-
li za ti dve zdravstveni skup-
nosti o aktualnih problemih
na področju uresničevanja
zdravstvenega varstva.
Izredno visok delež kmeč-
kih zavarovancev in upoko-
jencev je značilen za obe
zdravstveni skupnosti. Med
delavci v šmarski občini je
tudi okoli 500 takšnih, ki ži-
ve v sosednji republiki, šte-
vilo družinskih članov, ki so
po njih zavarovani, pa je vi-
soko. Poleg tega se iz občine
vozi na delo v sosednje obči-
ne preko 3000 delavcev, iz
občine Šentjur pa le okoli
300 manj. Ker ostajajo sred-
stva za zdravstveno varstvo
v tisti zdravstveni skupnosti,
kjer je sedež delavčeve de-
lovne organizacije, od vseh
teh delavcev v Šmarju in
Šentjurju nimajo ničesar.
Predlagana rešitev, da bi v
celoti uveljavili domicilni
princip - torej po kraju biva-
nja in ne zaposlitve, je ra-
zumljiva. Za same finančne
tokove v občinski zdravstve-
ni skupnosti pa je zgovoren
tudi podatek, da pri delavcih
prihodki krepko presegajo
odhodke, naedtem ko je pri
kmetih in upokojencih rav-
no nasprotno. Ob velikem
številu kmetov, upokojen-
cev in delavcev, ki prispeva-
jo za zdravstveno varstvo v
drugih občinah, so izgube na
dlani.
Zakon o zdravstvenem
varstvu sicer zagotavlja vsa-
komur enake pravice do za-
gotovljenega obsega zdrav-
stvenega varstva ne glede na
njegove dohodkovne mož-
nosti. To bi naj tudi zagotovil
sistem republiške solidarno-
sti. Zal pa ugotavljajo, da ta
sistem zaradi razlik med de-
janskimi in teoretičnimi ce-
nami tega ne /.agotavlja, saj
morajo kriti razliko med
njim v občinah. Da bi to pre-
magali, v Šmarju in Šentjur-
ju predlagajo, da bi uvedli za
bolnišnično in specialistično
zdravstveno varstvo enoten
sistem vzajemnosti na ravni
republike, tako kot je na pri-
mer uveljavljen v šolstvu. S
tem bi odpadle tudi nekatere
nepravilnosti medobčinske
solidarnosti, ki ji očitajo tudi
pomanjkanje meril za zdru-
ževanje in delitev sredstev.
Sistem republiške solidarno-
sti bi se tako znatno zmanj-
šal, saj bi se nanašal le na
osnovno zdravstveno var-
stvo, ki pa bi ga skupnosti
financirale v skladu s svoji-
mi ekonomskimi možnostmi
(ob uveljavljenem domicil-
nem principu).
Analizo, ki nakazuje reši-
tev kroničnih izgub pri ure-
sničevanju zdravstvenega
varstva z uveljavitvijo domi-,
cilnega načela v zdravstvu in
vzajemnosti za bolnišnično
in specialistično zdravstve-
no varstvo na ravni republi-
ke, so poleg občinskih zdrav-
stvenih skupnosti v Šmarju
in Šentjurju obravnavali tu-
di v družbenopolitičnih or-
ganizacijah in skupnostih,
preko Medobčinske zdrav-
stvene skupnosti pa bodo s
stališči seznanili tudi skup-
ščino Zdravstvene skupno-
sti Slovenije.
MILENA B. POKLIC
DELOVNI POTROŠNIŠKI SVETI
GLUHIH UŠES NI
Spremen^ na pobudo potrošnikov
Težave, s katerimi se zad-
nje čase srečujejo trgovci pri
oskrbi prebivalcev z osnov-
nimi živili in drugimi izdelki
široke potrošnje, so dobro
vplivale na delovanje potroš-
niških svetov v celjski obči-
ni. Res, da sveti bistveno ni-
so mogli vplivati na prepre-
čevanje množične nakupo-
valne mrzlice, so pa dosegli
nekatere pomembne premi-
ke pri vplivanju na sistem
pravične razdelitve izdelkov,
ki jih manjka, na delovni čas
trgovin na drobno, vse bolj
se utrjuje tudi sodelovanje
med trgovino v krajevni
skupnosti in potrošniškimi
sveti.
»V vseh 25 krajevnih skup-
nostih obstajajo potrošniški
sveti. Le tretjina med njimi,
zlasti v primestnih naseljih,
je bila aktivna. Težave pri
preskrbi pa so razširile aktiv-
nost tudi na tiste, ki so prej
mislili, da ne morejo vpUvati
na, kakršnokoli spremembo
v trgovini<s pravi Ivan Rav-
nikar, predsednik OK Sve-
tov potrošnikov. '>Delovne
organizacije, zadolžene za
preskrbo, so v^ečkrat prislu-
hnile željam s\'etov potrošni-
kov. Vendar je še premalo
medsebojnega sodelovanja,
kajti delovne organizacije še
vedno preveč podjetniško
gledajo na razreševanje pro-
blemov preskrbe.
»Širša razprava med sveti
potrošnikov je pred dobrim
mesecem zahtevala bolj ob-
jektivno informiranje s po-
dročja preskrbe. Tu se stvari
premikajo. Na zadnji seji pa
smo se s predstavniki trgo-
vin dogovorni za nov odpi-
ralni čas, ki bi se popoldne
podaljšcil za pol ure«.
Ob tem naj omenimo, da v
vsaki krajevni skupnosti pri-
pravljajo sezname krajanov,
ki bi v času večjega poman-
kanja tega ali onega blaga,
imeli prednost pri nakupu.
Kljub tem pozitivnim pre-
mikom je potrebno poudari-
ti, da sami sveti potrošnikov,
brez širše podpore občanov,
ki bi jih redno opozarjali na
težave in aktivno sodelovali
pri pripravah predlogov, tu-
di ne bodo uresničili vpliva,
ki bi bil dejansko izraz po-
treb najširšega kroga kraja-
nov. Naloga posameznih tr-
govskih delavcev pa je tudi
ta, da se udeležujejo dela
krajevnih potrošniških sve-
tov in da prisluhnejo mnenju
krajanov, ne pa da čakajo, da
se stvari razvijajo anarhično,
same po sebi.
ZANIMANJE ZA
POKNEŽENE
CELJSKE GROFE
Kulturna skupnost celjske
občine je te dni prejela iz
ČSSR dopisnico, ki jo je poslal
dr. Jaroslav Pšnek iz Prage.
Pisec, ki je slovenist in stro-
kovnjak za starejšo zgodovino,
je - tako piše - bral poročilo o
naši izdaji N. Klaičeve, Zadnji
knezi Celjski v deželah Sv.
krone, pa se priporoča za en
izvod z namenom, da bi »o de-
lu poročal v češkem strokov-
nem časopisju in tako o njem
seznanil češkoslovaške zgodo-
vinarje«.
O izidu piščeve ocene bomo
poročali.
G. G.
RIBARNICA BO
Prejšnji teden so v Celju pri-
čeli z adaptacijo, in preureditvi-
jo prostorov v stanovanjski hi-
ši na Linhartovi 8, v bližini trž-
nice, kjer naj bi čez približno
mesec in pol odprli novo ribar-
nico.
Tako se je v dobrobit celj-
skim občanom zaključila več
kot leto trajajoča akcija okrog
pridobivanja najrazličnejših
dovoljenj, soglasij ter strokov-
nih mnenj o novi lokaciji pro-
dajalne rib.
DELOVNI
UPOKOJENCI
Iz programa društva upoko-
jencev v krajevni skupnosti
Dečkovo naselje v Celju je za
prihodnje leto razvidno, da bo-
do imeli letno eno programsko
konferenco, sicer pa seje izvrš-
nega odbora, ki bodo vsak me-
sec. Člane društva pa bodo
sproti obveščali o svojih dejav-
nostih, ki jih ne načrtujejo
malo.
Organizirali bodo pet do se-
dem izletov po zgodovinskih
in turističnih krajih, udeleže-
vali se bodo občinskih tekmo-
vanj društva upokojencev v ša-
hu, streljanju ter kegljanju. Or-
ganizirali bodo rekreativno te-
lovadbo v telovadnici osnovne
šole Ivana Kovačiča-Efenke.
Dvakrat letno, ob osmem mar-
cu in na staro leto bodo pripra-
vili prijateljsko srečanje, sode-
lovali bodo tudi ob prireditvah
tedna starejših občanov. Po
svojih močeh se bodo vključili
v očiščevalno akcijo in izgrad-
njo Titovega parka ter skrbeli
za urejeno okolico v krajevni
skupnosti.
Z S
RAZSTAVA PTIC
Društvo za varstvo in vzgojo
ptic bo organiziralo enoteden-
sko razstavo sobnih in zuna-
njih ptic. Razstava bo v času
od 18. do 25. decembra v nepo-
sredni bližini tržnice. Namen
te zimske razstave je, da širše-
mu krogu ljubiteljev predsta-
vijo raznovrstne ptice, vzgoje-
ne v letošnjem letu, za katere
so celjski rejci prejeli republi-
ška priznanja. Razstava bo
imela tudi vzgojnoizobraževal-
ni pomen. Poseben poudarek
bo na varstvu in prehrani ptic
v naravi.
CELJE: FOTOINŠTRUKTORSKI TEČAJ
v preteklem tednu je bil v prostorih AMD Šlander fotoinštruktorski tečaj, ki so ga
pedagogi in amaterji težko pričakovali. Udeležilo se ga je 65 fotografov amaterjev iz vse
Slovenije.
Program seminarja je bil zelo pester, slušateljem pa je omogočil, da spoznajo moderno
fotografsko opremo, novi foto material. Posebno je bilo zanimivo predavanje o uporabi
infrardeče fotografije in njenih izraznih zmožnosti, s katerimi je še danes večina slovenskih
foto amaterjev slabo seznanjena.
Vrh seminarja je predstavljala predstavitev mojstra fotografije Stojana Keblerja, katerega
izkušnje so pomembne za vsakega fotografa. JOŽE HEBER
tednikov intervju
»ZNANJE, ŠIRINA IN POGUM
DELAJO NOVINARJA«
Naš Jure Krašovec je pri-
jeten sogovornik. Zna biti
hudomušen, razmišljajoč,
jezen in zna se nasmejati, od
srca, kot le malokdo. V La-
homnem, kjer ima urejen
prijeten dom, sva se pogo-
varjala o mnogih stvareh.
Predvsem pa o novinarstvu,
ki mu je bil Jure zvest 35 let.
S praznikom republike se je
sicer poslovil od naše re-
dakcije, a obojestranske ve-
zi ostajajo za vselej.
NT: Kako si postal no-
vinar?
J. KRAŠOVEC: Piavza
prav si v mladosti še v sanjah
nisem predstavljal, da bom
postal novinar. To so si kar
drugi izmislili, potem ko
sem začel pisariti pesmice,
zgodbice in kakšna kratka
sporočilca. Mama si je zami-
slila, da bi bil morda meha-
nik za kolesa ali pa župnik. A
stvari so se sukale drugače.
Bil sem na progi Brčko-Ba-
noviči in Šamac-Sarajevo in
tam sem pravzaprav začel
kovati prve stavke in verze.
Po kratkem seminarju, novi-
narsko izobrazbo sem si pri-
dobil kasneje, sem pristal v
redakciji Slovenskega poro-
čevalca, ki me je maja 1948
dobesedno z reverzom poso-
dila v Celje, kjer sem ostal.
NT: Biti novinar, kaj
to pomeni?
J. KRAŠOVEC: Pomeni,
biti ravno prav družbeno ra-
doveden, se zanimati za svo-
jo okolico, predvsem pa za
ljudi. Ni novinar tisti, ki zna
lepo obračati stavke, kajti
vmes je še velika praznina.
To je treba izpolniti. Najprej
z znanjem, s širino, nato pa
jtudi s pogumom.
Ja, pogum, mislim, da je ti-
sti, ki mora biti prisoten pri
novinarju, vendar v taki me-
ri, da bo poleg prve resnice
lahko povedal še drago. To
pa ni vselej lahko. Novinar je
poplačan, ko spozna, da je
bil njegov pogum vreden
j tveganja.
NT: Biti moraš torej vse-
skozi borec. Ti si bil. Bo-
ril si se na mnogih po-
dročjih kot novinar, ob-
časno   tudi   odgovorni
urednik. Katera pa so bi-
la tista področja, ki si se
jih loteval s srcem ali pa
z gnevom?
I J. KRAŠOVEC:    Spoprijeti
sem se moral s vsakršnimi
temami,  le  športnega  po-
dročja nisem nikoli obvlado-
val. V hiši, kot je naša, je zna-
čilna pestrost dela, kar po-
meni, da mi dolgčas ni bilo
nikoli. Ne vem, koliko sem
kot novinar dal ljudem in ali
sem se dovolj ostro boril za-
nje. Vem, da so ljudje meni
dali veliko. Najraje sem pisal
0 ljudeh, se od njih učil in
velikokrat, ko sem bil na de-
želi, sem izgubil orientacijo
za čas.
NT: Kakšno mesto ima
po tvojem novinarski
poklic v naši družbi
J. KRAŠOVEC: Predvsem je
zmotno, da je novinarstvo
zvezdniško in to, žal, še mno-
gi mislijo. Ni in tudi ne sme
biti. Mora pa imeti družbeno
veljavo. Bilo je potrebno pre-
cej časa, da je novinarstvo to
veljavo tudi dobilo. Bil je tu-
di čas, ko je bil novinarski
poklic razpet med pojmova-
njem, da so novinarji zgolj
zapisovalci tujih besed, da
nimajo kaj misliti in da so
odlagališča krivd. Slednje je
še vedno rado v veljavi.
Je pa v zadnjem obdobju no-
vinarstvo veliko pridobilo
predvsem na strokovnosti. Z
znanjem. Takole je: tisti no-
vinar, ki samo od strani opa-
zuje družbeno dogajanje in
ne seže v bit družbenega de-
la samega, ne bo nikoli ob-
jektiven do problemov, ki jih
1 obravnava. In tu je skrito ti-
sto, kar sem nekajkrat že
poudaril; namreč da znanje
in širina delata dobrega no-
vinarja in kot tak je koristen
naši družbi.
NT: Katero obdobje v
tvoji novinarski karieri
se ti je zdelo najtežje?
J. KRAŠOVEC: O ja, so bile
situacije, ko ni bilo lahko biti
novinar. Na primer tista prva
leta uveljavljanja delavskega
samoupravljanja, ko je bilo
potrebno razbijati avtokraci-
jo vodilnih ljudi, ki so bili
politično močni in zasidrani
ter podprti z vsemi mogoči-
mi »izmi«. Treba se je bilo
spopadati s peresom v roki
in to ni bilo tako enostavno.
NT: Ti je bilo v takšnih
trenutkih kdaj žal, da si
postal novinar?
J. KRAŠOVEC: Ne. Nikoli.
NT: Če bi ti bilo danes
dano, da bi si izbiral po-
klic, bi postal novinar?
J. KRAŠOVEC: Res da sem
po naključju zaplaval v novi-
narstvo, a me je ta poklic
kmalu prežel s tiskarsko bar-
vo. Ce pa bi izbiral še enkrat,
bi si najbrž izbral posel, ki bi
ga združil z izkušnjami, ki
sem si jih pridobil v novinar-
stvu. Te so vendarle boga-
stvo.
NT: V vseh teh letih so v
uredništvo prihajali no-
vinarji. Mnogo jih je tudi
odšlo. Vsi pa smo se vse-
lej radi obračali nate in
te prosili za kakšen na-
svet. Nam lahko katere-
ga ponoviš?
J. KRAŠOVEC: Mogoče sem
bil za koga včasih celo tečen,
ko sem cesto ponavljal, da je
treba zadevo o kateri pišeš
temeljito poznati, jo prever-
jati in ji priti resnično do
dna. Ne pisati na pamet. To
je moje načelo. Stvari je tre-
ba tehtati, izkušnje pa potem
doprinesejo, da z umazano
vodo, ko peres kakšen pojav,
ne vržeš stran še otroka.
NT: Ko gre novinar v po-
koj, ne vrže peresa v kot.
Tudi ti ga ne boš. Česa se
boš loteval?
J. KRAŠOVEC: Beliš lis s
področja etnologije in iz časa
NOB na področju, kjer ži-
vim. To raziskovanje in ka-
sneje pisanje me že dolgo
mika. Drugače si pa ne de-
lam kdo ve kakih hačrtov ali
celo utvar. Ce me bo zgrabi-
lo, bom pisal!
Tako sva kramljala z
Jurčkom, kakor mu pravi-
mo v redakciji, posrebala
kavo in se poslovila. Na po-
ti proti Laškem sem razmiš-
ljala tudi o njegovih števil-
nih visokih odlikovanjih in
čeprav med njimi ni Tomši-
čevega, sem prepričana, da
je Jure Krašovec plodno in
ustvarjalno izpolnil teh 35
let v novinarskem poklicu.
MATEJA POD JED
ESPERANTISTI V
KOPRU
Člani esperantskega društva
iz Celja in kluba mladih espe-
rantistov so se udeležili repu-
bliške esperaiitske proslave ob
Zamenhofovem dnevu in Dne-
vu človekovih pravic, ki je bila
konec tedna v Kopru. Tu so
rnlade Celjanke nastopale tudi
v kvLzu o poznavanju esperant-
skega gibanja in narodnih he-
rojih esperantistih. Zasedle so
tretje mesto.
6. stran - NOVI TEDNIK
ZMANJŠANA
PRISPEVNA
STOPNJA
Skupščina SIS za var-
stvo pred požarom obči-
ne Velenje je poslala v
javno razpravo predlog fi-
nančnega in operativnega
načrta za prihodnje leto.
Bistvena sprememba je v
zmanjšanju prispevne
stopnje Od sedanjih 0,3
odstotka na 0,21 odstot-
ka. Vzrok za takšno
zmanjšanje je v nastaja-
nju presežkov v letoš-
njem letu ter v racional-
nejši porabi sredstev
zbranih od »BOD« udele-
žencev združenega dela.
Pomemben uspeh je
dosegla SIS za varstvo
pred požarom v prejš-
njem mesecu, ko je po ve-
čletnih prizadevanjih
sprejela požarno obramb-
ni načrt občine Velenje
ali natančneje vseh kra-
jevnih skupnosti.
Načrt, ki je veljal 32 mi-
lijonov din, so izdelali čla-
ni Društva varnostnih in-
ženirjev in tehnikov Tito-
vo Velenje, s katerimi
SIS za varstvo pred poža-
ri tudi sicer dobro sode-
luje.    JOŽE MIKLAVC
NEPREVOZNA CESTA DO KRČEVIN NA ŠMARSKEM
KRAJANI SO HUDO JEZNI
Denar leži neporabljen, cement pa je pobralo vreme
Ce se problematična cesta
v krajevni skupnosti vleče
po dnevnih redih najrazhč-
nejših sej že šest let, pa še
vedno ni prevozna, potem so
ljudje, ki so zainteresirani za
končno rešitev problema,
slabe volje. Če pa so se tudi
sami, s prostovoljnim zbira-
njem denarja vključili v ak-
cijo za urejanje problematič-
ne ceste, pa denar že štiri leta
leži neuporabljen na žiro ra-
čunu krajevne skupnosti ob
tem, da je cesta neprevozna,
potem so, jasno, že zelo jezni.
In prebivalci, ki žive v
šmarski krajevni skupnosti
ob cesti Dvor-Krčevine, so
že hudo jezni, kajti zdi se
jim, da jih je matična krajev-
na skupnost izigrala. Zakaj?
Leta 1976 je krajevna
skupnost Šmarje asfaltirala
cesto od Šmarja do vasi
Dvor. Do tu vse lepo in prav,
čeprav so prebivalci šestih
gospodinjstev, ki živijo ob
podaljšku te ceste proti Kr-
čevini, že tedaj prosili kra-
jevno skupnost, da bi poma-
gala urediti še približno pet-
sto metrov ce^te na tem od-
cepu. Cesta je bila in je še
vedno problematična zato,
ker se vije ob Smarskem po-
toku, ki pa ob deževjih nara-
ste, poplavlja cesto in jo vsa-
ko leto bolj najeda. Na sede-
žu krajevne skupnosti so so-
glašali, da je ureditev tega
odcepa ceste nujna, ker pa ni
bilo v te namene dovolj de-
narja, so predlagali prebival-
cem v tistih šestih gospo-
dinjstvih, naj zberejo 35.000
dinarjev, ostalo pa bo pridala
krajevna skupnost. Že leta
1978 so prizadeti krajani res
zbrali potreben denar, isto-
časno pa so sami naredili tu-
di nov most čez Šmarski po-
tok, da bi s tem spodbudili
krajevno skupnost pri ureja-
nju problematičnega odcepa
ceste od Dvora proti Krčevi-
ni. Le-ta je reagirala tako, da
je v Dvor pripeljala kake tri
tone cementa, ki naj bi služil
za ureditev malega nasipa ob
Smarskem potoku, a dež,
sneg in sonce so v zadnjih
štirih letih naredili svoje in
cement je danes neupora-
ben. Ob cesti v Dvoru leži le
kot spomin na pripravlje-
nost krajevne skupnosti
Šmarje, da bi razrešila še
enega od mnogih perečih
problemov v krajevni skup-
nosti ...
In kaj pravijo v krajevni
skupnosti? Njen tajnik je po-
vedal, da je ureditev ceste iz
Dvora proti Krčevini vklju-
čena v cestno komunalni
plan krajevne skupnosti za
prihodnje leto. A hkrati je
pridal, da bodo morali kraja-
ni še sami zbrati kakih 15.000
dinarjev, da bo lahko cesta
urejena.
Prebivalci ob odcepu pro-
blematične ceste pa se jezijo.
Še vedno namreč ne verja-
mejo, da bo sedaj popolno-
ma neprevozna cesta še kdaj
urejena. Dodaten denar pa
so pripravljeni zbrati šele te-
daj, ko se bodo dela na osti
začela.
Nezaupanje? Zagotovo! A
morda se bo vsaj prihodnje
leto pokazala priložnost, da
se v pametnem pogovoru
znova povrne.
V BESEDI IN SLIKL
GASILSKI VETERANI VELENJSKE OBČINE
Gasilska zveza Velenje je organizirala tradicionalno sre.
čanje gasilskih veteranov, ki so se zbrali v Topolšici
Predstavniki gasilske zveze so skupaj š pionirskim odre
dom 9. maja iz Topolšice pripravili prisrčno in družabno
vzdušje, gasilci veterani pa so si ob tej priložnosti ogledal
»Spominsko sobo 9. maj 1945«. Med gasilci je bil tudi 8C
letni jubilant Miloš Vovk iz Šoštanja, Katerega vidimo n,
posnetku levo, ko sprejema iz rok predsednika OGZ Vele-
nje Staneta Hudalesa spominsko darilo (slika Velenjski
grad).
JOŽE MIKLAVC
PRIPRAVUENI NA SNEG
Prvi letošnji sneg ni presenetil nikogar. Saj bi bilo tudi
čudno, če bi nas sneg presenečal sredi decembra. Toda, kai
velja posebej izpostaviti je, da so sneg pričžikali pripravljeni
tako na cestnem podjetju, kot v komunalnih podjetjih ir
službah in - v nasprotju s prakso zadnjih let tudi v hišnih
svetih.
Na sliki: Branko Čuček, delavec celjskega komunalnegi
podjetja med čiščenjem pločnikov na Trubarjevi ulici.
HURA! SNEG JE ZAPADEL!
Snežne nadloge, ki malo starejše tako jeze in ki dajejo
obilo snovi za pogovore vso zimo, vsako leto znova razve
sele najmlajše. Saj ni potrebno, da ga zapade pol metra
niti ni potreben velik hrib ali urejene steze. Zadošča neka)
centimetrov in vzpetinica pred stanovanjskim blokom
postane pravi alpski center. Za sankače in za smučarje j<
prostora dovolj, le zemlja nekam prehitro kuka izpo<
mrzle bele odeje. Mladim Konjičanom pa tudi to v nedelj
skem jutru ni jemalo veselja.
MBf
POLZELANI POLZELANOM
DPD Svoboda Polzela je minUlo nedeljo pripravila priredi
tev pod naslovom Polezelani Polzelanom - kar znaS tolik'
veljaš. V nabito polni dvorani so se predstavili ansambli Stop
Sidro in Jutro, trio Lastovka, trio Stare, kvintet Lastovka
baletni plesni skupini Svobode in Stanko Povše, ki je igral m
diatonično harmoniko. Sabina Vybihal in Alenka Tavčar
recitirali lastne pesmi, dasetletna Branka Rojnik, ki je bila o<
nastopajočih najmlajša, pa je v spremstvu ansambla zapel
letošnjo evrovizijsko zmagovalko Malo miru. Kot kantavtod
sta se predstavila Dani Hrovat in Marjan Pader. Na sliki
kvintet Lastovka, ki je bil ustanovljen pred meseci. Sestav
Ijajo pa ga od leve proti desni Konrad Pižom, Franci Ožil
Jranci Ogriz (vodja), Alojz Florjane in Stanko Novak mlajši;
T. TAVCAJ
POENOTITI POGLEDE IN OCENE
NEPRA VICE- NA VADE IN RAZVADE!
PIŠE BOJAN VOLK
ODLIVI SREDSTEV - POJAVI
ZAPRTOSTI
Sredstva zdravstvenega varstva so
že dokaj dolgo pod družbenim priti-
skom, zato se je njihov delež v družbe-
nem proizvodu v petih letih znižal od
preko 6% na komajda 4,7%. Ti pritiski
so usmerjali zdravstveno varstvo na
iskanje »notranjih rezerv«. Domačim
izvajalcem je bilo prikazano, da bo za
domačo zdravstveno službo več denar-
ja, če bodo zmanjšali odliv denarja (za
plačilo storitev) izven regije. S tem se
je začel proces zmotnega ravnanja.
Normalno je in gospodarno, da v vsaki
občini in regiji niso organizirane vse
oblike in na popolni ravni zdravstvene
dejavnosti. Obstoja dogovorjena deli-
tev dela na področju zdravstva v Slo-
veniji: kje naj bo organizirana in kaj
naj opravlja osnovna zdravstvena de-
javnost, kje in kaj specialistična in bol-
nišnična ter kje klinična. V sklopu te
delitve dela je opredeljena tudi funkci-
ja profesionalne in medicinske rehabi-
litacije. To pomeni, da je zdravstvo v
Sloveniji organizirano (nerazumeva-
nja so še pri uresničevanju dogovorje-
nega) tako, da lahko uporabniku nudi
popolno zdravstveno varstvo, z izjemo
nekaj primerov, ko je zdravstvena
oskrba zagotovljena tudi v tujini. Ne-
razumno je razlagati, da je »domača«
zdravstvena služba zgolj tista, ki je or-
ganizirana na ravni občine, kvečjemu
na ravni več občin (glede na regional-
no organiziranje zdravstvene službe).
Vso oskrbo, ki jo je bilo treba plačati
izverr tega ožjega območja štejejo za
odliv sredstev. Kolikšen je nesmisel
pove že ugotovitev, kje se zdravijo
uporabniki:
- osnovno zdravstveno oskrbo uve-
ljavljajo praviloma v kraju prebivanja
oz. dela,
- specialistično in bolnišnično oskr-
bo praviloma v »domači« zdravstveni
regiji,
- profesionalno in medicinsko reha-
bilitacijo praviloma izven te »domače«
regije,
- klinično oskrbo absolutno izven
regije,
- družinski člani uporabnikov, ki
delajo na celjskem, stalno pa prebivajo
v drugih regijah po Jugoslaviji pa uži-
vajo vsakršno zdravstveno oskrbo
izven »domače« regije.
Naravo stvari smo obmiU na glavo.
Posledica takega zmotnega ravnanja
je delovala v dve smeri:
- Uporabniki so bili ovirani pri uve-
ljavljanju zdravstvene oskrbe izven
»domače« zdravstvene službe pa če-
prav je »tuja« bila cenejša. Spomnimo
se težav pri odhodu v slovenjgraško
bolnišnico.
- Zdravstvena služba se je posledič-
no zapirala v meje zdravstvene organi-
ziranosti, kar je - hote ali nehote -
delovalo avtarkično na ra2:voj zdrav-
stvene mreže. Razmere prav silijo v to,
da se čimveč zdravstvene oskrbe opra-
vi »doma«, navkljub neracionalno-
stim. V tem tičijo tudi odpori, da deli-
tev dela na področju zdravstva v Slo-
veniji ne krene hitreje pa tudi, da re-
gionalna gravitacijska območja v re-
publiki računajo z okoli 3 milijone pre-
bivalcev, čeprav nas ni toliko.
Poleg vseh nevšečnosti in posledic
pa se odliv sredstev sploh ni zmanjše-
val, hkrati pa je širitev zmogljivosti
terjalo več sredstev za tekoče vzdrže-
vanje in naložbe. Ker sredstev nikoli
ni bilo v izobilju, da bo ironija še večja,
se proč od sebe vržen problem kot
bumerang vrača nazaj na »domačo«
zdravstveno službo, kar se odraža na
njihovem dohodku. To pa si zdrav-
stveni delavci razlagajo kot nerazume-
vanje družbe za položaj zdravstva.
Brez korenitih sprememb v pogledih
na ekonomiko zdravstva se bo kolo
brezizhodnosti še kar naprej vrtelo!
POENOTITI POGLEDE IN
OCENE
Ce nameravamo v prihodnje temelji-
teje uveljavljati svobodno menjavo de-
la na področju družbenih dejavnosti in
Če sploh želimo skupno porabo spravi-
ti v okvire, ki bodo tudi v prihodnosti
veljali v delitvi družbenega proizvoda
moramo najprej razčleniti vse oblike
skupne porabe. Najprej med posamez-
nimi področji skupne porabe, nato pa
še znotraj posamičnega področja inte-
resov in potreb. Seveda pa selektivne-
ga pristopa ne moremo uveljaviti vse
dotlej, dokler želimo s skupno porabo
ohranjati »pri življenju vse včerajšnje
tudi za jutri«, le da v okleščenih fi-
nančnih možnostih. Grešijo tudi tisti,
ki menijo, da je razumno začasno (do-
kler trajajo tako zaostrene razmere?)
se odreči družbenega financiranja ce-
lotne dejavnosti ožjih družbenih po-
treb in interesov, denimo »življenjsko
manj pomembne interesne dejavno-
sti« (da ne povzemam konkretnih
opredelitev iz pouličnih razmišljanj).
Kajti »začasno« ne bo kratkotrajno,
ker gre vendarle za potrebo po spre-
membah v strukturi skupne porabe.
Pa tudi stabilizacijskega programa ne
gre razumeti kot »prebroditev« zdajš-
njih ekonomskih težav (preživeti leto
ali dve, potem pa bo lažje). Ne bo, če
bomo obdržali vse (slabe) navade in
razvade! Poskus, da bi selekcioniranje
obsega skupne porabe nadomestili s
statistično metodo prerazdelitve sred-
stev med posamezne mteresne sfere
na podlagi elementov kalkulativnih
stroškov, kar je zdaj ponujeno, neu-
strezno ureja stvari. Ni namreč pritrdi-
ti zamisli, da bo mogoče vzdržati pri
14,3% povečanju materialnih stroškov
v celjskih razmerah v prihodnjem letu,
če že republiška in zvezna resolucija
predvidevata 20% porast. To pa bi
prektično pomenilo, da bo v zdrav-
stveni skupnosti (strukturni delež ma-
terialnih stroškov je 46,9%) zmanjkalo
od že itak okrnjenih sredstev še za
okoli 3% (preko 3,5 stare milijarde).
Posledico bo prav gotovo najbolj ne-
posredno občutil prav bolnik (hrana,
material za zdravljenje). Taka »preraz-
delitev« namreč »varuje« le načrtova-
ne osebne dohodke, ne pa tudi funk-
cionalnih stroškov, ki so v zdrav-
stvij z bolnikovega gledišča najpo-
membnejši.
Tudi zanesljivo ni dobro, da se lote-
vamo urejanja zadev brez poglobljenih
analiz in ocen kar z uveljavitvijo v
praksi. Praktične rešitve mimo idejnih
opredelitev pa so nas že doslej zapelja-
le v nepravo smer.
Pa še nekaj velja ob vsem sprožiti,
ko tudi sicer iščemo možnosti večjega
deleža neposrednih sredstev delavcev,
delovnih ljudi in občanov pri stroških
uveljavljanja pravic, denimo iz zdrav-
stvenega varstva (t. i. participacija). Ce
naj tudi sistem financiranja skupne
porabe spodbuja k razumni porabi na
eni strani, na drugi pa sankcionira rizi-
ke porabe, potem se zdi, da tudi na
tem področju nismo ukrenili vsega.
Zaradi primera navajam vprašanje ob-
veznosti plačevanja prispevkov za
zdravstveno varstvo od katastrskega
dohodka. Tega oz. teh ne plačujejo
lastniki zemljišč, ki so v delovnem ra-
zmerju, plačujejo pa ga kmetje, ki se
preživljajo izključno s kmetijsko proi-
zvodnjo. Pa se postavlja vprašanje, če-
mu je oproščena teh prispevkov kme-
tijska proizvodnja, ki jo opravljajo lju-
dje »po šihtu« (torej z večjimi riziki za
njegovo zdravstveno stanje), ko pa de-
lavci v organizacijah združenega dela
plačujejo prispevke tudi za povečane
rizike (nadurno delo itd.). Ali pa še
drugače: je mar sprejemljivo, da je
kmetijski pridelek različno obreme-
njen s prispevki in davki glede na kri-
terij proizvajalčevega statusa? Najbrže
ne gre za pomembna sredstva, opozo-
riti želim le na razmišljanja za izenače-
vanje delavčevega položaja.
Zmanjševanje skupne porabe torej,
ni niti preprosto, niti jo je mogoče do-
seči čez noč. Ker pa zmanjševanja ne
moremo odlašati je pomembno, da k
temu pristopimo selektivno - od celo-
vite porabe k posamični in znotraj hje
k preverjanju namena in delovanja po-
sameznih njenih oblik. Pri tem pa se
ae m.oremo izogniti posegom, ki bodo
skupno porabo uskladili z njeno re-
snično funkcijo
št. 49-16. december 1982
NOyi TEDNIK - stran
UDARNIŠKA NEDELJA V JAMI
Za 1640 rudarjev, delavcev drugih tozdov Velenjskega REK in
skupnih služb, upokojencev, dijako v in študentov je bila zadnja
nedelja tudi delovni dan. Odzvali so se pozivu in v dopoldanski
udarniški izmeni kopali premog. Delovni dosežek - 6500 ton nako-
panega premoga - so v celoti namenili za široko potrošnjo. Za
tiste, ki so še vedno v skrbeh, kako tople bodo njihove peči med
letošnjo zimo.
»Naša organizacija je bi- :
la pobudnik tokratne '
udarniške akcije, druge v ■
letošnjem letu,« je pove- \
dal Jože Pečečnik, pod- '
predsednik sindikalne or- ]
ganizacije v Rudniku lig- i
nita Velenje. »Oktobrsko
udarniško akcijo smo or- ;
ganizirali samo v rudniku, \
tokrat pa smo vključili tu- j
di druge delovne organi- \
zacije iz našega REK. Od- ■
ziv je bil neverjeten in :
precej delavcev, ki so se
prijavili, ni moglo v ;
jamo.« i
Vedrega in delovnega *
nedeljskega vzdušja niso \
mogle skaliti niti težave i
pri prevozu na delo. Možje '
in fantje so odhajali v ja- '■
mo odločeni, da s svojim ^
delom pripomorejo k več- ■
jemu letošnjemu izkopu v
velenjskem rudniku in k j
omilitvi sedanjih energet- -
skLh zadreg. Veselih obra-
zov so se udarniki vračali \
tudi iz jame in zagotavlja- '
•Ob izkopu, ki ga dose-'
ga jo sedaj, bi lahko zalo- ^
ge lignita v Šaleški doli J
izkoriščali vse tja do leta ^
2040. Trenutno kopljejo!
premog v globini več kot i
štiristo metrov, delo pa j
je zaradi velikih priti^'
skov zemeljskih plasti in J
vročine precej zahtevno. |
Rudarji pa načrtujejo, da
se bodo lotili tudi slojev
premoga, ki so še globlje, j
Sicer pa so z raziskoval-'
nimi vrtanji odkrili, da^
je premog tudi na globini'
več kot 1200 metrov, ven-;
dar pa so te zaloge ob se- \
danji razvitosti tehnike'
še nedostopne, pa tudi iz-;
koriščanjo bi bilo precej i
drago.
li, da udarniški duh, priso- |
ten ob izgradnji mesta Ve- \
lenja, še ni zamrl med j
ljudmi iz Šaleške doline. \
Mladi so pripravljeni na- j
daJjevati tradicije starej- \
ših generacij.
Med rudarje v jamo so ;
šli tudi člani kolektivnega 'i
poslovodnega organa.       ;
»Vzdušje je zelo dobro,'
volje na pretek, odraz tega ,
pa so nakopane tone pre- ■
moga," je po prihodu iz ;
jame povedal ing. Slavko j
Janežič, predsednik ko- ;
lektivnega poslovodnega
organa sozda REK. »Ru-
darji so zelo lepo sprejeli ^
medse dijake, študente in '
delavce drugih tozdov. Še
posebej veseli so bili upo- i
kojencev, s katerimi so •
potem obujali spomine na \
čase, ko so se še skupaj i
odpravljali v rove globoko j
pod zemeljskim površ- i
jem.« j
Sicer pa namen akcije,'.
zagotavljajo v rudniku, ni j
bil postavljanje rekordov. \
Ob 6500 tonah izkopanega i
premoga so v nedeljski
izmeni opravili tudi vsa
pripravljalna dela, tako da
je tudi v ponedeljek b.kop,
potekal brez zastojev. Vse
sHe največjega slovenske-
ga rudarskega kolektiva
so usmerjene k nasled-
njim letošnjim ciljem.
V Rudniku lignita Vele-
nje so si za letos zadali
načrt, da bodo v okviru
42-urnega delovnega te-
dnika nakopali 4,7 milijo-
nov ton premoga. Zaradi
energetske krize in po-
manjkanja premoga so se,
tako kot zasavski rudarji,
odločih, da bodo delali tu-
di ob sobotah. Družbi so
obljubili    še    dodatnih
200.000 ton premoga. Z
medizmenskim delom so
v zadnjem mesecu dvigni-
li povprečni dnevni izkop
s prejšnjih 17.000 ton na
sedanjih več kot 20.000
ton. Tako že ciljajo na iz- ^
kop petih milijonov ton j
lignita, ki ga bodo najver-
jetnejejdosegli v zadnjem j
tednu tega leta. Drugič v j
108-letni   zgodovini   ve- i
lenjskega rudnika. \
»Rudarji se ne pogovar- !
jajo več o naslednjem ci- •
lju: 4,9 milijonah ton na-:
kopanega premoga, koli-
čini, ko smo jo naši družbi
obljubili za letos. Vsi go-
vorijo le še o petih milijo-
nih ton, ki jih bomo dose-
gli, če bo šlo vse po sreči,
ob koncu tega meseca,« je
povedal Slavko Janežič.
Zato so pred poldrugim
mesecem v velenjskem,
rudniku tudi uvedli medi-
zmensko delo, ki terja od
rudarjev še dodatne napo-
re. V jami namreč ostajajo
kakšno uro dlje, tako da je
mehanizacija izkoriščena
vseh 24 ur na dan.
Delo več sto metrov pod
zemljo v vročini in prahu
zahteva od knapov precej
moči. Medizmensko delo
in sobotni »šihti« sa še
bolj izčrpajoči. Časa za po-
čitek skorajda ni.
V velenjskem rudniku
se zavedajo, da večji izkop
na račun nadurnega dela
oziroma večjega napreza-
nja rudarjev ne more biti
dolgoročna rešitev seda-
njih energetskih zagat in
vedno večjega povpraše-
vanja po »črnem zlatu«.
Rudarski poklic je med
najtežjimi in če kdo, po-
tem rudarji potrebujejo
dva dni počitka po napor-
nem delovnem tednu.
V Rudniku lignita Vele-
nje zato večji izkop v na-
slednjih letih načrtujejo
predvsem na račun večje
mehaniziranosti odkop-
nih čel. 2e sedaj imajo 68
odstotkov čel popolnoma
mehaniziranih, do konca
tega srednjeročnega ob-
dobja pa naj bi jih bilo kar
95 odstotkov. S tem bi se
še  povečala   produktiv-
nost, ki je sicer že sedaj v
evropskem vrhu.
Tako naj bi po delov-
nem načrtu ob koncu tega
srednjeročnega obdobja
nakopali 4,9 milijonov ton
premoga letno ob 42-ur-
nem delovnem tedniku.
Sloji ob sedanjih rovih
so že precej izčrpani in ru-
darji kopljejo premog, ki
je precej slabše kvalitete.
Kasneje, ko bo • zgrajen
nov vhodni jašek v Prelo-
gah in bodo lahko začeli
izkoriščati sloje, ki so pod
sedanjimi infrastrukturni-
mi objekti,-se bo izboljša-
la tudi kvaliteta nakopa-
nega premoga. Seveda pa
bo potrebno še veliko vla-
ganj, da bodo rudarji iztr-
gali iz zemeljskih nederij
vseh 300 milijonov ton
premoga, kolikor so jih
odkrili z raziskovalnimi
vrtanji v Šaleški dolini.
Zato se kljub likvidno-
stim težavam - najeli so že
za 580 milijonov dinarjev
likvidnostnih kreditov, ki
so precej dragi - trudijo,
da bi investicijska dela
potekala brez zastojev.
Hkrati pa si tudi prizade-
vajo, da bi čim več potreb-
ne opreme izdelali doma,
uvoženo pa prilagodili
specifičnim razmeram v
velenjski jami.
»V ESO (elektrostrojni
obrati) v sodelovanju s
kooperanti že sedaj pro-
izvedemo precej opreme,
ob koncu tega srednjeroč-
nega obdobja pa naj bi^o
že kar 70 odstotkov,« je
povedal Franc Druks,
predsednik predsedstva
stalne konference ZK v
Rudniku. »S tem bi se pri
nabavi opreme precej
zmanjšala naša odvisnost
od deviznih sredstev.«
Velenjski rudarji se to-
rej zavedajo, da je v seda-
njem trenutku marsikaj
odvisno od njihove priza-
devnosti in požrtvovalno-
sti, vendar pa si hkrati pri-
zadevajo, da večji izkop
premoga ne bi v nedogled
temeljil na njihovem na-
prezanju, in da bo tudi nji-
hovo delo v jami lažje.
SREČKO ŠROT
• V velenjskem rudni-
ku so se precej časa uba-
dali s kadrovskimi teža-
vami oziroma premaj-
hnimi zanimanjem za ru-
darski poklic. Z večjimi
osebnimi dohodki so na-
zaj v jamo privabili pre-
cej več delavcev, vendar
pa je trenutno preveč
nekvalificiranih delav-
cev in premalo kvalifici-
ranih rudarjev. Med nek-
valificiranimi delavci -
trenutno jih je v rudniku
1250 - je tudi največja
fluktuacija. Sicer pa pra-
vijo, da se bo stanje kma-
lu popravilo, saj je zani-
manje za vpis na rudar-
sko šolo v Titovem Vele-
nju vse večje, pa tudi uč-
ni uspehi so v primerjavi
s prejšnjimi leti precej
boljši.
• Najdlje so v jami
ostali rudarji s čela B,
kota 178 v jami Skale.
Opravili so nočni šiht,
potem pa kar nadaljevali
z delom v nedeljski udar-
niški akciji.
V nedeljski udarnišl(i akciji v velenjskem rudniku so nakopali 6300 ton premoga,
opravili pa so tudi pripravljalna dela na čelu, tako da je tudi v ponedeljek odkop
premoga potekal nemoteno.
Foto.LOJZE OJSTERŠEK
ANTON SEVER, pro-
metni tehnik iz delovne
organizacije A\i:opark:
Udeležil sem se že prejš-
nje delovne akcije. Tokrat
pa se nas je odločilo 24
sodelavcev, da gremo po-
magat rudarjem v jamo.
Zal je bilo prostora samo
za deset. Sicer pa sem že
leta 1969 delal šest mese-
cev v jami, tako da sem se
hitro vživel. Delo pa ni nič
manj naporno kot takrat.
Knapi so nas lepo spre-
jeli medse in skrbeh za na-
šo varnost, ker že dolgo
nismo bili v jami in ne
poznamo tako dobro ra-
zmer. Sicer pa bomo še šli
pomagat, saj smo mladi.
ALOJZ KOVŠE. diplo-
miran ekonomist iz go-
spodarskega sektorja
RLV: Doslej sem se ude-
ležil vseh udarniških akcij
v našem rudniku, tako da
sem bil danes tretjič v ja-
mi. Pogoje dela že kar do-
bro poznam.
Mishm, da je normalno,
da gremo pomagat v ja-
mo. Sicer pa so pogoji de-
la zelo težki. To si lahko
predstavljaš le, če poisku-
siš. V roke smo dobili
krampe in lopate, najbolj
pa sta nas motila vročina
in prah. Sam sem imel
srečo, da sem lahko delal
vzravnan. Nekateri so ko-
pali tudi kleče...
ANTON PLANINC, di-
plomiran inženir iz razvoj-
notehničnega sektorja
RLV: Z jamo sem pove-
zan od svojega petnajste-
ga leta. Se vedno smo
knapi in to bomo tudi
ostali.
S to akcijo se je pokaza-
la naša pripravljenost, da
pomagamo tistim, ki ni-
majo premoga, in seveda,
da dosežemo plan, ki smo
si ga zasta vili. Vpripra vah
na udarniško akcijo so so-
delovale vse družbenopo-
litične organizacije, delav-
ci pa so se odz\'ali v veli-
kem številu. Seveda brez
pomoči tehničnih kadrov
ne bi šlo.
JOŽE HOHKRA UT, de-
lovodja iz tozda izobraže-
vanje: Za sabo imam že 27
let jame. Bil sem že na ve-
čih akcijah in vse so uspe-
le. Tudi ta je, ob zelo veli-
ki udeležbi, dobro poteka-
la. Sam sem se udeležil
akcije v skupini, kjer nas
je bilo 60 inštruktorjev in
60 učencev. Učinek je bil
kar dober, saj smo nako-
pali 600 ton premoga.
Mislim pa, da bi morali
proizvodnjo nekako dru-
gače rešiti, da bi se rudar-
ji, ki težJko delajo v jami,
lahko spočili ob sobotah
in nedeljah in imeli tudi
več časa za družinsko živ-
ljenje.
8. stran - NOVI TEDNIK
št. 49-16. december 1982
Ansambel SLG Celje s predstavniki Krščanske kulturne zveze po zadnji predstavi v slovenskem domu Danica v
Šentprimožu vPodjuni. V sredini stoji predsednik zveze Lovro Kašelj, čepi pa tajnik zveze Nužej Tolmajer. (foto: Franc
Wakounig, Naš tednik, Celovec)
SLG CELJE NA KOROŠKEM
»NETEK« ZA ROJAKE
Predstava Je vzbudila iskreno zanimanje zamejcev
Na vabilo Krščanske kulturne zveze
iz Celovca je ansambel SLG Celje od 6.
do 8. decembra gostoval pri naših za-
mejskih rojakih na avstrijskem Koro-
škem. Gostitelji so si tokrat izbrali naj-
novejšo predstavo za otroke in mladi-
no Milana Dekleve Zgodba o magnet-
nem dečku v režiji Helene Zajčeve. Ob
finančni pomoči ZKO Slovenije so
celjski gledaiiščniki obiskali Zvezno
gimnazijo za Slovence v Celovcu,
Šentjakob v Rožu in Sentprimož v Po-
djuni.
Najbolj živahen in navdušen odziv je
predstava izzvala pred več kot 500
mladimi gledsdci v veliki avU sloven-
ske gimnazije v Celovcu. Vsem učen-
cem in profesorskemu zboru z ravna-
teljem dr. Reginaldom Vospernikom
na čelu se je pridružila tudi posebna
televizijska ekipa 2. programa zaho-
dnonemške televizije, ki je za poUtič-
no-dokumentarno oddajo o življenju
slovenske manjšine na Koroškem po-
snela tudi večji del predstave in po
njenem koncu tudi prve neposredne
odmeve nanjo.
V polnem Farnem domu v Šentjako-
bu si je predstavo skupaj z mladimi in
odraslimi rojaki ogledal tudi generalni
konzul SFRJ v Avstriji ing. Marko Kr-
žišnik, zadnjo predstavo v novem slo-
venskem kulturnem domu Danica v
Šentprimožu v Podjunu pa so si ogle-
dali tudi konzul SFRJ v Avstriji Al-
fonz Naberžnik, podpredsednik Naro-
dnega sveta koroških Slovencev Filip
Warasch in predsednik Krščanske
Kulturne zveze Lovro Kašelj.
Brez pretiravanja lahko zapišemo,
da je imelo prvo gostovanje kakega
slovenskega poklicnega gledališča iz
matične domovine po znanih ukrepih
ZIS med narodnostno skupnostjo na
Koroškem izjemno pozitiven odmev. ,
Cez 1000 mladih in odraslih rojakov je
bilo očitno zadovoljnih s prikupno
predstavo, kar potrjuje tudi vabilo, da
se SLG Celje čimprej oglasi na Koro-
škem z novo predstavo. Morda bo te-
mu vabilu mogoče ustreči že s predsta-
vo, ki jo v SLG prav zdaj pripravljajo,
t. j. s Srečanjem na Osojah Alenke Go-
Ijevšček v režiji Mete Hočevar, za kate-
ro je bilo med predstavniki gostiteljev
že zdaj veliko iskrenega zanimanja.
S. P.
POGLED NA PLATNO
13. mu
Jugoslovanski film iz leta 1982. Scenarij: R. Djiu^o-
vič, P.Perovič, V.Mičunovič, R.Saranovič, M.Duka-
novič, M. Kovač, B, Pekič. Kamera: Predrag Popovič,
Glasba: Borislav Tamindžič: REŽUA: RADOMIR
ŠARANOVIC.
Igrajo: Petar Božovič, Predrag Manojlovič, Petar
Baničevič, Rade Šerbedžija. Ljiljana Dragutinovič,
Bata Živojinovič, Pavle Vujisič, Veljko Mandič, Lji-
ljana Kontič, Vojislav Brajovič, Radko Polič idr.
.Črnogorci so (v nasprotju s Slovenci, ki nam je za-
radi znanih napak to spodletelo) letos le prišli do svo-
jega vojnega spektakla, do epopeje, s katero so se
oddolžili spominu na vstajo črnogorskega naroda proti
okupatorjem. Izjemno zahteven in zelo drag projekt je
pred kamerami združil veliko število igralcev in film-
skih ustvarjalcev, ki so na zelo pošten, a klasičen, za
domačo kinematografijo že domala klišejski način,
upodobili okupacijo Cme gore, prvo zmedo med pre-
bivalci, ki niso vedeli kako in kaj, aktivnost KPJ in
njenih članov v pripravah vstaje in vstajo samo.
Avtorji so pri tem iskali kompromis med zgodovin-
skimi resnicami in živečimi osebami ter njihovo vlogo
v dejanskih dogodkih, ter med umetniško nadgradnjo
teh resnic, ki naj bi skozi uporabo simbolov in izmišlje-
nih likov ter oseb, upodobila veličino upora praktično
celotnega naroda. Prav ta kompromis pa je bilo težko
ujeti, tembolj, ker so veličastnost vstaje same avtorji
želeli dokumentirati z zmagami in porazi upornikov, s
prvimi spontanimi akcijami partizanov. In tako je na-
stalo seveda neizogibno - vojni spektakel, ki ni varče-
val s pirotehniko, ki ni mogel mimo črno-bele karakte-
rizacije hkov, ki je imel bistveno premalo časa, da bi se
ubadal na bolj prefinjen in občuten način z usodami
posameznikov, ampak je te preprosto v film pripeljal
in jih v njem na tak ali drugačen način izgubil ali
obdržal.
Skratka, opraviti imamo s tipičnim jugoslovanskim
vojnim filmom, ki prvenstveno želi postati spomenik
vstaji črnogorskega ljudstva in to mu tudi uspeva. Ne
uspeva pa mu več, namreč da bi dejstva in dogodke
nagradil v umetniško pretanjeni sporočilnosti, da bi
pokazal človeka in njegovo Golgoto. Med mnogimi
spektakli te vrste, ki smo jih v Jugoslaviji že posneli (in
videli), pa bo 13. julij vendarle zavzel posebno mesto, v
gornjem kakovostnem razredu filmov te vrste.
BRANKO STAMEJCIC
60'LETNICA KAJUHOVEGA ROJSTVA
SPOMINSKA SOBA
Prireditve pesniku v čast
v počastitev 60-letnice roj-
stva Šoštanj skega rojaka,
partizanskega pesnika in na-
rodnega heroja Karla De-
stovnika-Kajuha, bosta jutri
v Šoštanju dve kulturni pri-
reditvi.
Ob 18. uri bo v Domu kul-
ture slavnostni kulturni ve-
čer, na katerem bo o Kajuhu
govorila Vera Hreščak-Be-
bler, vodja kulturniške sku-
pine 14. divizije po Kajuhovi
smrti, 22. februarja 1944. le-
ta. V kulturnem programu,
pa bodo nastopili: moški
pevski zbor »Kajuh« pod
vodstvom Zmaga Frankovi-
ča s solisti iz Titovega Vele-
nja in recitatorja Jelka Ko-
ren in Edi Fenko.
Istega dne dopoldne bodo
na osnovni šoli Karla De-
stovnika-Kajuha odprli spo-
minsko sobo pesniku in kul-
turniške skupine 14. divizije.
Spominska soba je bila na
tej šoli že prej, vendar so jo
zdaj prestavili v večji prostor
in dopolnili z dodatnimi fo-
tografskimi in drugimi do-
kumenti, v katerih so zajeli
gradivo o vsej kulturniški
skupini. Gradivo je zbrala in
podarila nekdanja članica
skupine Marta Schmidt-Bri-
na. Za prostorsko ureditev je
poskrbel umetnostni zgodo-
vinar Lojze Gostiša. Ob otvo-
ritvi bodo v kulturnem pro-
gramu sodelovali učenci
šole.
Da so vse to lahko v Šošta-
nju organizirali in uresničili,
gre zahvala predvsem Kul-
turni skupnosti in Zvezi kul-
turnih organizacij Velenje,
Krajevni skupnosti in pro-
svetnemu društvu Svoboda
iz Šoštanja, kolektivu Kaju-
hove šole in ravnatelju Karlu
Kordešu.     VIKTOR KOJC
ROGAŠKA
SLATINA:
KULTURNI
DOM POD
STREHO
Kulturni dom, ki ga
gradijo v središču Roga-
ške Slatine, je pred zimo
pod streho. Prihodnje le-
to bodo z njegovo gradnjo
nadaljevali kljub nekate-
rim zaskrbljenim opaz-
kam glede smotrnosti
graditve takega objekta v
zdajšnjih gospodarskih
razmerah. A slatinčani so
podpisali poseben spora-
zum, s pomočjo katerega
zbirajo sredstva za grad-
njo kulturnega doma in
prihodnje leto se bo zno-
va zbralo kar nekaj denar-
ja, s katerim bo mogoče
narediti marsikaj v no-
vem objektu. Poleg tega
pa bo prihodnje leto na
voljo investitorju tudi ti-
stih šest milijonov dinar-
jev, ki jih je krajevna
skupnost Rogaška Slati-
na posodila v obliki kre-
dita za dokončanje nove
osnovne šole v Rogaški
Slatini. DS
OB RAZSTA VI O SINDIKALNI LITERA TURI
IZVIRI UUDSKE FRONTE
Muzej revolucije Je dodal gradivo z našega območja
7.\eza. sindikatov Sloveni-
je, Občinski sindikalni svet
Celje in uredništvo glasila
Delavska enotnost so v sre-
do, 15. 12. 1982 ob 17. uri v
Muzeju revolucija Celje, od-
prli zanimivo razstavo Slo-
vensko strokovno - sindikal-
no časopisje od konca 19.
stoletja do »Delavske enot-
nosti« leta 1942.
Razstava je hkrati kratek
prikaz delavskega revolucio-
narnega gibanja na Sloven-
skem. Ker ni priložen kata-
log, bo naš sestavek name-
njen v zelo skrajšani obliki
vsebini o tem burnem ob-
dobju, odločilnem za enot-
nost delavskega razreda, ki
se je izražal v vseh mogočih
oblikah (stavke, mezdna gi-
banja, izdajanje legalnih,
poUegalnih in v največji me-
ri ilegalnih strokovno poh-
tičnih časnikov in revij) pod
vodstvom KPJ, preko sindi-
kalnega gibanja. Društev de-
lavskih žena in deklet. Dru-
štev kmečkih fantov in de-
klet. Rdeče pomoči, name-
njene za brezposelne in poli-
tične kaznjence N^najbolj zlo-
glasnih kaznilnicah stare Ju-
goslavije in še mnogih dru-
gih in tako je bilo delo iz leta
v leto vedno širše zastav-
ljeno.
Zato je bil največjega po-
mena sklep na IV. državni
partijski konferenci v Ljub-
ljani leta 1934, da morajo ko-
munisti utrjevati enotno
fronto z ustanavljanjem-ini-
ciativnih, akcijskih odborov,
v katere naj pritegnejo člane
vseh takrat različnih sindi-
katov. Bila je splošna zahte-
va, da morajo komunisti
ustanavljati sindikalne orga-
nizacije, kjer jih še ni bilo in.
jih s svojim delom spremi-
njati v organe razrednega bo-
ja. Istega leta, nekoliko prej,
je bila v gradu Goričane po-
krajinska konferenca KPJ za
Slovenijo, ko so izoblikovali
sklep o ustanovitvi enotne
delavske fronte in širokega
gibanja ljudske fronte. To je
sprožilo skoraj dveletni stav-
kovni val, ki je uresničeval
in utrjeval njene sklepe.
Sklepi so tudi sprožili vedno
močnejše gibanje delavske-
ga razreda, saj je v tem raz-
dobju v Sloveniji nastalo kar
devet različnih gibanj, ki so
vsaka zase izdajale strokov-
ne časopise, katerih vsebina
je imela namen poučevati
delavce naj povsod, kjer je
mogoče organizirajo stavke,
se borijo za socialne in naro-
dnostne pravice, proti faši-
zmu itd.
Tudi Celje in okolica sta
biU pred drugo svetovno voj-
no središči več pomembnih
poUtičnih dejanj in naro-
dnoobrambnih akcij. Med
temi omenimo vsaj nekate-
re: leta 1935 je bil tako ime-
novani Celjski dogovor med
tremi opozicijskimi skupina-
mi in veličasten delavski zlet
Svobod in ko so se 3. sep-
tembra 1939 v Celju zbrali
zastopniki delavskih in
kmečkih skupin ter ustano-
vili Zvezo delavnega ljud-
stva Slovenije. Nedvomno je
nova oblika Ijudskofrontne-
ga gibanja, ki jo je utrjevalo
narodnoobrambno gibanje
in protifašistična misel, bila
osnova za množični nastop
Slovencev v narodnoosvo-
bodilni borbi, v OF sloven-
skega naroda, ki jo je spod-
budila in organizirala KPS
kot sestavnem delu KPJ.
Slikovni in dokumentarni
del razstave je obravnavan
za celotni slovenski prostor
Ker je tako manj prikazano
gibanje v Celju, je Muzej re-
volucije Celje pripravil osern
pdhojev gradiva z našega ob-
močja in jih smotrno vključil
v razstavo. To pa je tudi pri-
spevek Celja k tej uspešni in
zanimivi potujoči razstavi, ki
je bila do sedaj postavljena
že v mnogih slovenskih kra-
jih.
EMIL LAJH
10 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KOVINOTEHNE CEUE
V petek, 10. 12. 1982, je bil v Naro-
dnem domu v Celju, jubilejni koncert
MPZ Kovinotehne Celje. Svečanemu-
vzdušju sd pridali velik delež številni
obiskovalci, ki so v celoti napolnili
koncertno dvorano. Razumljivo in
hkrati pohvalno je, da je bilo poslušal-
cev največ prav iz delovne organizaci-
je Kovinotehna, s čimer so na najbolj
neposreden način pokazdli, da je zbor
postal del njih samih, da opravičuje
svoj obstoj in še več, da postaja nepo-
grešljivi del življenja in dela ter kultur-
nega snovanja v tej delovni organiza-
ciji.
Mešani pevski zbor, ki ga vodi Milan
Kasesnik, se je na jubilejnem koncertu
predstavil s celovečernim programom,
začenši s skladbo slovenskega rene-
sančnega mojstra Jakoba Gallusa - Li-
bertas animi (svoboda duha). Z izjemo
dalmatinskih narodnih Rada Simoni-
tija, so prvi del koncerta sestavljale
umetne pesmi slovenskih, jugoslovan-
skih ter drugih evropskih skladateljev.
Drugi del koncerta pa je zbor namenil
priredbam slovenskih narodnih pe-
smi, z izjemo vezne pesmi Zdravica -
Ubalda Vrabca (besedilo France Pre-
šeren) - kije dala ton svečani podelitvi
Gallusovih značk ob zaključku prvega
dela koncerta.
Zbor se je predstavil s koncertnim
programom, ki z nekaterimJ pesmimi
(Libertas animi, Odi et amo. Veter, Bi-
lečanka) že posega V zahtevnejši zbo-
rovski program, saj gre za stilno pre-
dnašanje, oblikovanje pohfonega tki-
va in druge elemente, ki terjajo samo-
stojnost glasov in hkrati homogenost
zbora, brez dvoma pa tudi strokovne-
ga muziciranja (dikcija, fraziranje, di-
hanje), kar pomeni dobro osnovo za
kvalitetno rast. Omeniti je razumljivo
treba dejstvo, da je zborovodja pri izbi-
ri in izvedbi programa omejen na real-
ne možnosti, kijih ima glede na sestav
glasov in njih kvahteto, kar lahko pri
iskanju poti navzgor brez dodajanja
novih moči pomeni pomemben, mor-
da celo zaviralni moment. Sestav je
sorazmerno mlad in ga bo moč še obU-
kovati v smislu glasovne izobrazbe (vi-
šine) ter interpretacije nasploh, s po-
sebnim poudarkom na sorazmerju gla-
sov.
Prijetno poživitev programu so po-
menih soUsti: Vida Bukovac, gost -
Zmago Frankovič in Cveto Konec. Po-
pestritev programa je bila tudi izvedba
Buchenwaldskih zvonov ob spremlja-
vi klavirja.
Svečanost jubilejnega trenutka ne
dopušča podrobnejše analize koncer-
ta, nedvomno pa je moč reči, da sodi
zbor med kvalitetnejše zbore delovnih
organizacij, saj se je rezultat zavzetega
dela dirigenta in vseh nastopajočih
najbolje pokazal s suvereno izvedbo
koncertnega programa, v zadovoljstvo
številnih poslušalcev, ki so nastop na-
gradili z močnimi aplavzi.
VID MARČEN
»RAJANJE« V
SLG
Slovensko ljudsko gle-
dališče je zaradi velikega
zanimanja in v želji, da bi
čimveč gledaliških obi-
skovalcev in zamudnikov
videlo letošnjo uspelo ko-
medijo RAJANJE avstrij-
skega avtorja Arthurja
Schnitzlerja, to spet uvr-
stilo v program, in sicer v
soboto, 18. decembra ob
19. uri.
Režiser je bil Franci
Križaj, igrajo pa Jana
Šmid, Bruno Baranovič,
Ljerka Belak, Peter Bošt-
jančič, Anica Kumer,
Drago Kastehc, Zvezdana
Mladar, Bogomir Veras,
Milada Kalezič, Miro Po-
djed in Matjaž Arsenjuk.
$t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
GUME DOL GUME GOR
Voznike je zares spomnil, da je zima pred vrati, prvi sneg,
ki se je na okoliških hribih spustil prav do doline. Prvi
ukrep za varno vožnjo je zamenjava letnih gum za zimske.
Zato so imeli te dni vulkanizerji polne roke dela. Posnetek je
iz delavnice Jožeta Medveda iz Šempetra,
T. TAVCAR
PRIHODNJI TEDEN: SEJE SIS
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja
družbenih dejavnosti se bodo zvrstile v Celju v času od 23.
do 29. decembra.
Osrednja pozornost bo namenjena obravnavi predlogov in
finančnih načrtov skupnosti za prihodnje leto. Uskladitev
skupne porabe je v okviru občinskih skupnosti že dogovor-
jena, medtem ko usklajevanja resolucijskih izhodišč na ob-
činskem kot tudi republiškem nivoju še oiso zaključena. Še
vedno je pričakovati določene spremembe, ki bodo posre-
dno vplivale na usmeritev poslovanja samoupravnih intere-
snih skupnosti v prihodnjem letu, i
PREDLOG
PROGRAMA
DELA
SKUPŠČINE
Na prihodnji seji delega-
tov Celjske občinske skup-
ščine, ki bo v četrtek 23. de-
cembra, bodo delegati
obravnavali predlog progra-
ma dela skupščine občine za
prihodnje leto. Temeljna
značilnost programa je v
tem, da vključuje najpo-
membnejše zadeve iz življe-
nja in dela v občini, vanj so
uvrščene tudi nekatere naj-
pomembnejše teme iz pro-
grama republiške skupščine.
Usklajen je tudi z delom
družbenopolitičnih organi-
zacij obenem pa je toliko
odprt, da bo možno vanj
vključiti sedaj še nepredvi-
dena vendar aktualna vpra-
šanja, ki se bodo porajala
med letom.
Na tfej, drugi decembrski
seji, bodo delegati obravna-
vali še poročilo o ekonomski
in skološki sanaciji Cinkarne
ter poročilo o uresničevanju
družbenega dogovora o var-
stvu okolja.
Skupaj z delegati občinske
izobraževalne skupnosti pa
bodo ocenili poročilo o pote-
ku srednješolske reforme.
NA VRUNČEVI TUDI PLOČNIK
Krajani krajevne skupnosti Dolgo Polje se končno lahko sprehajajo po Vrunčevi ulici, ne da bi
jih ogrožal gost promet, ki je značilen za to ulico že od nekdaj. Razcvetele ceste, brez pločnika z
neurejeno kanalizacijsko mrežo, ni več. Od avgusta, ko so pričeli s celovito ureditvijo ene najbolj
prometnih mestnih ulic, so položili nov asfalt, uredili pločnik in kanalizacijo, opravili zemeljska
dela za razsvetljavo ter postavili avtomatične zapornice ob progi. Zimski čas bo upočasnil dela,
vendar računajo, da bodo dela končana do maja s tem, da postavijo še semaforje na križišču z
Dečkovo ulico, uredijo razsvetljavo in okolico. V sklopu teh del bodo uredili Se Veselovo ulico:
položili asfalt in speljali kanalizacijo.
Tako Vrunčeva kot Veselova ulica sta zajeti v program tretjega občinskega samoprispevka in je
ureditev teh predvidena za leto 1984. Toda, v krajevni skupnosti so imeli že zdavnaj pripravljeno
vso potrebno dokumentacijo in torej ni bilo razlogov, da ne bi pristopili k izvrševanju zastavlje-
nega programa.
To pa ni vse kar se na področju komunalne ureditve dogaja na Dolgem polju. Z združevanjem
sredstev in dela med krajani in temeljnimi organizacijami s področja te krajevne skupnosti, so
pričeli z urejevanjem Moša Pijadejeve ulice. Le ta je že dolga leta zadajala krajanom težave, saj je
bila nerazsvetljena, korenine dreves pa so popolnoma uničile pločnik.       _' VVE
Gradovi in graščine
na siovensicem Štajersl(em
Piše: dr. IVAN STOPAR
FRAM (Frauhelm),
grad
Na strmi vzpetini nad istoimen-
skim naseljem na jugovhodnih
obronkih Pohorja. Občina Maribor.
Grad se prvič omenja 1335 kot
Vraunhaym, nato 1397 kot Frawn-
hain das haw9 - das zw dem marsc-
halich ambt gehoeret. Bil je torej
deželnoknežja posest štajerskega
maršalskega urada. Morda so ga že
tedaj upravljali gospodje Wildonski,
1438 pa so ga Ptujski gospodje sku->
paj z dednim štajerskim maršalatom
in drugim premoženjem volili grofu
Johanu Shaunberškemu, kolikor bi
njihova rodovina izumrla. Framski
grad, ki se 1413 omenja kot častnim,
1423 in 1428 kot vest in 1486 znova
kot častnim, je 1487 opisal Paolo
Santonino v svojem dnevniku kot
dobro utrjenega in v posesti grofa
Schaunberga. Grof Jurij Schaun-
berg je dal 1546 grad in gospoščino v
zastavo Melhiorju Wagkhinu (Faki-
nu?), ko pa so Schaunberški 1559
izumrli, je prišla posest v roke Han-
sa Friderika Hofmanna, ki jo je 1594
prodal Zahariji Schneevveissu s Koz-
jega. Grad in posestvo sta 1738 preš-
la v roke dedičev Franca L. grofa pl.
Khuenburga, 1802 pa Stanislava
kneza Poniatovvskega. Posest je poz-
neje še večkrat menj^ gospodarja,
grad pa je baje že v 18. stol. pogorel,
a so vendar še na začetku 19. stol. v
njegovem južnem delu stariovah go-
spoščinski viničarji.
Od nekdaj razčlenjene zasnove se
je ohranilo nekaj več razvaljenega
zidovja samo v nekdanjem grajskem
jedru. To zidovje ima na prvi pogled
v tlorisu obliko črke T, vendar se pri
nadrobnejšem ogledu pokaže, da
gre za dve, iz različnih časovnih ob-
dobij izvirajoči sestavini. Vogal sta-
rejše stavbe, ki ima v tlorisu obliko
črke L, ima o. 190 cm debele stene in
sega skupaj s pritličjem še vedno v
višino petih etaž. Posamična nad-
stropja so nakazana s tramovnicami,
vrhnje nadstropje pa je globoko za-
maknjeno; zid se tu močno stanjša,
tako da oblikuje obrambni podest.
Stavba, zidana iz pohorskih škriljav-
cev, učinkuje kot ostanek stolpa,
vendar je bila nekdaj dvodelna in je
imela očitno značaj visoke utrjene
hiše. Zal je njena južna polovica po-
vsem sesuta in se nakazuje le v na-
zobčani steni omenjenega vogala. K
njej se je na vzhodni strani prislanja-
la druga stavba, katere ohranjeni del
zidu je debel le 120 cm. V tem zidu je
v višini nekdanjega nastropja (prit-
ličje je zasuto) ohranjen ostanek por-
tala s fragmentom zaobljene blende.
Ob njem je pozneje zazidana, ozka in
zelo visoka svetlobna lina. Okoli je-
dra se tu in tam kažejo delno še več
metrov visoki ostanki obodnega ob-
zidja s stolpi. Njihova poševna prit-
ličja, lepo vidna na Vischerjevem
bakrorezu, jih opredeljujejo v ob-
dobje renesanse. Ohranjeni so tudi
ostanki nekdanjih okopov in jarkov,,
Bližnja župnijska cerkev v Framu
hrani številne nagrobnike framskih
gospodov.
HOMPOŠ (Haus am
Bacher), grad
Pohorski dvor
Na južnih obronkih Pohorja, v na-
selju Pivola nad Hočami. Občina
Maribor.
Gospoščina Hompoš se je do-
mnevno razvila iz dvora Radvanje,
ki ga je grof Bernard Mariborski iz
rodu Spanheimov kmalu po 1098
podelil šentpavelskemu samostanu.
Ta je posest odstopil deželnemu
knezu, ki jo je oddajal v fevd. 1124
nastopa v spremstvu grofa Bernarda
vitez Vener iz Hompoša - Wemhe-
rus de Hvzl, kar kaže, da je ^ad
takrat že stal, pa tudi, da je bil najbrž
zidan. 1164 nastopa Vemer iz Hom-
poša pod imenom Weriiihero de De-
mo, 1202 pa brata Chunradus et
Wemherus de Huse. Med leti
1193-1220 se omenja Vemer z gradu
Hompoš - Wemhero de castro quod
vocatur Hvs. Grad se v listinah 13.
stol. omenja kot hiša - Huse, Haus,
Hovse in Hovs. 1314 je spet poudar-
jen njegov utrjeni značaj z latinsko
oznako castnun in 1334 z nemško
vest. Pogoste arhivalne omembe ka-
žejo na njegovo dokajšnjo veljavo v
tedanjem času, saj nekateri celo do-
mnevajo, da je bil na njem prvi se-
dež podravskih mejnih grofov, od
kortltei 11. stol. dalje Spanheimov.
Ze 1323 je Reinprecht Mariborski
s privoljenjem kralja Friderika in
njegovih bratov zapisal svojemu si-
nu Otonu polovico zgornjega dela
gradu Hompoš, kjer je stal stolp -
das halbe mein haus, das do leutt
an dem Pacher... da der thumn
aufleutt s pripadajočimi pritiklina-
mi, drugi del gradu, v katerem je
bila kapela, pa je zapisal svoji ženi
Luciji in sinu Juriju. Ze 1331 je tudi
Oton Mariborski zapiisal svoji ženi
poleg Radvanja še nekaj posesti pri
Hompošu. Ok. 1348 je Hompoš z 7.a-
menjavo prišel iz rok Otona Mari-
borskega v roke Walseejev, ko pa so
ti 1325 delili posest, je Hompoš dobil
Friderik. Njegov nečak Eberhard ga
je 1326 zapustil Hartnidu Ptujskemu
kot deželnoknežji fevd. Hompoš je
ostal v posesti Ptujčanov, dokler ni
rodovina 1438 izumrla, 1441 pa so ga
dedovali Stubenbergi, ki so si bili s
Ptuiskimi v svaStvu. ^
Fram, grad ob koncu 17. stoletja
» VINO NE OPIJE ČLOVEKA,
ČLOVEK SE OPUE SAM«
Takoj ob otvoritvi celjske
Vinoteke so prišle s strani
občanov različne reakcije.
Eni so novo pridobitev poz-
dravljali, drugi pa z negodo-
vanjem zrejo v nadpis Vino-
teka in si mislijo: »Mar v tem
času res ne potrebujemo če-
sa bolj koristnega kot to. Na
primer mlečno restavracijo,
o kateri že leta brezplodno
govorimo«. Zato so se vodil-
ni tovariši DO Potrošnik iz
Celja potrudili in sklicali
kratko novinarsko konferen-
co z namenom, da utemeljijo
to naložbo. Treba je poveda-
ti, da so vinoteko uredili s
sredstvi proizvajalcev vin.
Vinoteko so v Celju načr-
tovali že deset let. To je nare-
kovalo tudi povpraševanje
po kakovostnih in vrhun-
skih vinih, ki jih razen v
Ljubljani in Mariboru, pa
morda še kje v Sloveniji, ni
bilo mogoče kupiti, S 350 vr-
stami najrazličnejših kako-
vostnih vin iz cele Slovenije
in Jugoslavije bo mogoče za-
dovoljiti zahteve še tako
izbirčnega kupca in vinske-
ga sladokusca.
Vinoteka bo postala tudi
sestavni del turistične po-
nudbe tako, da bodo turistič-
ne agencije pripeljale na
ogled in nakup skupine tujih
turistov, ki bodo prihajah na
širše celjsko območje. Ce bo
potreba, bodo odprli tudi
menjalnico v sami Vinoteki.
Kar zadeva domačega po-
trošnika pa naj v naprej po-
vemo, da je Vinoteka lokal,
kjer se pijejo samo izbrana
vina s temu primemo ceno,
kar bo tudi zajezilo množični
prihod stalnih gostov. Točili
bodo samo po deci, za naj-
dražjega boste odšteli 38 di-
narjev. Razen vina, vam bo-
do tu postregli tudi s kavo, ki
jo pripravljajo na različne
načine in z delikatesami, ki
sodijo zraven. Nabavili bodo
tudi nekaj literature, s katero
si bomo lahko razširili zna-
nje o kulturi pitja vin in ne-
nazadnje so v vinoteki zapo-
sleni prodajalci, poznavalci
vin, ki znajo dobro svetovati,
V Celju torej imamo Vino-
teko. Prijetno urejeno, če-
prav s skromnimi sredstvi.
Se zlasti domiselno so v am-
bijent vključeni stari vinski
reki, kot naprimer ta, ki smo
ga uporabili za naslov. Pre-
gledno so razporejeni taber-
naklji, kjer bo vsak našel ta-
koj tista vina, ki jih ima naj-
raje.
7a vse tiste, ki se ne more-
jo potolažiti zaradi mlečne
restavracijo, naj bc tolažbo
obljuba, da bc
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 1983
VSEBINSKA ZASNOVA NOVEGA TEDNIKA, PROGRAM
Vsebinska in programska zasnova Novega tednika in
Radia Celje ze leto 1983 temelji na izhodiščih srednjeroč-
nega plana za obdobje 1981-85 s tem, da upošteva vse
objektivne danosti, ki nastopajo v letu 1983. Predvsem
gre za objektivno oceno lastnih gmotnih, organizacijskih
in kadrovskih vplivov znotraj časopisne in radijske hiše
TOZD Novi tednik.
Novi tednik in Radio Celje sta sredstvi javnega obve-
ščanja ustanoviteljev - občinskih konferenc SZDL Celja,
Laškega, Mozirja, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Šmarja
pri Jelšah in Žalca. Le te so tudi temeljni nosilci povezo-
vanja vseh subjektov v posamezni občini, ki so vse sku-
paj prevzele s pristopom k »Družbenem dogovoru o
prevzemu ustanoviteljskih pravic...« vsebinske in mate-
rialne obveznosti za zagotavljanje delovanja obeh medi-
jev obveščanja.
Dogovor, ki so ga v večini občin in medobčinskih
organizacij celjskega območja podpisali že v letu 1981
(SIS v občinah Šentjur in Mozirje pa so to storili letos), je
uredil status in položaj Novega tednika in Radia Celje ter
ju opredelil kot osrednji časopis in Radio na območju
celotne celjske regije. Uresničevanje družbenega dogo-
vora in uresničevanje vsebinske ter programske zasnove
obeh medijev obveščanja, preverjamo skupaj s predstav-
niki ustanoviteljev, s katerimi v največji možni meri
usklajujemo tudi operativne načrte za tromesečja ozi-
roma polletja. Zato lahko trdimo, da so bile zasnove
prograinskih izhodišč za leto 1983, vsaj v večini občin, že
verificirane.
Vsebina dela in programska prizadevanja bodo v letu
1983 slonela na:
• na daljnjih prizadevanjih za aktivno obravnavanje
vprašanj, ki zahtevajo upoštevanje regije kot geografsko,
gospodarsko in politično zaokrožene celote.
• glede na regionalen značaj časopisa in radio v večji
meri kot doslej na informiranju bralcev in poslušalcev o
delu in aktivnostih sredin, v katerih ljudje oblikujejo in
izražajo svoje neposredne interese (krajevne skupnosti,
društva in družbene organizacije, itd.)
• aktivnem, odgovornem in kritičnem spremljanju
družbenopolitičnih in družbeno-ekonomskih gibanj v
posameznih občinah in v regiji kot celoti
• ustvarjalnem prizadevanju pri oblikovanju pogojev
in osnov za odpravljanje problemov ter uveljavljanje
samoupravnih poti razreševanja le-teh.
• doseganju boljše kakovosti obveščanja.
Del naštetŽi nalog prenašamo v novo iz prejšnjega
obdobja zato, ker jih zaradi izjemno težkih kadrovskih
rasmer doslej ni bUo mogoče uresničiti. V letu 1982 sta
namreč odšla v pokoj dva izkušena novinarja, ki sta
zapustila za sabo veliko kadrovsko vrzel. Dolgo nismo
dobili ustreznih zamenjav zanju, sredi leta pa je novo
delovno dolžnost pre\'zel še prejšnji odgovorni urednik
Novega tednika. Uredništ\'o za Novi tednik smo sicer
ustrezno razrešili, s tem pa odprli enako pereč problem
uredništva Radia Celje, ki še do danes ni dokončno
razrešen. Tako smo bili prisiljeni nekatera območja pa
tudi področja le delno spremljati, pri tem pa sami seveda
nismo bili zadovoljni, še manj pa naši bralci in poslu-
šalci.
V mesecu novembru smo vendarle uspeli zaposliti dva
nova no\'inaria Srečka Srota in Rada Panteliča. S tem in
ob načrtovani zaposlitvi novega odgovornega urednika
Radia Celje, bomo zagotoviU bistveno boljše kadrovske
pogoje za uresničevanje vsebinske in programske za-
snove obeh medijev.
Za rcizliko od kadrovskih, so gmotne perspektive raz-
voja Novega tednika in Radia Celje manj optimistične.
Kljub povečanim prizadevanjem za rast dohodka še ve-
dno ne uspevamo obvladovati naraščajočih stroškov, še
zlasti stroškov tiska, papirja in poštnine. Usjjelo pa nam
je bistveno zajeziti tiste stroške, ki jih lahko sami obvla-
dujemo. Zal F>a je njihov obseg v primerjavi z ostalimi, na
katere imamo zelo malo vpliva, premajhen. Tudi v pri-
hodnjem letu stroškov ne bo manj. z zaskrbljenostjo pa
ocenjujemo tudi naše možnosti pri pridobivanju do-
hodka. Znano je že, da kar 90 odstotkov skupnega pri-
hodka pridobivamo sami, z naročninami za Novi tednik
in s storitvami ekonomske propagande.
Kritično je tudi uresničeveUije naložbenega plana naše
temeljne organizacije. V resnih skrbeh smo zlasti zaradi
tehnične opremljenosti Radia Celje, saj se že bojimo, da
zastarela in pomanjkljiva tehnika ne bo zdržala tempa
vsakdanjega dela. Studijska tehnika je namreč tako do-
trajala, da brez pomembnejših popravil ne gre. Ker pa je
to izključno tehnika, za katero na domačem trgu ni proi-
zvajalcev ali pa ti rezervnih delov ne zagotavljajo, je
vprašanje, kako dolgo bo ob improviziranih popravilih ta
tehnika zdržala. Okvare magnetofonov in mešalne mize
se vrstijo, kar vse vpliva na i2:vedbo sporeda. Danes, ko je
vsakršen uvoz profesionalne studijske opreme skorajda
onemogočen, domačih proizvajalcev tovrstne opreme pa
praktično ni, bo potrebno skupaj z ustanovitelji iskati
možnosti za pridobitev vsaj najnujnejše opreme in re-
zervnih delov.
Svetla točka v naložbah v letu 1983 je namestitev 300 W
UKV oddajnika (postavljen bo predvidoma v začetku
leta), ki bo bistveno izboljšal slišnost Radia Celje, po-
meni pa tudi osnovo za v^zpostavitev mreže pretvornikov,
ki bodo na celotnem območju zagotovili na UKV frek-
venci potrebno kakovost slišnosti.
Se nekaj besed o naših družbenih organih: izdajateljski
svet in uredniški sosveti Novega tednika in Radia Celje,
so se v preteklem letu sestali manjkrat kot v letu 1981.
Deloma smo za to krivi sami, saj smo zaradi kopice
notranjih težav premalo bdeli nad delom družbenih orga-
nov in ob tem dajali njihovemu delu premalo vzpodbud.
Ob tem pa so se tudi delegati družbenih organov zelo
različno odzivali vabilom, dve seji izdajateljskega in pro-
gramskega sosveta sta bili nesklepčni. Ker so pozitivne
izkušnje pri delu družbenih organov znane, bomo morali
tudi z našo večjo vztrajnostjo le-te ponovno v polni meri
angažirati.
SMO OBLJUBE
IZPOLNILI?
Ko smo pred letom dni na
podob«i način razgrinjali
vselHnsko zasnovo Novega
tednika, smo vsem bralcem
in ustanoviteljem časopisa
obljubili enak obseg tednika
kot v letu 1981, ustreznejše
razmeije med regionalnimi
in lofcaJnimi vsebinami v ča-
sopisu, čvrstejše sodelova-
nje z občin^dmi konferen-
cami SZDL in popolnejše
podnjS^anje vsebine te-
dnika.
Vseh oUjub nismo uresni-
čilL Pri obsegu smo ostali na
pc^pcečnih 24 strani ob iz-
jemnih dc^odkih, kalošni so
dižavni praonki, referendu-
mi o samoprispevkih, občin-
ski prazniki in še nekaterih,
smo obseg morah imvečati
na 32 strani. Nismo pa dose-
gli ustreznega razmerja med
lokalnim in regionalnim v
vsefcanah, ki jih je objavljal
Novi tednik. Afedtem ko je
delež regkmalnih informacij
cdo nekc^o padel v inri-
merjavi z letom 1981 (objavi-
li smo netoq manj i^oblem-
skih tem in prispevkov, ki bi
v^iali za območje in ba
dajali tudi podobo stanja v
vs^ občinah), ni ustrezno
narasel obseg poročanja iz
občin, še posebej pa ne iz
krajev izven občinskih sre-
dišč. V pisanju, smo ugotav-
ljali ob analizah vsebine No-
vega tednika, smo preveč
pozornosti namenjali delu
forumov in organov oblasti,
bistveno premalo pa dele-
gatskemu delu, delu, ki se
izraža skozi interesno zdru-
ževanje občanov in ix)dob-
no. Mnogo premalo smo što-
rih, da bi Novi tednik dejan-
sko segel v vsak kraj od Rin-
ke do Sotle in od Boča do
Radeč. S tem pa smo sami
postavljali Se prevelike ovi-
re, da bi Novi tadnik dejan-
sko postal ^silo občanov,
glasilo krajanov osrruh ob-
čin celjskega območja. Na-
menoma pišemo glasilo ob-
čanov, kajti le z bralci bo No-ij
vi tednik doživel svojo po-
polno potrditev in afirma-
cijo.
Pa vendarle so tudi v vse-
bini poročanja nekateri pre-
miki opazni. Prispevki, ki
poročajo o delu forumov,
skupS<Šn, organov in organi-
zacij, pc^tajajo krajši Ce so
dalj^ niso več le poročeval-
ski, ampak to delo že tudi
komentirajo.
Novi tednik pridobiva no-
ve sodelavce, s tem prihaja
iz mest tudi vse bolj v manj-
še kraje, tja, kjer se rojeva in
nastaja vsakodnevno življe-
nje.
Novi tednik postaja tudi
vse bolj bralei, pojavljajo se
tehtn^ši strokovni nasveti,
drobnih informacij, ki ljudi
zelo zanimajo, je več (tržni-
ca, cene. matični podatki,
prireditve, itd.). Posledica?
Novi tednik počasi pridobi-
va nove bralce. Njegova dru-
žina je od lanskega decem-
bra številnejša za 800 članov.
Zdaj Je naklada Novega te-
dnika 15.500 izvodov, od te-
ga jih 7000 pokupijo bralci v •
kioskih, 8500 članov pa šteje
družina tedrukovih naročni-
kov.
Ce sklenemo - obljube, ki
smo jih dali v letu 1982 so se
delno izpolnile, predvsem
pa je leto 1982 F>okazalo, kje
smo na pravih in kje na
zmotnih poteh, da bi bU No-
vi tednik res vsak teden nov,
svež, bralen, informativen, v
svojem poslanstvu p>a anga-
žiran in ustvarjalen. Naloge
za leto 1983 so zategadelj
tem jasnejše.
TEMELJNI CILJI
NOVEGA
TEDNIKA V
LETU 1983
• z novo organizacijo ča-
sopisa želimo dosledneje
speljati sprejeto in veljavno
vsebinsko zasnovo, tednik
pa naraditi bistveno bolj
pregleden in bralen.
• Uravnotežiti želimo ob-
seg poročanja s področja, ki.
ga Novi tednik pokriva (ure-
diti razmerje med količino
in kakovostjo informacij iz
območja in iz posamešiih
občin, predvsem pa doseči,
da se bo v tedniku pojavljalo
čimveč krajev in ljudi).
• Z novo grafično podo-
bo želimo dobiti pestrejši ča-
sopis, ki pa bo že na pogled
bolje ponudil svojo vsebino.
• z izpeljavo teh nalog
želimo še povečati bralnost
časopisa, njegovo informa-
tivnost, angažiranost v razre-
ševanju temeljnih razvojnih
in vsakodnevnih življenj-
skih vprašanj prebivalcev v
t«n prostoru.
• Ob izpeljavi vseh teh ci-
ljev želimo s posebno pro-
dajno akcijo in z doslednejšo
prisotnostjo na celotnem ob-
močju cvigati naklado Nove-
ga tednika.
mvosTiv
VSEBINSKI
ZASNOVI
Časopis bo z novim letom
zaživel nekoliko drugačen
ob novi organiziranosti po
straneh in rubrikah in ob no-
vi grafični podobi, ki bo že
na zunaj pokazala svežino
časopisa. Njegova dosled-
nejša organiziranost se bo
pokazala predvsem v po-
drobnejši vsebinski oprede-
litvi in označbi posameznih
strani, boljša preglednost pa
bo omogočila la^ iskanje
željenih informacij. Uredniš-
tvo hoče predvsem v prvem
delu časopisa ujeti utrip po-
membnejšega notranje-poli-
tičnega in gospodarskega
dogajanja na c^jskem ob-
močju, v srednjem delu ča-
sopisa utrip živ^enja in živa-
hne dejavnosti v krajih regi-
je, v društvih in v vseh obli-
kah interesnega združevanja
in dela, v zadnjem delu časo-
pisa pa ponuditi dovolj bral-
nih rubrik, ki bodo segle od
povsem rekreativnega bra-
nja in zabave do koristnih
nasvetov in napotkov ter za-
nimivosti.
SPREHOD PO
STRANEH
In kako bo v bodoče orga-
niziran Novi tednik po stra-
neh?
Na L strani bo ob veliki in
po možnosti čim bolj atrak-
tivni tematski fotografiji
prostor še za temo tedna in
za več kratkih, a zanimivih
in aktualnih prispevkov.
Na 2. in 3. strani bodo
bralci našU poročila, članke«
in komentarie o najpo-
m«nbnejših notranjepolitič-
nih in gospodarskih dogod-
kih v regiji ter zunanjepoli-
tični komentar tedna.
Na 4. strani bo še naprej .
prostor za gospodarske.
teme.
Na 5., 6. in 7. strani bomo
pisali o dogodkih v krajih na
celjskem območju, o dosež-
kih, prizadevanjUl krajanov,
o ljudeh, društvih. Na 5. stra-
ni bomo ohranili mbriko Te-
dnikov intervju, na 6. stran
pa se seli mbrika Obrazi. Po-
lovica 7. strani bo namenje-
na romanu, zdaj še Savinj-
skim splavariem.
8. stran namenjamo kultu-
ri in dejavnosti kulturnih
ustanov, društev ter posa-
meznikov.
Na 9. strani bo prostor za
reportažo ali akcijo Novega
tednika.
Na 10. strani bomo pisali o
problemih kmetijstva, štiri-
najstdnevno pa bodo na teh
straneh pomembne informa-
cije za svoje delo našli tudi
delavci, zaposleni pri zaseb-
nikih na celjskem območju.
Na 11. strani bo Novi te-
dnik pisal o turizmu, na njej
pa bo tudi rubrika Priredi-
tve.
Na 12. in 13 strani, na sre-
dini časopisa torej, bo pro-
stor za aktualno rejKirtažo,
za okrogle mize, leteča ured-
riištva, za najrazličnejša sre
čanja z ljudmi in za druge
zanimivosti od Rinke do
Sotle in od Boča do Radeč.
Na 14. strani bodo pisma
bralcev, na tej strani bo po-
slej teklo tudi nadaljevanje
podlistka o gradovih na Šta-
jerskem
Na 15. strani bo Otroški
vrtiljak.
16. stran bo namenjena
športu.
17. stran bo rezervirana za
črno kroniko in kriminal, na
njej pa bo tudi rubrika prav-
nih nasvetov.
18. stran bo še naprej na-
menjena ugankarjem.
Na 19. strani bomo objav-
ljali humor v rubriki Bodeči
Novi tednik, tu bo prostor še
za mbriko Zdravilna zelišča
in za potopis.
Na 20. in 21. strani bomo
imeli prostor za i-eklamne
oglase in sporočila delovnih
organizacij, zasebnikov, in
drugih.
Na 22. strani bomo objav-
ljali male oglase.
Na 23. strani bo prostor za
TV spored, spored Radia Ce-
lje, za glasbeni lestvici in za
vrsto informacij od tržnice,
cen, dežurstev, rojstev, po-
rok itd.
Zadnjo, 24. stran bomo v
* celoti namenili zanimivo-
stim od tu in tam ter humor-
ju in razvedrilu.
NOVA LIKOVNA
PODOBA
NOVEGA
TEDNIKA
Ko smo letos analizirali
Novi tednik, ga primerjali z
ostalimi lokalnimi in regio-
nalnimi glasili v Sloveniji in
nekaterimi v Jugoslaviji in
svetu ter ugotavljali njegove
vsebinske in oblikovne po-
manjkljivosti, smo dobili za-
nimive podatke, med dru-
gim tudi s pomočjo ankete
med bralci Novega tednika.
Vse ugotovitve je Delovna
služba za tržne informacije
in komunikacije STIK strni-
la v debelo knjigo ugotovi-
tev in v povzetke, ki so akcij-
$t. 49 - 16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
RADIA CEUE V LETU 83
sko napotilo za hitre spre-
membe tako v vsebini, kot
tudi v obliki časopisa. O vse-
binskih smo že pisali. Obli-
kovne spremembe pa se bo-
do izazile predvsem v bistve-
no sodobnejši in bolj
pregledni likovni podobi ča-
sopisa. V prvi vrsti gre za
novo glavo časopisa, ki bo i
sodobnejša, ki enakopravno
poudarja oba dela imena ča-
sopisa - torej NOVI TE-
DNIK. Druga sprememba
zadeva naslove časopisa, ki
jih bomo poslej praviloma
pisali brez nadnaslovov in v
dveh vrstah, skupaj s podna-
slovom pa bo to že omogoči-
lo bralcem, da bodo z enim
samim pogledom razbrali te-
mo oziroma osnovo vsebine
prispevka.
Novost bodo še nekoliko
večje, bolj razpoznavne foto-
grafije, slednjič pa bodo na
vrhu vsake strani vsebinske
označbe, ki bodo bralcu ta-
koj povedale, kakšne vrste
prispevke bo lahko našel na
vsaki posamezni strani No-
vega tednika.
RADIO CELJE
SMO OBLJUBE
IZPOLNILI?
Za radijski spored smo
pred letom dni obljubili, da
bomo uvajali vanj občasno
oddaje za starejše občane, da
bomo bolj obiskovali šole in
njihove radijske postaje, da
bomo namestili UKV oddaj-
nik in da bo bistveno več
glasbenih snemanj.
Od obljub smo jih uresni-
čili zelo malo. Slišati je pleh-
ko, toda prizadevanjem.
navkljub - ni šlo. Izrablje-
nost tehnike, pomanjkanje
rezervnih delov, težave zara-
di pomanjkanja studijskih
magnetofonskih trakov in
predvsem nenehne okvare
magnetofonov in mešalne
mize v studiu Radia Celje -
vse^to je povzročilo, da smo
se pretežno ubadali z vpraša-
nji, kako obdržati doseženo
časovno in vsebinsko raven
radijskega sporeda.
Kljub vsem težavam pa
smo vendarle nekaj šol z nji-
hovimi radijskimi postajami
obiskali. Posneli smo šest
pevskih zborov, izvedli šest
javnih radijskih oddaj, po-
sneli Zlato harmoniko Lju-
bečne in libojsko revijo pri-
pravljali vsak teden po eno
oddajo v živo in tudi v do-
poldanskih kontaktnih ru-
brikah vseeno obdržali most
s poslušalci. Vse našteto je
uspelo ob maksimalnih pri-
zadevanjih vseh novinarjev
in programskih delavcev
Radia, predvsem pa tehni-
kov. Radijski tehniki so se-
daj trije in takšna kadrovska
okrepitev - en radijski te-
hnik več, pomeni tudi več
možnosti za snemanja, več
možnosti za redno vzdrževa-
nje izrabljenih aparatur, več-
jo prisotnost radia na terenu.
To so tudi naše osnovne
obljube v letu 1983, ki ga
moramo še preživeti z obsto-
ječo tehniko. Po tem letu pa
se bo, če medtem ne bo mo-
goče uvoziti vsaj najnujnej-
ših rezervnih delov, sklopov
in nekaterih aparatur, zelo
drastično poksizala potreba
po manjšanju sporeda oziro-
ma siromašenju dokaj razvi-
te informativne in zabavne
vloge Radia Celje.
Vse druge sprejete pro-
gramske obveznosti za leto
1982 je kolektiv Radia Celje
uresničU, v okvirih sprejete
programske sheme dopol-
danskega in popoldanskega
ter nedeljskega sporeda. Po-
sebej opazen je bil delež Ra-
dia Celje, (podobno kot No-
vega tednika) letos pri poro-
čanju o pripravah in izvedbi
volitev, pri poročanju o kon-
gresih in pri animiranju za
odločanje o dveh novih sa-
moprispevkih.
GOVORNI
SPORED RADIA
CELJE V LETU
1983
Predlagamo, da v letu 1983
ostane v veljavi utečena she-
ma govornega sporeda Ra-
dia Celje. V kratkem to po-
meni, da bi v dofMDldanskih
oddajah (od 8.00 do 10.00) še
naprej obdržali kar se da raz-
nolik in kontakten spored,
ki bi bil po dnevih specializi-
ran. Tako bi ponedeljkove
dopoldneve še naprej name-
njali športu in telesni kultu-
ri, torkove pa nasvetom naj-
različnejših strokovnjakov,
njihovim odgovorom na
vprašanja poslušalcev in po-
dobno. V ta del sporeda bi
vnesli še nekaj rubrik (horti-
kultura, esperanto itd.)
Sredini dopoldnevi bi še
naprej ostali odprti za najra-
zličnejše teme in za najra-
zličnejše goste ter za koledar
prireditev, ob četrtkih pa bi
izmenično pripravljali odda-
jo z družbenim pravobranil-
cem samoupravljanja in pa
glasbeno oddajo, v kateri bi
ponudili čimveč prispevkov
o glasbenih dogodkih v regi-
ji, neglede na zvrst glasbe,
imeli pa bi tudi rubriko o
glasbenih novostih.
Ob petkih bi še naprej ob-
držali na sporedu zabavno
oddajo mozaik, ki pa bi ji
daU nekaj svežine z vpeljavo
nekaterih novih rubrik. Ob
petkih bi še naprej objavljali
tudi satirično oddajo »žve-
plometer«, ki ima slednjič
pravo in aktualno podobo
ter vsebino.
Sobotne dopoldneve bi
namenjali nasvetom za go-
spodinje (kuharski kotiček,
tržnica, ipd.), obisku gostov
ter oddaji filmski sprehodi.
Popoldanski del sporeda
bi ob majhnih spremembah
ostal v bistveni zasnovi tak-
šen kot v letu 1982. Torej bi
se menjavali krajši govorni
in glasbeni ter reklamrii blo-
ki sporeda. Tako bi 16. in 17.
uro še naprej obdržali za po-
ročila in kroniko kot osred-
nji informativni oddaji o do-
godkih dneva v regiji in si-
cer vsak dan razen četrtka,
ko bi bila le ena takšna od-
daja.
Vsak dan v tednu bi pri-
pravili nekaj specializiranih
informativnih in govornih
oddaj in sicer ob ponedelj-
kih Reportaža ter Športni
pregled, ob torkihlz krajev-
nih skupnosti in Odmevi, ob
sredah Iz delovnih organiza-
cij in Aktualno, ob petkih
IVOadi mladim in Turistična
oddaja ter ob sobotah Kul-
turni feljton. Od teh, že uve-
ljavljenih oddaj, bi spre-
membe doživela le oddaja
Mladi mladim, ki bi trajale
enkrat na štirinajst dni po 45
minut, vendar bi imela le 15
minutni govorni del in po-
lurni blok glasbe za mlade.
Ob četrtkih bi še naprej
pripravljali oddaje v živo z
obravnavo najaktualnejših
političnih, gospodarskih,
kulturnih ali drugih dogod-
kov v prostoru celjske re-
gije.
Ob nedeljah bi na sporedu
obdržali že utečene oddaje
kot so Predstavljamo vam,
Kekčevi prijatelji. Onkraj
srebrne črte. Kmetijska od-
daja, ponovitev Zveplome-
tra in literarna oddaja. Za
15 minut pa bi podaljšali od-
dajo Iz domačih logov, ki bi
iz glasbene postala bolj go-
vorna, obujala bi ljudske
običaje in tradicije in v njej
bi skušali predstaviti boga-
stvo narodnega izročila,
glasbe in običajev, s poudar-
kom na prostoru celjske re-
gije.
GLASBENI
SPORED
Bistvenih sprememb v le-
tu 1983 po svoji programski
zasnovi glasbeni spored ne
bi doživel. Se naprej bi torej
skušali na sporedu obdržati
kar najbolj raznoliko glasbo,
pri tem pa pripravljati tudi
specializirane oddaje iz po-
sameznih glasbenih zvrsti.
Na sporedu bi ostali obe le-
stvici (zabavne in narodno-
zabavne glasbe), Glasbene
novosti. Iz arhiva resne glas-
be. Iz zakladnice zborovske
glasbe, Glasbene vzporedni-
ce. Glasbo vam izbira (ki bi
bUa na sporedu vsakih 14
dni, vmes pa v okviru oddaje
Mladi za mlade njihova glas-
ba). Vedri zvoki in iz doma-
čih logov. Časa za naročeno
glasbo (čestitke in pozdravi)
bi ostcilo toliko kot v letu
1983, prav tako za glasbo, ki
je del govornega sporeda v
dopoldanskih oddajah. Več
pozornosti bi tako lahko na-
menjali le govomo-glasbeni
oddaji Iz sveta glasbe, ki bi
bila kot programska novost
na sporedu vsak drugi četr-
tek dopoldan in ki bi pred-
stavljala glasbene novosti in
utrip glasbenega življenja na
celjskem. Možnosti so tudi
za večja terenska snemanja
in za sodelovanje na nekate-
rih prireditvah (Zlata har-
monika, Libojska revija.
Javne radijske oddaje, sne-
manja revij in posameznih
zborov ipd.), vendar je ta del
odvisen od usposobljenosti
radijske tehnike.
PROGRAMSKA SHEMA 1983
Ponedeljek: 8.00 in 9.00 Poročila, vmes Športno dopoldne,
10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 PoročUa,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabavnih me-
lodij, 17.30 Športni pregled, 17.45 Glasbene novosti, 18.00
Zaključek sporeda.
Torek: 8.00 in 9.00 Poročila, vmes Strokovnjak svetuje,
10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 PoročUa,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe,
17.45 Odmevi, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda: 8.00 in 9.00 Poročila, vmes Dopoldan z vami, 9.30
Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda; 15.30 Obvestila,
16.00 PoročUa, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz delovnih
organizacij 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glas-
bene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zbo-
rovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Četrtek: 8.00 in 9.00 PoročUa, vmes Dopoldne z družbenim
pravobranilcem samoupravljjinja (menjaje z: Iz sveta glasbe),
10.00 Zaključek sporeda, 15.30 ObvestUa, 15.45 Zabavni glo-
bus, 16.00 KronUta, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo,
18.00 Zaključek sporeda.
Petek: 8.00 in 9.00 PoročUa, vmes Petkov mozaUc, 9.30
2veplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00
PoročUa, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 2^bavni globus,
17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim (menjaje z Glasbo vam
izbira, 17.45 Turistična oddaja), 18.00 21aključek sporeda.
Sobota: 8.00 in 9.00 PoročUa, vmes Dopoldan z vami, 9.05
Za gospodinje, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.30 ObvestUa, 15.45 Športna sobota, 16.00 PoročUa,
16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni glo-
bus, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja: 10.00 PoročUa, 10.10 ObvestUa, 10.30 Predstav-
ljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji (menjaje z: Onkraj sre-
brne črte), 11.00 Zabavni globus, 11.15 Žveplometer (ponovi-
tev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00
PoročUa, 13.05 Vedri zvoki, 13.15 Literarna oddaja, 13.30 Iz
domačih logov. 14.00 Zaključek sporeda.
V KOMPOLAH NAD ŠTORAMI
RAZMEJENI
MEJAŠI
Pot, ki povezuje krajane
najvišje ležečega dela Kom-
pol z dolino, je strma, za nak-
ljučnega obiskovalca, neva-
jenega hoje navkreber, pre-
strma. Tudi Katarini in Fran-
cu Kranjcu premagovanje
poti, ki ju že 22 let povezuje z
vsem, česar jima ne more nu-
diti nekaj zenrUje, ki jo imata
okoli svoje hiše, pomeni le
napor. Ne toliko zaradi let,
kot zaradi bolezni, ki ju
spremlja skoraj vsa leta, pre-
živeta v Kompolah.
Novembra leta 1960 sta iz
blokov v železarskih Storah
prišla tja gor ter pričela ob-
navljati kupljeno hišo, za ka-
tero nikakor ne bi mogli trdi-
ti, da danes doživlja častito
starost stotih let. V začetku
jima kljub trdemu delu ni bi-
lo žal, da sta se iz zadimljene
in meglene doline preselila v
ta, s soncem obsijan zeleni
kraj, ki je že s svojim vide-
zom obetal mimo in lepo
preživeto starost.
FRANCOVAIN
KATARININA ZGODBA
Franc, železar od leta 1945
pa vse do invalidske upoko-
jitve v letu 1969. Pred tem
štiri leta ujetnik v taborišču
Falengbostel lager U-B. Te-
ža ob zajetju - 98 kg, ko je bil
izpuščen - 34 kg. Srečnim
naključjem se ima zahvaliti,
da ga niso nekajkrat živega
pokopali.
Opomogel si je v letu in
pol, postal možak, kakršne-
ga so potrebovale povojne
Store in razvoj železarstva. V
cevni livarni je bil vsa leta in
opravljal je delo, ki so ga
drugi zapuščali že po dveh
mesecih. Napor, ki je ob
reorganizaciji in razpustitvi
cevne livarne presegel meje
človeškega, je stri tudi njega.
Po 14 ur na dan je delal ta-
krat, mravlje so mu hodile
po telesu, ko se je vračal do-
mov. Zdravniki so rekh, da
ima na tri načine napihnjeno
srce in s težko srčno okvaro
je šel v invalidski pokoj. Ti-
sti, ki ga poznajo in imajo
tiste čase še v spominu, pra-
vijo, da ni takega, kot je bil
Kranjc. Ni ga ki bi opravil
takšno delo.
Katarina ima 9 let delovne
dobe, potem je nesrečno
padla po stopnicah in si po-
škodovala hrbtenična vre-
tenca. Dvajset let bo že tega,
med tem časom pa ji niso
prizanesle tudi ostale bolez-
ni. Vnetje možganske mre-
ne, težka okvara ledvic (pre-
stala je tri operacije), punkti-
ranja hrbtenice, sladkorna
bolezen, slabo srce... Ven-
dar vse bo še šlo, le da bi
kurjavo še pravočasno dobi-
la in da bi bilo kaj več denar-
ja pri hiši. OkoU 7000 dinar-
jev Francetove pokojnine je
bolj malo ob tej draginji, zato
jima zemlja še kako prav pri-
de. Štiri mesece je Katarina
letos hodila ob berglah, pa je
kljub temu vse, kar je zrastlo
na njuni njivici in vrtu, spra-
vila pravočasno.
Tudi otroke imata, hčer in
sina, ki sta s svojima druži-
nama v Celju. Nič se ne pri-
tožujeta, lepo se razumejo.
Otroci pridejo na obisk in
pomagajo kolikor morejo, le
sedaj, ko ni bencina, bolj po-
redko pridejo. Nista jezna,
vse to razumeta. Le nekaj ji-
ma ni jasno. Zakaj ljudje na-
gajajo?
ZAKAJ UUDJE
NAGAJAJO?
Tako me je vprašala Kata-
rina in tudi mož se je zazrl
vame v pričakovanju, da bo-
sta končno dobila odgovor
na vprašanje, ki si ga zastav-
ljata vse od takrat, ko jima je
sovaščan, ki je poleg njune
parcele kupil obdelovalno
zemljo, prepovedal dovoz do
lastne hiše.
Za spor glede zemlje gre.
za mejaše, za zadeve, zaradi
katerih sta morala Kranjčeva
nemalokrat zastonj v dolino.
Ce le gre, se takšmh sporov
vsi izognejo. Odvetniki ima-
jo tega »vrh glave«, drugi
spet nočejo ali ne znajo po-
magati, tretji zaloputnejo
vrata. Petnajst let že traja.
Najprej so počasi izginevali
mejniki. »Ponoči so jih ruva-
li«, mi pravita in kažeta foto-
grafije, na katerUi je razvi-
dno, da so mejniki včasih res
stali drugje kot danes. Pri-
krajšana sta za 66 m^ zemlje.
Zahtevala sta ponovno meri-
tev, na katero vabljenega
prejšnjega lastnika ni bilo.
Tako sta z mejaši poiskala
sporazumno rešitev. Ena,
dva, tri, štiri in mejniki so
bili postavljeni... No, tako
hitro res ni šlo, vendar za
matematične in geometrij-
ske sposobnosti obeh zakon-
cev le prehitro, tako da sta
prepozno ugotovila škodo v
njuno korist. Ponovno sta
iskala pravico in ker tudi po-
ravnalni svet pri KS ni rešil
situacije, sta vložila tožbo.
Pa sta jo potem, ko je sosed
obljubil, da bo sam uredil
vse zadeve okoli ponovne
meritve, umaknila in seveda
ostala praznih rok. Že s tem,
ko sta iskala pravico, sta sto-
rila napako, saj je bilo miru
pri hiši še manj. Ponoči so
jima razbili šip>e na oknih.
Kljub prijavi še nikogar ni
bilo k njima.
Že vsa leta prej je sosed, ki
je kupil obdelovalno zemljo,
skrbel, da njuno življenje ni
bilo tako idilično, kakor je
obljubljala pokrajina. Name-
sto dobre dovozne in urejene
poti je za prevoze na njivo
uporabljal stezo tik ob
Kranjčevi hiši. Tako je sča-
soma izginila tudi edina braj-
da, katere trse sta imela zasa-
jene ob hiši. V svojem sadov- ,
njaku, tik pod njuno hišo, i
precej je že od tedaj, je sosed \
v dveh višinah razvil žico •
med drevesi. Da ne bi kdo
padel v dolino, je dejal. Žica
pa je Franca, prej kot na so-
sedov dobronameren ukrep,
spominjala na vse kaj druge-
ga. Tudi na preživete čase v
taborišču. Kokoši jima je tu-
di nekdo zastrupil, pa še ne-
kaj takšnih stvari je, ki seve-
da niso plod naključja. Kako
preprosto bi bilo, ko bi lahko
nekoga, npr. soseda, ošte'
kot otroka in mu rekel: »N« i
smeš več nagajati, veš, to ni
lepo! Ce ne boš priden, bo
prišel Bedanec sUi kaj po-
dobnega:« Ne vem kako
vzgojno tudi to ne bi bilo,
vendar bi se v hišo Kranjče-
vih povrnil rnir. Pa ni tako,
in ker Katarina in Franc ne
moreta nikogar tako ošteti,
saj ne vesta kdo počenja hu-
dobne reči, sta do vsakogar
nezaupljiva. Ko je k njima
prišla patronažna sestra, da
bi Katarini dala injekcijo, je
ta ni hotela sprejeti, misleč,
da ji nekdo spet hoče slabo.
Se danes je prepričana v to.
Franc in Katarina sta po-
šteno delala in delata v vseh
teh letih. Rada bi svoj ko-
šček zemlje, rada bi pravico,
vendar sta bila vsakokrat, ko
sta jo iskala, kaznoveuia. Ko
sem odhajal, sta se bala, d
bo tudi po tem zapisu takc»
RADO PANTELIC
Franc Kranjc v prostem času tudi rezbari in slika.
Hiša Kranjčevih na zemljišču, ki ga mejniki vse bolj sti-
skajo.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 19
SLOVENSKE KONJICE
ŠOLE - GIBALO ŽIVUENJA
Uspešno povezovanje s krajevnimi skupnostmi
Na področju osnovnega
šolstva so v konjiški občini v
preteklih letih opravili veli-
ko delo. Ne samo, da so bi-
stveno izboljšali prostorske
pogoje, tudi obUki pouka in
vzgoje so namenjali veliko
pozornosti. Vse šole posto-
poma uvajajo načela, vsebi-
no in organizacijo celodnev-
ne osnovne šole, neposredno
pa je vanje vključenih že
okoli 33 odstotkov šolarjev.
Več pa ne omogočajo niti
prostorske niti materialne
možnosti, saj se ob stalni ra-
sti materialnih stroškov celo
redno vzdrževanje in ogreva-
nje šolskih prostorov postav-
ljata pod vprašaj.
Za kakovosten učni in
vzgojni proces skrbe vse bo-
lje usposobljeni pedagoški
delavci, svoj delež pa dodaja-
jo tudi trije šolski svetovalni
delavci. Nenazadnje se to
odraža tudi na v preteklem
šolskem letu do.seženem uč-
nem uspehu, ki je nad pov-
prečjem območja, zelo pa se
je zmanjšal tudi osip, ki ne
dosega niti odstotka. Ob tem
so dobro razvili pdmoč pri
dopolnilnem pouku, ki ga
otežkočajo le učenci vozači,
večje in učinkovitejše pomo-
či nadarjenim učencem pa
skoraj ni.
Veliko več pozornosti kot
sicer so v preteklem letu na-
menjali povezovanju šol z
okoljem. Žal so ta povezova-
nja predvsem odraz prizade-
vanj šol, ne pa tudi drugih.
Šole so središče dejavnosti
na kulturnem in športnem
področju v večini krajevnih
skupnosti. Dobro in uspešno
se povezujejo s krajevnimi
skupnostmi,   družbenopoli-
tičnimi organizacijami in
društvi v kraju, manj pa jim
je uspelo razviti sodelovanje
z organizacijami združenega
dela. Seveda so tudi izjeme,
med katerimi izstopa na pri-
mer sodelovanje osnovne šo-
le Boris Vinter iz Zreč z de-
lovnima organizacijama
Unior in Comet, pa tudi so-
delovanja med delovno orga-
nizacijo Konus ter šolama
Edvarda Kardelja in Dušana
Jereba v Slovenskih Konji-
cah. Osnovni šoli Dušana Je--
reba je uspelo tudi sodelova-
nje s Kostrojem, Skalo,
Kmetijsko zadrugo in Unior-
jem, v glavnem pa so to le
delovne akcije učencev.
Potrebe po širjenju dejav-
nosti na tehničnem in kme-
tijskem področju so na šolah
še velike. Da bodo to lahko
uresničili, bodo morali pri-
dobiti v šole strokovnjake iz
organizacij združenega dela,
ki bi med svojim rednim de-
lovnim časom vodili intere-
sne dejavnosti s tega področ-
ja. Sicer pa že sedaj sloni ve-
liko teh dejavnosti na rame-
nih zunanjih mentorjev, ki
pa predvsem sodelujejo iz
svoje lastne dobre volje in na
pobudo šol.
MILENA 8. POKLIC
ŠOLARJI PRIDNO ZBIRAJO PAPIR
Bojan Gorjanc, Boris Šraml in Jure Strašek iz tretjega razreda osnovne šole so tistega dj'
utrujeni sedli na kup nabranega papirja na dvorišču šmarske občinske skupščine. Družbo jim
delal tudi šestletni Robi Čakš, ki se mu je zbiranje papirja zdelo nadvse imenitno opravilo. \
skupaj so čakali sošolca, ki sta šla po voziček, s katerim naj bi papir odpeljali na zbirno mesto,
izkupičkom od prodanega papirja pa bodo pionirji iz tretjih razredov šmarske osnovne šd
plačali stroške končnega šolskega izleta. i
Mladi člani rdečega križa po osnovnih šolah žalske občine pa so do sedaj zbrali okoli 40 t<
starega papirja. Zadnja akcija poteka prav v tem času, posnetek pa smo napravili pri akč
učencev OS Vere Slander na Polzeli.
GORNJI GRAD: PRVI V
OBČINI ZA VES DAN
v septembru, ob občinskem prazniku, so v Gornjem
Gradu kot prvi v mozirski občini, odprli celodnevno
osnovno šolo. Te boljše pogoje šolanja so pridobili z
dograditvijo in adaptacijo stare osnovne šole, za celo-
dnevno delo in življenje osnovne šole pa so si prizade-
vali vsi v kraju, kot tudi občinske družbenopolitične
organizacije. Sola je pridobitev za vso Zadrečko do-
lino, saj pokriva področje od Črnivca pa skoraj vse do
Nazarja. Večina učencev, kar 70% je namreč vozačev,
tako ne bo več prikrajšana za delovanje v interesnih in
drugih dejavnostih v šoU, vsi bodo imeU enake pogoje
šolanja, odslej pa bodo imeli urejeno tudi prehrano.
V šoli sedaj gradijo naprej, vendar ne z zidaki. V 19
interesnih dejavnosti so vključeni vsi učenci, najzani-
mivejši pa so kmetijski, čebelai-ski, šiviljski, lesni in
kovinarski krožek. Dobra povezava je tudi s KS in
delovno organizacijo Smreka, šola pa vse bolj postaja
tudi kulturno-rekreativni center kraja in vse Zadrečke
doline.
UUBEČNA: KAKO ZDRAVA
JE KOŽA
V krajevni skupnosti Ljubečna so v soboto okoli 200
krajanov pregledali zdravniki, specialisti za kožna obo-
lenja. Preventivni zdravstveni pregled je pripravil der-
matološki oddelek Zdravstvenega centra Celje, pri slu-
čajno izbranih krajanih pa so iskali predvsem obolenja
kože, zlasti pa še luskavico. Poleg tega so jim izmerili
tudi krvni pritisk in povprašali za dedna obolenja. Vse,
pri katerih so ugotovili obolenja kože. so naročili na
pregled na dermatološki oddelek, ugotovili pa so tudi
nekaj še neodkritih bolnikov s povišanim krvnim priti-
skom. Tudi te, tako kot ostale obolele, so napotili v
ustrezne zdravstvene ustanove.
Krajani bjubečne so preventivno akcijo Zdravstve-
nega centra pozdravili, pri njeni pripravi pa je, kot
poroča naš dopisnik Milan Brecl, sodelovalo tudi vod-
stvo krajevne skupnosti. Ljubečno so namreč pred leti
uvrščali med krajevne skupnosti, ki so izredno izpo-
stavljeni onesnaženemu ozračju, zato je tudi krajane
same zanimalo, aU je to pustilo pri njih posledice.
MBP
RDEČI KRIŽ ŽALEC
USPEŠNE AKCIJE
Posebej prizailevni so krvodajalci
Med zelo delavne odbore
Rdečega križa na celjskem
sodi tudi Občinski odbor RK
Žalec.
MILENA KLAVCiC: (Ob-
činski odbor RK): »Naš de-
lovni program je zelo širok.
Zajema ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito, prvo
medicinsko pomoč, nego
bolnika na domu, krvodajal-
stvo, akcije solidarnosti, so-
cialno pomoč in drugo. Za
krvodajalstvo moram reči,
da bomo letos dosegli zelo
lepo število krvodajalcev -
1400. Vtobc^ini imamo osem
krvodajalskih akcij za
Zdravstveni center Celje in
dva za transfuzijsko postajo
iz Ljubljane. Od tega smo jih
do sedaj izvedli že devet s
1150 krvodajalci.
Tudi akcije zbiranje odpa-
dnega papirja dobro uspeva-
jo. V njih smo zbrali nekaj
nad 46 ton papirja.
V letošnjem letu smo imeli
tudi trinajst tečajev za vozni-
ke motornih vozil z okrog
530 kandidati, do konca leta
pa bomo pripravili še enega.
Zelo delovni so tudi pod-
mladkarji, to so najrnlajši
člani RK na šolah. Za potre-
be prve medicinske pomoči
smo pripravili štiri 26 urne
tečaje in dva 80 uma. Uspeš-
no smo letos izvedli tudi ak-
cijo zbiranja oblačil in perila
ter obutve. Zbranih je bilo
nad 2000 kg raznih oblačil,
obutve in perila.«
Ob zadnji krvodajalski ak-
ciji smo za nekaj izjav popro-
sili tudi krvodajalce:
rVAN SKOK iz Vranske-
ga: »Akcije se udeležim vsa-
ko leto, do sedaj pa sem kri
daroval osemnajstkrat. Prvič
sem jo dal, ko sem hodil v
poklicno šolo v Celje. Me-
nim, da je to najbolj humana
akcija pri nas in v njo bi se
moral vključiti vsaj vsak
drugi občan.«
EMIUJA KONECNIK iz
Vinske gore: »Danes sem da-
rovala kar 4 del krvi, kar je za
žensko zelo veliko. Na akcije
hodiva skupaj z možem, oba
pa sva dala kri že po petin-
dvajsetkrat. Ce bova zdrava
se bova akcij še udeleže-
vala.«
DANI POLUTNIK iz Ce-
lja: »Čeprav sem doma v Ce-
lju, se akcij udeležujem v
Žalcu. Krvodajalec sem po-
stal, ko sem pred leti sam
potreboval kri. Na leto dam
kri tudi po dvakrat, do danes
pa sem jo dal že petnajst-
krat.«
MARTINA PODPEČAN iz
Vinske gore: »Iz Vinske gore
nas je 24 krvodajalcev pripe-
ljal v Žalec kar avtobus. Za
te akcije me je navdušila so-
seda in tako sedaj skupaj ho-
diva. Ce bom zdrava, bom
kri še darovala. Mislim, da bi
se moralo takih akcij udele-
žiti več ljudi.«
T. TAVCAR
Milena Klavcič
Ivan Skok
Emilija Konečnik
Dani Polutnik
Martina Podpečan
SLOVENSKE KONJICE
ZA MOČ IN SREČO GRE
V društvu za pomoč duševno prizadetim
Veliko volje, poguma,
predvsem pa moči zahteva
od staršev, prijateljev in
družbe pomoč duševno pri-
zadetim, takšna, ki tudi njim
in tistim, ki z njimi žive, pri-
naša srečo. Za vsak delček te
sreče se je treba boriti in vre-
dno se je. To je združilo tudi
okoli 200 duševno prizade-
tih, njihovih svojcev in stro-
kovnih delavcev v Sloven-
skih KonjicEih v društvo že
leta 1978. Društvo je zaživelo
polnokrvno življenje, precej
tudi po zaslugi takratne
predsednice Biserke Jesih.
Njena nasledmca, Lidija
Pratnemer, je na novolet-
nem srečanju članov druš-
tva, ki je bilo prejšnji četr-
tek, z občutenimi besedami,
ki so že same zgovorno poka-
zale resnično voljo za po-
moč, spregovorila o delu
društva v zadnjem času.
Opravljenega je bilo veli-
ko. Skupaj z Občinskim sin-
dikalnim svetom so med pr-
vimi v Sloveniji staršem pri-
zadetih otrok zagotovili po-
daljšan letni dopust. Skušah
so organizirati razvojni od-
delek, a jih je za to premalo.
Uspeli pa so s prvo varstve-
no družino, kjer sta našla
drugi dom dva otroka. Okoli
30 otrok bi radi vključili v
delavnice pod posebnimi po-
goji, a dokler ne bo v Celju
zgrajen tudi internat, to i
bo mogoče. Da bi zagotov:
v njem prostor za začetek :
pet otrok, bi morala občir
Slovenske Konjice prispev
ti 1,3 milijona, a se za to še
odločila. Kljub temu se
društvo odločilo, da si boc
s starši ogledali delavnice.
Ob vsem tem je v društ\
seveda še vrsta vsakodne
nih dejavnosti, pa naj gre :
sodelovanje na seminarjih
Črni," Umagu, Kranjski gc
ali skrb za pralni prašek, 1
ga je primanjkovalo, ali :
bencin... Vse pa rešuje
skupno, organizirano in tis
ki potrebuje pomoč, ve, k
jo bo našel.
MILENA B. POKU
49 - 16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
IRISTIČNA ZVEZA CELJE
lAJBOUŠI V LETU 1982
yboljše je turistično društvo Prebold
lozirje, Titovo Velenje ter
avilišče v Rogaški Slatini
dobitniki letošnjih priz-
ij Celjske turistične zveze
najlepši turistični kraj,
sto, ter zdraviUšče v letu,
se izteka. Na zadnji seji
ravnega odbora celjske
!ze so kot najboljše turi-
5no društvo razglasili TD
2bold, Ivan Zupan, pred-
inik TD Mozirje, pa je bil
enovan za najbolj marlji-
ga turističnega delavca,
jboljša zunajhotelska re-
ivracija v letu 1982 pa je
\MA iz Titovega Velenja.
Za dolgoletno sodelovanje
na področju turizma sta Loj-
ze Libnik in Edo Podpečan
prejela spominsko plaketo
in priznanje, jubilanta Franc
Renier in Marjan Ašič pa sta
za svojih 60 in 50 let prejela
čestitke turistične zveze.
Iz poročil zvezinih korhisij
je razvidno, da so te dobro
zastavile svoje delo. Vse bolj
se uveljavlja komisija za delo
z mladimi, ki ji pomeni izte-
kajoče leto sploh pričetek
delovanja. Njenemu pozivu
k tekmovanju za najbolj ure-
jeno okolje se je odzvalo nad
20 šol, turistični pomladki pa
so v oblikah krožkov že biLi
ustanovljeni v Preboldu, Ro-
gaški Slatini in Vojniku.
Kmečki turizem zanje naj-
več uspeha v Savinjski doli-
ni, delno tudi na področju
Slovenskih Konjic, drugje
pa se na takšno turistično
ponudbo še le pripravljajo.
Težave s financiranjem, kre-
ditiranjem, še najbolj pa s
pomanjkanjem bencina,
kmečkemu turizmu ne obe-
tajo razvoja, ki mu gre.
Za enoten turistični razvoj,
kot so poudarili člani komi-
sije za publicistiko in propa-
gando, kaže povezati vsa
propagandna snovanja in jih
enotno koordinirati na podo-
ben način, kot se to priprav-
lja v republiškem merilu. V
turistični propagandi naj bi
namreč sodelovali vsi, ki so s
tem kakorkoli povezani. Z
ozirom na slabe turistične iz-
glede, bi propagandi morali
posvetiti tem več pozornosti.
pp
Število nočitev v kmečkem turizmu se je v preteklem letu
sicer povečalo, vendar pa nam bo bencinska kriza preživ-
ljanje počitnic v idiličnem kmečkem okolju, kakršno je
tudi tole pri Medvedovih na Pohorju, otežila, če ne že
onemogočila.
5 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA
ITOVO VELENJE
^ed. dnevi je Turistično društvo Titovo Velenje v dvorani
jpščine občine svečano proslavilo 25 letnico obstoja in
lovanfa. Srebrnega jubileja, ki ga je s pesmijo popestril
)nirski pevski zbor, so se udeležili tudi predstavnica Turi-
čne zveze Slovenije Danica Zor ko. Predsednik Celjske
ristične zveze Stane Čujež, predsednika skupščine in
n-šnega sveta občine Velenje Janez Basle in BoŽo Lednik
' delegacija TD Šoštanj.
Po poročilu o četrtstoletnem delovanju, ki ga je podal
ilgoletni predsednik društva Gustl TANŠEK, ter po raz-
avi vseh sodelujočih, je bilo Titovemu Velenju podeljeno
di republiško priznanje ob zaključku letošnjega tekmova-
a za najlepše mesto v Sloveniji. Soštanjsko turistično
Tištvo je Velenjčanom ob jubileju podelilo zlati grb svo-
ga mesta. Poleg podelitve zlatih in srebrnih vrtnic za naj-
pše urejena okolja, so podelili društvene plakete dolgolet-
en turističnim delavcem. Gustl Tanšek, Branka Mravljak,
mica Hercog, Alojz Jevšenak, Miha Valencij, Jože Kan-
\i, Stanko Hudales, Avgust Verdev in Jože Vanovšek so
ejeli zlate plakete, Martina Pavčič, Marija Horvat, Marija
anor, Beba Jeriha, Pepca Hohkravt, Marjan Vodišek,
runo Trebičnik, Nande Satler, Alojz Fidej, Marjan Kolenc
1 Milan Kneževič pa so prejeh srebrne plakete.
Ob zaključku je Franjo Mašek predvajal barvni film o
oštanju, katerega okohca se zaradi hitrega izkopavanja
remoga vztrajno pogreza. Film, dokumentacijo o Šoštanju,
pred 20 leti financiralo TD Šoštanj.
V. KOJC
ZLATA VRTNICA 82
VEČ CVETLIC V OKOUU
TD Celje je podelilo tradicionalna priznanja
Krog ljubiteljev lepega
cvetja, urejenih zelenic ter
lepih, s cvetjem posejanih
vrtov, se širi iz leta v leto.
»Zlata vrtnica«, priredite, ki
je letos slavila že 21. rojstni
dan, je postala pobudnica in
ljubiteljica mladine v šolah,
domovih, delavcev delovnih
organizacij in krajanov v
krajevnih skupnostih. Da je
prireditev postala resnično
ljubiteljica večine občanov
Celja, ki že leta spremljajo to
množično akcijo, kažejo šte-
vilna podeljena priznanja na
letošnji prireditvi, ki je bila
prejšnji četrtek v Narodnem
domu. (O dobitnikih priz-
nanj podrobneje na str. 23.)
Odločitev komisije je bila
težja kot v prejšnjih letih, saj
je ljubiteljev lepega okolja
vse več. Podelili so 32 priz-
nanj šolam, ustanovam in
podjetjem, 330 priznanj po-
sameznim krajanom Celja,
ter 10 vrtnic in eno posebno
priznanje. Zlato vrtnico sta
tokrat prejela Katica in An-
ton Poženel iz Lopate, srebr-
ni vrtnici pa sta dobila Ana
in Vili Kregar ter Pavla Ter-
žan. Emi Jurički iz Celja, ki
je doslej edina prejela dve
zlati vrtnici, je komisija do-
delila posebno priznanje. Za
izredno lepe in urejene cvet-
lice in okolje je prejela mo-
nografijo Celja.
Akcija ocenjevanja okolja
vpliva na občane Celja, saj v
nekaterih mestnih predelih
stanovalci kar tekmujejo,
kdo bo imel lepše cvetlice
(npr. Lava, Hudinja), v neka-
terih predelih, posebno na
celjski severni vpadnici -
Mariborski cesti, pa so sta-
novalci še nezainteresirani
za gojitev okenskih cvetlic.
Kljub lepšemu videzu mesta
je v Celju še vedno nekaj po-
dročij, kjer bi bilo potrebno
temeljito poprijeti za orodje
in očistiti nesnago. Ne samo
zaradi dobrega počutja šte-
vilnih turistov, temveč tudi
zaradi počutja samih stano-
valcev in občanov Celja.
pp
AMATERJI
RAZSTAVLJAJO
Ob 22. decembru - dnevu
JLA, bo DPD Svoboda Pol-
zela danes ob 16. uri odprla
razstavo likovnih del likov-
nikov amaterjev občine Ža-
lec v razstavnem salonu Ko-
menda na Polzeli. Dela bodo
razstavljah: Nande Lesjak,
Konrad Marčinko, Vlado
Novak, Stane Petrovič-Con-
či, Bogdan Potnik, Ernest
Seler, Srečko Skoberne,
Franc Suler, Karel in Roman
Zelič. V kulturnem progra-
mu bo sodeloval vokalni
kvintet Lastovka.
T. T.
GLAVNI
DOBITEK
Člani dramske sekcije pro-
svetnega društva Braslovče
se že od septembra priprav-
ljajo na uprizoritev veselo-
igre Frana Lipaha. Glavni
dobitek. Kot nam je poveda-
la režiserka Anica Brišnik,
so do sedaj imeli več kot 30
vaj, premiera pa bo 26. de-
cembra ob 15. uri v kinodvo-
rani Braslovče. Z delom na-
meravajo gostovati po krajih
v občini, 5. februarja pa tudi
v Smihelu pri Pliberku na
avstrijskem Koroškem. S
prosvetnim društvom v Pli-
berku imajo letos manjši ju-
bilej - 5 let kulturnega sode-
lovanja.
T. T.
OBNOVITVENA
DELA NA JEZU
Izvršni odbor RD Celje je
na svoji seji razpravljal o
obnovitvenih delih na jezu
Smartinskega jezera. NIVO
Celje, ki bo opravljal ta de-
la na zapornicah jezu, bo
pričel z delom, ko bo vodo-
staj primerno nizek. Dela
bodo trajala 14 do 20 dni. Iz
jezera spuščajo vodo in je
nivo vode v jezeru že precej
nizek. V jezeru bo ostalo to-
liko vode, da bo zagotovlje-
no življenje rib. Celjski ri-
biči pa so organizirali stal-
no dežurno službo, ki nad-
zira vodostaj in obnašanje
rib, da bi pravočasno ukre-
pali, če bi bU ogrožen ribji
živeli. B. R.
IZPOPOLNJENA IZDAJA
TURISTIČNEGA KOLEDARČKA
Turistična zveza Celje je že devetič izdala turistični kole-
darček-informator, ki nudi zgoščene, pregledne in kar se da
točne turistične informacije za širše celjsko območje. Vsako
leto ta publikacija ponudi kaj novega, letos pa sO vanjo
vključili kraj Kozje, seznam hotelov, seznam zasebnih turi-
stičnih sob, prireditve, nove prispevke o NOB, številne po-
pravke in drobne turistične informacije.
Turistični informator, ki mu je tudi letos dodan koledarski
del, seznanja s celjskim turističnim območjem, kulturnimi
in sakr^iriimi spomeniki, muzeji, planinskimi postojankami;
in potmi, vlečnicami in žičnicami, poleg koledarja z izleti in
kulinariko pa nudi še vrsto turističnih informacij.
Za brošuro, ki jo je priredil in uredil profesor Zoran Vud-1
ler, boste odšteli 30 dinarjev, tisti, ki bodo pri Turistični!
zvezi naročiU več kot 30 brošur, pa bodo deležni tudi popu- j
sta. \
PPJ
CELJE
Z DELOM V NOVO LETO
Delovni načrt Hortikultumega društva
Bolj kot pogledu nazaj, je
zadnje pismo okoU tisoč čla-
nom celjskega Hortikultur-
nega društva namenjeno
kratkemu pregledu dela v
1983. letu, ki bo pestro in bo-
gato.
Novo delovno obdobje je
napovedalo petkovo prvo
predavanje. Do sredine fe-
bruarja bodo še tri, prvo na-
slednje že 23. decembra (ob
17. uri v dvorani regionalne
zdravstvene skupnosti), na
katerem bo inž. Jaglenka Le-
ban govorila o ikebani.
Pomembno mesto bodo
imele strokovne demonstra-
cije, oziroma srečanja članov
s strokovnjaki v različnih vr-
tovih, nasadih in drugod.
Dosedanja udeležba na teh
srečanjih je bila zares velika.
Zbralo se je tudi po sto in
več zainteresiranih za različ-
na dela v vrtovih, sadovnja-
kih in drugod. Ker je bilo
takšno število navzočih le
preveliko, se je društvo odlo-
čilo, da bodo prihodnje de-
monstracije, ki bodo seveda
pravočasno najavljene, naj-
manj na dveh različnih kra-
jih.
Pisan delovni načrt bodo
tudi prihodnje leto izpolnili
zanimivi izleti. Po programu
turistične agencije Izletnika
jih bo kar petnajst. Od teh bo
le eden peljal čez mejo, na
cvetlično razstavo v Miin-
chen. vsi ostali pa so name-
njeni domačim krajem in nji-
hovim posebnostim tudi Pa-
nonskemu svetu. Plitvicam,
Moslavini, potem revolucije,
krajem Titove mladosti in ne
nazadnje Bosni ter nekate-
rim samostanom v Srbiji.
Hortikulturno društvo bo
tudi prihodnje leto nadalje-
valo delo z mladimi v šolah
in znova vodilo, že peto leto
zapored, znano tekmovanje
za urejevanje življenjskega
okolja.
In še to - delo in problemi
celjskega Hortikultumega
društva bodo od januarja da-
lje našU svoj stalen prostor
tudi v dopoldanskih oddajah
našega radia in na straneh
tednika. M. BOZiC
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 1982
VITANJE
PONOSNI NA NJENO OELO
Pionirska hranilnica na šoli med najbol/šimi pri nas
Zakaj je pionirska hranil-
nica na osnovni šoli v Vita-
nju najboljša v konjiški obči-
ni in med najboljšimi na celj-
skem območju? Na odgovor
nismo čakali dolgo. Kar hi-
tro se je ponudil sam od se-
be. Zato, ker so v šoli to de-
javnost sprejeli kot vzgojno
sredstvo, ker so jo sprejeli
kot svojo, kot jo podpirajo
ravnatelj in učiteljski zbor in
ker ima polno oporo tudi v
starših. Seveda je tu še več
kot tri sto otrok, ki za svojo
banko delajo pod vodstvom
obeh mentoric: Marije Jakop
in Ivice Lepšina.
To je hranilnica, ki deluje
že dvanajsto šolsko leto in ki
zajema vse učence, ki vzorno
posluje, se ponaša z odlič-
nim delom svojih organov
itd. Zdaj so tudi edini v ko-
njiški občini, ki že drugo leto
s pridom in velikimi uspehi
uveljavljajo brezgotovinsko
poslovanje.
Tu imajo vsi učenci in vse
organizacije, ki prav tako vo-
dijo svoje denarne posle pre-
ko hiranilnice, pri njej svoje
hranilne kartice. Tako ima
hranilnica vsak trenutek
pregled ne samo nad sta-
njem vlog, marveč tudi, ka-
ko učenci in organizacije tro-
sijo svoja sredstva. Učenci
preko hranilnice plačujejo
svoje obveznosti do malic, za
kosila, za uporabo knjig in
podobno. Zaradi tega učitelji
razredih ne zbirajo več de-
.riarja in ga ne nosijo več po
žepih. Oni so zdaj svetovalci
in mentorji v pravem pome-
•lu besede. Gre za korak, na
Icaterega so ponosni vsi v šo-.
i, pa tudi starši, ki prav tako
ijudno spremljajo delo šol-
ske banke v malem in seve-
da zbiranje in trošenje sred-
stev svojih otrok.
Najvišji samoupravni or-
gan šolske hranilnice v Vita-
nju je zbor varčevalcev, ki ga
sestavljajo delegati vseh od-
delkov. Potem je tu svet hra-
nilnice, ki ima pet članov,
tričlanski nadzorni odbor in
direktor. Predsednica sveta
in direktorica pionirske hra-
nilnice je učenka Brigita
Kovše. Poleg tega pa je še
dvanajst bančnih uslužben-
cev, učencev, ki po razpore-
du opravljajo delo v njej,
sprejemajo prihranke in
opravljajo druge posle. Hra-
nilnica je odprta od 6.30 do
7.30 ure, torej v času pred
začetkom rednega šolskega
dela. Promet je velik, saj do-
seže v dnevih na začetku me-
seca tudi po 60.000 dinarjev
prihrankov na dani
Zadnji sklep, po katerem
so vez^ 40.000 dinarjev na
37 mesecev, govori, da gredo ■
tudi otroci v korak s časom.
Sicer pa se njihovo delo kaiže
še na drugih področjih, tudi
v priložnostnem izdajanju
glasila, v usmerjanju obresti
in podobno.
»Otroci zdaj denar bolj ce-
nijo, ne trosijo ga po nepo-
trebnem^ Vzgojna vloga pio-
nirske hranilnice kaže ugo-
dne rezultate, in nanje smo
ponosni vsi,« je med drugim
dejal ravnatelj šole, Franjo
Marovšek. M. B02IC
Učenci in učenke 4.a razreda so že drugič zapored osvojili znak pikapolonice kot
najboljši varčevalci na šoli. Ga bodo še v tretje?  .
VSLOGIJE
MOČ!
Hišna skupnost stano-
valcev z ulice bratov Voš-
njakov št. 4 v Celju se je
minulo soboto spet izka-
zala tako kot že večkrat
doslej. Lotih so se kolek-
tivnega pleskanja stop-
nišč in skupnih prosto-
rov.
Od dvajsetih družin se
je zbralo 18 delovnih de-
legatov (ostali so bili
opravičeno odsotni!), ki
so v enem dnevu v celoti
prepleskali in obnovili
stopnišča in skupne pro-
store.
Vsekakor dokaz, da
vsaj izjemoma v nekate-
rih stanovanjskih okoljih
živijo ljudje, ki si znajo
svoje skupno življenje
izboljšati in polepšati.
Primer vreden posnema-
nja in javne pohvale.
UM
IGD GARANT POLZELA
PETELIN NA UZDI
Požarna varnost skrb vseh delavcem
Cigaretni ogorek ali iskra
sta dovolj, da se v tovarni
pohištva nedolžen plamen-
ček sprevrže v pošastnega
rdečega petelina. Od lanske-
ga leta, ko je Industrijsko ga-
silsko društvo Garant dobilo
novo opremo in prostore, se
je ta nevarnost v polzelski to-
varni pohištva znatno zmanj-
šala.
Društvo, ki uradno obstoja
od leta 1950, je le dve leti
mlajše kot pohištvena indu-
strija Garant. V začetku so
bih vsi člani kolektiva tudi
člani društva, z razvojem in
razširitvijo tovarne pa so
skrb okoli požarne varnosti
poleg varnostne službe prev-
zeli gasilci industrijskega
društva. Danes jih je 42, za
dve desetini, kajti moški se
je pred tremi pridružila še
ženska desetina.
Kljub prejšnji skromni
opremljenosti pa je bila pro-
tipožarna pripravljenost in
zavest vseh zaposlenih izre-
dno visoka. Vsakoletne akci-
je, tekmovanja ter tečaji
usposobljenost vseh le še
krepijo. Tako so v preteklem
letu vsi člani društva uspeš-
no opravili tečaj izprašanega
gasilca, prav vsi zaposleni pa
se vsako leto udeležijo prak-
tičnega prikaza ravnanja z
ročnimi gasilnimi aparati.
Takšna usposobljenost pre-
prečuje katastrofo, dokaz te-
mu pa so trije začetni požari
v zadnjem obdobju, ki so jih
delavci omejili in zatrli prav
s priročnimi sredstvi.
Uspešna in trdna je tudi
povezava z vsemi gasilskimi
društvi polzelskega sektorja,
Garantovci želijo, da bi bili
tudi ostali bolje opremljeni,
posebno vaška društva in
matično polzelsko, ki bi nuj-
no potrebovalo cisterno.
IGD Garant, ki ga vodita
predsednik Franc Povše in
poveljnik Ivan Koler, je tudi
kadrovsko močno, saj je
včlanjenih dosti vodilnih de-
lavcev, ki tako skrbijo tudi
za osveščanje in izvajanje
požarne preventive. To je
osnovna in prva naloga vseh
članov, neločljivo pa je pove-
zana tudi z varnostno službo,
katere vodja Drago Trauner
je tudi tajnik pri GD.
Lani ob razvitju novega
prapora z nazivom IGD Ga-
rant, so prevzeli tudi nov
kombi, motorno brizgalno,
cevi, ter skupno s CZ tudi
nove prostore. Kombi so zaj
služili udarniško, ostalo je
pomoč kolektiva. Tudi pri
nabavi sredstev so dokazali,
da požarna varnost ni le
stvar enih ali drugih, temvef
sta društvo in podjetje neloč-
ljivo povezana.
?P
ANGELOSBAŠ
20
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Čeprav je bil po
ohranjenem ustnem izročilu zaslužek od
splavarske lesne trgovine na Donavi naj-
boljši, je zavirala tjakajšnji izvoz velika raz-
dalja. Ta pa ni pomenila poglavitnega za-
devnega vzroka, saj je večje stroške vožnje
pokrival obilnejši zaslužek, kriva je bila tu-
di negotovost zavoljo težavnejše plovbe po
Donavi. Zavoljo tega so savinjski splavar-
ski gospodarji na splošno tudi manj poznali
tamkajšnje tržišče.
Ce- so potemtakem savinjski splavarski
gospodarji skušali prodati svoj les večidel
do Beograda, se to ni zmerom tudi posreči-
lo. V takšnih primerih so morali hočeš no-
češ potovati naprej, vse dokler niso prodali
zadnjega »blaga«. (Najdlje so vozili v stari
Jugoslaviji do Velikega Gradišta.) Zlasti v
pozni jeseni so se prodaje te vrste končeva-
le tudi kot prodaje pod ceno.
Ko se je splavarski gospodar pogodil za
prodajo lesa (v ohranjenem ustnem izročilu
je ugotovljeno pričevanje, da so se prodaja-
le do Beograda deske po kosu, v Beogradu
pa na kubični meter, tako da so prodajali
dobre in tenke deske po možnosti pred
Beogradom, sicer bi bile tam v kubičnem
metru prepoceni), bodisi vsega »blaga«, ki
je bilo v »mitrovčanu«, bodisi njegovega
večjega ali manjšega dela, je bilo treba de-
gke, ne pa tudi tesan les, »ven zmetati« C«;
je šlo za večjo količino, je bilo to najtežje
splavarsko delo. Malo pred drugo svetovno
vojsko jim je bilo v Beogradu to delo pri-
hranjeno, ker je bilo pridržano za domače
delavce. Na dan je splavar »zmetal ven«
dva do tri samce, kakršen je bil pač les in
kraj, kjer je opravljal to delo. Blato so strga-
li z desk z leseno strgačo, oplaknili deske v
vodi in jih potem zlagali v redi, »štose«. Za
»ven metanje« so dobili splavarji od kupca
posebno napitnino, »trinkelt«, ki se je rav-
nala tudi po tem, kako so bile deske očišče-
ne in zložene.
Po kakšnih cenah so prodajali savinjski
splavarski gospodarji svoj les, je mogoče
zanesljiveje ugotavljati edinole za leta po
splošni gospodarski krizi ali, natančneje, za
čas od srede tridesetih let do druge svetov-
ne vojske. V teh letih je po ohranjenem
ustnem izročilu cena desk, kakor so jih pro-
dajah naši splavarski gospodarji, znašala za
kubik od blizu 400 din navzgor; malo pred
drugo svetovno vojsko, ko so se cene lesa
znatno vzdignile, se je sukala prodajna ce-
na desk za kubik okoli 500 din, pa tudi več.
Tesan les je bil cenejši: njegova cena se je
gibala najprej okoli 200 din, malo pred dru-
go svetovno vojsko pa je bila okoli 300 din
in več. Natančnejše razmerje med nakupni-
mi in prodajnimi cenami se da določati sa-
mo za tesan les, pri katerem je znašal
ustrezni razloček v drugi polovici tridesetih
iet okoli 100 din ali nekaj man} se pravi
okoli 50% ali nekaj manj, medtem ko je bil
tik pred drugo svetovno vojsko absolutno
za spoznanje manjši, ni pa zmerom obsegal
33%.   .
Splavarski gospodarji so opravili zvečine
štiri ali pet voženj na leto. Mimo obeh pre-
vladujočih števil je sporočeno včasih tudi
še višje, pa tudi to, da so imeli posamezni
splavarski gospodarji hkrati tudi po dve
vožnji na vodi, vendar so bili primeri te
vrste le redkejši. Pravilo je bilo, da so spla-
varski gospodarji vozili svoj les štirikrM ali
petkrat na leto prodajat na Hrvaško ali v
Srbijo. Ker so »rajže« najpogosteje obsega-
le po 12 do 15 samcev, so torej naši splavar-
ski gospodarji povečini izvozili 48 do 60
oziroma 60 do 75 samcev na leto.
Pri splavarjih je bila podoba naslednja.
Krmaniži so napravili večidel pet ali šest
»mitrovških« voženj na leto, prav tako ka-
kor (drugi) »Mitrovčani«. Se pravi, da so
krmaniži vozili kdaj pa kdaj tudi še za kate-
rega drugega splavarskega gospodarja, ne
samo za »svojega«, pač glede na dane mož-
nosti in potrebe. Poleg »mitrovških« voženj
pa so vozih krmaniži kakor tudi (drugi)
»Mitrovčani« prav tako do Rugvice, in sicer
po navadi šestkrat do osemkrat na leto. Tu
in tam je šlo skorajda ob istem času toliko
»rajž« na pot, da je izpričan primer, ko je
prišel neki krmaniž v enem tednu trikrat iz
Rugvice domov (tiste dni namreč njegov
splavarski gospodar ni imel vožnje). »Ro-
gličani« pa so napravili, kolikor je mogoče
ugotoviti po ohranjenem ustnem izročilu,
na leto večinoma več ko ducat (do 15) vo-
ženj in so bili tako manj udeleženi v spla-
varski dejavnosti kakor »Mitrovčani«. Pri
»Celjanih« ne velja ugotavljati prevladujo-
čega števila voženj, ker so ti splavarji prera-
zlično sodelovali na »rajžah«.
»Mitrovčani« so se vračali domov v po-
prečju po nekaj več ko 14 dneh do nekaj
več kot treh tednih; če so se vrnili hitreje ali
pozneje, so bili to izjemni, vsekakor pa le
redkejši primeri Mfdtcn- ^ ;o plačevali
»Roghčam« m » 'iko vozov-
nico IZ s> o^e-::; , .ac za »Mi-
trovčane« splavarski gospodarji. »Celjani«
in »Rogličani« so se vozili praviloma dd
Paske vasi in nadaljevali potem pot domov
peš, »Mitrovčani« pa so se vozili z železnico
do Smartnega ob Paki. Od tam so se peljali]
domov z vozovi splavarskih gospodarjev ali
pozneje (zopet na isti račun) tudi z avtobusi]
(zato so izstopali v Smartnem ob Paki in ne
v Paski vasi, ki je bila njihovim domovom
bližja postaja, vendar ni bilo mogoče do nje
z vozili). Ce so se peljali domov z vozovi
splavarskih gospodarjev, so ti brzojavili po-
nje z vožnje. V razloček od »Celjanov« in
»Rogličanov« so bili »Mitrovčani« izplačani
po vrnitvi domov. i
Da je bilo razmerje splavarskih gospodar-
jev do dela ali, natančneje, do vožnje in
prodaje kar najbolj aktivno, se razume sa-
mo po sebi. Vsakemu splavarskemu gospo-
darju je bilo kar največ do tega, da njegova
»rajža« kolikor mogoče hitro pripelje do
cilja in da kolikor mogoče uspešno proda
svoj les. Meje temu prizadevanju so postav-
ljale edinole osebne zmožnosti in neizkuše-
nost.
Od vseh splavarjev je bilo najaktivnejše
razmerje do dela ali, natančneje, do vožnje
pri krmanižih. Zavoljo njihovih premoženj-
skih razmer jim je bil zaslužek od splavar-
stva najpomembnejši denarni vir. Ce bi se
krmaniž na vožnji slabo izkazal, bi zato lah-
ko izgubil položaj krmaniža in postal zopet
navaden »Mitrovčan«, to pa je pomenile
nekaj slabši zaslužek. Se pravi, da si je kr-
maniž prizadeval kar najbolje veslati in kar
najbolj odgovorno voditi splav, s tem pa
tudi skrbeti, da so drugi splavarji prav tako
opravljali svoje delo, kakor je bilo treba.
Podobno je bilo z. »Mitrovčani«. Tako pri
njih kakor pri krmanižih so bile premoženj-
ske razmere takšne, da je bilo zanje splavar-
stvo najpomembnejši zaslužek. Ce ga nis^
hoteli izgubiti ali vsak ne bolj ali mat
jiti, so morali opravljati svoje delo
voljstvo splavarskega gospodarja ir
niža.
št. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK-stran 15
PRAZNO
STANOVANJE
Rada bi vam opisala pri-
mer v novem bloku v Dram-
Ijah. Samsko stanovanje v
njem je prazno. Njegov last-
nik se je poročil in se pred
tremi do štirimi meseci odse-
lil v Celje. Kar na slepo je
stanovanje prepustil bratu in
to brez vednosti Stanovanj-
ske skupnosti Šentjur. Spra-
šujem vas, če je mogoče s
stanovanjem, ki je družbena
last, kar tako ravnati. Naj še
omenim, da je na Stanovan-
ski skupnosti v Šentjurju
prošenj za stanovanja veliko.
Tovariš, ki se je vselil v to
stanovanje, pa je doma z ve-
like kmetije. S tem se ne stri-
njam, ker to ni prav in to kot
mati samohranilka obsojam.
J. I., Dramlje
UREDNIŠTVO:
Primera ne poznamo in
tudi ne vemo, če je vse, kar
je bralka zapisala res, saj
najprej piše, da je bil tova-
riš, ki se je odselil lastnik,
potem, da je lastnik Stano-
vanjska skupnost. ... Skrat-
ka, kakorkoli že je, odgovo-
rili bodo lahko le na Sa-
moupravni stanovan^ki
skupnosti v Šentjurju, kjer
primer zagotovo poznajo in
kjer tudi vedo, da je kakrš-
nokoli odstopanje stanova-
nja po družinski liniji brez
vednosti Stanovanjske
skupnosti kaznivo dejanje.
Prosimo torej za hiter odgo-
vor.
$E: PSI
LAJAJO...
Kot cestnoprometni inš-
pektor sem po uradni dolž-
nosti raziskžd nepravilnosti,
ki jih je po svojih navedbah
doživel tovariš Vladimir Kos
iz Arje vasi 2 na relaciji Lo-
garska dolina-Petrovče in
Braslovče-Petrovče, ko je
bil izpostavljen nepravilne-
mu ravnanju Izletnikovega
osebja, natančneje sprevo-
dnikov. Tovariš Kos je i-azne
nepravilnosti doživel ob ra-
zličnih dneh. Naj jih najprej
kronološko razvrstim.
Dne 18. 6. 1980 se je hotel
odpeljati z avtobusom ob
8 22 uri v Mozirje. Čakal je na
avtobusru postaji v Petrov-
čah, pa je avtobus Izletnika
mimo peljal mimo.
Dne 10. 7. 1980 se je s svojo
soprogo vračal z izleta iz Lo-
garske doline, sprevodniku
je dejal, naj mu da karto do
Petrovč. Sprevodnik pa mu
karte do Petrovč ni hotel da-
ti, češ, da tam avtobus ne
stoji. Tovariš Kos je povedal,
da po veljavnem voznem re-
du avtobus tam stoji, poja-
snilo pa pri sprevodniku ni
zaleglo.
Dne 24. 11. 1980 je bil s
svojo ženo v Braslovčah,
znova je prosil sprevodnika
za vozovnico do Petrovč in je
ni dobil, moral je izstopiti v
Žalcu in čakati na naslednji
lokalni avtobus, pa tudi pla-
čati dodatno vozovnico.
Med uradnim postopkom
sem se pogovarjal z direktor-
jem Izletnika - TOZD Potni-
ški promet in tudi z obeina
sprevodnikoma, pregledal
pa sem tudi vso dosegljivo
dokumentacijo. Oba sprevo-
dnika sem zaslišal, o čemer
obstojajo zapisniki, oba sta
mi izjavila, da se zaradi ča-
sovne odmaknjenosti do-
godkov prav ničesar ne spo-
minjata. Tako pojasnilo se
mi zdi sprejemljivo, glede na
to, koliko ljudi Izletnikovi
avtobusi dnevno prepeljejo.
Kot cestnoprometni inšpek-
tor sem pn svojem delova-
nju vezan na zakone in druge
predpise. V opisanih prime-
rih gre za kršitve voznega re-
da, saj Temeljni zakon o or-
ganizaciji prevoza z motorni-
mi vozili v cestnem prometu
določa v 9. členu, da se javni
prevoz v linijskem cestnem
prometu opravlja na določe-
nih relacijah po vnaprej do-
ločenem voznem redu in so
zanj v tarifi naprej določeni
cena in drugi prevozni pogo-
ji. Člen 44, točka 3 istega za-
kona določa, da se za prekr-
šek kaznuje gospodarska or-
ganizacija z denarno kaznijo
od 200 do 2000 dinarjev, če se
ne drži določenega voznega
reda. V kohkor bi bile torej
nepravilnosti Izletnikovih
delavcev dokazljive, bi lahko
predlagal v postopek o pre-
kršku Izletnik - TOZD Pot-
niški promet Celje kot prav-
no osebo, delavce pa kot od-
govorne osebe, pravim, če bi
bile kršitve dokazljive. To pa
ni edini zadržek v danem pri-
meru, po zakonu o prekrških
(Ur. list SRS, št. 12/77) posto-
pek za prekršek ni dopusten,
če preteče eno leto od dneva,
ko je bil prekršek storjen.
Kot cestnoprometni inšpek-
tor pa sem za kršitve, ki jih
navaja tovariš Kos, izvedel
šele iz Novega tednika z dne
1. 7. 1982. Potemtakem po-
stopek o prekršku zoper
Izletnik - TOZD Potniški
promet Celje, kakor tudi od-
govorne osebe, ni več dopu-
sten. Seveda sem s tem
osvetlil le pravno ozadje ce-
lotne zadeve. Na tem mestu
pa ni moja dolžnost, da bi
ocenjeval Izletnikovo po-
slovnost in odnos njegovih
delavcev do občanov. To naj
uredijo delavci v tej organi-
zaciji sami.
MILE BOJOVIC
Cestnoprometni inšpektor
Občinskega inšpektorata
občine Celje
UREDNIŠTVO:
Na tem mestu smo že več-
krat povedali, da vemo, da
se večina Izletnikovih šo-
ferjev in sprevodnikov tru-
di pri svojem delu, nekateri
pa s svojim malomarnim
odnosom kvarijo ugled te
delovne organizacije. Toda,
kot ste že sami rekli, tovariš
Bojovič, naj to uredijo de-
lavci v tej organizaciji sa-
mi. Za vaš odgovor se vam
zahvaljujemo tudi v imenu
prizadetega potnika.
INVALID IN
JAVNI PREVOZ
v mbriki Pisma sem se do-
slej oglasil dvakrat. P*rvič
sem obravnaval celjsko go-
stišče Vrtnica in njihov
odnos do mene kot invalida.
V drugem sem skušal delav-
cem celjske pošte pojasniti,
da vsak, ki zavrti številko
988 in pri tem zaradi govorne
napake ne uporablja običaj-
nega govora še ni »norec in
zafrkant«. Tokrat bi rad
spregovoril o javnih prevoz-
nih sredstvih - konkretno o
celjskem Izletniku, šoferjih
in uslužbencih celjske avto-
busne postaje.
V prvih dveh prispevkih v
tej mbriki sem opozoril na
nepravilnosti v odnosu do
invalida in njegovega vklju-
čevanja v našo samoupravno
skupnost. Tokrat želim po-
vedati, da šoferji Izletniko-
vih avtobusov člen ustave, ki
invalide izenačuje z zdravi-
mi, ne gledajo le kot črko na
papirju, ampak to določilo
uporabljajo v polni meri tudi
v praksi.
Da je to res, sem se prepri-
čal, saj sem poleti mnogo po-
toval z avtobusi Izletnika.
Posebej moram pohvaliti šo-
ferje in sprevodnike na pro-
gah Celje-Piran, Celje-Ljub-
Ijana in Celje-Selce.
Spoznanje o tem, da delav-
ci Izletnika zares poskrbijo
za invalide nekoliko spreme-
ni le droben spodrsljaj. Svoj
dopust sem preživel v Kra-
ljeviči, kamor sem se pripe-
ljal z Izletnikovim avtobu-
som. Takrat sem se s sprevo-
dnikom dogovoril, da se
bom z istim avtobusom čez
teden dni vrnil. To pa se ni
zgodilo, saj je avtobus žal od-
peljal mimo. Ker pa je bil ta
Izletnikov avtobus zadnji v
sezoni, sem moral za povra-
tek poiskati dmg način pre-
voza, ki ni bil nič stabilizacij-
ski, saj je stal desetkrat več.
Kljub temu spodrsljaju že-
lim Izletniku v letu 1983 še
mnogo delovnih uspehov in
da bi imeh njegovi delavci še
naprej tako korekten - hu-
man odnos do invalidov.
MATJAŽ GALJOT,
CELJE
f a REVIJA
ANSAMBLOV
DOMAČE
GLASBE V
LIBOJAH
Za nami je še ena, tokrat že
deseta zapovrstjo, revija do-
mačih ansamblov v Libojah.
Prizadevni organizatorji so
tudi tokrat z odprtimi roka-
mi sprejeli nastopajoče sku-
pine - od ansamblov, ki sodi-
jo nekako v srednji kvalitet-
ni razi-ed tovrstne glasbe pri
nas, pa do cele vrste godcev
in pevcev, ki so praktično še
na začetku poti v svet vižar-
stva, ki ima pri nas nešteto
privržencev. Na dveh po do-
bre tri 'ore trajajočih koncer-
tih se je tako ali dmgače
predstavilo več kot dvajset
ansamblov. Majhna dvorana,
ki pa so jo nastopajoči in obi-
skovalci že vajeni in je
najbrž ne bi zamenjali za še
tako moderno koncertno ve-
likanko, pa dokaj nepazljivo
in povTšno nastavljeno ozvo-
čenje, sta izvajalcem in prija-
teljem domačih viž vseh sta-
rosti le delno pokvarila prije-
ten vtis s prireditve. Mislim,
da tiste, ki nas že nekaj časa
upravičeno skrbi, kakšna bo
prihodnost domače glasbe,
bolj daje vprašanje, kam vo-
di pot, ki so jo ubrali organi-
zatorji libojskega srečanja.
Spominjam se prvih revij, ki
so bile nekakšen prikaz dela
vidnejših ansamblov s celj-
skega območja. Njihova kva-
liteta je bila dokaj solidna -
to so bili ansambli, ki so se
sicer tudi redno oglašali iz
radijskih sprejemnikov. Z le-
ti se je kvaliteta vse bolj iz-
gubljala v množičnosti in da-
nes lahko tu nastopi vsaka
skupina, ki se na nastop pri-
javi. S tem pa si je revija že
zdavnaj zapravila sloves, ki
ga je uživala kot repriza Ptu-
ja, oziroma elitni koncert, na
katerem naj bi nastopili ptuj-
ski nagrajenci pa še kdo iz
prve garniture naših vižar-
jev. V glasbenih krogih, zad-
nji čas pa tudi že med čisto
navadnimi poslušalci, se o
tako imenovani narodnoza-
bavni glasbi največkrat go-
v^ori s prezirom in zaničljivo.
Na srečo že lepo število an-
samblov dokazuje, da je lah-
ko tudi ta zvTst glasbe naše-
mu delovnemu človeku v
ponos in prijetno razvedrilo.
Toda takšne ansamble bi na
letošnji reviji zlahka prešteli
na prste ene roke... Pri Zve-
zi kulturnih organizacij Slo-
venije tečejo intenzivne pri-
prave za ustanovitev Zveze
ansamblov domače glasbe.
Kako uspešno se bomo
uspeli organizirati, je odvi-
sno predvsem od nas samih,
pa tudi od vrste dmžbenopo-
litičnih faktorjev, ustanov in
p)odobno. Festivala v Ptuju
in Steverjanu ter revije na
Graški gori, v Libojah, Voj-
niku in dmgod naj bi torej
pomagali dokazati, da je na-
ša domača glasba dovolj do-
bra ter da lahko njeni izvajal-
ci ter številni poslušalci brez
sramu pogledajo v obraz ti-
stim, ki trdijo nasprotno!
Libojska revija stoji torej
ob vstopu v svoje dmgo de-
setletje pred zahtevno odlo-
čitvijo ...
JOŽE GALIC
UREDNIŠTVO:
Strinjamo se, vendar le
pogojno. Kakršnakoli kako-
vost lahko, (in bi tudi mora-
la) raste le iz množičnosti in
v množičnosti kot taki ne
vidimo ničesar spornega.
Gre pa za vprašanje kako-
vostne selekcije, kajti dolo-
čene standarde je nedvo-
mno treba postaviti. Sodi-
mo, da je tudi to v vaših
rokah, še bolj v rokah bodo-
če zveze ansamblov domače
glasbe. Kolikor poznamo
prizadevne libojske organi-
zatorje, so vedno priprav-
ljeni na delo in na pameten
pogovor. Zato, zlasti za
slednje, še posebej, če bodo
predlogi prihajali organizi-
rano, preko ZKOC, zagoto-
vo ne bodo ostali gluhi.
OBISKALI SO
NAS
Pacienti sanatorija Ravne
pri Šoštanju smo bili izredno
zadovoljni z gostovanjem
priznanih: profesorja Mirka
Zupančiča, Saše Miklavca,
Alenke Svetelove, Daneta
Zajca, ter Sonje Stergarško-
ve. Ob obisku nam je profe-
sor Zupančič povedal, da rad
prihaja v sanatorij Ravne or-
ganizirat proslave, saj je bil
tudi sam pacient in je tako
med zdravstvenim osebjem
kot pacienti našel dobre pri-
jatelje. Predstavil je. sodelu-
joče priznane umetnike, ka-
terih dela smo poslušali do-
bro uro. Nismo štedili z
aplavzom, pritekla je tudi
marsikatera solza. Podobnih
srečanj še želimo in se tudi
preko Novega tednika javno
zahvaljujemo gostujočim
umetnikom.
TONE JERIN
SPOMNILI SO SE
NAS
Krajevni praznik, ki smo
ga proslavljali od 23. do 25.
novembra v Medlogu, je
imel v programu tudi prire-
ditev za starejše krajane.
Srečanje, na katerem so po
pozdravnem govom predse-
dnika sodelovali pionirji
osnovne šole Slavka Slan-
dra, otroci iz WZ Anice čer-
nejeve in kvartet Frankolov-
čani. Po sporedu je bila po-
gostitev. Krajevni skupnosti
se iskreno zahvaljujem v
imenu starejših krajanov.
FRANC JAGER, Babno
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 17. ure, ob
ponedeljkih pa je muzej za obiskovalce zaprt.
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je bila
včeraj ob 17. uri otvoritev razstave z naslovom Strokovno
sindikalno časopisje od konca 19. stoletja pa do Delavske
enotnosti.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo do-
poldan ob 10. uri v počastitev dneva JLA jugoslovanski
film Valter brani Sarajevo, popoldan ob 17. in zvečer ob
19.30 pa bo na sporedu ameriški thriler Furija.
KULTURNI DOM VOJNIK
v soboto, 18. decembra ob 16. uii bodo člani lutkarske
sekcije kulturnega društva iz Vojnika uprb.orili premiero
lutkovne igrice 2^jček Dideldajček. Predstava bo v kul-
turnem domu v Vojniku.
KINODVORANA ŽALEC
v kinodvorani v Žalcu bo v soboto, 18. decembra ob 19.
uri slavnostni koncert Veselih hmeljarjev ob njihovi 20-
letnici delovanja.
GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA
v Galeriji turističnega društva v Celju na Tomšičevem
trgu je v teh dneh odprta prodajna razstava akademske
slikarke Jane Vizjakove in akademske kiparke Alenke
Smrdu. Razstava bo odprta do konca meseca.
KNIŽNICA EDVARDA KARDEUA
v osrednji stavbi knjižnice Edvarda Kardelja na Muzej-1
skem trgu bodo danes odprli razstavo z naslovom »Ivo !
Andrič 1892-1975«. Razstava bo odprta do 24. januarja ]
prihodnjega leta vsak dan v času, ko knjižnica posluje za i
bralce. i
LIKOVNI SALON CEUE
v Likovnem salonu v Celju bodo jutri ob 18. uri odprli
razstavo slik akademskega slikarja Franca Mesarica. Raz-
stava bo odprta do 22. decembra.
KULTURNI DOM ŠMARJE
v Kulturnem domu v Šmarju bo v torek, 21. decembra
ob 18. uri gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s
komedijo Arthurja Schnitzlerja, Rajanje. Predstava bo za
abonma Kozjansko.
KNJIŽNICA ŠMARJE
v knjižnici v Šmarjft bodo v torek, 21. decembra ob 16.
uri otroci lahko prisluhnili pravljici Kristine Brenkove
Babica v cirkusu.
KINO ŠMARJE
četrtek, 16. 12. ob 19. uri: ameriška melodrama Sončni
sij.
Petek, 17. 12. ob 19. uri: ameriški pustolovski Človek
puma.
Sobota, 18. 12. ob 19. uri in nedelja, 19. 12. ob 18. uri:
nemška erotična komedija Počitnice na Ibizi.
Sreda, 22. 12. ob 19. uri: francoski erotični film: Ljubke
sorodnice.
KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA
Knjižnica v Rogaški Slatini, Zdraviliški trg 5 posluje od
1. decembra ob ponedeljkih od 10. do 15. ure in ob petkih
od 15. do 18. ure. V teh dneh vpisujejo tudi nove člane.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v
ponedeljek, 20. decembra ob 19.30 proslava v počastitev
dneva JLA.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sode-
lovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turi-
-stičnim društvom iz Rc^aške Slatine razstavo z naslovom
Kulturna dediščina, na Kateri se predstavljajo člani druš-
tva likovnih amaterjev iz Celja.
KINEMATOGRAFI V CEUU
UNION; od 13. do 19. decembra bo na sporedu ameriška
kriminalka, Beg s padalom, od 16. do 23. decembra pa
ameriška grozljivka Strel ni bil izbrisan.
METROPOL: Od 13. do 15. 12. bodo vrteli francoski
ljubezenski film Ljubim Lili, od 16. do 23. 12. pa ameriški
pustolovski film Dirka KanobaU.
V kinu Metropol bo v soboto, 18. decembra ob 10. uri
matineja jugoslovanskega filma 13. julij.
DOM: od 16. do 19. 12. ob 15. uri ameriški mladinski fUm
Lassijeve čarovnije, ob 17. in 19. uri pa ameriška športna
drama Mož na moža.
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
Knjižnica Edvarda Kardelja prireja v sodelovanju s Slo-
venskim ljudskim gledališčem srečanje s pisateljico Svet-
lano Makarovič. Srečanje bo jutri, v petek ob 15. uri v
Slovenskem ljudskem gledališču.
Petek, 17. dec. ob 19.30: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Gostovanje v Postojni.
Sobota, 18. dec. ob 19.: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Izven.
Torek, 21. dec. ob 18.: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Gostovanje v Šmarju.
Četrtek. 23. dec. ob 12.: Peter Shaffer: AMADEUS. Zak-
ljučena predstava.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 ~ 1
GOSPODARSKI VIDIKI LETA 1983 NA CELJSKEM
VEL DELA, MANJ DOL
A TtmkiJI BODO ČVRSn
Pojesti bi morali le tista teleta, ki si zlomijo noge...
Izmeriti temperaturo letošnjega gospodarjenja ter njegove rezultate primerjati z nekaterimi
temeljnimi izhodišči resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju v prihodnjem letu - to je bil
osnovni cilj naše OKROGLE MIZE, za katero so se zbrali: predsednik Medobčinske gospodar-
ske zbornice Celje JANEZ LENASI, direktor AERO MILAN ZUPANČIČ, direktor METKE
VLADO SIMONIC, direktor COMETA Zreče ŠTEFAN NEMEŠ, pomočnik direktorja Marke-
tinga SOZD MERX MAKS MAČEK, v.d. pomočnika glavnega direktorja SOZD HMEZAD za
komercialno področje VINKO J ANIC in podpisani novinar MITJA UMNIK.
Osnovne ugotovitve o ure-
sničevanju letošnje resoluci-
je v Jugoslaviji je jedrnato
skiciral JANEZ LENASI:
»Resolucijska predvideva-
nja in načrte za letošnje leto
nismo oziroma ne bomo iz-
polnili, razen redkih izjem.
Izvozili smo sicer bistveno
več kot lansko leto, za 8,6 od-
stotka več, uvozili manj in
dosegli pokritost uvoza z
izvozom s 84,9 odstotka. Fi-
zičnega obsega proizvodnje
prav tako nismo dosegli, za-
poslovanje se je gibalo v me-
jah dogovorjene rasti, oseb-
ne dohodke pa smo spet iz-
plačevali nad mejo, ki smo jo
ob merljivem dohodku dolo-
čili na 24,8-rasti, vendar do-
segli višjo mejo 28-odstotne-
ga porasta. Tudi ta prekora-
čitev je eden izmed povzroči-
teljev prfevelike inflacije. In-
vesticijsko porabo smo zni-
žali, dokaj drastično v indu-
striji oziroma gospodarstvu,
medtem ko tega nismo dose-
gli v negospodarstvu, kjer je
danes mogoče v Sloveniji
našteti najmanj 40 »imenit-
nih« negospodarskih inve-
sticij v različnih fazah dogra-
ditve, tudi v začetni.«
Te ugotovitve sta na skup-
ni seji prejšnji teden pretre-
sali predsedstvi SFRJ in CK
ZKJ kot izhodišča za gospo-
darjenje v prihodnjem letu.
Prihodnje leto začenjamo
v izredno zaostreni likvi-
dnostni situaciji, da imamo
dolgov za 5,5 milijard dolar-
jev, da prenašamo iz tega
leta v prihodnjega nizko
stopnjo rasti fizičnega obse-
ga proizvodnje, da smo zelo
slabo založeni s surovina-
mi, da smo pri vseh oblikah
porabe prekoračili dogo-
vorjene meje in da smo do-
segli še enkrat večjo inflaci-
jo, kot smo jo načrtovali.
Takšne so nič kaj obetavne
domače razmere pri startu
v Novo leto 1983, pri tem pa
kaže resno upoštevati še zu-
nanje razmere gospodarje-
nja v svetu in posebej Evro-
pi, ki prav tako ne ponujajo
rožnate slike. Samo za pri-
mer: konvertibilna Evropa
predvideva celo za dva od-
stotka manjšo mednaroflno
menjavo.
Postavlja se logično vpra-
šanje, ali so naši izvozni na-
črti za prihodnje leto pre-
več napihnjeni, če načrtuje-
mo 20-odstotno rast?
NASLONITI SE NA
LASTNE SILE
To edino sprejeto pravilo
je treba pojmovati v najbolj
elementarnem smislu ob
upoštevanju zagnanega dela
in tudi odrekanja mnogih
dobrin preteklega bujnega
standarda vseh Jugoslova-
nov, seveda slonečega na ve-
likih posojilih, pa manj na
spodbudnih plodovih lastne
produktivnosti in gospodar-
ske učinkovitosti.
S parolo ali bolje, giba-
njem, »nasloniti se na Jast-
ne sile« bomo morali v pri-
hodnjem letu izvoz v SFRJ
povečati za 20, v SRS za 18
odstotkov, družbeni proi-
zvod za 1,6 oziroma 1 odsto-
tek, industrijsko proizvod-
njo v Sloveniji za 1,5 in kme-
tijsko za 4, v Jugoslaviji za 2
oziroma kmetijsko za 2,5 od-
stotka. Pri tem bo v naši re-
publiki delovnih mest za no-
ve zaposlitve 25.000, vsakrš-
na poraba pa bo morala zao-
stajati za 10 odstotkov, pri
čemer moramo doseči še po-
seben podvig - cene zvišati
samo za 20 odstotkov. Z dru-
gega vzornega kota pomeni
to tudi, da bodo osebni do-
hodki lahko porastu samo za
10 odstotkov, realno pa padli
za ravno toliko.
Druge možnosti, izven te
krute realnosti, nimamo! Re-
programiranja zadolženosti
države ne bo, tudi prihodnje
leto bomo plačali kot dobri
dolžniki štiri milijarde dolar-
jev dolgov, kvečjemu za 1,5
milijarde dolarjev bo repro-
gramiranja za tiste dolgove,
ki jih imajo poslovne banke
in združeno delo.
CENTRALISTIČNO ALI
SPODBUJEVALNO DO
DEVIZ?
Resolucijska kopja za pri-
hodnje leto se najbolj lomi-
jo zaradi dveh pristopov,
kako povečati izvoz. Da ga
je treba, ni nobenega dvo-
ma, tudi ne med gospodar-
stveniki za našo okroglo mi-
zo. Toda enotni so si v tem,
da za združeno delo ni spre-
jemljiv način, združevati
devize in za združeno delo
razporejati na zvezni ravni
devizne pravice. Takšen na-
čin namreč ne upošteva do-
volj razlik med dobrimi in
slabimi gospodarji, ki se
kaj hitro lahko ogrnejo s
plaščem »solidarnosti« (pod
narekovaji!)
ŠTEFAN NEMEŠ: »Zasto-
ji v proizvodnji povzročajo
lagodnost, ki ima neposre-
den odraz v produktivnosti.
To še posebej prihaja do izra-
za pri tistih delovnih organi-
zacijah, ki so zelo odvisne od
uvoza. Res je še to, da se vsa-
ka delovna organizacija v
zaostrenih razmerah gospo-
darjenja »opravičuje« na ra-
zlične načine. So primeri, da
ne potegnejo naprej sedaj ni-
ti tisti, ki imajo dovolj suro-
vin in so brez zastojev v proi-
zvodnji. Mislim, da imamo
premalo velikih projektov v
Sloveniji. Vsekakor pa me-
nim, da bomo morali pro-
duktivnosti, temu najkako-
vostnejšemu de^javniku go-
spodarske rasti, nameniti
več pozornosti. Da bolniški
izostanki rastejo, ni v prid tej
zahtevi. Z ničelno rastjo pro-
duktivnosti ne bomo
uspeli.«
UVAŽATI ZARADI
IZVOZA IN
KOMPENZACIJSKI
POSLI
Po mnenju udeležencev
okrogle mize sta ti dve mož-
nosti realni za vse tiste orga-
nizacije združenega dela, ki
hočejo povečati proizvodnjo.
Vsekakor pa bomo morali
marsikatera pravila in nači-
ne omejevanja zamenjati za
pravila in načine spodbuja-
nja najbolj kakovostnih de-
javnikov, kot sta večja pro-
duktivnost in dohodkovna
motiviranost. Le tako se bo-
mo lahko spoprijemali s sve-
tovno konkurenco.
Seštevki dosedanjih
izvoznih programov niso
dovolj, izdelani bi morali
biti programi za nove izvoz-
nike in nove izdelke, od ka-
terih resoluciji v Sloveniji
in Jugoslaviji pričakujeta v
prihodnjem letu največ. Ne
samo, da nimamo takšnih
»preobratnih« izvoznih pro-
gramov, nimamo niti po-
drobneje identificiranih no-
vih izvoznikov, povrhu pa
smo vsi preveč obremenjeni
s pričakovanjem novih in
novih napovedanih pake-
tov.
TEKSTILCI SMO SE ŽE
PREJ IZVOZNO
USMERILI
VLADO SIMONIC: »Zara-
di predimenzioniranosti smo
se tekstilci morali izvozno
usmeriti že zdavnaj, zato
smo na ostrejše razmere
morda bolj pripravljeni kot
nekatere druge panoge. Ven-
dar so tudi med nami mnogi,
ki nuje izvoza še niso do-
umeli; če pa so že izvozniki,
jih bolj zanima klirinški
izvoz. Na Zahod ni lahko
izvažati, ker se je treba vča-
sih odpovedati večjemu do-
hodku. Prav zaradi tega, to-
rej, želje po pokrivanju
izvozne razlike dohodka,
spuščamo cene na domačem
trgu iz vajeti.«
MILAN ZUPANČIČ: »V
Aeru smo kolikor toliko za-
dovoljni z izvoznimi rezulta-
ti, s katerimi smo se v prete-
klosti manj ukvarjali. V enaj-
stih mesecih letos smo dose-
gli izvoz v vrednosti dobrih
12 milijonov dolarjev, pri-
hodnje leto ga želimo dvigni-
ti na 16,600.000 dolarjev. Pri
tem smo letos uvozili za
manj kot 9 milijonov, čeprav
smo načrtovali uvoz v vre:
dnosti 18 milijonov dolarjev.
Na prvi pogled bi morali biti
seveda s pokritostjo uvoza z
izvozom z indeksom 134 celo
zadovoljni.
Za prihodnje leto smo se
znotraj delovne organizacije
predvsem razvojno pre-
usmerili, da bi čim bolj
zmanjšali uvozno odvisnost
s konvertibilnega področja.
Menim, da centraliziran pri-
stop pri združevanju deviz
ne spodbuja izvoza. V last-
nih vrstah prakticiramo vse
bolj skupni izvoz v naših
proizvodnih tozdih Aerove
reprodukcijske verige od ce-
luloze do grafike. Usmeritev
je: izvažati najbolj finalizira-
ne izdelke-grafične! Prav ta-
ko se poslužujemo dodelav,
kar je v tekstilni industriji že
ustaljena praksa. Končni de-
vizni učinek pri dodelavah je
sicer manjši, vendar je zago-
tovljeno delo. Strinjam se,
da v Sloveniji še ne izkori-
ščamo dovolj kompenzacij-
skih poslov. In še to: politič-
ne zunanje razmere nam do-
stikrat porušijo izvozne na-
črte. Ce sta bili na vrhu držav
pri nas lani Iran in Poljska,
potem je vsakomur jasno, da
smo imeli letos bistven izpad
poslov z njima.«
V KMETIJSTVU IMAMO
PREDNOSTI IN
MOŽNOSTI
VINKO JANIC: »V SOZD
Hmezad imamo za prihodnje
leto sila ofenziven načrt, po-
večanje izvoza za 20 odstot-
kov. To bo zahtevalo velike
napore vseh v Hmezadu, pri
čemer ne računamo zgolj s
hmeljem, s katerim izvoz že
obvladujemo. Načrtujemo
večjo proizvodnjo živine in
mesa, mleka, perutnine, po-
seben poudarek dajemo zeli-
ščem in gozdnim sadežem,
prav tako skušamo izvažati
znanje in tehnologijo, največ
v deželah v razvoju. Izvozni
prodor bomo po zgledu Ni-
gerije prenesli še v Irak, pa s
kompenzacijskimi posli v
Madžarsko. Praktično ni de-
lovne organizacije v sozdu,
ki ne bi imela izvoznih nalog.
To pa je bistvena novost v
Hmezadu.
V oskrbi za domače tržišče
bodo sicer težave, vendar do-
mačega trga ne bomo oskr-
bovali slabše kot letos, seve-
da v obsegu svojih za4olži-
tev. Regijsko kmetijstvo ima
še notranje rezerve in tu se
bo Hmezad močneje vklju-
čil. Posebej naj poudarim, da
raven naše tehnologije sodi v
svetovni vrh, še posebej v
proizvodnji hmelja, pri mleč-
nosti krav in še kje. Menim,
da zelo velikih rezerv v druž-
benem sektorju kmetijstva
nimamo pri Hmezadu; te so
v glavnem v zasebnem kme-
tijstvu. Očitkov, da hmezijci
nimamo dobrih programov,
ne moremo sprejeti. Trdim,
da nas banke pri programih
ne morejo finančno sprem-
ljati, mi pa nismo dovolj aku-
mulativni. Kot naš prispe-
vek v regijskem agro
stvu, naj omenim pred^
tri načrtovane farm«
molznice (800 glav), pra
farmo, ki naj v končni
šteje 50.000 prašičev, i
mešalnico krmil; v fazi
jekta je izvozno usm*
obrat za zelišča, reg
mlekarna itd.« I
PRESKRBA NE BO |
SLABŠA! I
MAKS MAČEK: »S
Merx je nosilec preskrl
širokem območju z ri
membnejšimi prehram
mi izdelki in to so za n
htevne naloge. Trdim
letos ta regija ni bila i
preskrbljena kot dru
Sloveniji. Da je rnar«'
zmanjkovalo, so razloji
ali manj poznani: pomž
nje deviznih sredstev,
ša proizvodnja, ceiu >\ n
kladja in navidezno poi
kanje v trgovinah zara<
trošniške mrzlice. To je
primer s pralnimi praš!
smo jih vendar v prim^
z lanskim letom letos pi
za 20 odstotkov več. R<
no je primanjkovalo ml
izdelkov in kave, marsi
je bilo potrebno poseči
• Čeprav na Celjsk
ni prave surovim
osnove za farmo pn
čev, pa je normalizira,
p res lirbe s svežim s vi
skim mesom tista i
nost, ki to zahteva. 1
prosto povedano: rej
potrebuje letno za z2
110.000 prašičev p
prečne teže 110 kilog
mov. Z novo farmo
uspeli pokriti nt
manj kot polovico
treb po svežem sv
skem mesu. Če bi k te
prišteli še povečanje
tanja pri kmetih
Smarskem - računa t
12.000 prašiči - poten
pri preskrbi že pok
dve tretjini potreb rt
je. Logično pa je, da se
morala bistveno spret
niti odkupna cena pii
čev, I
jLiiber 1982
NOVI TEDNIK-Stran 17
ovne rezerve zaradi motenj
la »ržišču.
Za naslednje leto ni priča-
;ovati bolje preskrbe, zlasti
iri izdelkih, kjer je potreb-
10 preštevati devize, prav
ako ne pričakujemo bolj-
jh razmer pri kavi, mleč-
lih izdelkih. vsekaicor pa
le bo preskrba slabša, saj
imo s posojili za naročeno
iroizvodnjo in sovlaganjem
»gotovili dovolj velike ko-
Ičlne. Pričakujemo, da se
jomo pri preskrbi v vsej
Iružbi znali bolje povezati
ifi predvsem ukrepati.
Pomanjkanje pralnih pra-*
ikov je posledica večjih za-
og pri potrošnikih in le del-
10 se je mogoče strinjati s
ilab.šo kakovostjo teh pra-
kov ter bi bila zaradi tega
)oraba večja«.
Pri preskrbi kaže pouda-
iii vendarle preprosto re-
mico: določeno pomanjka-
ije posameznega proizvoda
jMJvzroča verižno potrošni-
Iko mrzlico, ki pač povzroči
^ujše motnje. Torej je re-
Ina, manj motena preskrba,
•elativno založene trgovske
)oIice, edino in najboljše
:dravilo proti raznim po-
rošniškim mrzlicam. Trka-
[ije na zavest do sedaj ni da-
0 otipljivih rezultatov! še
Iruga plat iste resnice pa je,
da cenovni nered na občut-
ljivem prehrambenem trgu
[iovzroča večino motenj. Pri
ie tradicionalni mesni krizi
je seveda posebno vpraša-
nje naše neumne organizi-
ranosti, da koljemo teleta,
ki bi jih morali pojesti le
tedaj, ko si zlomijo noge!
LASTNA PAMET JE
BOUŠA KOT ŽAMET
ŠTEFAN NEMES: «Ne-
iporno je vse več lastnega
znanja vlagati v proizvodnjo
in poslovni prodor. Mi v Co-
tnetu načrtujemo 5-odstotno
ra.^ft proizvodnje, večinoma
na račun novih proizvodov.
Posebej želim poudariti po-
men znanja in vlaganja zna-
tija v proizvodnjo v teh sla-
bih časih. Pri /.aposlovanju
strokovnjakov pa se srečuje-
mo z nepotrebnimi ovirami
limitiran ja obsega zaposlo-
vanja, da posebej ne ome-
fijam nespodbudnega nagra-
jevanja. Zlasti mislim, da ni-
smo znali razmejiti fizičnega
proizvodnega dela od druge-
ga ustvarjalnega in razvojne-
ga flela. Na velikih drobna-
rijah se lomi razvojna in in-
ventivna dejavnost; pose-
l>en problem je motlvira-
nost vseh zaposlenih, kjer
>)i ustvarjalno strokovno
Knanje in ljudje ustvarjali
Vzdušje za množično inven-
tivno delo. Pa še nekaj je: še
takrat, kadar kaj dobrega na-
fedimo, novega in inventiv-
tiega. ne znamo tega objaviti,
e)dvedati na glas, se pohvali-
li. Prepričan sem, da bi razne
gospodarske in druge reso-
lucije morale v sistemih za-
itoljčiti in jasno opredeliti ra-
^ojno-raziskovalno  in  in-
ventivno delo, ne samo v
splošnih določbah.«
JANEZ LENASI: »Zakaj
pri nas ni inventivnosti?
Najbrž zato, ker jo ne znamo
opredeliti kot sintezo večih
stvari: stabilnosti, sistema,
varnosti, socioloških in
družbenopolitičnih sesta-
vin, počutja v delovni orga-
nizaciji in materialnih
spodbud.
Inventivnost smo zatolkli
in tudi posameznika, če smo
se šli z raznimi uvoznimi re-
žimi oblikovano uvozno go-
spodarstvo. Trdim, da kra-
tek stik v motiviranosti in in-
ventivnosti, uporabi doma-
čega znanja, moramo odpra-
viti, kajti nemogoče je z no-
vimi spoznanji in znanji ure-
sničevati javno razgkišeno
parolo, da bomo naprej rinili
z gibanjem »nasloniti se na
lastne sile«.
MILAN ZUPANČIČ:
»Problem vidim v tem, da in-
ventivno delo ne znamo v
praksi uresničiti od snažilke
do direktorja, čeprav mislim,
da smo marsikaj na tem po-
dročju premaknili. Sedanji
in prihodnji trenutek bo pri-
nesel marsikaj novega, če-
prav ne moremo pričakovati
takojšnjih rezultatov, saj
smo bili petindvajset let na-
vajeni delati in razmišljati
drugače. Samo primer: če v
piritnih ostankih še ne zna-
mo videti 35 odstotkov žele-
za in je za to za nas zanemar-
ljivo, potem bo prišel čas, ko
ne bo več. Takšen čas je se-
daj, zato sem prepričan, da
moramo takoj ponovno oži-
veti prav inventivno delo in
vse spodbude za njegov ra-
zmah.«
IZVOZ ZNANJA, NE
SAMO BLAGA
MILAN ZUPANČIČ: »Na-
še možnosti so že in še večje
morajo biti, da izvozimo in
prodamo tudi svoje znanje,
svojo tehnologijo. Zaradi na-
šega pristopa na trgih dežel v
razvoju pa svojih prednosti
še nismo izkoristili dovolj.«
VLADO SIMONIC: »Le-
tos smo pridno izvažali na
konvertibilne trge, saj smo s
posteljno konfekcijo že v ok-
tobru dosegli letni načrt. Na
tujem smo dokazali kako-
vost in spoštovanje dobav-
nih rokov in prišli tudi že v
kataloge znanih nemških tr-
govskih hiš. Za 20 odstotkov
bomo letos izvozni načrt pre-
segli, v letu 1983 pa načrtuje-
mo za 50 odstotkov poveča-
nja. Ker ne vemo za izvozne
spodbude in ukrepe, si ne
upamo načrtovati več.«
JANEZ LENASI: »Ne gle-
de na strah in nevednost,,ko-
liko deviz bo imelo združeno
delo, 30 ali 50 odstotkov, ni-
sem zato, da ne bi bili pri
izvoznih naporih še bolj
agresivni.«
NAMESTO
ZAKUUČKA
JANEZ LENASI: »Naslo-
nitev na lastne sile kot ma-
terialne osnove združenega
dela je realnost. Realnost,
ki v slovenskih razmerah
pomeni za naložbe le 560
starih milijard dinarjev. To
bo treba razdeliti po pre-
dnostnih kriterijih - izvoz
in devizni učinki. Inventiv-
nost, motiviranost, pripra-
va novih projektov - to bo-
mo morali pripraviti in de-
lati v prihodnjem letu. Leto
1983 bo težje od letošnjega,
amapak leto 1984 bi moralo
biti lažje od prihodnjega le-
ta. Izvozna ofenzica bo mo-
rala biti značilna zlasti za
prvo tromesečje prihodnje-
ga leta, sicer bomo v zad-
njem spet plačevali davek,
četudi v obliki bonov, za
razna pomanjkanja.
Tako kot mora kmet ve-
deti, kaj bo dobil za tisto,
kar poseje, tako bo morala
naša industrija vendar ena-
ko vedeti, kaj bo dobila, kaj
bo njenega, če bo izvažala!«
MITJA UMNIK
PRI PLETARJU ANDREJU GRENKU
mm mim šib v oru vasi
te 50 let pletejo z navdihom srca In spretnosti
Dandanes je le malo obrt-
nikov, kot je Andrej Grenko.
Človek pride v njegovo de-
lavnico, pa ima občutek, kot
da to sploh ni obrtnikova de-
lavnica iz sedanjega časa.
Nikjer ni strojev. Vse delo
opravljajo ročno. Obiskali
smo pletarja Andreja Gre-
nka v Orli vasi blizu Bra-
slovč.
Andrej je star šestindvaj-
set let. Ko smo presenečeni
stopili v njegovo delavnico,
smo seveda^ neuki povpraša-
li, kje so stroji.
»Zaenkrat še vsa dela v
pletarstvu, oziroma vrbople-
tarstvu, kakršen je uraden
naziv obrti, ki jo opravljam,
opravljamo ročno. Strojev za
to ni,« pripoveduje Andrej in
kot da bi že vedel, kaj ga na-
meravamo povprašati takoj
za tem hiti pripovedovati:
»Oče je imel takšno obrt dol-
gih štiriinštirideset let. Sedaj
je star 76 let, bolehen je in
njegovo delo nadaljujem jaz.
2e nekaj let sem tudi nosilec
obrti. Po pravici povem, da o
kakšnem drugem poklicu
pred tem nisem razmišljal.
Kar samo po sebi se mi je
zdelo umevno, da moram na-
daljevati očetovo obrt... Ce
mi je bilo kdaj žal, da sem se
odločil za to? Nikdar, pa če-
prav sem doslej to obrt že
dvakrat preklel. Drugič je bi-
lo to letos v začetku leta. Go-
vorimo in govorimo o tem,
kako je treba obrt vzpodbu-
jati, ji dajati podporo, toda
prepričan sem, da davčna
politika ne sme in ne more
metati v isti koš obrtnike, ki
se gredo že industrijo v ma-
lem in takšne obrtnike kot
sem jaz. Se enkrat poudar-
jam, da je vse, pa prav vse,
kar naredim, izključno delo
golih rok.«
Zazrem se v Andrejeve ro-
ke. Močne so in zgarane. Pa
vendar se že v prstih samih
vidi, da so to spretne roke.
Pravzaprav so to umetniške
roke. Navsezadnje v Andre-
jevi delavnici ne delajo le ko-
šare za potrebe pekarske in-
dustrije, Ce bi pletli le to, po-
tem roke ne bi potrebovale
tudi navdih srca in domišlji-
je ter spretnosti. »Splesti ko-
šaro za peke - to ni nič. To je
le rutina in tega se lahko
vsakdo nauči. Nekdo prej,
kdo drug pozneje. Sam zase
vem, da mora znati pletar
ustvarjati še mnogo več. In
prav tam se kažejo njegove
sposobnosti, tam prihajajo
na dan ideje in tam se kaže
ljubezen do vsega dela.«
Kaj pa je to, nas zanima in
Andrej pripoveduje: »Sedež-
ne garniture, lestenci, koša-
re, izdelki za potrebe hme-
ljarjev, okviri za slike, garde-
robne omare, otroške poste-
ljice in gugalniki za vrt. To
so takšni gugalniki, da člove-
ku igra v srcu, ko se ziblje v
njih.« Verjamemo Andreju,
ko pripoveduje o teh izdel-
kih. Vse, kar je naštel, vse
izdeluje sam. Sploh še naj-
bolj z^tevne stvari. Ob takš-
nih izdelkih je treba imeti tu- •
di mero, da vse skupaj ne
zaide v kič. Oče je Andreja
vseh teh reči naučil. Pravza-
prav mu jih je vsadil v srce.
Pa ne le oče. Pri Grenkovih
je štiriinštirideset let delal
Franc Gril. Tudi ta je Andre-
ja marsičesa naučil. Franc
Gril se je pri Andrejevem
očetu učil in pri njem delal
vse do upokojitve. Še sedaj
rad zaide v delavnico in po-
maga ter svetuje mojstrove-
mu sinu.
Zanima nas seveda, iz česa
vse plete Andrej, In ker
vprašanja ves čas postavlja-
mo le njemu, nam pove, da
vsega ne bi zmogel sam. Tri
delavce ima zaposlene: Vin-
ko Struklec s Polzele in Ja-
nez Mežnarič sta pri Grenko-
vih zaposlena že po deset let,
Andreja Korber pa dve leti.
Pridni so ti trije mladi delav-
ci, pripoveduje Andrej in do-
da, da ni težav tudi takrat, ko
je treba še bolj pljuniti v ro-
ke in delati tudi več kot
osem ur. Plača delavcev je
seveda odvisna od tega, koli-
ko napravijo, pa tudi od tega,
kakšna je kakovost izdelkov.
Nadure so plačane za polovi-
co več. Zadovoljni so Vinko,
Janez in Andreja in zadovo-
ljen je tudi lastnik Andrej.
Največ pletarskih izdelkov
napravijo pri Grenkovih iz
vrhovih šib in trstike. Nekaj
tudi iz pediga, med tem ko se
je pri bambusu zadnje čase
zataknilo. Ni uvoza in to je
velika škoda, meni Andrej.
Delati stvari iz bambusa - to
je nekaj posebnega. To ni le
delo. To je tudi užitek. Kot
vse kaže, bo Andrej prihod-
nje leto le dobil na voljo ne-
kaj bambusa. Takrat bo delo
še bolj veselo. »Ob vsem tem
pa je hec še to, da je bambus,
pa čeprav iz uvoza, precej ce-
nejši kot vrbove šibe«. In kje
dobi Andrej vrbove šibe?
»Ponje hodim v okolico Ko-
toribe. Tam jih je dovolj za
to, kar potrebujem.«
Andrej se razvname, ko
pripoveduje o kakovosti
sVojih izdelkov. To ni nika-
kršna samohvala, pač pa či-
sta resnica in o kakovosti
njegovih izdelkov govorijo
tudi vsi tisti, ki so pri njem
že kupili kakšno stvar.
»Najbolj vesel sem, ko vi-
dim, da je izdolek v redu na-
pravljen. Jezi me, ko nekate-
ri delajo pravo sramoto naši
obrti. K meni nosijo ljudje
popravljat sedežne garnitu-
re, ki so jih kupili na kakš-
nem trgu. Popravljati ni če-
sa, ker je to približno tako,
kot da bi hiša stala na slabih
temeljih. Delo je treba te-
meljito opraviti. Za fotelj je
treba šestnajst ur dela. Koli-
ko dni dela je potem treba za
srednje veliko sedežno gar-
nituro, si lahko sami izraču-
nate. Ce upoštevam, da velja
režijska ura za mojo obrt 180
dinajrev, potem bi bilo sko-
raj nemogoče, da bi prodajal
tako drage izdelke. Pravza-
prav me je celo sram, da bi
ne vem koliko računal. Mate-
rial je vedno dražji. To velje
tudi za žeblje...«
Vse bolj zahtevne stvari iz
deluje Andrej Grenko po n.
ročilu. S pekovskimi košar
mi pa oskrbuje domala V5
pekarsko industrijo v Slpv
niji in v Istri.
Andrej potem pripoved
je, da obrtne šole za pletar j t
pri nas sploh ni. Do leta 1959
je sicer bila, potem pa za to
ni bilo več zanimanja. Tako
tudi ni naključje, če je eden
redkih slovenskih pletarjev.
Nekaj jih je še v okolici Ptu-
ja, podobno obrt ima tudi
polbrat v Preboldu in še bi
se našel kje kdo - to pa je
tudi vse.
Cas teče. Se pred leti je bil
pri vsaki hiši v Orli vasi ple-
tar. Vztrajal je Andrejev oče
in obrt je pri Grenkovi hiši
še danes. Se nekaj let bo. Vse
do takrat, ko bo tudi v An-
drejevih rokah nehala peti
pesem vrhovih šib. Morda
bodo njegovo delo nadalje-
vali otroci. Siliti jih v to ne
gre, lepo pa bi bilo, ko bi
pletarska obrt še naprej bila
značilnost te trdne domačije
v Savinjski dolini.
JANEZ VEDENIK
Andrej Grenko
Potrebne so spretne roke
Dela v Grenkovi delavnici nikdar ne zmanjka.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. decennber 1982
ŠMARSKI KMETIJSKI KOMBINAT
ZA BOGATO ŽETEV GRE
Vse Je nared za nove mešioracije
Srednjeročni plan sicer
predvideva, da bo Hmeza-
dov Kmetijski kombinat v
Šmarju pri Jelšah do leta
1985 ob sovlaganjih kmetov
opravil melioracijo in koma-
sacijo Imenskega, Pristav-
škega in Kunšperskega po-
lja, vendar v počasnejšem
tempu, kot ta dela sedaj v
resnici potekajo. Zaradi ne-
pripravljenosti drugih inve-
stitorjev je Kmetijskemu
kombinatu v Šmarju na vo-
ljo več sredstev za sovlaga-
nja in prav to je razlog, da
tečejo melioracijska dela pri
pridobivanju kakovostnih
ravninskih kmetijskih zem-
ljišč hitreje, kot je bilo sprva
predvideno.
Tako je Kmetijski kombi-
nat doslej melioriral že
120 ha Šentviškega polja,
kjer končuje še zložbo zem-
ljišč v komplekse, podobno
je tudi že končal melioracij-
ska dela na 205 ha Imenske-
ga polja, kjer naj bi se zložba
zernljišč zaključila do okto-
bra prihodnjega leta. 2e se-
daj pa se v kombinatu pri-
pravljajo še na pričetek regu-
lacijskih del ob potoku Me-
stinjščica na Pristavškem
polju, kjer naj bi pridobih
250 ha kakovostnih kmetij-
skih zemljišč. Istočasno pa
se pripravljajo še na pričetek
melioracijskih del na ravnin-
skem polju ob Kunšperku
pri Bistrici ob Sotli, kjer naj
bi pridobili 140 ha kakovost-
nih kmetijskih zemljišč. Obe
polji, Pristavško in Kunšper-
ško, naj bi bili usposobljeni
do leta 1984, tako da bi ju
lahko zasejali že v zadnjem
letu srednjeročnega obdob-
ja. Sicer pa bodo vsa kako-
vostna ravninska kmetijska
zemljišča uporabili za setev
koruze, ki naj bi bila tudi
krmna baza za veliko farmo
osemsto pitancev, ki bo stala
nekje na Pristavškem polju.
Lokacijo zanjo bodo določali
prav v teh dneh.
Sicer pa v šmarskem Kme-
tijskem kombinatu ob tem
tudi načrtujejo, da bi pove-
čali velikost kmetijskih zem-
ljišč v družbeni lasti. Zato od
kmetov pospešeno odkupu-
jejo kmetijska zemljišča in
menijo, da jih bo na vseh šti-
rih melioriranih poljih do
konca srednjeročnega ob-
dobja že okoli 200 ha v druž-
beni lasti, seveda zloženih v
velike zemljiške komplekse.
DAMJANA STAMEJCIC
ZAŠČITA PRED
ZMRZALJO
Sneg, ki je v teh dneh po-
kril zemljo, je za posevke
prava blagodat, saj pomeni
tudi tanjša snežna odeja to-
plotno izolacijo za posevke,
še največ na primer za ozi-
mno pšenico. Škodljiva za
posevke je sicer zmrz^al,
vendar je njena škodljivost
ob sedanji snežni odeji
praktično izključena. Ve-
deti je namreč treba tudi
to, da zrna tudi pod snežno
odejo lahko uspešno kalijo.
MLEKARNA PO
PLANU
v žalski občini so letos
dosegli dobre rezultate v
primarni kmetijski proi-
zvodnji. Kljub elementar-
nim nesrečam, ki so uni-
čile precej pridelka, bodo
proiz\'edli več kot lani. Z
akcijo setve pšenice so
uspeli povečati površine
od 419 na 524 hektarov.
Visok je bil tudi hektar-
ski donos, ki je znašal v
kooperacij ski proizvodnji
štirideset centov na hek-
tar, v družbeni pa enain-
petdeset. Skupaj so od-
kupili 1273 ton pšenice.
Po planu teče izgradnja
regijske mlekarne v Arji
vasi, v žalski občini pa so
zadovoljni tudi z obnovo
hmeljišč.
J. V.
JESENSKA SETEV 1982 NA CELJSKEM OBMOČJU
PRIHOONJE LETO ŠE VEČ PŠENICE
Zaradi vremena je setev na splošno kasnila
Čeravno je ob času setve kmetijcem letos precej naga-
jalo deževje, so kmetje in kmetijske delovne organizacije
to jesen s pšenico zasejali še več polj kot lani. Medtem ko
je v prejšnjih letih Merxova Mlinska industrija zbrala na
Celjskem letno komaj po nekaj sto ton tržnih viškov pše-
nice, letos pa skupaj s Posavjem odkupila kar 3.500 ton
zrnja, so načrtovalci za prihodnje leto za celjsko območje
in Posavje zastavili še bolj pogumne načrte. Na svojem
odkupnem območju naj bi Merx zbral kar čez 4.700 ton
pšenice.
Sodeč po sklenjenih po-
godbah s kooperanti kmetij-
skih zadrug in kmetijskimi
kombinati tega zahtevnega
cilja bržkone ne bo mogoče
doseči, realno pa lahko pri-
čakujemo, da bo ob poprečni
letini celjska mlinska indu-
strija dobila prihodnje leto
več kot štiri tisoč ton doma-
če pšenice. Ce k temu prište-
jemo še dobave iz žitorodne-
ga Pomurja (letos 3000 ton),
to pomeni, da bo celjsko ob-
močje lahko krilo iz domačih
virov več kot četrtino po-
treb. To je osnova, ki bistve-
no zmanjšuje odvisnost od
dobav pšenice iz žitorodnih
območij države, s katerimi
Merx sicer tudi razvija proi-
zvodno sodelovanje.
Čeravno se je letos sklepa-
nje pogodb za zadrugami in
kmetijskimi kombinati mal-
ce zavleklo, je imel Merx
pred dnevi v svojih predalih
že sklenjene pogodbe za
okrog tri tisoč ton tržnih vi-
škov pšenice. Zaradi nekate-
rih poslovnih podrobnosti so
čakali na podpis pogodb sa-
mo še s Hmezadovo delovno
organizacijo Kmetijstvo, žal-
sko zadrugo Savinjska doli-
na in kmetijskim gospodar-
stvom Hotemež pri Radečah.
Gre za pomembne pridelo-
valce pšenice, ki naj bi Mer-
xu prodali skupaj okrog 1200
ton zrnja. Bistveno pri tem
je, da so pšenico posejali, za
razčiščevanje poslovnih za-
dev pa imajo še dovolj časa.
Tudi letošnja akcija setve
pšenice ni tekla povsod z
enako zagnanostjo in enaki-
mi uspehi. Pridelovalci so se
morali sprijazniti z dej-
stvom, da v zdajšnjih eko-
nomskih prilikah Merx ni
mogel ponuditi odkupne ce-
ne za prihodnje leto, kar gre
za politiko cen, ki jo rešujejo
v Ljubljani in Beogradu. Ja-
sno pa je, da bo tudi naša
republika še dalje vzpodbu-
jala pridelovalce pšenice, da
bi izrabili vse možnosti, ki
jih tudi pri pridelovanju pše-
nice pri nas imamo. Seveda
ne gre samo za dinarje, tem-
več tudi vse druge ugodno-
sti, ki jih kot kooperantje
imajo pridelovalci krušnega
zrnja.
In kako so setvene načrte
uresničili po posameznih
zadrugah, kombinatih in
občinah? V kmetijsko naj-
bolj razviti žalski občini so
kmetje-kooperantje s svojo
zadrugo Savinjska dolina
sklenili pogodbe za blizu 360
ton pšenice, kolikor znaša
načrtovana obveza, družbeni
sektor - delovna organizaci-
ja Kmetijstvo pri Hmezadu
pa je zasejala okrog 150 hek-
tarov polja z merkantilno in
razen tega še 79 ha s semen-
sko pšenico.
Celjska,kmetijska zadruga
je sklenila pogodbe za 240
ton, kar je za 60 ton manj kot
so predvidevali. Vendar pa s
tem še ni rečeno, da ne bodo
odkupili več, ker posamezni-
ki najbrž še čakajo s sklepa-
njem pogodb, čeravno so
pšenico posejali. Konjiška
zadruga je s podpisom za 300
ton presegla načrte, v šmar-
ski in šentjurski občini pa so
se tudi obvezali za stoodstot-
no izpolnitev načrta. Šmar-
ska kooperacijska enota je
obljubila 360 ton, šentjurska
pa 160 ton. ERA iz velenjske
občine se je tudi potrudila in
sklenila pogodbe celo za več
pšenice kot so načrtovah.
Kooperantje te pretežno hri-
bovske občine so se zavezali
za 126 ton, z družbenih polj
pa naj bi prispevali 48 ton
pšenice. Kmetijska zadruga
Laško bo tudi izrabila svoje
skromne možnosti in prispe-
vala okrog 60 ton pšenice, iz
Dola pri Hrastniku pa so na-
povedali 20 ton.
Slabše kot lani so se pri
letošnji setvi pšenice odreza-
li v brežiški in krški občini,
ki tudi sodita v Merxovo od-
kupno območje.
Kolikšen bo resnični od-
kup po prihodnji žetvi pšeni-
ce, je seveda ta čas še težko
napovedovati. Veliko je na-
mreč odvisno tudi od vre-
menskih prilik, da posebej
ne naglašamo lanske toče, ki
je tik pred žetvijo »omlatila«
pšenico na precejšnjih povr-
šinah žitnih polj. To velja še
zlasti za celjsko, šentjursko
in šmarsko občino.       y j
GOZDARSTVO
Kmet Franc Kranjc komentira letošnjo sečnjo
Gozdnim posestnikom je
gozd nekdaj pomenil banko,
ki je pomagala premostiti
morebitne naravne nesreče,
finančne težave pri novo-
gradnjah, pa tudi če je bilo
potrebno priskrbeti doto, je
bil opravljen pcseg v gozd.
Danes je sečnja planska, kar
je razumljivo vsem, tudi goz-
dnim posestnikom. Povsod
to poudarjamo. V časopisih,
na sestankih...
Franc Kranj c, kmet iz Boč-
ne ima 19 ha gozdov in tudi
nekaj živine redi. Je član Te-
meljne organizacije koope-
rantov v Nazarjih, njegov
etat pa naj bi letno do 1985.
leta znašal 160 kubikov lesa
(bruto). O letošnji sečnji je
povedal naslednje: »Nekaj
težav je bilo z gorivom, saj 5
litrov mešanice, ki pripada
lastniku ročne motorne žage,
ne zadošča za visoko odmer-
jen posek. Ob tem je mešani-
ce deležen vsak lastnik mo-
torne žage, ne glede ali je tu-
di lastnik gozda. Mogoče bi
bilo bolje, da bi dobili toliko
goriva, kohkor ga potrebuje-
mo, torej na kubik lesa ali
nekaj podobnega. Zaenkrat
nam je obljubljeno, da bomo
zadostno količino goriva za
zagotovitev plana dobili.
Veijamemo, da bo to res.
Večji problemi so z delov-
no silo, posebno tisti, ki ima-
jo 200-300 m^ etata, so po-
trebni pomoči, kajti oddaja
lesa, posebno v Lučah in v
Solčavi peša in časovno zao-
staja. V TOK-u Nazarje smo
se dogovorili, da bi zbrali
dve skupini delavcev, ki bi
pomagali, da bi les prišel iz
gozdov.
Nekaj problemov je tudi s
ceno. Les je več vTeden, kot
zanj dobimo in kljub temu,
da ima predelovalna indu-
strija vehke stroške, je razli-
ka med ceno okroglega in re-
zanega lesa le prevelika.
Dnigi je vreden vsaj trikrat
več kot okrogli les. Dosti je
tudi odbitkov pri TOK-u,
znašajo namreč kar 32%.
Res, da se gradijo nove goz-
dne ceste in vleke, da so tu
režijski stroški in vrsta dru-
gih obveznosti, nenazadnje,
tudi čiščenje in pogozdova-
nje imamo plačano. Pre] tega
nismo poznali in je torej hva-
levredno. Res pa je tudi, da
je cena določenih vrst lesa
prenizka, kar mnoge gozdne
posestnike odvrača od seč-
nje, nekajkrat višja cena re-
zanega lesa pa povzroča, da
marsikak kubik lesa odhaja
iz gozda po drugih kanalih.«
Pri TOK-u vseh proble-
mov ne bodo mogli sami re-
šiti, vsaj tistih v zvezi s ceno
ne, saj so te enotno odmerje-
ne za vso republiko. Gozd bo
torej, vsaj dokler okrogli les
ne bo imel zaželjene cene, še
vedno pomenil banko, iz ka-
tere bodo nekateri dvigali
brez vpisa v hranilno knji-
žico.
RADO PANTELIC
$t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK-stran 19
SREČANJE STAREJŠIH KONJIČANOV JE BILO PRIJETNO
S skrbjo in pozornostjo so letos že
šestič v Slovenskih Konjicah pripravi-
li srečanje starejših občanov iz krajev-
nih skupnosti Slovenske Konjice, Do-
brava-Gabrovlje, Zeče, Polene, Konji-
ška vas, Bezina in Vešenik-Brdo. V teh
krajevnih skupnostih živi 370 obča-
nov, starejših od sedemdeset let in ve-
čina se je v nedeljo odzvala vabilu Kra-
jevne organizacije Rdečega križa, ob-
činskega odbora RK in krajevnih
skupnosti. Srečanje je bilo res prijet-
no. S pozdravnimi besedami je izrazila
zahvalo vseh mlajših za delo, ki so ga
starejši opraviU v preteklih letih, pred-
sednica krajevne organizacije RK Ma-
rinka Hasenbihel. Prisrčen kulturni
program pa so izvedli pevci moškega
zbora Adolf Tavčar, manjšega zbora
Osnovne šole Dušana Jereba in žen-
skega pevskega zbora iz Slovenskih
Konjic ter folklorna skupina LIP. Or-
ganizatorjem in nastopajočim se je v
imenu starejših zahvalil Jože Turk.
91 LET JANKA OROŽNA
»Eni pravijo, da živimo, da bi delali, drugi, da de-
lamo, da bi živeli«, je pred letom dni modro povedal
starosta in profesor zgodovine ter častni občan Celja,
profesor Janko Orožen, od študentov imenovan tudi
Atek.
Neumoren, tako pri brskanju zgodovinskega- gra-
diva, je svojim 90. letom pravkar dodal še enp. Medtem
je izšel tretji del njegove Zgodovine Celja.
Zdaj mu ostaja več časa za poglabljanje, pred deset-
letji pa je moral loviti trenutke za svoje znanstveno
delo, saj ga je profesura na celjski gimnaziji polno
zaposlovala.
Se po nečem si je pridobil spoštovanje med dijaki -
kot velik rodoljub. Domovinsko pripadnost je vcepljal
svojim učencem, česar ne morejo pozabiti. Vtkal jo je
tudi v svoje obširne zgodovinske razprave, ki nosijo
pečat njegove osebnosti.
Profesor Orožen je pravi leksikon o preteklosti, pol-
preteklem in sodobnem utripu v svojih dvestotih knji-
gah, člankih, razpravah, ki obravnavajo ne samo celj-
sko temveč tudi regijsko, slovensko in jugoslovansko
razsežnost.
Ob njegovi visoki življenjski obletnici mu želimo
predvsem zdravja in še veliko življenjskega elana, da
bo zakladnica njegovega dela še bogatejša.
ZDENKA STOPAR
ŠENTVID: ZBOR
STAROSTNIKOV
Sedemdeset od stopetindvajsetih krajanov, starih
nad sedemdeset let, ki živijo v krajevni skupnosti Šen-
tvid pri Grobelnem, se je v nedeljo udeležilo že tretjega
prednovoletnega srečanja. Slabo vreme je preprečilo
večjo udeležbo, tudi dveh krajanov, ki sta stara devet-
deset let, ni bilo. Sicer pa so za prisrčno vzdušje poskr-
beh mladi Šentvidčani, ki so pripravili bogat kulturni
program, krajanke pa so pripravile gostom skromno
zakusko. Novost letošnjega prednovoletnega srečanja
je bilo tudi predavanje o prehrani starejših ljudi.
Srečanje starejših krajanov v Šentvidu pri Grobel-
nem sta skupaj organizirala krajevna organizacija Rde-
čega križa in krajevna skupnost, dogovorili pa so se, da
ga bodo kot stalno obliko utrjevanja vezi s krajani
ohranili tudi v prihodnjih letih.
DS
CEUE: VETERANI NISO
POZNALI NADURNEGA DELA
Klub upokojenih delavcev UNZ Maksa Perca iz
Celja je svojim članom, starim nad 60 let pripravil'
tovariško srečanje.
Ker so bili skoraj vsi udeleženci srečanja pionirji
pri polaganju temeljev sistema javnega miru in reda
takoj po vojni, je bilo snovi za razgovor dovolj. Vete-
rani so obujali spomine na resne, še bolj pa na šaljive
prigode iz tistih dni, ko je bilo življenje bolj aktivno in
je zahtevalo celega človeka. Nadurnega dela takrat še
niso poznali, vendar je takrat mesečna norma znašala
240 ur, opravili pa so jih tudi več kot 360.
O vsem tem in še o marsičem so bili izmenjani
spomini iz tistega kipečega povojnega življenja v tež-
kih takratnih razmerah v raznih službah javne varno-
sti, ki pa so jim bili skoraj neuki in brez posebnih
tehničnih pripomočkov vseeno kos.
FERDO SIRCA
10 LET PEVSKEGA ZBORA KOVINOTEHNA
šE VEČJA MNOŽIČNOST
Mešani pevski zbor Kovinote-
hna Celje, ki se je v petek zvečer
predstavil širšemu celjskemu ob-
činstvu s samostojnim koncer-
tom, letos praznuje deseto oblet-
nico svojega delovanja. Da je zbor
presegel vsa pričakovanja, pove
tudi to, da so morali pevci ob kon-
cu koncerta zapeti še tri pesmi, saj
ploskanja ni hotelo biti konec. Si-
cer pa je ob tem jubilejnem kon-
certu najprej spregovoril predse-
dnik poslovodnega organa Kovi-
notehne, Aleš Ilc. Za njim je nekaj
besed povedal tudi predsednik
Kulturne skupnosti Celje in pred-
sednik OK SZDL Celje, Drago Me-
dved.
Mešani pevski zbor Kovinotehna
Celje je nastal potem, ko so nekate-
ri uslužbenci te delovne organizaci-
je želeli ob Dnevu žena zapeti svo-
jim sodelavkam nekaj pesmi. V za-
četku je obstojal samo moški zbor,
ki je štel deset članov. Toda med
sodelavkami so kmalu našli več lju-
biteljic zborovskega petja, ki sp se
jim pridružile in tako je nastal me-
šani pevski zbor. Tega je v začetku
vodil Juhj Goric, zdaj pa ga že vrsto
let vodi Milan Kasesnik.
Trenutno prepeva v zboru 40
p>evk in pevcev, ki si prizadevajo
pribhžati zborovsko pesem vsake-
mu delavcu Kovinotehne. Zato si
prizadevajo, da bi bil zbor številčno
še močnejši. Pevski program, ki ga
izvajajo, sestavljajo delavske, bor-
bene, narodne in umetne pesmi.
Zelo dobro sodelujejo tudi z drugi-
mi zbori, saj vsako leto priredijo
nekaj koncertov v sodelovanju z
njimi. V zadnjem času je še posebej
opazna povezava z zbori tistih de-
lovnih organizacij, s katerimi imajo
poslovne stike. Zavedajo se na-
mreč, da predstavlja izmenjava in
prirejanje skupnih koncertov z
drugimi zbori, pomemben prispe-
vek k poglabljanju medčloveških
odnosov v naši družbi. Te težnje so
v zborovski politiki gojili tudi vsi
dosedanji predsedniki zbora, to so
Anton Zličar, Mirko Zanoškar in
Adolf Lipnik kot tudi sedanja pred-
sednica Marija Rotar.
Galusave značke, priznanja
ZKO Slovenije, so prejeli:
- srebrne značke
Adolf Lipnik
Branko Stamejčič st.
Ivanka Copot
Zmago Zuntar
- bronaste značke
Vida Lipnik
Tončka Leban
Darja Bencik
Marija Kos
Mirko Stopinšek
Martin Cokan
Mišo Kolar
Janja Marinovič
Danilo Vošnjak
Alojz Jecl
Ivo Vodopivec
Vera Jager
Jožica Vrunč
Anka Perger
Drago Berger
Jože Gregorčič
Franjo Godinič
Igor Debeljak
Cveto Konec
Dani Smode
Marija Rotar
Irena Lončar
Frančiška Štiglic
Darinka Kolenc
Vika Knez
Aleš Ilc, predsednik poslovodnega organa Kovino-
tehna Celje, je navzoče v dvorani in pevce pozdravil
z besedami:
»Današnji jubilejni koncert je velik dogodek, Id do-
kazuje, da se z vztrajnim delom, zavzetostjo, da uskla-
jevati delovne in družinske obveznosti in izražati inti-
mno podoživljanje umetniških stvaritev.
Samostojni koncert je dogodek za vsak zbor, istoča-
sno pa zatiteva veliko vaj, časovnih obremenitev, od-
povedovanja. Vsi, ki smo danes zbrani tu. da bi poča-
stili vaš jubilej in uživali v vašem petju, smo prepri-
čani, da ste in boste danes izpeli vse tisto, kar čutite in
doživljate.
V teh letih ste postali sestavni del kulturnega življe-
nja Kovinotehne in širšega celjskega prostora. Prepri-
čan sem, da se laiiko v imenu vseh zahvalim za vse
prispevke, ki ste jih dali v svojih priložnostnih nasto-
pih svojim sodelavcem. Že dolgo so za nami časi, ko
smo delili kulturo na amatersko in umetniško-profe-
sionalno. še posebej v slovenskem zborovskem petju.
Slovenska pesem, ki je tako kot naša. beseda največ
pripomogla k dvigu nacionalne zavesti slovenstva m
ohranjanju naše samobitnosti, je naša in tista, s katero
izražamo sv svojo žalost, bol in veselje
In zato je današnji koncert, koncert vseh delavcev
KOVINOTEHNE in naš skupni jubilej.
Iskreno čestitam!*<
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49 - 16. december 1985
OTROŠKI VRTILJAK
Dragi prijatelji!
ste se razveselili prvega snega? Jaz sem sega. Pobrskala
sem po podstrešju in po dolgi pomladi, poletju in jeseni so
moje sani in smuči spet zagledale luč sveta. Vaše verjetno
tudi. Zdaj pa kar brž na sneg in veliko, veliko zimskega
veselja vam želim.
Vaša Nadja
MOJ PRIJATEU
moj prijatelj je simon jelenko.
je visok in zelo spreten. nosi
očala. je čist in lepega vedenja.
zna biti šaljiv. se dobro razume-
va. rad ga imam zato, ker hodiva
skupaj iz šole, in ker mi večkrat
kaj da.
uroš pacnik, 4. a
oš vitanje
MOJA PRVA KNJIGA
moja prva knjiga je bila slika-
nica. bil sem pri zobozdravniku.
za nagrado, ker nisem jokal, sem
dobil slikanico.
bil sem zelo vesel. vsa je bila v
slikah. najraje sem gledal rdeč
avto. mamica mi je morala vedno
kaj pripovedovati o njem. rad
sem gledal tudi rjavega medved-
ka, ki sem mu kar sam dal ime. v
knjigi je bila narisana tudi gorila,
katere sem se vedno bal. bila je
črne barve in večja od drevesa.
bil sem zelo ponosen na to knji-
go. se danes jo imam na svoji
knjižni polici in me spominja na
prvi uspeh pri zobozdravniku.
povedla me je tudi v svet bral-
cev.
uros dvornik, 6. a
NAŠA KUHARICA
naši kuharici je ime marija.
doma je v zrečah, zato se v služ-
bo pripelje z avtobusom. ko pri-
de v kuhinjo si obleče bel pred-
pasnik in zaveže belo ruto.
kuha zelo dobro. vsi jo imamo
zelo radi.
marija sadek, 3. r
os gorenje
MOJA ŠOLA
hodevi v prvi razred.
naučila sem se že pisati
in brati. doma in v soli
se pridno učim. hodim tu-
di k pravljičnemu, li-
kovnemu in telovadne-
mu krožku. rada imam
sošolce in tovarisico.
za dan repubuke sem bi-
la sprejeta med pio-
nirje.
nina jevsevar, l d
os franja malgaja
šentjur
KDO SE TEPE?
Naši dečki so nagajivi,
ker skačejo.
Ko tovarišica pride,
sedejo
in kot njjške tiho so.
Tovarišica vpraša:
Kdo se tepelje?
Nihče ne ve!
anita korošec, 3. r
oš stranice
NA AKCIJI
po končanem športnem dnevu
smo se v ponedeljek odpravili
učenci 7. in 8. razreda na delovno
akcijo k mlademu kmetu jožetu
hohnjecu. ker živi na kmetiji
sam s starejšim stricem, smo mu
priskočui na pomoč pri trganju
koruze. čeprav nekateri še nikoli
nismo opravljali tega dela, nam
je šlo trganje kar dobro od rok.
po končani delovni akciji smo
bili vsi zadovoljni, saj smo poma-
gali kmetu pospraviti pridelek,
ki bi zgnil, če ga ne bi pospravili
pred dežjem.
sandra ursic, 8.r.
cos marija broz
bistrica ob sotli
IMELI SMO KOLINE
na kolinah smo zaklali dva
prašiča. obe čunki sta se drli.
stric ju je zaklal. jaz in sestra sva
kar mižala. meni se je svinja smi-
lila. ko so šli k malici, sem jaz
eno svinjo stražil z leseno puško.
ko so prišli od malice, so se mi
smejali. pral sem tudi čreva. v
vodi me je zazeblo in nisem šel
več ven. na kolinah je bilo lepo
in smešno.
jožek gacnikar, 4. b
os zreče
ZA MIR!
odprem revijo. zagledam otro-
ke; suhe, lačne, nage. listam na-
prej. spet zagledam otroka. v oči
mi pridejo solze. spodaj piše:
»komaj 12-mesečnega jožka je
mati tako pretepla, da je umrl ta
ženska ni vredna, da bi ji rekli
mati, ampak zver. pretepa do
smrti svojega lastnega otroka.
ali ni imela nič ljubezni do njega.
sprašujem se, a brez odgovora.
vidim le ubogega otroka.
in prvi otiok. tudi v njem ni
skoraj več življenja. v njegovem
kraju divja vojna. Iježi na ulici,
mimo njega hodijo vojaki. ne ve,
kje so starši. mogoče so že pomr-
li. kako si želi, da bi dobil vsaj
košček kruha in malo vode. želi
si, a rešitve ni. že zre smrti v oči.
zakaj so na svetu vojne? zakaj
ljudje, ki začenjajo vojne, ne po-
mislijo na svoje otroke? otroci so
v vojnah najbolj nebogljeni.
želimo si, da bi se končale vse
vojne. želimo si, da ne bi bilo več
lakote, žeje, pretepenih otrok.
želimo si tudi, da bi bilo več
srečnih otrok. zakaj ljudje ne po-
mislijo, da so otroci največje bo-
gastvo, in da je prihodnost v nji-
hovih rokah?
milena potočnik, 8. r
os tončke cečeve
lesicno
POUČNA EKSKURZIJA
biu smo v tovarni konus.
ogledali smo si obrate: koko,
kcnit, celteks, opetnice in obrat
plastike. videli smo kako šivajo
plašče, kako delajo usnjene tor-
bice in jih likajo. končne izdelke
so pakirali. poslali jih bodo po
vsem svetu. bili smo tudi v od-
delku odpadnega usnja. to usnje
meljejo in dobijo nove surovine.
ekskurzija je bila poučna in za-
nimiva. dobili smo veliko odpa-
dnega materiala za šolo.   •
jožica kovse, 7. r
os pohorski odred
slovenske konjice
NAŠ DOMAČI KRAJ
naš domači kraj se imenuje
žalec. to mesto se je razvilo po
drugi svetovni vojni. prej pa je
bil to trg. žalec leži ob robu sa-
vinjske doline in je središče hme-
ljarstva, ki je glavni pridelek sa-
vinjčanov. kraj je znan po slo-
venskih taborih. mesto je zelo
staro, saj letos praznuje svojo
osemstoletnico.
v našem mestu se je rodilo več
pomembnih mož. žalec slovi po
svoji lepoti, ker je večina hiš in
blokov novih. ljudje skrbe za le-
po okolje. ponosen sem na svoj
kraj.
sebastjan grobelnik, 5. a
os peter sprajc-jur
, ŽALEC
Pionirji osnovne šole Ivana
Kovačiča-Efenke v Celju so za
Dan republike odkrili spome-
nik, po katerem je poimenovana
njihova šola.
Dolgo časa so čakali na oprsje
junaka, /u ga je oblikoval Sto-
jah Batič. Učenci osnovne šole
so ob tej priliki izvedli bogat
kulturni program, zbrali pa so
se tudi nekdanji šolniki, ki sov
dvajsetih preteklih letih učili
na tej šoli. Dvojno slavje torej,
ki ga je pomagala organizirati
tudi krajevna skupnost Dečko-
vo naselje. Med njo in učenci
Ivana Kovačiča-Efenke so stka-
ne trdne vezi prijateljstva, ki ga
je vredno posnemati.
Z. S.
Pripravljamo kislo zelje KAROUNA HOSTNIK, OŠ Tončke Čeč, LESIČNO
DOMOVINA JE LEPA
CESTE SO ČISTE.
OTROCI SO PRIDNI.
IVIČ ANITA , 4 D
OS ŠENTJUR
pionirji osnovne šole lesicno so poslali prvo letošnjo
številko njihovega glasila zimzelen. v njem je zbranih
kup zanimivih prispevkov, zgodbic, pa tudi na uganke niso
pozabili. glasilo pa je zanimivo tudi zato, ker je v njem
objavljenih tudi nekaj prispevkov otrok iz osnovne šole ivan
kovačič-efenka v celju. zakaj? zato, ker je bilo deset otrok
s te šole teden dni pri svojih vrstnikih v lesičnem. za objavo
sem izbrala prispevek saša zelenovica, učenca 7. ra-
zreda. z njega boste lahko razbrali, kaj so celjani počeli v
lesičnem, in kako so se tam počutili.
v ponedeljek, 4. oktobra, smo se odpeljali z avtobusne po-
staje v celju. okrog 15.30 smo prispeli v lesično. bilo nas je
deset učencev. pred šolo so nas počakali učenci os tončke
Cečeve v lesičnem. odpeljali so nas v učilnico. tu so nas
porazdelili. imel sem srečo. dodelili so me darku, ki živi na
kmetiji. ko sva se spoznala, sva jo mahnila proti darkovemu
domu. počasi sva hodila eno uro in pol.
ko vsa prispela, so naju zelo lepo pričakali. oče je ravno
stiskal grozdje. Sla sva se preobleč in odšla po seno za krave.
po končanem delu sva igrala nogomet. ko se je stemnilo, sva
šla v hišo in igrala šah. kmalu zatem je darkova mama pripra-
vila večerjo in po tv dnevniku smo šli spat. drugo jutro smo
vstali ob pol šestih in se odpravili na avtobusno postajo. hodili
smo približno pol ure. bilo je hladno in deževno, a vseeno lepo.
z avtobusom smo se peljali do šole.
Solaske stvari sem prinesel s seboj iz celja. Sola je manjša
kot naša, a je zelo lepa. za njo sta igrišči za rokomet in košarko.
od darkovega doma je šola oddaljena 6 kilometrov. v njej
učijo zelo prijazni in izkušeni učitelji, ki zelo lepo razlagajo
učno snov. še posebej tovariš, ki uči fiziko in matematiko.
zjutraj smo jedu marmelado na kruhu in čaj, za malico pa
puding z malinovcem, ki je bil zelo dober. po pouku sva z
darkom v varstvu počakala na avtobus. ko sva prišla domov,
sva napisala domačo nalogo. medtem je njegova mama že
skuhala kosilo. ker je dežvalo, smo popoldan igrali »Človek ne
jezi se« za prvaka hiše. zmagal je darko, drugi je bil njegov
oče, jaz pa zadnji. po večerji je darkov oče šel spat, kajti vsako
jutro mora vstati ob treh in iti na avtobus za celje, kjer je
zaposlen. z darkom sva gledala televizijo.        '
drugi dan je bilo zelo lepo jutro, zato smo lahko s kmetije, ki
je zelo visoko, opazovali pokrajino do zagreba. tega dne smo
se učenci odpeljali v trebče. obiskali smo javorškovo doma-
čijo, kjer se je rodila marija javoršek, titova mati. potem smo
si ogledali steklarno v kozjem. tam je vsak dobil spominski
kozarec s posvetuom. nato smo se vrnili v lesično. z darkom
sva jo mahnila čez hribe in travnike domov. darkov oče mi je
pokazala zajce, zvečer pa smo stiskali grozdje. napil sem se
dobrega mošta.
naslednje jutro sem se poslovil. darkova mama mi je za
popotnico spekla rolado in mi dala vrečko orehov. ob slovesu
je zajokala. darko in njegov brat sta mi pomagala nesti prtljago
na avtobusno postajo. po prvi uri pouka sem v pisarni poma-
gal razmnoževati šolsko glasuo. ko smo se vrnili v šolo, so nam
učenci os lesično pripravili kratek poslovilni program.
skupno z našimi učitelji, ki so prišli po nas iz celja, smo se na
avtobusni postaji poslovili od novih prijateljev iz lesičnega.
pri Cubrovih sem se imel zelo lepo in sedaj komaj čakam, da
pride darko k meni v celje.
FOTOGRAFIJA
iz katerega posnetka na filmu je narejena fotografija v levem zgornjem kotu?
odgovore pošljite na dopisnici do ponedeljka, 20. decembra, zraven pa pripišite tudi naslov,
razred in šolo, ki jo obiskujete.
v prejšnji številki ste reševali atkino zanko. ce ste pravilno razrešili labirint, se je prikazal
slonček. nagrado tovarne aero je žreb namenil: mariji cerenjak, podvrh 46, 63314 bra-
slovče.
lojzi me je potisnil s hriba. ko sem si pogle-
dal trenerko je bila umazana. jezen sem bil.
vojko ratej
zidamo hiso. imeli bomo kmecki turizem.
mama bo kuhala kmečko hrano.
a^š bornsek
jaz se rada igram s punčkami. ko pridem do-
mov, se slečem. potem grem ven. zunaj se
igram s sandijem in žogo.
tatjana žnidar
učenci 1. razreda
os stranice
UTRINKI
tale kotiček na naši strani bo odslej namenjen poročanju o
zanimivih dogodkih na vaši šoli. ste izdali glasilo, pripravili
kakšno razstavo, so vas obiskali pionirji kakšne druge šole?
verjamem, da se tudi pri vas vselej dogaja kaj zanimivega.
poročajte nam o tem, mladi dopisniki. ni vam treba na dolgo
in široko opisovati dogodkov, dovolj bosta tudi dva stavka.
recimo: na šoli tej in tej smo izdali drugo številko našega
glasua utrinki. au pa: na šoli (spet ne pozabite na ime šole) so
fantje osmih razredov odigrali prijateljsko nogometno tekmo z
učenci te in te šole. pomembno je le, da nam boste o dogodkih
poročali sproti. najbolje, da napišete sporočilo še isti dan, ko
se je pri vas zgodilo kaj novega. tako bodo tudi učenci drugih
šol lahko prebrali, kaj pri vas delate, kako ste aktivni, mimo-
grede pa jim boste lahko dali tudi spodbudo za kakšno akcijo,
ki se je sami še niso domislili.
dogovorjeno?
velja. upam torej, da bo tale stolpec odslej vedno poln
svežih novic.
§t. 49 - 16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
Z vestnim delom do novih uspehov! To lahko zapišemo za ŽKK Rogaška, ki vodi v ženski
republiški košarkarski ligi. Ta šport je v šmarski občini že nekaj let v ospredju. Stojijo
od leve proti desni: trener Terbovc, Drofenik, Oblak, Virant, Cujež, Pirš in tehnični
vodja Tovornik, spredaj so Zupan, Pešič, Mlakar, Kamenšek, Cepelnik in Goričan.
KOŠARKA
ROGAŠKA PRESENEČA
Ubela in Garant še vedno brez poraza
Dve koli pred koncem je-
senskega dela prvenstva v
II. zvezni ligi premočno vo-
dijo košarkarji Libele Celje,
ki so v devetih srečanjih do-
segli devet zmag in imajo
pred ostalimi petimi ekipa-
mi kar osem točk prednosti!
To je podatek, ki že dolgo
nima primera v naših ko-
šarkarskih ligah!
Deveto srečanje so Celjani
dobili doma proti splitske-
mu Dalvinu 111:84. Srečanje
je bilo v začetku bolj v znaku
gostov (trener Celjanov Mile
Cepin je sedel zaradi suspen-
za na tribuni, tekmo pa sta
vodila Pipan na igrišču in
Zorko na klopi!), kasneje pa
so morali ti popustiti priti-
sku Celjanov. V 10. kolu igra
Libela znova doma proti
Kraškemu zidarju, ki je šesti
z 10. točkami, v zadnjem ko-
lu pa gostuje v Mariboru pro-
ti TIMA - MTT, ki je na pe-
tem mestu in ima tudi deset
točk. Kakorkoli že, Celjani
so že zdavnaj ne samo jesen-
ski prvaki, temveč tudi na
najboljši poti za ponoven na-
stop v I. B zvezni Ugi, v koli-
kor ta še bo!
Republiška moška liga:
štorski Kovinar je doma vi-
soko premagal Rudarja
109:91, Comet pa je katastro-
falno izgubil proti vodečemu
Heliosu v Domžalah 113:76.
Po 5. kolu je Kovinar šesti
(dve zmagi in trije porazi),
Comet pa osmi (ena zmaga
irt štirje porazi). 6. kolo: Co-
met bo igral doma proti zad-
nje uvrščeni Cerknici, Kovi-
nar pa bo gostoval v Litiji, ki
je predzadnja. Ob dobri igri
naj bi to pomenilo štiri nove
točke za naši ekipi.
Republiška ženska liga:
derbi 6. kola je bil v Rogaški,
ki ga je dobila proti celjski
Libeli s kar 104:43. Celjan-
kam so koš polnile zlasti Pe-
šičeva (32), Virantova (35) in
čuješeva (24). Pri Libeli je bi-
la znova najuspešnejša Cer-
jakova (16). Comet srečanja s
Kladivarjem ni odigral. Se
vedno vodi brez poraza Ro-
gaška pred Pomurjem (tudi
brez poraza), Comet je s tek-
mo manj peti in Libela po
zadnjem porazu sedma. 7.
kolo: Libela bo igrala doma
proti predzadnjemu Slova-
nu, Rogaška gostuje pri še-
stouvrščenih Senožečah, Co-
met pa se bo doma pomeril z
devetim - Mariborom.
JK-TV
PREKO »SAVE«
V FINALE?
Hokejisti na ledu Cinkarne
so uspeli na gostovanju v
Beogradu in Novem Sadu.
Sporazumno so namreč po-
vezali obe tekmi in tako reši-
li tudi vprašanje stroškov. V
soboto so imeU na sporedu
prvo tekmo, v kateri so pre-
magali Crveno zvezdo 2:1.
Dan kasneje so igrali v No-
vem Sadu proti Vojvodini
1.1:4!
Vodja ekipe Ivan Zorko:
»Obe tekmi sta bili za nas
/elo pomembni, kajti cilj te-
ga prvenstva je bil, da se uvr-
stimo v veliki finale. Zaradi
že znanih razpletov in pre-
daj, smo naenkrat postali
kandidati za peto mesto. To-
da, zmaga in uspeh v teh
dveh tekmah nam je prinesel
štiri točke, kar bo dovolj.
Odigrati pa moramo še doma
proti Partizanu. Tekma v
Beogradu je bila dramatična
in predvsem neivozna. Z za-
detkom Perčiča smo poved-
h, zmago pa je pri razultatu
1:1 zagotovil Poljanšek. V
Novem Sadu je bilo lažje, za-
detke pa so dosegli Poljan-
šek in Prusnik po tri, Ber-
njak, Filipovič, Zupane,
Kompoljšek in Perčič po
enega.«
Prvi del tekmovanja je v I.
zvezni ligi zaključen. Zaosta-
le tekme in srečanje s Parti-,
zanom bodo odigrali do kon-
ca leta in v prvih dneh ja-
nuarja. Sledil bo finale. Ce
bodo Celjani na lestvici
predtekmovanja tretji, bodo
prinesU v finale dve točki,
medtem ko bo vodeča ekipa
imela le dve več. Z boljšo
igro v finalu in z morebitnim
uspehom na domačem igri-
šču proti Jesenicam in Olim-
piji, ter z dvojno zmago nad
Medveščakom, leihko Celjani
prvič posežejo po drugem
mestu na državnem prven-
stvu. Sicer pa je tudi uvrsti-
tev v finale usp>eh za pomla-
jeno celjsko vrsto.
J. KUZMA
ROKOMETNE
VZPOREDNICE
Piše: Vlado Bojovič
Zaklenila so se vrata drugoligaških dvoran in ob
takšnih prilikah ponavadi izdelujemo »zaključne
ocene« tudi pri športnih panogah.
Naše moštvo (Aero Celje) je z osvojitvijo 1. mesta v
prvem delu tekmovanja v I. B zvezni ligi doseglo
realno več, kot smo pred pričetkom tekmovanja načr-
tovali. Vendar sami igralci ob koncu tekmovanja ni-
smo bih najbolj zadovoljni. Poraz z ekipo Jugoviča v
Kaču v predzadnji tekmi ter tekma z Mehaniko v Met-
kovičih v zadnjem kolu, sta nas postaviU na realna tla.
Ekipa Jugoviča je bila namreč boljša v takoimenova-
nem »tretjem polčasu« pod katerim igralci razumemo
vse dogajanje v zvezi s tekmo, vendar ne neposrednega
boja na igrišču. Prav tako je bilo na tekmi z Mehaniko
v metkovičih vse kar nima zveze s športom od brutalne
igre domačih do neverjetnega pritiska občinstva na
sodniški par in le naši doslednosti, da ne reagiramo na
provokacije, se lahko zahvalimo, da smo osvojili točki
in da se je tekma regularno končala.
Skratka, začele so se ponovno zakulisne igre, katerih
cilj je že nekaj zadnjih let metanje polen pod noge
našemu moštvu v borbi za vstop v prvo zvezno roko-
metno ligo. Zadnji čas je, da naša uprava skuša skupaj
z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami v ob-
čini vplivati to, da bo imelo naše moštvo vsaj regularne
in enakopravne pogoje v borbi za vrh z ostalimi moš-
tvi.
Prepričan sem, da bi v tem primeru uspeli priti v
prvo zvezno ligo. Vedno upamo, da bo nova sezona
boljša, bolj pravična, poštena, da bodo že enkrat stopili
na prste vsem mešetarjem. Zato je zadnji čas, da se v
zvezi s tem kaj konkretnega ukrene, saj med drugim
večino sredstev, s katerimi razpolagamo v tekmova-
nju, daje združeno delo, kar je še razlog več, da imajo
takšne nepravilnosti širše posledice.
Do pričetka naslednjega dela tekmovanja, ki bo
marca 1983, bomo trenirali po izdelanem programu.
Zaenkrat treniramo rekreativno, verjetno se bomo
udeležili kakšnega priložnostnega turnirja. V novi se-
zoni bomo okrepljeni s »povratnikoma« Anderluhom
in Božičem in bomo tako začetek drugega dela tekmo-
vanja dočakah še močnejši.
Do takrat pa na svidenje, v imenu igralcev pa vsem
bralcem NT, poslušalcem RC in obiskovalcem naših
tekem srečno in veselo Novo leto.
NA KRATKO
OBČINSKA
NOGOMETNA LIGA
ŠENTJUR
Končan je jesenski del ob-
činske nogometne lige Šent-
jur za sezono 1982/83. V »A«
skupini so med sedmimi
ekipami zmagale Dramlje
A, sledijo Grobelno. Ponik-
va, Panterji, Veterani
Dramlje, Magnum in Jakob.
V »B« skupini je nastopilo
deset ekip. Zmagala je Loka
I, sledijo pa Tratna, Vrbno,
Dramlje B, Slivnica, Loka
II, Primož, Bukovje, Začet-
nik in Pesnica.
TVD PARTIZAN
DRAMLJE
USPEŠNI KARATEISTI
V soboto se je končal repu-
bliški turnir v absolutni ka-
tegoriji za mladince v Ljub-
ljani. Favorit, Jože Hudover-
nik iz Žalca, je po dveh uvo-
dnih zmagah izgubil tretji
dvoboj zaradi svojega pre-
močnega udarca. Več sreče
je imel naslednji dan, ko je
zmagal na republiškem pr-
venstvu za mladince v Celju,
kjer je nastopilo 42 tekmo-
valcev iz sedmih slovenskih
klubov. Jože Hudovernik je
bil najboljši v najtežji sku-
pini.
SILVO MARIC
II. MEMORIAL
M. BOFULINA
V organizaciji kegljaške
sekcije pri delovni organi-
zaciji Obnova Celje so na
kegljišču Golovca pripravi-
li II. memorial Mirka Bofu-
Una. Nastopilo je deset šest
klanskih ekip, zmagovalci
pa so postali tekmovalci
Cementarne Trbovlje (565
Podrtih kegljev). Sledijo
Obnova Celje (553)., Ingrad
Celje (540) itd.
ŠENTJUR IN MOZIRJE
NAPREJ
Končano je tekmovanje v
II. ligi regionalne kegljaške
zveze Celje. Nastopilo je 11
ekip: Šentjur 32, Mozirje 30,
Obrtnik 22, Avto Celje 20,
EMO Celje 20, Obnova Celje
18, TimEsot Laško 18, Cin-
karna 14, Savinja Celje 4,
TOSP Celje 4 in CE-KA Ce-
lje O točk. V I. ligo sta se
uvrstih prvi dve ekipi - Šent-
jur in Mozirje.
MARTIN OJSTERŠEK
ZNOVA REVIJA BOKSA
VCEUU
Ta bo v soboto, 18. decem-
bra ob 17. uri v telovadnici
Osnovne šole I. celjske čete
v Celju. Organizator je
Boks sekcija pri TVD Parti-
zan mesto Celje. Revija
boksa v Celju pravzaprav
pomeni odprto prvenstvo.
kjer bodo poleg gostiteljev
nastopili tudi boksarji vseh
slovenskih klubov ter iz Pu-
Ija in Varaždina. Med nasto-
pi »pravih« boksarjev bodo
nastopili še učenci celjske
boksarske šole ter pokazali
svoje prve veščine iz te ple-
menite športne panoge.
V NEDEUO V
ŠEMPETRU
Na strehšču v Šempetru
bo v nedeljo, 19. decembra s
pričetkom ob 8. uri zjutraj
tekmovanje z MK puško v
počastitev bližnjega Dneva
JLA.
DRAGO GREŠAK
STRELCI ŽALCA TUDI
TOKRAT NAJBOLJŠI
Na »kegljiškem« strelišču
v Žalcu so izvedli 3. kolo ob-
činske strelske lige z zračno
puško. Tokrat je nastopilo
osem ekip, zmagala pa je eki-
pa Žalca I (1406 krogov) pred
Libojami I (1361), Grižami
(1359), sledijo pa Liboje II,
Prebold, Šempeter, Žalec II
in SIP Šempeter. Najboljši
posameznik v 3. kolu: je bil
Mladen Melanšek iz Žalca z
odličnim rezultatom 368 kro-
gov, sledijo pa Ivan Novak iz
Liboj 357 krogov, Darko
Turnšek iz Griž 355, Franc
Kotnik iz Žalca 354, Jože
Hrovatin iz Liboj 352 krogov
itd. Ekipno po treh kolih:
Žalec, Liboje I, Prebold, Gri-
že, Šempeter, Liboje II, Sip
Šempeter in posamezno
Mladen Melanšek, Franc
Kotnik (oba Žalec), Ivan No-
vak (Liboje), Darko Turnšek
in Drago Grešak (oba Griže)
itd.
4. kolo bo znova v Žalcu in
sicer v soboto, 18. decembra
ob 14. uri. Nastopilo bo ver-
jetno devet ekip, kajti seda-
njim osmim se bodo pridru-
žili še Braslovčani.
KADETI NJE V FINALU
Tudi igralkam, košarkašicam
Libele, se nasmiha republiški na-
slov. V nedeljo dopoldne ob 9.
uri bo namreč v športni dvorani
Tehniškega centra v Celju final-
na tekma republiškega tekmova-
nja za kadetinje. V finalu se bodo
pomerile igralke Libele in Jezice.
Za mlade igralke Celja je že
uvrstitev v finale lep uspeh in
korak naprej pri razvoju ženske-
ga košarkaškega športa v našem
mestu.
J. K.
KK GARANT ŠE
VEDNO BREZ PORAZA
Tudi po 5. kolu so novinci
v II. republiški ligi - vzhod,
košarkarji KK Garant Pol-
zela edini nepremagani. V 5.
kolu so dobili tudi srečanje
v Žalcu (tam žal igrajo »do-
mače« tekme) proti KK
Podbočje 65:56 (30:25). Po
besedah trenerja KK Ga-
rant, Danija Terglava, je
vzrok za tako nizek rezultat
v dobri igri v obrambi ter še
vedno prisotni tremi pred
domačimi gledalci. Strelci
za Garant: M. Turnšek 26,
Cizej 16, Polauder 8,
Zmrzlak 6, S. Tiunšek 4,
Kučar in Kralj po 2 ter Šte-
fanec 1. TV
SINDIKALNI ŠAH
Na sindikalnem šahovskem pr-
venstvu so že odigrali več kot po-
lovico srečanj.
V prvi skupini vodi Kovinote-
hna, ki je zbrala 13 točk, sledijo
EMO 9, Cinkarna 8, Klima 7 itd.
V drugi skupini vodi Žična 5,5
točk, v tretji Zapori in Merx po 6
točk in v četrti Toper 4 točke.
VSI ODGOVORI PRA VILNI
V nagradni igri Partizan št. 7 je sodelovalo skupno 26
naših bralcev in poslušalcev Radia Celje. Tokrat so bili vsi
odgovori pravilni. Akcija »Iščemo najboljšo krajevno skup-
nost v športni rekreaciji« je tista, ki jo organizacijsko vodita
in usmerjata Partizan Slovenije in Jugoslavije. Vendar tudi
ostali dve akciji vodi organizacija Partizan. Torej ni bilo
možnosti za nepravilne odgovore. Pokrovitelj akcije TDO
TEKO iz SOZDA MERX bo ob zaključnem žrebanju brez
dvoma imel obilo dela pri izboru tistega, ki bo 1984 potoval
na OLIMPIJSKE IGRE V SARAJEVO. Te dni, ko nam je
sneg že pobeUl naravo, nam je Sarajevo že kar nekam bližje.
Pa poglejmo kdo so srečni dobitniki 7. nagradne igre
Partizan:
1. nagrada - Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje.
2. nagrada - Ivica F*ilih, Tmovlje 8, Celje in
3. nagrada - Maja Debeljak, Trubarjeva 71, Celje!
Nagrajuje znana celjska tovarna AERO!
Vsem bralcem in poslušalcem pa tudi SREČNO NOVO
LETO!
METOD TREBICNIK.
22. stran - NOVI TEDNIK
St. 49-16. december 1983
MARJAN MANFREDA
»STROJEVODJA «
V HIMALAJI
Francu Pešcu se lahko zahvalimo,
da smo dobili v naše uredništvo takš-
nega gosta, kot je MARJAN MAN-
FREDA, zaposlen pri 2G Ljubljana,
kjer je referent za rekreacijo. To pa niti
ni najbistvenejše, kajti ne nazadnje
imamo^takšnih in podobnih referen-
tov po'vseh delovnih organizacijah do-
volj. Malo pa je takšnih, ki bi se lahko
pohvalili, da so med drugim bili tudi
petkrat na najvišjih vrhovih v daljni
Himalaji, torej na sami »strehi« sveta!
Osebna legitimacija:
Rojen 31. avgusta 1950 v Bohinjski
BeU!
Član Planinskega društva Gorje, si-
cer pa tudi član alpinističnega odseka
Ljubljana - Matica!
V Ljubljani se je učil za elektrome-
hanika, čeprav je najprej hotel postati
strojevodja! Ob tem pa je alpinizem
dobil že takšno vlogo, da mu je kasne-
je vse podredil.
Med službo je končal še Višjo šolo za
telesno kulturo v Ljubljani.
1977 je prevzel delovno mesto refe-
renta za rekreacijo pri TOZD Promet
Ljubljana pri ŽG Ljubljana.
Med vsem tem je seveda pridno obi-
skoval in spoznaval hribčke, hribe in
gore!
Mladost je preživljal v glavnem v
Bohinjski Beli...
MARJAN MANFREDA: »Sploh sem v
glavnem tam preživel življenje vse od
rojstva pa do danes. To so čudoviti
kraji, ki jih kljub potovanjem po do-
movini in po svetu ne moreš kar poza-
biti. V hribe sem zašel doma, kar ta-
ko... otipavati sem jih začel! Prav pa
sem se z alpinizmom spoznal, ko sem
postal član AO Ljubljana - Matica.
Običajno je tako, da gre pot iz planin-
stva v alpinizem, jaz pa sem prvo stop-
njo kar nekako preskočil. V 3. razredu
osnovne šole sem se usedel na vlak in
se odpeljal do Jesenic, prespal na Kre-
darici in jo potem mahnil na Triglav.
To je bn za takšnega fantiča, pa še_
samega povrhu, dosti korajžen po-
dvig.«
Petkrat ste bili v Himalaji, s čimer
se lahko pohvali le malokateri jugo-
slovanski alpinist...
MARJAN MANFREDA: »Prvikrat
je bilo pred desetimi leti, ko smo šli na
Makalu. Leta 1974 smo bih na Kangba-
čenu, leto dni kasneje znova na Maka-
luju, kjer smo prišli do višine 8475 me-
trov in to brez kisika. Leta 1979 sem bil
na Everestu in lani na Lotseju.«
Kaj je najbolj bistveno za alpini-
sta?
MARJAN MANFREDA: »Prvo in
osnovno je dobro znanje. Veliko je v
ekspediciji odvisno tudi od vodje, ki
mora zagotoviti, da se bodo »ekstremi-
sti« in individualisti dopolnjevali, kajti
samo to vodi v uspeh. Dobri posamez-
niki nikoli ne bodo uspeh, če ne bodo
delovcdi v homogeni ekipi, ki se v vseh
detajlih dopolnjuje do maksimuma. V
tistih višinah marsikdo eksplodira,
vendar kmalu vidiš, da sam ne moreš
nikamor.«
Naš gost je dobil tudi najvišje jugo-
slovansko priznanje, ki ga vsako leto
ob proglasitvi najboljšega športnika
podeljujejo Sportske novosti, to je
pokal za fair play imenovan Vlado
Orciškovič
MARJAN MANFREDA: »To je bilo
pri vzponu na Everest leta 1979, ko
sem drugim omogočil pot na vrh. Nič
posebnega nisem naredil... samo dru-
gim sem omogočil... Že leta 1975 sem
napravil nekaj podobnega na Makalu-
ju... V gorah pač nič ne zmoreš sam
ali pa zelo, zelo težko.«
Na katera priznanja je Marjan naj-
bolj ponosen?
MARJAN MANFREDA: »Prvo na
pokal fair play in drugo, da smo jugo-
slovanski alpinisti po osvojitvi Mount
Everesta postali najboljša ekipa v Ju-
goslaviji. Tako smo videli, da le še ce-
nijo naše delo, napore in podvige, pa
čeprav nastopamo v arenah brez gle-
dalcev. «
Kaj pa ozebline, ki jih dobite v go-
rah?
MARJAN MANFREDA: »Človek po
vseh naporih na vse težave pozabi, si-
cer pa smo že pred vzponom vedeli za
to.«
Prihodnje leto gre v Himalajo celj-
ska alpinistična odprava. Bo uspela?
MARJAN MANFREDA: »To je do-
bra ekipa. Vse posameznike poznam
in upam, da bo uspela. Bistveno pa je,
da imajo za seboj močno regijo, ki jim
bo pomagala in od- tega je tudi veliko
odvisen končni uspeh.«
Velik problem je oprema?
MARJAN MANFREDA: »Veliko do-
brega lahko naredimo že doma. Kar
poglejte vašo Metko, ki se pri izdela-
vi hlač, vestonov, spalnih vreč in
ostalega povsem enakovredno kosa z
do sedaj uvoženimi podobnimi arti-
kli. Več bi morali imeti takšnih ko-
lektivov pa bi bilo tudi nam lažje.«
Tako Marjan Manfreda, ki med de-
lovnim časom skrbi za razvejano re-
kreacijo številnih delavcev na ŽG
Ljubljana, v prostem pa pohiti tja, kjer
mu je srce doma - v gore!
TONE VRABL
KOTALKARJI V
BOLOONI
Večja skupina kotal-
karjev iz Titovega Vele-
nja, ki je z resnim delom
po nekajletnem premoru
začela ponovno letos, je
nekaj dni sodelovala na
večjem tekmovanju v ita-
lijanskem mestu Bolog-
na. Na prireditvi je nasto-
pilo kar 1200 tekmoval-
cev v dvajsetih revialnih
)čkah. Velenjska skupi-
.a je vse prisotne navdu-
šila s svojim programom
in je bila enakovredna iz-
kušenejšim domačinom.
ZLATARNA
PRED EMO
Na drsališču v Mest-
nem parku so odigrali 3.
kolo občinske sindikalne
hokejske Uge. Zlatarna je
premagala EMO 10:1,
Opekarna je premagala
Kovinotehno 8:4. Lestvi-
ca: Zlatarna 6 točk (34:3),
Opekama 4 (11:19), EMO
2 (6:13) in Kovinotehna O
točk (10:18). Najboljši
strelci: Ograjenšek 11,
Šmerc 8 in Cvetko (vsi
Zlatarna) 5. Četrto kolo
bo v nedeljo, 19. decem-
bra, ko se bosta ob 16,30
srečala Opekama in Zla-
tama ter uro kasneje
EMO in Kovinotehna.
TV
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 84 PRED VRATI
Člani organizacijskega od-
bora XIV. zimskih olimpij-
skih iger iz Sarajeva so v zad-
njih mesecih vse bolj aktiv-
ni. Ne delajo samo doma na
izgradnji številnih objektov
ter prog in seveda spremlja-
jočih objektov, temveč tudi
potujejo po Jugoslaviji in
svetu ter predstavljajo za-
snovo zimskih olimpijskih
iger, ki bodo PRVIC v zgo-
dovini v neuvrščeni državi!
Prav to je izredno priznanje
Jugoslaviji, ki si poleg osta-
lega prizadeva tudi to, da bi
na njenem ozemlju bili vsi
kot prijatelji in da ne bi priš-
lo do razprtij, kot se je to žal
dogajalo na nekaterih zad-
njih olimpiadah, zlasti let-
nih.
Člani organizacijskega od-
bora so posebno pozornost
med obiskovanjem razhčnih
republik in pokrajin ter
držav namenili prav Sloveni-
ji, ter so v Ljubljani pripravi-
li razstavo in v prostorih
CGP Delo tiskovno konfe-
renco, kjer so sodelovali naj-
vidnejši predstavniki organi-
zatorjev ZOI 84. Na tiskovni
konferenci v Ljubljani pa so
bili prisotni tudi predstavni-
ki večjih slovenskih delov-
nih organizacij, ki so glavni
sponzorji ali drugače sodelu-
jejo, da bi igre uspele.
Sarajevo je dobilo organi-
zacijo ZOI 18. maja 1978 v
Atenah!
Pred tem so eno leto delah
na pripravah, da so sploh
lahko kandidirali!
14. decembra 1982, so se
začela številna »test« tekmo-
vanja, ki naj bi omogočila or-
ganizacijskemu odboru, da
bi se na glavne igre čimbolj e
pripravil. Začetek je name-
njen mladim v umetnostnem
drsanju na svetovni ravni!
V pogonu so že nekaj dni
steze za bob, sankanje, hi-
trostno drsanje!
Do začetka oktobra 1983
bo vse nared za začetek iger
v prvih mesecih 1984!
Pri izvedbi ZOI 84 sodelu-
je 400 strokovnih sodelav-
cev, od tega 200 iz Slovenije,
od koder so tudi trije spon-
zorji in devet licenčnih sode-
lavcev.
Vsaka krajevna skupnost
v Sarajevu ima posebno eki-
po, ki specialno skrbi za pri-
ravo in izvedbo ZOI 84!
Izredno je tudi zanimanje
novinarjev za poročanje z
ZOI 84, ki jih bo po sedanjih
podatkih več kot 5000! Samo
z Norveške se je prija\alo za
poročanje tekmovanj s smu-
čarskih tekov 50 novinarjev!
ZOI 84 naj bi po prvem
programu stale, 5,8 milijarde
din, danes že stanejo 2 mili-
jardi več. Ob tem je zanimi-
vo, da za igre kažejo večji in-
teres tujci, kot domačini. V
Sarajevu ob vseh delih
vztrajno (in tudi upravičeno)
ponavljajo: Zimske oUmpij-
ske igre 84 so naše, jugoslo-
vanske, ne pa sarajevske
igre!
TONE VRABL
Morda še ne veste, da je v vsaki seriji srečk EKSPRESNE LOTERIJE,
ki jo prireja LOTERIJA SLOVENIJE 100 dobitkov po 20.000 din in
283.000 ostalih dobitkov v vrednosti 18.000.000 din, kar je 60%
emisijske vrednosti.
$t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
PRIZNANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA CEUE ZA UREJENO OKOUE
ZLATA VRTNICA: \
1. P02ENEL Katica in Anton, Celje, |
Lopata 23/b Ostrožno. j
SREBRNI VRTNICI:
2. TER2AN Pavla, Celje, Dobojska 11
(Hudinja)
3. KREGAR Vili in Ana, Celje, Valva-
zorjeva 36 (Lava)
BRONASTE VRTNICE:
4. NAGLIC Danica, Skofja vas, Smi-
klavž 26 (Ljubečna)
5. KRANJEC Jože, Celje, Grudnova
ul. 1 (Savinja)
6. PLAVCAK Zinka in Jože, Celje, Ce-
lestinova ul. 10 (Aljažev hrib)
7. 2ELEZNIK Ivanka in Jeronim, Ce-
lje Cesta v Laško 22 (Pod gradom)
8. HISNI SVET Pohorska ul. 4, Celje,
Pohorska ul. 4 (Nova vas)
9. GOJENCI VRTNARSKE SOLE,
Celje (Medlog)
10. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA,
Celje, Ul. 29. nov. 1 (Dolgo polje)
PRIZNANJA ZA
UREJENA OKOLJA IN
CVETLICE 1982 - ŠOLE,
USTANOVE, PODJETJA
SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA,
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI
PROMET, SREDNJA GOSTINSKA ŠO-
LA, GOJENCI VRTNARSKE ŠOLE,
OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNCA,
OSNOVNA ŠOLA FRANCA KRANJ-
CA^ SPLOŠNA BOLNIŠNICA, ŽELEZ-
NIŠKA POSTAJA, SAMSKI DOM
GRADIŠ, SAMSKI DOM INGRAD, OB-
ČINSKA SKUPŠČINA - delovna skup-
nost upravnih organov: SEKRETARIAT
ZA LO. OBČINSKI KOMITE ZA
DRUŽBENO-EKONOMSKI RAZVOJ,
OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE
DEJAVNOSTI, OBČINSKI INŠPEK-
TORAT. OBČINSKI ODDELEK ZA
OBCO UPRAVO, OBČINSKI SEKRE-
TARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE,
SLUŽBA IS SKUPŠČINE OBCINE CE-
LJE. GOZDNO GOSPODARSTVO;
ŽUPNIŠCE OPATIJSKE CERKVE,
KRAJEVNA SKUPNOST CENTER,
DO »AERO«, DO »METKA«, DD
»ETOL«, SKLADIŠCNO-TRAN-
SPORTNI CENTER, DO »TKANINA«,
TOVARNA VOLNENIH ODEJ, DO
*EMO« - vrtnarstvo, DO »MEBLO«, DO
»MERX« - ESPRESSO. PODJETJE ZA
UREJANJE VODA »NIVO«, DOM
UPOKOJENCEV. HOTEL EVROPA.
KS CENTER
CRNOBRNIC Ostoje. RATELJ Hedvi-
ka, BAJDA Danica, HIŠNI SVET - Trg
oktoberske revolucije 1-3, COKL Fani,
DRUŽINA MAJKOVIC, RAVBER Bre-
da, HISNI SVET - Cuprijska 14, HIŠNI
SVET - Cuprijska 19. HIŠNI SVET -
Slomškov trg 7, HIŠNI SVET - Tomši-
čev trg 17, MARN Justika in Roman,
JAMNIKAR Ivanka in Vlado, JAGER
Štefan, LEŠER Bogomir, PECNIK
LjudniLIa.
KS KAREL DESTOVNIK-
KAJUH
DRUŽINA GLUHAR, DRUŽINA
GROBELNIK, HIŠNI SVET - Trubarje-
va 10,12,14,16, HIŠNI SVET - Trubarje-
va 18, 20, 22, 24, DRUŽINA VERDER-
BER, ZAVRŠNIK Marija, DRUŽINA
JURHAR, DRUŽINA LUKMAN, DRU-
ŽINA PRISTOVNIK.
KS SAVINJA
BELLE Igor, BUDIN Franc, KOPCIC
Milena, GOLEŽ Marija, HUDNIK Vera,
KRAMER Ana, URŠIC Amahja, HIŠNI
SVET - Čopova 3-7, HIŠNI SVET - Tru-
barjeva 52-56, HOHNJEC Milena,
VOVK Minka, KRANJEC Jože, MAR-
TINKO Rozika, PALIR Matija.
KS OSTROŽNO
DEŽELAK Dragica in Jože, GAŠ-
PERT Anica in Ivan, MIRNIK Angelca,
PETROVIČ Marica in Stane, POŽENEL
Katica in Anton, JUG Milan, KISLIN-
GER Antonija in Stane, KLAPiC Vilma, i
KNEZ Olga, ZUPAN Marija in Karl,^
KRAMER Jožica, MOLAN Ludvik, NO- j
VAK Vlado, RADIČ Marta in Cilka,'
DRUŽINA ŠPEGEL, ZUPANC Peter in
Angelca. . _
KS SLA VKO ŠLANDER
BUH Pavle, HIŠNI SVET - Na zeleni-
ci 10, HIŠNI SVET - Na zelenici 11,
KAVCIC Konrad, CONRADI Rihard,
JORDAN Henrik, URŠiC Francka, HIŠ-|
NI SVET - Ul. V. prekomorske brigade]
4 HRASTNIK Angela, IKOVIC Franc.j
DRUŽINA KEBUC. > -
KS DEČKOVO NASELJE
PIRNAT Ana, SIKOŠEK Terezija,
VAUKNER Silva, ŽUNTAR Ivana in
Alojz, ŽUNTAR Zmaga in Milan, GU-
TENBERGER Marjetica, JASTROB-
NIK Štefka, LAVRENCIC Sonja, MU-
LEJ Matilda, DRUŽINA BUDNA, COK
Pepca, KRIŽNIK Anica, DRUŽINA ŽI-
VEC, JANŽEK Slavica, DRUŽINA
DOLŽAN, DRUŽINA JAKŠE, JURlC-
KI Erna in Jože. DRUŽINA MASLO,!
DRUŽINA TELIC, TURKL Franšiška.j
BLAŽIC Alojzija, KRESNIK Alojzija,'
MEZNARIC Matilda, ROCNIK Magda-
lena, LEBAN Kati, SEŠLER Ema, PI-
ŠEK Fanika in Drago, TANKO Jože in
Karolina, TESTEN Adela in Aleksander,
BOBNAR Martina, GOLOUH Ciril in
Marija, JERIHA Štefka, OSO Angela,
ŠTEp^ANlC Terezija, DRUŽINA COLA
RIČ, DRUŽINA DOSTELJ, DRUŽINA
1VLM.GAJ, DRUŽINA MIHELIC, DRU-
ŽINA SAD AR.
KS NOVA VAS
TROJAK Pavla, SREDOVNIK Marija,
DRUŽINA ŠTOR, HIŠNI SVET - Po-
horska 4, HIŠNI SVET - Pohorska 6,
BLATNIK Veronika, DRUŽINA GRAC-
NER, DRUŽINA HRASTNIK, DRUŽI-
NA UKIC, DRUŽINA KOŠAR, MAR-
CIUS Zlata, PECARSKI Ida, TENŠEK
Marija, POPIT Štefanija, JOŠT Marjeta,
MLAKAR Olga in Jože, PRATNEMER
Marta in Jože, HIŠNI SVET - Ul. b. Voš-
njakov 3, HIŠNI SVET - Ul. b. Vošhja-
kov 12, DRUŽINA GAJŠEK, LEŠNIK
Helena, DRUŽINA NOVAK, DRUŽINA
PETROVIČ, DRUŽINA RATEJ, BREC-
KO Marija, DRUŽINA JANUŠIC.
KS POD GRADOM
CATER Bogomir, GODEC Jurij, JO-
VAN Jože, ŽELEZNIK Ivanka in Jero-
nim, FINK Marko, SKOMINA Rafko,
SMRECNIK Bruno. ŽERDONER Fer-
do, GRACNER Martina in Martin, DRU-
ŽINA KDKOT - PRELOVEC, PERLIC
Romana, PETROVIČ Anton, POLAJ-
ŽER Štefan, ŠUSTER Amalija, KMEZ
Milan, TISELJ Marjan, TRAVNER Ma-
rija.
KS HUDINJA
HERLAN Ana, BREZNIK Marija,
CENTRIH Marija, GOLEJ Ivanka, KO-
KLIC Terezija, KONDA Frančiška, LE-
BAN Julijana, LESJAK Eidta, MARZI-
DOVŠEK Ivana, DRUŽINA ŠOŠTA-
RIC, PETELINŠEK Ana, POGLADIC
Judita, POHAJAC Jožica, RIHTAR Ma-
rija, STROPNIK Magdalena, TERŽAN
Pavla, VERBIC Marija, HRASTNIK Do-
ra, VINDIŠ Terezija, KOJNIK Ana,
KRAMŽAR Ivana, DOBOVŠEK Jožica,
FURJAN Marija, STRAŠEK Marjana,
STRELEC Justina, ZAVŠEK Jožefa,
MEDVEŠEK Dragica, VRECKO Franši-
ška-Danijela, ŠORLI ^ Rozina, HIŠNI
SVET - ul. Frankolovskih žrtev 15, CRE-
PRINŠEK Marija, STOPINŠEK Karoh-
na, TEODOROVIC Marija, DRUŽINA
COBEC.
KS MEDLOG
BUT Frančiška, SAMEC dipl. ing. Du-
šan, GMAJNIC Štefan, HUDOMALJ Ju-
sta, JANC Jožica, KOREN Franc, KRE-
SNIK Štefan, ZAPUŠEK Avgust, MU-
HOVEC Rado, SLAPNIK Anica, VAJ-
DIC Marija.
KS DOLGO POLJE
MEHLE Jožica, DRUŽINA SADNIK,
DRUŽINA VRHOVEC, DRUŽINA PI-'
ŠEK, DUŽINA MAJCEN, DREVEN-j
ŠEK Štefka, KOSI Breda, MERŠNIKj
Marija-Pavla,     LAH     MIROSLAVA, \
KLOAR Lierka. DRUŽINA ŠTOK, VE- i
HOVAR Štefanija, DRUŽINA JECI^
ŠRAMEL, KOLAR Ljudmila, LESJAK
Gabrijela, ROŠ Ivana in Dušan, HIŠNI
SVET - Tkalska 14, DOBRAJC Ivana,
DRUŽINA     EMERŠIC,     DRUŽINA
KVAS, MILAVŽIN Frančiška.
KSLAVA
BOŽICNIK Katica in Zdravko, FER-
ME Ivanka in Ivan, KREGAR Ana in
Vili, ERJAVEC Franc, MOTOH Viljem
in Hilda, DRUŽINA HOČEVAR, DRU-
ŽINA KRIVEC, LONČAR Boris, DRU-
ŽINA PETROVIČ, HIŠNI SVET - Puco-
va 5, PILIH Marjan, PRIVŠEK Andrej,
STIPLOVŠEK Ivan, VENGUST Stani-
slav, ZAJC Milan.
KS GABERJE
DRŽEK Rozika, GRABER Minka, LE-
DNIK Marija, PUNCER Olga, DOBER-
ŠEK Berta, JELEN Zlatka, KOVACiC
Fanika, GABER Tatjana, KEREC Ivan-
ka, PODPECAN Štefka, ZORMAN Pol-i
de, GORJANC Stanko, VRECER Mar-^
jan, KERŠLIN Fanika, PODBEVŠEK'
Marija, VERHOVEŠK Vera, KOŠTO-
MAJ Majda, KOŽAR Alojz, SPAT Ana,
LESKOVŠEK Milena, SAVLI Angela,
TOMAN Fanika, MASTNAK Pavla,
DRUŽINA OKROŽNIK, PREZELJ
Štefka, ZUPANC Marija.
KS TRNOVLJE
ARLIC Cirila, CATER Silva, CERNO-
ŠA Emilija, FILIPIC Štefanija, HOJNIK
Greta, KLOBUČAR Ivanka, KOŠTENI-
NA Mira, KOŠENINA Neži, KOŽUH
Ivanka, LESJAK Majda, LONCAR
Alojz, MAJER Vilma, MURKO Katarina,
PEZMAN Antonija, PILIH Ivanka,
PUŠNIK Justina, REZAR Sonja,
STROPNIK Marija, ŠKRUBEJ Justi,
TRŽAN Alojzija, ŽNIDER Fanika, HOJ-
NIK Valburga.
KS ŠKOF J A VAS
JAVORNIK Terezija, MlLEC Jožefa,
RECNIK Marica, DREML Ivan, HOJ-
NIK Slavica, KOVAČ Jožica, PLATOV-
ŠEK Pavel, MEJAK Marija, ROJC Aloj-
zija, ŠOB4 Draga, TOPLAK Mihca, SE-
LES Marjana.
KS LJUBEČNA
AVŽNER Vanja, GAJŠEK Vida,
HRASTNIK Cilka, JUTRŠEK Justina,
JUTRŠEK Danica, KAJZBA Anica,
KNEZ Marija, LESKOVŠEK Silva, OJ-
STRŠEK Zinka, ORLICNIK Angela,
ŠUMAR Jožica, ZOTTL Ljudmila, BO-
HINJAK KaroUna, EINZIDLER Ana,
GRUŠOVNIK Antonija, GUTENBER-
GER Dora, KUŽNER Rozahja, LAH Sla-
va, FIDERŠEK Terezija, RAZGORŠEK
Majda, ŠUSTER Angelca, ZEME Olga,
JEREB Vida, OFENTAVŠEK Anica,
NAGLIC Danica, ŠEPfiC Albina.
KS ALJAŽEV HRIB
PLAVCAK Zinka in Jože, DRUŽINA
KROLO-KRUŠIC, PAVŠAR Darinka,
KRANJC Rezka, UMEK Stanka, DRU-
ŽINA OGRAJENŠEK, PETAN Vera,
DRUŽINA VEHOVEC, MLAKAR Ivan,
TROJAK Anica, DRUŽINA OBREZ,
PAVLIC Marija, FABJAN Štefka. RO-
ZMAN Jožko in Mara.
V letu 1982 nismo ocenjevali krajev-
nih skupnosti: Vojnik, Dobrna, Franko-
lovo. Strmec, Teharje, Štore, Svetina in
Šmartno v Biomi doUm.
24. stran - NOVI TEDNIK
št. 49 - 16. december 19gj
NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA NOVI TEDNIK
NAGRADNI RAZPIS
1. nagrada 300 din
2. nagrada 200 din
3. nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil,
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 21. decembra do 9. ure. Rešen«
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADN^
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE »EMO« CEUE
Vodoravno: KALUP, OMAMA, KU.
LISA, MARAT, ELEKTROMEHA-
NIK, EMOCENTRAL, SILO, OBA
RINOLOGIJA, GLAZER, CENA
ADA, TROTIL, ARTHUR, NZ, KA-
KANJ, EILANDEN, OPAL, STOZNl
CA, NAL, VA, MAK.
IZID ŽREBANJA
1. nagrado 300 din prejme: Marjan
Pasar, Pot v Konjsko 24,63212 Vojnik
2. nagrado 200 din prejme: Mah
Darko, Dečkova c. 50, 63000 Celje
3. nagrado 100 din prejme: Nina
Podlipnik, Kidričeva 5, 63320 Titovo
Velenje
Nagrajencem iskreno čestitamo! i
Nagrade boste prejeli po pošti.    |
MALA MAGIČNA KRIŽANKA
1,1. razklano usnje z lunetno vtisnjenimi kožnimi porami,
7, 2. meteor, pretežno iz kamna,
9, 3. konjski lasje,
10, 19. začetnici imena in priimka našega novoromantič
nega skladatelja,
12, 4. težko dostopen, hribovit kraj,
13, 17, nenadna smrt,
14, 5. ime pisateljice Peroci,
15, 15. ime mecena Zoisa,
16, 6. kemijski simbol za prvino nikelj,
17, 13. umetnik ki iz raznih snovi oblikuje podobe,
18, 8. smolasta snov za lepilo ki jo dobimo iz grma tragan
tovca,
20, 11. glavno mesto Lakonije v starem veku, tudi Lakedai
mon.
AU VESTE,:.
1. Leta 1960 so beograjski arheologi iskali nova naj-
dišča starčevske kulture, najstarejše neolitske kulture
ob Donavi. Iskali so tudi ob takoimenovanih »Železnih
vratah«, kjer so se valovi Donave v vrtincih prebijali v
vlaško nižavje, seveda preden smo zgradili hidrocen-
tralo Derdap. Vendar takrat niso našli drugega kot
skromne naselbine, prerevne za obsežna arheološka
izkopavanja. Pet let pozneje pa so spet prišli na to
mesto. Sicer niso mislili da bodo našli kaj posebnega, a
tokrat je grozilo umetno jezero v sklopu hidrocentrale
in nikakor niso hoteli zamuditi nečesa, česar ne bi več
mogli popraviti. Trud se jim je kmalu izplačal. Pod
ostanki revnega naselja iz kamene dobe so ležala še
druga. Neka doslej neznana kultura. Našli so temelje
hiš, iz 5600 let pred našim štetjem, kurišča, okostja ter
poleg prednikov še nenavadne, okoli 60 cm visoke
monumentalne kipe, izklesane iz rumenkastega grobo-
zmatega peščenjaka. Arheologi jih po pravici imenu-
jejo prve velike portrete v evropski umetnosti. Ali
veste kako se imenuje to najdišče?
2. Zmaj je najstarejša oblika pravega letala. Iznašli
so ga v neki azijski državi, verjetno že okoli leta 1000
pred našim štetjem. Najstarejši znan zmaj v Evropi je
iz 14. stoletja. Na vzhodu so zmaje uporabljali v verske
namene, za ribolov, in za vojaško signaliziranje. V
Evropi pa se je zmaj najprej pojavil kot vojaška za-
stava, kasneje pa tako kot ga poznamo še danes, na-
mreč kot igrača.
Ali veste v kateri azijski državi so zmaja najprej upora-
bili?
3. Rastlina o kateri bomo govorili je najznačilnejši
predstavnik barskih rastlin. Nima pravih korenin, tako
kot višje rastline, ima le koreninske kosmatine - ri-
zoide. Po dolgotrajni suši postane krhka in bleda, ven-
dar že malo vlage vdihne lepoto in zelenilo v male
lističe. Samo majhen del lista služi fotosintezi. Rastline
na spodnjem koncu počasi odmirajo, na zgornjem pa
rastejo. Zaradi pomanjkanja kisika in majhnega števila
trohnobnih bakterij v barskih vodah odmrli deli ne
trohne, pač pa počasi oglene. Na ljubljanskem barju je
tako nastala okoli 3 metre debela plast Šote, ki so jo v
polpreteklem času že skoraj izkopali in porabili.
Ali veste katero rastlino mislimo?
HVWINXOS e
mSfVUM A Z
HIA DISNadST I :uoAo3po
HOROSKOP
• OVEN_20. 3.-20.4.
Pred vami je ponovno ugodno obdobje. Pri delu vas čaka uspeh in
denarna nagrada. Telesno in duševno dobro počutje se bo poznalo
povsod. Ne zapravljajte moči za mala opravila in ne zadolžite se. O
čustvih dobro premislite in spremenite odnos. Jejte sadje!
• BIK_20.4.-21.5.
i^ned vami je ugodno obdobje, uspešni boste z malimi in velikimi
deli. Na drugi strani pa je možen nemir v družabnem življenju.
Možen je tudi prepir, ki ne bo koristen, zato pazite na obnašanje
znancev. Neko poznanstvo se bo obrnilo v ljubezensko zvezo.
Zdravje bo slabše!
• DVOJČKA_21. S.-21.6.
Obdobje pred vami je zelo pestro. Vsakdanje obveznosti vam bodo
šle sijajno od rok, medtem ko vam zahtevnejše naloge ne bodo.
Potujte sami, da boste dosegli, kar želite. Izognite se sodelavcu, sic^
se boste hudo sprli. Sprememba v ljubezni.
• RAK    _21.6.-23.77.
Obdobje vam ni izrazito naklonjeno, pa tudi nenaklonjeno ni. Sredi
tedna boste rešili staro skrb, in boljše se boste počutili. Ne skrbite
preveč, vse gre na boljše in odpirajo se nove možnosti za vaše načrte.
Posvetite partnerju vsaj malo dobre volje in pozornosti.
• LEV_23. 7.-23.8.
v tem obdobju se boste veliko gibali in opravljali manjša dela, ki
vseeno kradejo čas. Potovali boste in navezali ugodne poslovne
stike. Reših se boste velike srkbi, kar t>o popravilo vaše psihično
počutje. Doma ni problemov. Neita ideja je teško izvedljiva, vendar
ni nemogoča.
• DEVICA_23.8.-23.9.
Skrbi osebnega značaja niso izključene. Nesoglasij z osetx> iz bližine,
Id lahko povzroči nevšečnosti tudi v službi, je vse več. Vse skupaj ni
pomembno, vendar toliko, da boste slabe volje. Več gibanja Potru-
dite se, da se boste v prepirih s partnerjem še kaj naučili
• TEHTNICA_23. 9.-23.10.
Obdobje brez večjih sprememb je pred vami. Ce se boste lotili
resnejših del, ne boste uspeli in tudi vaš trud ne bo nagrajen. Važ-
nejše načrte preložite. Izognite se prepiru, čeprav mislite, da imate
prav. Dovolj je, da povzročite ljubosumnost
• ŠKORPION__23.10.-22.11.
Splošno stanje se izboljšuje, vendar še vedno niste dovolj ambi-
ciozni. Posebno pozornost posvetite neposredno predpostavljenim,
sicer boste močno razočarani. Pazite na denarno izgubo. Obiščite
koga in prišli boste do ideje, kako rešiti star problem. 2^dravje bo kot
vedno. <
• STRELEC_22.11.-22.12.
Intenzivno ot)dobje Se naprej, le da bo msmj vznemirjenja Radi bi
več zaslužili, dosegli boljše denarno stanje. Neka vaša skrivnost bo
odkrita, kar bo neugodno vplivalo na vaš položaj v družbi. Presene-
čenja v ljubezni bi lahko predvideli, ali ne?
m KOZOROG__22.12.-20.1.
Nenadoma se boste slabo počutili in ne boste vedeli zakaj. Ostanite
mirni in zbrani, da ne boste pokvarili odnosov z okolico oz uničili
dela, ki ga opravljate. Naredite vse sami in ne iščite pomoči, čeprav
bi želeli. Kar zadeva ljubezen, ste nekoga vzeli preresno. Gibajte se.
• VODNAR__     20.1.-19.2.
Ugodno obdobje za večje poslovne poteze je pred vami. Pokazali
boste vse svoje kvalitete in navdušili okolico. Nagrada ne bo v
denarni obliki, vendar boste srečni. Potrebna so manjša potovanja,
vndar se daljše odsotnosti od doma izogibajte. Bodite odločni.
>edaj bo, ali nikoli. •■.
m RIBI_19.2.-20.3.
■'eugodno obdobje odstopa foristor ugodnemu in koristrtemu. To
•■■ar vas je poganjalo dosedaj, vas bo še naprej, vendar v drugi obliki
- drugih okoUščinah. Potovanje bo ugodno, še posebej tisto neob-
vezno ir .<rf>H-^e«p značaja. Srečanje bo kratko. Kolebanje v čustvih
4t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 2t
ČE KDO REČE, DA JE VSEGA SIT,
ŠE NE POMENI, DA IMA RES POLN ŽELODEC!
ZAGOTOVUEN KADER
Ko je eden izmed Celjanov zvedel, da je
bilo v sedanjem postopku evidentiranja
možnih kandidatov za novega sekretarja
komiteja občinske konference ZK zabe-
leženih kar sedemnajst imen, je zadovolj-
no menil:
- Pa še naj kdo reče, da imamo ka-
drovski primanjkljaj. Zdaj smo preskrb-
ljeni za sedemnajst let!
Comet Iz Zreč predvideva
Izvoz pohorske vode.
Upajmo, da ta načrt ne bo
odplaval po vodi!
V Celju smo dobili novega
davčnega direktorja.
Upamo, da ne bo plačan do-
sledno po učinku!
PODOBNOST
- Slišal sem, da imajo tudi nekatere švi-
carske ustanove enake bolečine kot naše.
- Boli jih MEDENICA.
MED IN MLEKO
- Slišali smo, da pridelamo tudi na našem
območju precej meda.
- Škoda, da se nam pri mleku zatika.
- Sicer bi res lahko rekli, da se nam cedita
med in mleko.
PESIMIST pravi:
Leto 1983 bo zelo
hudo. Treba bo še za-
tegovati pas, restrik-
cije še bodo. Ne bo
nam lahko.
OPTIMIST pa dodaja:
Že res, že res, ven-
dar bo še vedno bolje
kot leta 1984
Gripe nI
v  Jugoslaviji  io  drugih
evropsiufa državah ni gripe.
Fovedati je treba celo to, da je
v fcratiieni tudi ni pričakovati,
pravijo na inititutu » Imuao-
iogijo in vinuoiogijo Toriak
Beogradu. Hladno in r
•^me namreč oisti »po'
•su, lu povw*»'
Že res, da gripe nI,
vendar nam nekateri
obljubljajo, da bo do
novega leta vsega do-
volj!
MILIJAl^DERJI
Slišali smo, da se veliko naših delovnih ljudi v
Jugoslaviji pritožuje zaradi žalitve.
Za žalitev smatrajo to, da jih imenujemo milijar-
derji.
Vendar trdijo, da vsi tisti v množici osem do deset
tisoč naših delovnih ljudi, ki so milijarderji, niso
pravi milijarderji.
To so namreč le milijarderji v starih dinarjih.
Število »novih« milijarderjev nam ni znano.
Morda so to vsi tisti, ki se ne pritožujejo.
Tudi teh je veliko!
Ali pa vsaj preveč! • ?
ČE NI KAVE
- Gospodarski kri-
minal pri nas raste.
- Saj tudi ni ču-
dno, ko pa ni kave.
- Kaj pa ima kava
opraviti z rastjo go-
spodarskega krimi-
nala?
- Če bi imeli več
kave, bi bili bolj bu-
dni. Gospodarski kri-
minal pa raste tudi
zaradi premajhne bu-
dnosti!
PRAVIJO
Pravijo (in pišejo), da imamo ta čas v Jugosla-
viji že 800.000 nezaposlenih.
Pri tem nihče ne vpraša, koliko jih še vedno
imamo dvojno zaposlenih.
Pravijo (in pišejo), tudi, da najrazličnejše orga-
nizacije združenega dela po državi iščejo nad
450.000 delavcev.
Seveda - iščejo delavce predvsem za taka de-
lovna mesta, kjer je treba delati.
Pravijo (in pišejo) pa, da nam ljubezen do dela
ni kaj prida prirasla k srcu.
Delavci v neposredni proizvodnji namreč od
osmih ur delajo le pet ur in pol.
V neposredni proizvodnji je stanje glede mož-
nosti zaposlovanja še večje: tam namreč od
osmih ur »zaposlitve« delavci delajo le dve uri in
pol.
Ostali čas pa so zaposleni.
Pa vendar si v teh dveh urah in pol prislužijo
lepe osebne dohodke.
Kakšne bi šele imeli, če bi delali osem ur!
Ali pa bi ugotovili, da sta od treh administrativ-
nih delavcev dva odveč.
Zato o tem raje ne govorimo - bomo imeli še
več brezposlenih!
ZDRAVILNE RASTLINE
ČRNI TRN
Črni tm (Prunus spinoza) je do tri metre visok grm.
Ime je zelo dobro izbrano, saj je zelo trnat in se vse
stranske vejice končajo z ostrimi trni. Lub je črno rjav.
Ima pecljate, ovalne Uste, ki so nazobčani. Najlepši je
grm zgodaj spomladi, ko se odene v številne bele cve-
tove, ki so včasih tako na gosto, da se iz njih vejice
sploh ne vidijo. Jeseni pa iz njih zrastejo trdi, modrika-
sti plodovi, ki so nekoliko podobni sUvam. Tako mu
ljudje pravijo tudi divja slivica. Plodovi so neverjetno
trpki in šele močna slana jim ta okus nekoUko omili.
Cmi tm raste najraje ob robu gozda ali na jasah, sicer
se rad drži v gostih vrstah, tako da nastanejo prave
naravne žive meje.
Spomladi nabiramo cvetove, jeseni pa lubje drobnih
vejic in pa plodove. Cvetovi imajo aromatičen vonj in
so nekoliko grenkega okusa. Plodovi so zelo trpki in
kiselkasti ter imajo rezek vonj. Ker šele mraz unjči
trpkost, jih nabiramo pozimi ter jih posušimo pri 50°/C.
V skorji in plodovih ima mnogo tanina in grenkih
snovi, v koščici plodov pa cianogenetske heterozide, ki
dajejo plodu značilen grenak okus. Listi in skorja vse-
bujejo še precej organskih kislin in njihove rudninske
soU ter flavonskih heretozidov.
Cmi tm je najbolj nedolžno odvajalo, ki bi ga morali
imeti v vsaki domači lekarni. Poleg tega čaj iz cvetov čisti
in jača kri zlasti pri kožnih^boleznih, prehladnih obolenjih
in si ga pripravimo tako,*da eno veliko žlico posušenih
cvetov poparimo z dva deci vrele vode in pustimo, da se
ohladi, čaj se pije večkrat na dan po požirkih. Ce pa
dodamo še med, dobimo napitek, ki nam olajša izkašljeva-
nje, ker mehča sluz.
Za tiste, ki jih muči pretirana debelost, pa priporočam j
čaj, sestavljen iz enakih delov cvetov črnega trna, rožma- i
rina, krhlike, žajblja in pelina. 2lico mešanice prelijemo s ]
pol litra vrele vode in pustimo, da se popolnoma ohladi in.;
pijemo zjutraj in zvečer po eno skodelico ali dve. Kura
traja šest tednov. Caj deluje odvajalno vendar brez vsakih ;
neprijetnosti in težav, pospešuje presnovo. Popolnoma
drugače delujejo plodovi. Zaradi svoje trpkosti, deluje
adstrigentno, z drugimi besedami, stiskajo žilice, zaustav-
ljajo krvavitev. Poleg tega plodovi krepijo delovanje mišic
zažemalk v črevesju in sečnem mehurju, zato jih mnogi
priporočajo kot zdravilo proti driskam, uhajanju urina ipd.
Pripravimo si prevretek in tako, da na hter vode damo eno
veliko žlico zrelih jagod in tako dobljeni čaj pijemo dva-
krat na dan. Ce imamo vneto grlo lahko s tem čajem tudi
grgramo in bomo kmalu rešeni tegob.
Ce pa skuhamo poleg plodov še pest posušenega lubja,
dobimo prevretek, v katerem si umivamo prepotene noge
in s tem zmanjšamo neprijetno potenje. Ce imamo vlažen
ekcem, si s tem čajem lahko zmanjšamo neprijetno vlaž-
nost rok.
BORIS JAGODIC
SOLZI ZA PRAŠEK
Bomo morali še dolgo opozarjati, da smo še vedno ljudje,
da to še lahiio zapišemo z veliko začetnico. Pa smo res?
Stala sem v vrsti, id je bila kilometrsko dolga. Čakala sem
na pralni prašek, tako kot vsak drugi državljan, ki ni iskal
poznanstev ali pa bil toliko aroganten, da se je znebil kon-
trole in se pretihotapil mimo vrste.
Malo pred mano je potrpežljivo čakala na dobljeni zavitek
stara ženica. Ni bila ena tistiti upokojencev, na katerih rovaš
pade najvčkrat pikra beseda, češ, imajo čas, tile upokojenci
in zato doma največ tistega blaga, za katerega je potrebno
potrpežljivo čakati v vrsti.
Ne, ta ni bila ena tistih. Bila je iz vrst takšnih, ki zbirajo
dinar na dinar in ga potem preštevajo, kaj zanj sploh lahko
kupijo. Videlo seje tudi, da se v tej gneči ne znajde, da je ni
vajena. Krepko je držala v rokah prešteti denar in ko je med
prerivanjem prišla na vrsto je dobila zaželjeni zavitek. A le
za nekaj trenutkov! V hipu ga ji je iztrgal iz rok fantič, star
okoli petnajst let. Predno se je ženica zavedla, je bila ob
prašek. Zmedeno je še postala, ni se znašla, da bi relda za
drugega. Sodrge okoli nje je bilo preveč, prodajalka, ki je
zavitke dobesedno metala, pa tega, kar se je zgodilo ni
utegnila videti.
Ženička je tdjub čakanju odšla praznih rok. Z njimi sije
samo še lahko otrla solzi, ki sta ji spolzeli po licu.
Z njima perila ne bo mogla oprati, lahko pa razmišlja o
dogodku, ki se ji je pripetil. Z njo pa tudi vsi mi, ki imamo
humanost večkrat na jeziku kot v dejanju.
O ljulki, ki se je znašla med zrnom sicer zdrave mladine,
pa ni vredno izgubljati besed. Ali pa, če se bo še pojavljala,
pisati o tem s krepkimi črkami.
ZDENKA STOPAR
RECEPT TEDNA
MADŽARSKA GOLAŽEVA JUHA
Sestavine: 300 g svinjine, 200 g govedine, 2 čebuli, 2 ko-
renčka, 2 papriki, ena skodelica olupljenih paradižnikov,
p na žlica maščobe, 2 žlički sladke paprike, ščep česna, ena
kisla smetana, sol in poper.
Meso zrežemo na majhne koščke. Čebuli olupimo, in zre-
žemo na kolobarje. Korenček ostrgamo, operemo in zre-
žemo na tanke rezine. Papriko razpolovimo, odstranimo
semenje in tudi zrežemo na rezine. Paiadižnike zrežemo na
majhne koščke. V dovolj veliki posodi segrejemo maščobo,
dodamo čebulo in pražimo nekaj minut. Dodamo narezano
meso in ga dobro prepražimo. Nato primešamo narezan
korenček, papriko in česen, premešamo in zalijemo z vodo.
Dušimo približno eno uro na majhnem ognju, po potrebi
dodajamo še vodo. Nato dodamo še paradižnike, sol, poper,
in sladko papriko. Ce nam je všeč bolj pikantna juha, do-
damo še žličko pekoče paprike. Dušimo še pol ure, nato
dodamo še smetano in postrežemo s polento. Zraven pa
kozarec refoška in gostje bodo presenečeni nad vašim ku-
harskim znanjem.
CESTNO PODJETJE CEUE, n. sol. o.
TOZD VZDRŽEVANJE CEST, n. sol. o.
Delavski svet
TOZD VZDRŽEVANJE CEST
razpisuje
dela in naloge
»vodenje In organiziranje del v TOZD«.
Za razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kandi-
dati, ki so s svojim delom dokazali, da imajo dober
posluh za uresničevanje načel naše samoupravne
družbe ter izpolnjujejo poleg splošnih pogojev še
naslednje:
- da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri,
ter najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na ustreznih
delih
- da izpolnjujejo pogoje določene z zakonom in
družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike
- da imajo ustrezne moralnopolitične lastnosti
- da imajo sposobnost organiziranja in vodenja dela
v TOZD
Mandat traja 4 leta.
Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba
delovne organizacije Celje, Lava 42, v 15. dneh po
objavi razpisa.
SKUPNI SERVIS SIS
ŠENTJUR PRI CEUU ^
Razpisna komisija
razpisuje
po sklepu zbora delovnih ljudi z dne 7/12 1982
prosta dela in naloge:
Vodje Skupnega servisa SIS
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
Družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike
v občini Šentjur, mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri ter poz-
navanje računovodstva
- pet let delovnih izkušenj, na podobnih delih in
nalogah
- moralno-politična neoporečnost
- da ni v postopku ali ni bil obsojen za kazniva
dejanja, ki mu prepovedujejo opravljati razpisana de-
la in naloge
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev na naslov: SKUPNI SERVIS SIS Šentjur
pri Celju, Titov trg 5, Šentjur v 15 dneh po objavi - za
razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 198:
NOVI TEDNIK - stran 27
25 LET G1P VEGRAD VELENJE
IZ VSE JUGOSLAVIJE
PO JUGOSLA VIJI IN
TUDI IZVEN NJE
V Jugoslaviji je veliko delovnih
organizacij, ki jih ne imenujemo
brez vzroka »Jugoslavija v malem«.
Med takšne se uvršča tudi Vegrad,
kjer je trenutno zaposlenih po zad-
njih podatkih 2207 delavcev, od te-
ga 40 odstotkov iz Slovenije in 60
odstotkov iz ostalih jugoslovanskih
republik in pokrajin.
Gradbeno industrijska podjetja
zaradi svojega specifičnega dela za-
htevajo izredno dobro organizira-
nost, kajti drugače ne bi dosegali
želenih uspehov. V Vegradu je tre-
nutno devet temeljnih organizacij
in DSSS:
TOZD GRADNJA VELENJE,
TOZD GRADNJA BEOGRAD,
TOZD     GRADNJA     LJUB-
LJANA
TOZD gradbenik LJUBNO,
TOZD VEMONT TITOVO VE-
LENJE,
tozd zaključna dela ti-
tovo velenje,
tozd mehanizacija tito-
vo velenje,
tozd keramicarstvo ša
Stanj
tozd sp projektivni biro
in
dsss!
PET GLAVNIH RAZVOJNIH
OBDOBIJ
1969 - prevzem prvega posla na
zunanjem tržišču,
1971 - uvedba tehnolizirane proi-
zvodnje litega betona z uporabo ko-
vinskih opažev.
1974 - pričetek proizvodnje mon-
tažnih konstrukcij VEMONT,
1977 - uvedba programa DOM
101 in
1980 - uvedba programa za kme-
tijstvo VELAK!
TRIJE GLAVNI PROIZVODNI
PROGRAMI SO:
SISTEM VEMONT za izgradnjo
industrijskih objektov (hale, skla-
dišča, razni družbeni prostori itd.),
SISTEM VELAK za objekte v
kmetijstvu (od vseh tipov različnih
fann, manjša skladišča, delavnice,
nadstrešnice itd.) in
SISTEM DOM 101 (sistem celic
za stanovanjsko in individualno
gradnjo - bloki, upravne zgradbe,
vrtci, šole, telovadnice itd.)!
Po sistemu VEMONT so doslej v
Jugoslaviji zgradili okoli sto objek-
tov (med zadnjimi je nova proizvo-
dna hala Aera v Celju) po vsej Ju-
goslaviji, največ pa v republikah
Sloveniji, BiH in Hrvatski, po siste-
mu VELAK izdelujejo v glavnem
farme in to največ po Sloveniji,
Vojvodini in Hrvatski, pri sistemu
DOM 101 pa so doslej zgradili okoli
50 različnih objektov!
V zadnjih letih so kljub vsem te-
žavam zaradi resnega pristopa k
delu izredno uspešni tudi na tujih
tržiščih, kjer bodo samo letos
ustvarili za 215 milijonov sredstev!
Leto 1983: po prvih programih
obseg proizvodnje celotne delovne
organizacije na deloviščih v domo-
vini in tujini znašal 3,52 milijarde
din brutto proizvodnje, k temu pa
je treba prišteti še vrednost 2,70 mi-
lijarde din lastne proizvodnje!
SKRB ZA DRUŽBENI
STANDARD,
REKREACIJO...
V Selah pri Titovem Velenju so
za 29. november letos odprli nov
obrat družbene prehrane v tozdu
Vemo nt!
Odprli so nov samski dom z men-
zo v Ljubljani!
V Beogradu so storili isto!
Samski dom imajo tudi v Mo-
zirju!
Rekreacijo imajo trikrat na te-
den, ukvarjajo pa se predvsem z
gibanjem v telovadnicah, na keglji-
šču, v plavalnem bazenu, na streli-
šču...
Imajo 22 kamp prikolic na Loši-
nju in po Istri!
Skrbijo tudi za kulturo in ogled
najrazličnejših prireditev, kar vse
poteka preko sindikata!
2e osmo leto izdajajo mesečno
interno glasilo ter se poslužujejo
tudi drugih oblik čimboljšega ob-
veščanja delavcev, ki so razkroplje-
ni po številnih deloviščih doma in v
tujini.
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 49-16. december 1981
Prodajalna Fotolik na Tomšičevem trgu v Celju
FOTOUK CEUE
TUDI LABORATORIJ ZA
BARVNE FOTOGRAFIJE
V delovni organizaciji Fotolik Ce-"
Ije so v razširitvi svoje ponudbe že
pred časom predvideli tudi labora-
torij za barvno fotografijo v kate-
rem bi razvijali filme in izdelovali
fotografije tudi za amaterske foto-
grafe. To jim je po daljšem času
tudi uspelo, saj so že pričeli z mon-
tažo opreme, tako da bo laboratorij
pričel z delom prihodnje leto.
Razen tega je njihov atelje za por-
tretno fotografijo šel še korak dalje.
V teku je namreč zamenjava oseb-
nih izkaznic, kar seveda zahteva tu-
di nove fotografije. Zato so se pri
Fotoliku pričeli dogovarjati s kra-
jevnimi skupnostmi, da bi organizi- ^
rali fotografiranje za osebne izkaz-
nice kar na terenu, Tako bo marsi-
komu prihranjena pot v mesto.
V okviru Fotolika Celje pa je tudi
specializirana prodajalna s fotograf-
skimi potrebščinami. Razen fotoa-
paratov Praktika, Pentacon six, Ki-
jev, Fed, Zenith in Agfa imajo v tej
prodajalni tudi popolno opremo za
temnice, bliskavice, objektive,
vmesne obročke, kinoprojektorje,
diaprojektorje in drug fotografski
material. Prodajajo pa tudi daljno-
glede, baterije vseh vrst, svetilke,
kasete in albume, kar je še posebej
primemo za novoletna darila.
Zato ne bo odveč, če obiščete to
prodajalno ko kupujete novoletna
darila.
BIFE JERICE IN STANKA TURNŠKA
IZKUŠNJE - POT DO DOBRE PONUDBE
Postanek za izletnike, ribiče, gobarje.
v Sveti Emi, le dobra 2
kilometra od hotela v Atom-
skih toplicah, je Jerica Tum-
šek nekako pred dvemi leti
pričela svojo samostojno go-
stinsko pot. Samostojno v
tem, da sta z možem Stan-
kom odprla bife, o katerem
je Jerica razmišljala vrsto
let, ki jih je preživela pri de-
lu v edinem poklicu, do ka-
terega čuti veselje, v gostin-
stvu. S svojim nadaljnim de-
lom, obogatenim z dolgolet-
nimi izkušnjami natakarice
v celjski stari in novi Turški
mački ter pri Kopru, želi do-
kazati, da je s svojimi gostin-
skimi uslugami sposobna
ustreči vsakemu gostu.
Gostinska ponudba na poti
do Podčetrtka in Trebč je bi-
la skromna, v novem bifeju
pa se bodo izletniki, ki jih v
tem koncu ni malo, lahko
okrepčali ah se tudi ustavili,
saj okohca ponuja marsikaj
zanimivega. Izletniške točke
Sveta Ema, Harine Zlake,
Urban, Sveti Rog, ponujajo
možnosti daljših sprehodov,
gozdovi v okohci pa so, po
pripovedovanju domačinov,
pravi gobarski raj. Le stre-
ljaj od bifeja je akumulacij-
sko jezero Vonarje, ki se v
dolžini 6-7 km razteza vse
do Rogaške Slatine. Tisti, ki
so na Vonarju že jadrali na
deski, pravijo da je tamkajš-
nje »surfanje" boljše kot na
drugih podobnih jezerih. Je-
zero, ki meji na hrvaško
stran, je polno krapov, ribi-
ške dovolilnice pa bodo od-
slej na voljo tudi v bifeju Je-
rice Tumšek.
DOMAČA HRANA IN
KAPUlCA
Kljub temu, da gostišče še
ni tako urejeno, kot sta načr-
tovala novopečena obrtriika,
lahko njuna ponudba zado-
volji vsakogar, ki si zaželi
domačih specialitet šmar-
skega okolja. Tudi mož
Stanko, ki se gostinstvu si-
cer še privaja, je v novo oko-
lje prinesel bogate izkušnje.
Preusmeritev iz mesarskega
v gostinski poklic je dobra
naložba, najboljša seveda za
tiste, ki znajo ceniti domačo
hrano. Poleg domače kloba-
se obsega ponudba Tum-
škovih še domačo šunko s
hrenom, priznano šmarsko
kislo juho, raznovrstne na-
rezke in seveda tudi jedi po
naročilu. Dobra hrana - do-
bra kapljica, sta si dejala
mlada gostilničarja in med
ponujena »zaprta« vina uvr-
stila tudi domače virštajn-
sko belo in rdeče vino. Nju-
na ponudba pa s tem ni zao-
krožena, saj načrtujeta, da
bodo na njunih pladnjih tu-
di ribe iz vonarskega jezera,
v poletni sezoni pa bo mi-
moidoče vabil tudi raženj na
prostem. Kaj se bo na njem
poleg odojka še sukalo, pa
nista hotela izdati.
TUDI PRENOČIŠČE
Do konca leta, zagotovo
pa do naslednje poletne se-
zone, bosta nad bifejem vsaj
dva apartmaja, kajti točilni-
ca in urejena posebna soba,
niso dovolj. Zelje in ambici-
je Tumškovih so večje, zato
bosta v dodatno ureditev go-
stišča vložila še precej sred-
stev. Tako bo ob odpiralnem
od 8.00-21.00 ure (za zaklju-
čene družbe tudi dlje) zado-
ščeno tudi zahtevnejšim go-
stom.
Vsekakor sta Jerica Turn-
^ek, ki je za minulo gostin-
sko delo dobila precej priz-
nanj, in njen mož Stanko, v
dveh letih dokazala, da sta
sposobna gostinca, ki se bo-
sta v prihodnje še bolj pribli-
žala željam gostov.
4t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 29
NOČNE
CVETKE
• Andrej C. in Silvester
S. sta stara znanca rnUični-
Icov, pa tudi naših nočnih
cvetk. Očitno jima takšna
popularnost kar godi zato
sta se ga prejšnji petek spet
kar dobro »nacedila«. An-
drej je razgrajal na Hudinji
in tudi na prigovarjanje mi-
ličnikov se ni umiril. Ver-
jetno si je hotel spet ogleda-
ti tako domače prostore za
treznenje na celjski postaji
milice. Silvester je imel
svoj »show« v Jenkovi ulici
(kot ponavadi). Tolkel je po
avtomobilih in vpil, da jih
bo zažgal, nazadnje pa se je
končalo le s treznjenjem v
prostorih, kjer mu je delal
družbo Andrej.
• Jože S. je razgrajal v
Domu železarjev na Tehar-
ju. Ker pa ni mogel nikogar
izzvati, pa tudi s pijačo mu
niso hoteli več postreči, si
je omislil obisk v železniški
čuvajnici na Teharju. Čuva-
ja je nadlegoval tako dolgo,
da so prišli miličniki. Jože
jih je začel učiti reda, pa so
mu možje postave brž ra-
zložili, da se to ne splača.
Ce jim ni verjel, ga bo pre-
pričala položnica sodnika
za prekrške.
• Prejšnji četrtek, nekaj
pred 14. uro, je nenadoma
počilo. Zatresle in popoka-
le so šipe. Nekateri najbolj
strahopetni gostje v resta-
vraciji »Pošta« so v samo-
zaščitnem duhu zlezli po
mize. Bombni napad? Ne,
samo nekemu avtomobilu,
ki je peljal mimo restavra-
cije, je počUa zračnica.
CELJE
PROMETNA (NEIUREJENOST
Ugotovitve oi>činsi€ega liomiteja za urejanje prostora in varstva oicoija
Celje sodi med prometno slabo ure-
jena mesta, pa ne samo zaradi zgodo-
vinskih okoliščin, ki niso upoštevale
ali predvidele današnje motorizacije.
Prometna problematika je zašla celo v
staro mestno jedro, kjer vozniki ne
upoštevajo režima v zaprtem prostoru,
smeri in časovnih omejitev. Avtomo-
bile puščajo celo pred vhodi v zgradbe
ali na krajih, kjer ogrožajo pešce, ovi-
rajo ali onemogočajo odvažanje smeti,
dostop intervencijskim vozilom itd.
Sicer je prometni nered doma kar v
vsej celjsld občini, kjer so tako rekoč
na dnevnem redu kršitve odloka in
drugih predpisov. To ugotavlja na-
mreč komite za urejanje prostora in
varstvo okolja. Prometa kljub omeji-
tvam ni dosti manj, nadzor je po-
manjkljiv, pristojnosti in odgovornost
neopredeljene, nove zakone in predpi-
se sprejemamo skoraj na tekočem tra-
ku, cest ne obnavljajo kot bi bilo treba
(običajno ne sodelujejo upravni in
nadzorni organi) itd.
To seveda niso vse slabosti, saj se
jim tu in tam pridružuje nestrokovno
in nekompetentno postavljanje pro-
metne signalizacije, ki seveda promet
bolj moti kot ga pomaga urejati. V me-
stu, menijo, bi morali nujno urediti
nekaj avtobusnih postajališč, kot v
Levstikovi in Čopovi ulici, sicer jih
bodo morali ukiniti. Prav tako bodo
morali poskrbeti za večjo varnost kole-
sarjev zlasti od železniške proge v Čo-
povi ulici do Dečkove ceste. V večji
meri bodo morali obnavljati bankine,
saj jame ogrožajo tako kolesarje kot
pešce. Cas bi bil, da bi uredih pešpot
od Mariborske ceste do industrijskega
tira v Trnovi j ah, prav tako v nekaterih
naseljih in med njimi. Občinski komi-
te za urejanje prostora in varstvo oko-
lja je predlagal še vrsto drugih ukre-
pov; če bi hoteU prometne razmere
kljub temu, da se motorizaciji slabo
piše, bistveno izboljšati, pa bi morah
zaostriti nadzor na cestah, bolj zaposli-
ti občinsko stražo in uporabiti tu in
tam tudi zloveščega pajka.
D. H.
TATVINE
JABOLK
Na plantaži jabolk v
Pristavi, last šmarskega
kmetijskega kombinata,
so tudi letošnjo jesen za-
beležili več kraj jabolk.
Šmarski miličniki so razi-
skali pet tatvin.
Kmetijski kombinat je
sicer postavil ograjo
okrog plantaže, vendar pa
po sredi nasada poteka
lokalna cesta. Zato bi vse-
kakor morali poskrbeti,
da bi bil pridelek v jeseni
bolje varovan - miličniki
menijo, da bi se za obča-
sne obhode lahko dogo-
vorili tudi s pripadniki ci-
vilne zaščite v Pristavi še
posebej, ker so tatvine -
tudi sadik - beležili že v
preteklih letih. gg
PREVENTIVNA AKCIJA
VARNO VOZILO
V Celju in Žalcu preverjali vozila
Na pobudo republiškega
sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu so bile
prejšnji teden v nekaterih
občinah na celjskem območ-
ju preventivne akcije, ki so
potekale pod geslom »Brez-
hibno vozilo je varno vo-
zilo«.
V Celju je akcijo organizi-
ral občinski svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu, sodelovali pa so posta-
ja milice, prometna mihca,
ZSAM, AMD Šlander,
AMZS-baza za tehnične pre-
glede. Avto Celje, Prevozniš-
tvo in Izletnik.
Pet ekip je na štirih vpad-
nicah pregledovalo osebna
in tovorna vozila in preverja-
lo gume, delovanje zavorne-
ga mehanizma, svetlobnih in
signalnih naprav ter mehani-
zma za upravljanje vozila.
Pregledali so 262 osebnih av-
tomobilov in 133 tovornja-
kov, rezultati pa niso nič kaj
vzpodbudni. Med osebnimi
vozih je bila skoraj polovica
- 127 - neizpravna, več te-
hničnih hib pa so našU tudi
na osemdesetih tovornjakih.
Slabe gume je imelo 19 oseb-
nih avtomobilov in kar 18 to-
vornjakov, čeprav je zima tu
in vozne razmere na cestah
precej slabše.
Namen akcije je bil pred-
vsem da voznike opozorijo
na tehnične hibe njihovih
vozil, zato so miličniki odv-
zeli prometna dovoljenja le v
treh primerih; dvema vozni-
koma osebnih a\'1:omobilov,
iz prometa pa so izločili tudi
tovornjak iz Tuzle, ki ga je
voznik popolnoma zanema-
ril.
V žalski občini (na sliki z
akcije v Šempetru) je svet za
preventivo akcijo organiziral
skupaj z ZSAM, postajo mili-
ce Žalec, prometno postajo
milice Celje in Hmezadom,
tozd strojna postaja Žalec.
Sestavili so dve ekipi, ki sta
pregledovali vozila V Šem-
petru in Levcu.
Pregledah so 217 vozil, re-
zultati pa so bili precej bolj
vzpodbudni kot v Celju. Te-
hnično brezhibnih je bilo 170
vozil.
SREČKO ŠROT
TONE TAVČAR
PROM. NESREČE
ZAPRLA MU JE POT
V Mestinju je zavijala v le-
vo voznica osebnega avto-
mobila SILVA CVERLIN,
27, iz Nezbiš in s tem zaprla
pot vozniku kolesa na po-
možni motor AVGUSTU
VEHOVARJU, 22, iz Pod-
plata. Ob trčenju je Vehovar
padel po cestišču in se huje
ranil.
KOLESAR PO SREDINI
Iz Vojnika proti Frankolo-
vemu je vozil z osebnim av-
tomobilom RAFKO GRE-
GORC, 49, iz Bezenškovega
bukovja in v Višnji vasi do-
hitel kolesarja IVANA REČ-
NIKA, 77, iz Ivence. Ker se je
kolesar peljal po sredini de-
srtega voznega pasu, ga je
voznik zbil po cestišču in
težje ranjenega so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
S KOLESOM PRED
AVTOBUS
Voznik kolesa na pomožni
motor VIKTOR KRANJC,
20, iz Tekačevega je v tem
kraju nenadoma zapeljal
pred avtobus, ki ga je vozil
ANTON LAMUT, 33, iz
Djurmanca. Kolesar se je pri
padcu huje ranil in so ga pri-
peljah v celjsko bolnišnico.
ZAPEUAL S CESTE
Iz Titovega Velenja proti
Skornemu se je peljal z oseb-
nim avtomobilom FRANC
COKAN, 34, iz Šoštanja. Za-
radi neprimerne hitrosti ga
je na lokalni cesti v Skornem
zaneslo s ceste. Med prevra-
čanjem avtomobila si je voz-
nik Cokan zlomil levo nogo.
NESREČA NA
PREHODU ZA PEŠCE
Nasproti stavbe občinske
skupščine v Titovem Vele-
nju je po prehodu za pešce
prečkal cesto MARTIN RI-
BAR, 52, iz Titovega Velenja.
Pripeljal je voznik osebnega
avtomobila FRANC GLO-
BOČNIK, 30, iz T. Velenja in
zbil pešca. Ribar se je pri
padcu težje poškodoval.
ŠTIRJE RANJENI
Po Kidričevi cesti v Tito-
vem Velenju je pripeljal v
križišče s Šaleško cesto voz-
nik osebnega avtomobila
BOŽO JUKIC, 25, iz T. Vele-
nja in zavijal v levo. S tem pa
izsiljeval prednost vozniku
MARJANU OBRULU, 29, iz
Titovega Velenja, ki je pripe-
ljal po prednostni Šaleški ce-
sti. Pri trčenju je nastalo ško-
de za 100.000 dinarjev, huje
sta se poškodovala dva so-
potnika v Jukičevem vozilu,
lažje pa voznik Obrul in nje-
gov sopotnik.
PEŠEC NA SREDI
CESTE
V Rušah pri Arji vasi je
voznik osebnega avtomobila
IVAN LUKMAN, 22. iz Ta-
bora dohitel pešca, HENRI-
KA ROZMANA, 41, iz Zalo-
ške gorice, ki je hodil po sre-
dini ceste in potiskal kolo.
Voznik je zadei pešca in ga
zbil na pokrov motorja, pri
tem pa se je Rozman '
poškodoval.
pravniki za bralce
PIŠE
BORIS DEBIČ
NEKATERE PRAVICE IN DOLŽNOSTI,
POVEZANE S STANOVANJSKO PRA VICO
Toženec se je kljub jasni ■
obrazložitvi prvostopne !
sodbe pritožil na Višje so- \
dišče in v pritožbi na dol- \
go pojasnjeval že v ugovo- ■
ru zoper plačilni nalog na- \
vajane trditve, kako vse \
svoje smeti koristno upo- i
rabi in zato organizirane- i
ga odvoza smeti in drugih i
odpadkov ne potrebuje, i
Jasno je, da je moralo pri- ;
tožbeno sodišče to pritož--;
bo kot neutemeljeno zavr- \
niti in potrditi izpodbija- ,
no sodbo. Že Ustava SR ;
Slovenije med temeljnimi
načeli (enako tudi Ustava ;
SFRJ) navaja: Za varstvo \
in izboljševanje človeko-
vega okolja zagotavljajo \
delovni ljudje in občani, :
organizacije združenega \
dela, druge samoupravne {
organizacije in skupnosti ,
in socialistična družbena i
skupnost možnosti za ]
ohranitev in razvoj narav- ;
nih in drugih vrednot člo- ,
vekovega okolja, ki so po- :
membne za zdravo, varpo :
in ustvarjalno življenje in ^
delo sedanjega in prihod- '
njih rodov. Ustava SFRJ 1
in vse naše republiške I
Ustave so prve na svetu, '
ki imajo taka nadvse po-
trebna načela, kateri ure- ,
sničitev je izražena v vrsti j
zveznih in republiških za-^j
konov, podzakonskih \
predpisov, občinskih od- ;
lokov itd., le naša zavest j
in ravnanje je večkrat z i
njimi v nasprotju! (Op pis-
ca). Dalje določa Ustava
SRS na koncu 66. člena, \
da delovni ljudje zadovo- i
ljujejo svoje potrebe in in- '
terese na področju komu- i
nalnih dejavnosti v kra- '
jevni skupnosti, v skup- '
nostih krajevnih skupno- ;
sti, v občini oziroma v sa- .
moupravnih interesnih \
komunalnih skupnostih. <
Podrobneje so ta načela i
obdelana še v vrsti drugih
členov Ustave, ki govore
tudi o varstvu zraka, goz-
dov, zemljišč, prostorske-
ga urejanja itd. Potrebno
je opozoriti še zlasti na
drugi del, III. poglavje, ki
govori o občini, v kateri
delovni ljudje in občani
na način, določen v občin-
skem statutu, uresničuje-
jo skupne interese tudi pri
skrbi za urejanje naselij in
drugega prostora, skrbi za
varstvo človekovega oko-
lja, skrbi za urejanje in
smotrno izkoriščanje
zemljišč in stvari v splošni
rabi itd. Ce je torej določe-
na občina odvoz odpad-
kov uredila.s svojim odlo-
kom (pa ima moč zakona
za vse njene občane) ni
mogoče dopustiti uvaja-
nja anarhije, ki bi nastala,
če bi bilo od posamezni-
kov odvisno, kdaj in ali si
bi sploh nabavil kanto, ali
bo že izrabljen pralni stroj
odvrgel v kontejner, ki ga
v vasi postavi pooblašče-
na komunalna organizaci-
ja, ali pa ga bo v temi skri-
vaj odložil ob Savinjo ali
kje drugje, ali bo izrablje-
no ali poškodovano trak-
torsko gumo odložil v \
bližnji potok ali kontej- \
ner, ali bo crknjenega pra- j
šiča zavil v polivinilasto ^
vrečo in ga po večji vodi
spustil k sosedom ali ga
zakopal ali le odvrgel v
kanto itd. Koliko nelegal-
nih odlagališč je še vedno
mogoče najti človeku, ki
si zaželi kratke sprostitve
na sprehodu v bližnji gozd
ali za bližnjo reko! Tudi
pooblaščena komunalna
organizacija ne bi mogla
gospodariti z zaupanimi ji
družbenimi sredstvi kot
dober gospodar, če bi bila
vedno odvisna od. dobre
ali slabe volje takšnih, po-
sameznikov in je zato lo-
gično, da ji gre povračilo
stroškov organiziranega
prevoza tudi od tistih, ki
si sami in mimo zakonite-
ga predpisa določajo ob-
seg svoje obveznosti, za
kar seveda niso pristojni,
ker je za oprostitev take
obveznosti pristojen le
ustrezni upravni organ
(odvisno od odloka posa-
mezne občine). Drugačna
bi bila situacija, če bi tože-
ni občan dokazal, da ima
tako odločbo, pa jo tožeča
komunalna organizacija
noče upoštevati, ali da je
kupil potrebne kante, pa
tožeča stranka za vtoževa-
ni čas še sploh ni organizi-
rala odvoza odpadkov
ipd. Zaradi izgubljene
pravde je v konkretnem
primeru pritožbeno sodi-
šče naložilo tožencu, da
mora povrniti tožeči
stranki tudi stroške pri-
tožbenega postopka.
Skoraj vsi spori okoli
odvoza odpadkov so si po
svoji vsebini enaki. V ne-
kem takšnem podobnem
primeru je prvostopno so-
dišče na predlog tožeče
komunalne organizacije
izdalo plačilni nalog v
znesku 265,20 din (odvoz
smeti za prvo tromesečje
1981, toženec pa je v pra-
vočasno vloženem ugovo-
ru navajal, da živi od ob-
delovanja zemlje, da papir
in lesene odpadke pokuri,
pepel porabi za gnojilo,
kovinske odpadke, steklo,
cunje ipd. pa od časa do
časa sam odpelje na »od-
pad«. Po njegovem je po-
biranje odpadkov na vasi
nesmisel, ki so si ga izmi-
slili »priseljenci«. Prvo-
stopno sodišče seveda ta-
kega ugovora ni osvojilo
kot utemeljenega in je za-
to vzdržalo v veljavi izda-
ni plačilni nalog in mu na-
ložilo v plačilo še nadalj-.
nje pravdne stroške. Višje
sodišče v Celju pa tožen-
čeve pritožbe ni obravna-
valo, ampak jo je zavrglo
kot nedovoljeno, čeprav
jo je toženec pravočasno
vložil. V pritožbi je na-
mreč uveljavljal pritožbe-
ni razlog zmotne in nepo-
polne ugotovitve dejan-
skega stanja, ki bi naj bilo
v tem, da je toženec že za-
prosD pristojni upravni
organ za oprostitveno od-
ločbo in jo bo predložil ta-
koj, ko jo bo prejel. Pritož-
beno sodišče je tožencevo
pritožbo moralo zavreči,
ker je šlo za spor majhne
vrednosti, za kakršnega
veljajo poleg drugih do-
ločb zakona o pravdnem
postopku še posebne do-
ločbe 30. poglavja istega
zakona. Posebnost, ki to-
rej velja za spore majhne
vrednosti (to so spori, v
katerih se tiče tožbeni za-
htevek denarne terjatve,
ki ne presega 1000,00 din)
je med drugimi tudi ta, da
se sodba, s katero je kon-
čan spor, sme izpodbijati
samo zaradi bistvene krši-
tve določb pravdnega po-
stopka iz II. odstavka 354.
člena ZPP in zaradi zmot-
ne uporabe materialnega
prava (člen 467 ZPP). Pri-
tožba iz pritožbenega ra-
zloga zmotne in nepopol-
ne ugotovitve dejanskega
stanja v malotnih sporih
tedaj ni dopustna. Ker pri-
tožbene trditve toženca
pomenijo v celoti le grajo
dejanskih ugotovitev (o
tem, da nima odpadkov
itd., da bo dobil odločbo o
oprostitvi obveznega
odvoza) je pritožbeno so-
dišče pritožbo moralo za-
vreči.
V nekaterih podobnih
primerih je sodišče prve
stopnje zavrglo pritožbo
tožencev, ker so jih vložili
prepozno. Po 358. členu
ZPP zavrže predsednik
senata sodišča prve stop-
nje s sklepom prepozno,
nepopolno (prvi odstavek
351. člena ZPP) ali nedo-
voljeno pritožbo. Take
pritožbe so zato proč
vržen denar.
30. stran ~ NOVI TEDNIK
št. 49-16. december I9a-
PRODAM
PRODAM 14 m«sec«v staro telič-
ko za pl«m«, r|av* barva. Ana
Hdlar, Lokarja 15, Santjur pri
Celju.
ZAMRZOVALNO skrln|o, rabljeno
eno leto In vino prodam. Parti-
zanska 38.
PRODAM Dlano letnik 77. Inf. po
tel: 22-544 do 14. ure.
UOODNO prodam OM LEONCirK)
3,8 t, nevozen. Kolar, Vransko
117, tel: 724-025.
PRODAM opremo za dnevno sobo
In raztezno posodo Varflex 25 I
na naslov: MIlan Ježovnik, Veli-
ka PIreilca 47, Žalec.
STRUŽNICO dolžine 1 m prodam.
Tel: 063 741-060.
PRODAM OS CLUB, letnik 76. Tel:
707-228, po 15. url.
PRODAM dobro ohranjeno spalni-
co In motorno žago znamke
Stihinovo. Ivan Pušnik, Trubar-
jevo nabrežje 6, Laiko.
FIČKA, letnik 73, ter 5 gum
155x12 Sava s platiiči pro-
dam. Tel: 22-916, popokine.
PRODAM 126 P. Inf. tel: 063 27-058
po 17. url.
KUHINJSKE elemente, hladilnik,
staro pohištvo In kurjavo (buko-
va drva), ugodno prodam. Ma-
carol, Tkalska 5 ali tel: 31-328
po 15. url.
LADO 1600 letnik 78, reg. do 18. 5.
83, kasko zavarovano, garažira-
no v hiii, prodam za 18 M. Tel:
32-914 po 16. uri.
PRODAM otroiko posteljico z jogi-
|em. Inf. tel: 35-261 popoldne.
PRODAM Z 101, letniit 78. Brinar,
Gornja vas, Prebold.
PRODAM dvosobno stanovanje v
Žalcu, 58 m', staro dve leti. Sa-
bina Kocjančič, Čopova 4, Ža-
lec.
OTROŠKI voziček, globok, malo
rabljen, ugodno prodam. Poi-
kaj, Vrunčeva 14, popoldne.
PEČ Kijperschbush prodam. Mai-
strova 11.
SPAČKA, letnik 74, neregistriran,
prodam, tudi po delih. Jože Do-
lar, Velika PIreilca 18, Žalec,
tel: 850-187.
PRODAM Z 101, letnik 79, bele
barve, prevoženih 45.000 km, za
gotovino ali zamenjam za grad-
beni material. Adam Razgoriek,
Lopata 20, Celje - zvečer.
OUNO peč EMO 8, dobro ohranje-
no, prodam. Trubarjeva 8, 3.
nadstropje, stanovanje 15, od
10.-12. ure.
PRODAM traktorsko vitlo. Jože
luimpret, Luter je 10.
PRODAM nov desni blatnik za
Opel ascona letnik 74, cena po
dogovoru. Srečko BezgovSek,
Vojnik, Cesta ob HudinjI 2.
PRODAM rezervne dele za NSU.
Zg. Hudinja 2.
PRODAM osebni avto Kadet In
motorno  koto  EMZ  250 mm.
Marjan  Vrboviek, Žigon 16,
63270 Vrh nad Laikim.
NSU 1200 s tovarniiko novim mo-
torjem 110-TT prevoženih
10.000 km, disk zavore, reg. do
novembra 83, prodam.
7,5 1/100 km. Cena 45.000 din.
Možnost obročnega odplačeva-
nja, inf. od 16. ure po tal: 33-640.
PRODAM tovorni avto HANOMAG
nosilnost 1800 kg. Int. tel: 783-
123.
PRODAM motorno kolo Jawa s pri-
kolico 350 col. Atojz ZontIČ, ču-
prijska 19, Celje.
PRODAM bele 3 kilogramske pi-
tance domače reje, iz hleva,
vsak petek, soboto, nedeljo, od
15. do 17. ure. Krajnc, Slatina v
Rožni dolini.
PRODAM hlio 1,5 ha zemlje ter
parcelo za vikend 15 a 063 824-
127.
PRODAMO otroiko posteljo z jogi-
jem. Tel: 28-620.
PRODAM posestvo v Kozjem s
stanovanjsko hlio, voda, elek-
trika, ostala poslopja. Velikost
okoli 10 ha. Ugodna lega, do-
stop z vsakim vozilom. Inf. in
ogled vsak dan. Dragica Kova-
člč. Kozje 64, p. Kozje.
PRODAM traktor Ferguson 35 v
dobrem stanju. Jože Vai, Zg.
Hudinja, Celje.
PRODAM praiiče za zakol od 90
do 140 kg, hranjene z domačo
hrano. Vinter, Lopata 55 Celje.
PRODAM gume 750 x 20, štajer,
18 KM, letnik 1960, po delih.
Ivan Sedminek, Zalog 16, 63310
Šempeter.
PRODAM Zastavo 750, letnik 74,
neregistriran za 12.000 din. An-
drej Šergan, Jesenekova 12,
Rimske Toplice.
PRODAM Škodo S 100, letnik 71, z
rezervnimi pragi in prednjimi
blatniki (novo). Cena 2,5 M ali
zamenjam za vozno Zastavo
750. Srečko Krofllč, Trnovlje 117
(Gaji), Celje.
KRZNEN plaič, dvodelni sivi nerc
it. 38-40, dobro ohranjen, ugo-
dno prodam. Tel: 063 21-577.
PRODAM vseljivo hiio-zidanico z
1 ha vinograda na lepi južni legi.
Oboje dobro vzdrževano in ob-
delano. Ogled možen vsak dan.
Resni kupci se naj javijo na na-
slov: Jože Arzeniek, Kaiobje
18, 63230 Šentjur pri Celju.
VEČ parcel prodam na lc»pl legi ob
cesti. Marija Polutnik, Lopaca 8,
Prevorje.
PRODAM podstreino stanovanje.
Inf. po tel: 063 27-169.
IMV kombi Furgon letnik 77, kom-
pleten, brez stroja, ugodno pro-
dam. Ogled popoldne. Meh, Za-
dobrova 47,
QSX 12, 79 letnik, odlično ohra-
njen, prodam. Viki Prislan, Polj-
če 2, Braslovče.
Motor avtomatik, letnik 75, dobro
ohranjen, prodam. Ervin Krajnc,
Lopata 46 a, Celje.
PRODAM traktor Stayer, 15 KS in
Pori« s plugom na kosu. Slavko
Kožar, Svetelka 14, Dramlje.
PRODAM Fiat 128 šport coupe,
iportno opremljen ali zame-
njam za 126 P, Tel: 821-094.
PRODAM skoraj novo harmoniko
Hohner 120 basov. Marjan Fiii-
pič. Pohorska 4, Celje, tel: 33-
153.
UOODNO prodam osebni avto
Vauxhall VX, letnik 1977. infor-
macije tel. 760-110, zvečer.
PRODAM novo 200 I zamrzovalno
omaro. Mencingerjeva 6, Celje,
Inf. tel: 21-428.
DIANO staro itiri leta, reg. do 13.
10. 83, prodam. V zameno vza-
mem tudi gradbeni material.
Tel: 24-203.
PRODAM Prinz 1000, neregistri-
ran, letnik 71. Inf. pri Anton Kru-
iič, Zadobrova 8, škofje vas.
KRAVO prodam. Viktor Žgajner,
Vojnik 19, ulica Bratov Jančar-
jev.
UGODNO prodam Opel kadett, ge-
neralno popravljen motor, po-
treben kleparskega dela. Ivan
Potočnik, Zavrii pri Galiciji 8.
SEDEŽNO garnituro, dobro ohra-
njeno, ugodno prodam za 1 M,
Tel: 32-914 po 16. uri.
Z 750 in Z 101 prodam po delih.
Tel. 063 26-121.
PRODAM 200 kg težkega prailča
za zakol. Franc Pečnik, Gorica
2, pri šmartnem v R. D.
PO UGODNI ceni prodam 8 vrat-
pieskanlh, različne dimenzije.
Ogled je možen vsak dan popol-
dne od 14. ure dalje. Ulica Her-
mine Seničarjeve 2, Celje (Zg.
Hudinja).
KUPIM
KUPIM rabljene ali popravila po-
trebne kuKIvatorje In kosilnice.
Šifra: TAKOJ 83.
AVTO džip dizel kupim. Jurij Pe-
vec, Slatina 10, 63232 Ponikva.
STANOVANJA
v OPREMUENO centralno ogre-
vano sobo sprejmem slovensko
dekle. Partizanska 38.
TRIČLANSKA družina nujno po-
trebuje stanovanje za dobo
dveh let Plačamo tudi vnaprej.
Tel: 24-203.
PODNAJEMNIKOM oddam dve
sobi, opremljeni, možnost kuha-
nja. Vpraiajte v Preboldu 36,
Grobelnik.
NAJAMEM garsoniero ali enosob-
no stanovanje. Poiteno plačam
v naprej. Šifra: Leto 82.
DVOSOBNO stanovanje In pritlkll-
ne (kopalnica, toaletni prostor,
shramba), po možnosti central-
na kurjava, vzame v najem sta-
rejil zakonski par brez otrok za
daljio dobo. Celje ali bližnja
okolica ob ugodni prometni zve-
zi. Ponudbe z navedbo viiine
najemnine (krajie predplačilo
možno) na Novi tednik, pod ii-
fro: SOLIDNA STRANKA.
SAMSKI moiki, dela v LB, pod nuj-
no liče sobo ali garsoniero. ši-
fra: NUJNO.
OPREMUENO centralno ogreva-
no sobo, oddam moikemu. Ce-
sta na Ostrožno 21.
IGRALKA SLG Celje Išče oprem-
ljeno sobo, po možnosti v sredi-
šču Celja. Šifra: OBČASNO.
ZAPOSLITEV
ZA obrtnike sprejmem delo za vo-
denje knjigovodstva. Ponudbe
poslati pod šifro: ZA KATERO-
KOLI OBRT.
RAZNO
SPOZNAL bi rad dekle ali ločenko
za resnejšo zvezo. Starost do 30
let Kasnejša poroka Je možna.
ŠHra: OSREČI ME.
STROJNO brušenje žag (drkuiari«)
vseh velikosti (Jekto, les), vam
hitro In po ugodni ceni opravi.
Stane Jager, Dobrova 37, Celje,
tel: 28-296.
REGISTRIRANA gradbena skupi-
na za zidarsko-tesarska, fasa-
derska, strešna in ostala dela
sprejema naročila po tel: 710-
629 Žalec.
MLADA družina iz okolice Celja
nudi dom starejši ženski. Po-
nudbe pod šifro: VARUŠKA IN
GOSPODINJA.
IŠČEM lokal za opravljanje čiste In
mirne obrtne dejavnosti v Celju
ali najbližji okolici po možnosti s
telefonom. Ponudbe pošljite
pod šifro: PLAČAM DOBRO, na
uredništvo NT.
UPOKOJENI vdovec brez otrok,
mirnega značaja, neaikohoiik,
želi spoznati ženo s stanova-
njem. Šifra: DECEMBER 82.
PROSIM vse, ki so bili dne 24.8.81
ob 12.30 uri na Mariborski cesti
blizu šil 19 in videli, kako se je v
moj avto zaletel nek tovariš, da
se ml oglasijo. EdI Poček,
Šmartno v R. D., Brezova 37 a.
SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
- SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE CEUE
630(x) Celje, Gregorčičeva 5 a
razpisujejo
naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili In
odgovornostmi:
1) Vodenje INDOK - CENTRA
2) Strokovno-tajnlška opravila
za potrebe Obč. raziskovalne skupnosti Celje
3) Strokovno-tajnlška opravila
za potrebe Skupnosti socialnega varstva obč. Celje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- pod 1): visoka ali višja izobrazba družboslovne ali
pedagoške smeri ter večletne izkušnje pri opravljanju
strokovno-političnih nalog za potrebe delegatskega
samoupravnega obveščanja in sposobnost za razvija-
nje samoupravnih socialističnih odnosov;
- pod 2): visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri In
5 let delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del in
nalog;
- pod 3): visoka aH višja izobrazba ustrezne smeri In
3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali
sorodnih del in nalog.
Kandidati morajo s svojim dosedanjim delom dokaza-
ti odnos do samoupravljanja in načel socialistične
morale.
. Izbrani kandidati bodo za opravljanje razpisanih del
in nalog imenovani za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: SIS družbe-
nih dejavnosti - Skupne strokovne službe Celje,
63000 Celje, Gregorčičeva 5 a, v 15 dneh po objavi
razpisa.
o Izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15
dneh po končanem postopku - po predhodnih so-
glasjih pristojnih skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti.
Združene osnovne šole
Celje
TOZD OŠ in dom
Miha Pinter
63204 Dobrna
Po svetu sklepa šole
objavljamo, da bo v
soboto dne 18. 12. 1982,
od 9.00 naprej
razprodaja
rabljenega poiiištva
(mize, stgji)-
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CEUE
DELOVNA SKUPNOST ZA GOSPODARJENJE
S STANOVANJSKIMI IN KOMUNALNIMI OBJEKTI
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili ter
odgovornostmi:
1. DELA IN NALOGE VODENJA
GOSPODARSKO FINANČNEGA
SEKTORJA
2. DELA IN NALOGE VODENJA
TEHNIČNEGA SEKTORJA
3. DELA IN NALOGE VODENJA SLUŽBE
ZA DELOVANJE iN RAZVOJ
SAMOUPRAVUANJA
Pogoji:
pod 1.: Visokošolska ali višješolska izobrazba eko-
nomske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
pod 2.: Visokošolska izobrazba gradbene ali komu-
nalne smeri in 5 let delovnih izkušenj,
pod 3.: Visokošolska ali višješolska izobrazba pravne
smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Izbrani kandidati bodo izbrani na razpisana dela in
naloge za štiri leta.
Od izbranih kandidatov pričakujemo, da se bodo
strokovno, angažirano in tvorno vključili v delo na
področju stanovanjskega ter komunalnega gospo-
darstva, zato bomo pri izbiri ocenjevali njihovo delov-
no usposobljenost glede na zahtevane pogoje in gle-
de na rezultate njihovega dosedanjega dela, da bi si
skupaj z njimi zagotovili jamstvo, da bomo na tem
področju dosegli zastavljene cilje.
Vse kandidate vabimo, da v 15 dneh po objavi tega
razpisa pošljejo svoje prijave z dokazili o strokovni
izobrazbi in delovnih izkušnjah ter z opisom doseda-
njega dela na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVAI^SKA SKUPNOST OBČI-
NE CEUE, DELOVNA SKUPNOST ZA GOSPODARJE-
NJE S STANOVANJSKIMI IN KOMUNALNIMI OBJEK-
TI, CEUE, Gledališka 4.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku
razpisnega roka.
BOLNIKI, POZOR!
Hermeiika - naravno zdravilo
Letos teče 20. leto, odkar predelujem zdravilno zelišče
HERMELIKO (SEDUM MAXIMUM) v tinkturo, s katero
uspešno in učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo za
boleznimi, kot so: revmatizem - (sklepni, živčni mišični,
ishias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajstemiku
in druga notranja vnetja, vnetje mehurja, ledvic in jeter,
sveže in stare opekline, posledice udarcev, slaba prebava,
gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile
- stare po več deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo,
glavobol, ekceme, hermeiika vrne premalo ali preveč že-
lodčne kisline na normalno, zdravi ozebline in vse vrste
oteklin, hemeroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetje
jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, udarce in pod-
pludbe, nahod, vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, an-
gino, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Za interesente in^m vedno na ogled več sto pisem anke-
tiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete kori-
stiti sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite
se z mojim preparatom -!
V Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, po vsej
Sloveniji in Jugoslaviji me že dobro poznajo. Mnogi bol-
niki, ki so s.e zdravili s hermeliko, prodelano po mojem
postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v
različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objav-
ljene izjave bolnikov o uspešnoosti zdravljenja.
Ce se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim
zeliščem, mi pišite TAKOJ in vedno, ker imam zdravilo v
zalogi. Na kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO
(tinkturo) bom dostavil v Maribor (za Maribor in okolico)
v CELJE (za Celje in okolico) in v Mursko SOBOTO (za i
Mursko Soboto in okolico) okrog 15. JANUARJA 1983.   .
O točnem kraju, datumu in uri, kjer bom zdravilo izdajal,:
vas bom pravočasno pismeno obvestil. Zdravilo ne poši-
ljam po pošti. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano
navodilo za uporabo - v slovenskem in srbohrvaškem
jeziku, O vsem, kar vas bo zanimalo, se bomo ustno pogo-
vorih.
Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam iskreno priporo-
čam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELISC,
HERMINA (in STIPE) PIVCEVIC, Glinškova ploščad 8,1.
nadstr. stanov. 10, 61113 LJUBLJANA-BEZIGRAD.
OPOMBA: zdravilo hermelike lahko dobite pri meni v
Ljubljani na tem naslovu. Avtobus štev. 14, iz mesta pelje
na Bratovževo-Glinškovo ploščad, videli l)oste skupaj 3
velike rdeče bloke. Vhod je prvi št. 8 (za blokom). Moja
telefonska številka je (061) 348-170. i
j^t. 49-16. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 3-i
TV SPORED
l(£DF-UA, 19. 12.
»35 POROČILA (LJ)
8 40 ŽIV ŽAV. otroška matineja (LJ)
925 M Božič: CLOVEK IN POL, na-
daljevanka TV Zagreb (LJ)
,0 3O TV KAŽIPOT (U)
060 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
O 55 Zeli ann See: SUPERVELESLA-
LOM ZA ŽENSKE, prenos (EVR,
,2.15/25 DOMAČI ANSAMBLI: An-
sambel Nika Zajca (do 12.45)
(LJ)
,345 POROČILA (LJ)
13.50 VISOK PRITISK, zabavno glas-
bena oddaja TV Koper (LJ)
,4.55 ŽIVETI Z NARAVO, dokumen-
tarna serija TV Sarajevo (LJ)
,5 40 HOMER, ameriški film (LJ)
(7 10 625, oddaja za stik z gledalci
,7 40 ŠPORTNA POROČILA (LJ)
,755 SESTANEK  V  NEBOTIČNIKU
(U)
,8 55 NE PREZRITE (U)
,910 RISANKA (LJ)
,915 CIKCAK (LJ)
19 23 TV IN RADIO NOCOJ (U)
,9 25 ZRNO DO ZRNA (LJ)
,9 30 TV DNEVNIK (U)
19 55 VREME (LJ)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (U)
20.00 H.Huma-U.Kovačevič-
A Jevdjevič: KOŽE, nadaljevan-
ka TV Sarajevo
21.10 ŠPORTNI PREGLED Beograd
21.40 POROČILA (LJ)
PONEDEUEK, 20. 12.
10.00 POROČILA (Zg)
10.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Na-
mesto odmora. Risanka, Kitaj-
ska, Delamo čestitke. Risanka,
Ne vprašajte mene. Zadnje mi-
nute (do 12.05) (ZG 1-Bg)
16.00 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI
SAD (LJ)
17.00 POROČILA (LJ)
17.05 POVEZAVE, poljudnoznanstve-
na serija (LJ)
17.55 TRETJE OBDOBJE: Prehrana v
starejših letih (LJ)
18.25 OBZORNIK (LJ)
18.45 MLADI UPI, mladinska oddaja
(Skopje)
19.15 RISANKA (LJ)
19.20 CIK CAK (LJ) '
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (LJ)
19 26 ZRNO DO ZRNA (LJ)
19.30 TV DNEVNIK (LJ)
19.55 VREME (LJ)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
20.00 V. Car   EmIn-A. Tresič-Pavičič,
D. Marušič:   USTRELITE   KA-
STORJA, drama TV Zagreb (LJ)
21.10 ALI SE MED SEBOJ DOVOU
POZNAMO'', oddaja o kulturi
TV Priština (U)
21 55 POROČILA (LJ)
TOREK, 21. 12.
9.20 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
925 Madonna di Campiglio: SLA-
LOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka
(do 11.30) (EVR, LJ)
12.20 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
12.25 Madonna di Campiglio: SLA-
LOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka
(do 13.30) (EVR, LJ)
15.15 ŠOLSKA TV: Ritmična ura. Člo-
vek in Jadran II, Širjenje na ovčji
planini (LJ)
16.30 POROČILA (LJ)
16.35 MIŠJE PRIGODE, poljska risa-
na serija (LJ)
16.45 PROPAGANDNA ODDAJA (U)
16.50 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek
iz Madonne di Campiglio (U)
17.50 PISANI SVET Veliki in mali o
samoupravljanju (LJ)
18 25 PODRAVSKI OBZORNIK (U)
18.40 MOSTOVI-HIDAK,   oddaja   za
madžarsko narodnostno skup-
nost (LJ)
18.55 KNJIGA (LJ)
19.10 RISANKA (LJ)
19 15 CIK CAK (LJ)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (U)
19 26 ZRNO DO ZRNA (LJ)
19.30 TV DNEVNIK (U)
19 55 VREME (LJ)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (U)
20.00 AKTUALNA ODDAJA (LJ)
20.45 PROPAGANDNA ODDAJA (U)
20.50 D H.Lavvrence SINOVI IN UU-
BIMCI, 1. del angleške nadalje-
vanke
21.45 V ZNAMENJU (U)
SREDA, 22. 12.
11.50 PROPAGANDNA ODDAJA (U)
11.55 Madonna di Campiglio: SU-
PERVELESLALOM ZA MOŠKE,
prenos (do 13.30/45) (EVR, U)
16.50 POROČILA (U)
16 55 CICIBAN, DOBER DAN: Kaio, tu
reševalci (LJ)
17.05 ARABELA, 1. del češkoslovaške
otroške nadaljevanke (LJ)
17.35 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
17.40 SUPERVELESLALOM ZA MO-
ŠKE, posnetek iz Madonne di
Campiglio (LJ)
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK (LJ)
18.40 GOVORICA TELESA, oddaja o
plesu (LJ)
19.00 RISANKA (LJ)
19.15 CIK CAK (LJ)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (U)
19.26 ZRNO DO ZRNA (LJ)
19.30 TV DNEVNIK-(U)
19.55 VREME (LJ)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
20.00 FILM TEDNA: NESREČNI KLO-
BUK, madžarski film (U)
21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH
KUHARSKIH MOJSTROV (U)
21.35 MINIATURE: Mlini ob Krki (U)
21.45 V ZNAMENJU (LJ)
ČETRTEK, 23. 12.
10.00 POROČILA (LJ)
10.05 TV V ŠOLI: Kemija, Kaj jerisan-
ka. Risanka, Umetni satelit. Ka-
ko naj..., Risanka, Sum, Zadnje
minute (do 12.05) (Bg)
15 45 ŠOLSKE TV: Ritmična ura. Člo-
vek in Jadran II, Širjenje na ovčji
planini (LJ)
17.00 POROČILA (LJ)
17.05 ZBIS: Z MODRIM ZAJCEM MED
SLIKAMI (U)
17.20 ZAPISI ZA MLADE: Matija
Tome (LJ)
17.65 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Z
DESKO V VALOVE in NI PRO-
STORA ZA LJUDI, ameriška
kratka filma (LJ)
18.25 GORENJSKI OBZORNIK (LJ)
18.40 NA SEDMI STEZI (LJ)
19.10 RISANKA (LJ)
19.15 CIK CAK (LJ)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (LJ)
19.26 ZRNO DO ZRNA (U)
19.30 TV DNEVNIK (LJ)
19.55 VREME (LJ)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
20.00 BOBU BOB, notranjepolitična
oddaja (LJ)
21.10 NAŠI BALETNI UMETNIKI: Iko
Otrin (Capriccio Op. 134) (LJ)
21,40 V ZNAMENJU (LJ)
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK (LJ)
17.45 ZA MANO, DEČKI (NS)
18 15 ZNANOST (Bg 1)
18.45 MUPPET SHOW (Sa 1)
19.30 TV DNEVNIK (Zg 2-Tg)
20.00 KINO OKO (do 22.00) (Bg 2)
PETEK, 24. 12.
10 00 POROČILA (Zg)
10 05 TV V ŠOLI: Samoupravljanje,
Kje je konec neba. Risanka,
Orientacija, Znanstvena fanta-
stika. Risanka, Izobraževalna
reportaža. Zadnje minute (Zg L-
Bg)
17 20 POROČILA (U)
17.25 DVOJČKA, otroška nadaljevan-
ka TV Beograd (LJ)
17.55 TELESTART 81, zabavno glas-
bena oddaja (LJ)
18.25 OBZORNIK (U)
18.40 ZA ZDRAVEGA, SREČNEGA
OTROKA, izobraževalna oddaja
(LJ)
19.10 RISANKA (U)
19.15 CIK CAK (LJ)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (U)
19.26 ZRNO DO ZRNA (LJ)
19.30 TV DNEVNIK (LJ)
19 55 VREME (LJ)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
20 0 C. Desailly; NOVE TIGROVE BRI-
GADE, francoska nanizanka
(LJ)
21.00 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
21.05 ZRCALO TEDNA (LJ)
21 25 NOČNI    KINO:    SKRIVNOST
OBERWALDA, italijanski film
(LJ)
23 30 POROČILA (LJ)
SOBOTA, 25. 12.
8.00 POROČILA (U)
8.05 MIŠJE PRIGODE, poljska risa-
na serija (LJ)
8.15 ZBIS: Z MODRIM ZAJCEM MED
SLIKAMI (LJ)
8.30 DVOJČKA, otroška nadaljevan-
ka TV Beograd (LJ)
9.00 ARABELA, češkoslovaška na-
daljevanka (LJ)
9.30 PISANI SVET: Valiki in mali o
samoupravljanju (LJ)
10.00 POVEZAVE, poljudnoznanstve-
na serija (LJ)
10 50 POZDRAVLJENA   MAKEDONI-
JA (U)
11.00 PORTRETI: Ferdo Vesel (U)
11.40 POROČILA (do 11.45) (U)
14.40 POROČILA (LJ)
14.45 ČAROBNA   PIŠČAL.   švedski
film (LJ)
16.55 PJ V KOŠARKI OLIMPIJA : JU-
OOPLASTIKA, prenos (za JRT I)
(LJ)
v odmoru ...
18.30 NAŠ KRAJ: Podlehnik (U)
18.45 CICIBAN, DOBER DAN: Halo, tu
reševalci (LJ)
18.55 ZLATA PTICA, japonske pravlji-
ce - PREPOVEDNA SOBA (LJ)
19.05 RISANKA (LJ)
19.15 CIK CAK (U)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (LJ)
19 26 ZRNO DO ZRNA (U)
19.30 TV DNEVNIK (LJ)
19.55 VREME (U)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (LJ)
20.00 NARAZEN, ameriški film (LJ)
21 35 ZABAVA VAS BEBA SELIMO-
VIČ, oddaja TV Novi Sad (U)
22.20 POROČILA (LJ)
ROJSTVA
ceue
Rodilo se je 76 dečkov in 73
deklic.
POROKE
celje
Poročilo se je 39 parov, od teh:
POCAJT Iztok in RECKO Olga
oba iz Celja, CELOFINA Radko
in RORIC Vesna oba iz Celja,
FRECE Vincenc iz Drobinskega
in KRC Zdenka iz Botričnice,
TOPLAK Darko iz Maribora in
KUMBERGER Darinka iz Celja,
KOŠTOMAJ Franc iz Frankolo-
vega in PODPRECAN Ivan iz Li-
pe pri Frankolovem, DERSEK
Jano iz Petrovč in PERKOVIC
Marina iz Celja, JAKOPIN Stani-
slav iz Laz pri Dramljah in MAK
Darja iz Celja, KOVCE Silvo iz
Celja in SLEMENJAK Ivan iz
Prekorja, SEME Bogdan in
BRANKOVIC Zdenka oba iz
Tremarja, ŽIBRET Gorazd in
REBERNJAK Darja, oba iz Ce-
lja, SREBOCAN Ivan in TURN-
SEK Marinka oba iz Brezove,
OVČAR Branko iz Landeka in
VETRIH Marjana iz Sp. Doliča,
SREBOT Jožef iz Lahomnega in
KEBLIC Darja iz Rove pri Fran-
kolovem, PUH Srečko iz Laške-
ga in NOVAK Marta iz Njivic,
KLANJŠEK Ivan in GROBEL-
ŠAK Anica oba iz Celja, LIPNIK
Jožef iz Celja in SKOK Alenka iz
Mozirja, SIMIKIC Danko in
VOVK Polonca oba iz Celja.
ŠMRtI
celje
Umrli so: KLANŠEK Edvard,
51, Laško, KRISTANSEK Ana,
73, Celje, JOST Ana, 69, Celje,
GRAJ2L Alojzija, 70, Teharje,
MEDVESCEK Adam, 63, Dobri-
ša vas, SAJOVIC Rozalija, 80,
Gomislko, LEVA Jožefa, 75, Bu-
kovlje, BRECKO Julijana, 91,
Celje, MEH Marija, 60. Celje,
COKAN Berta, 61, Celje, SUBA-
RAS Milivoj, 69, Košnica pri Ce-
lju, GOZDNIKAR Fani, 69, Smo-
hor, BRUNET Jera, 75, Ljubno.
MAJCEN Anton, 39, Globoko,
PERC Alojzija, 68, Celje, SKa
BERNE Franc, 91, Celje, SUPER
Vera, 33, Ponikva pri Žalcu,
OROZ Martin, 70, .Tepanjski vrh,
OGRAJENŠEK Marija, 82, Pri-
slova, PESJAK Karel, 78, Lan-
dek, KAMPOŠEK Vincenc, 44,
Crnolica, BRECL Jože, 78, Libo-
je, SREBOT Marija, 50, Trnov
hrib, LESJAK Rozina, 56, Veli-
ke Rodne, MASTNAK Berta, 3Š,
Rakovec, OTOREPEC Amalija,
83, Celje, HUDOURNIK Terezi-
ja, 84, Celje, JERIC Jožef, 91, Ce-
lje, DECAR Jurij, 71, ^ezovje pri
Zrečah, SENEGACNIK Antoni-
ja, 77, Jagoče, KOSAN Ana, 83,
Vojnik, KRALJ Jakob, 41, Ljub-
no ob Savinji, KALSEK Alojz,
71, Zreče, CESAR Romana, 59,
Rogatec, HRUSTELJ Martin, 51,
Sešče, SONC Rozalija, 72, NoVo
mesto, POLEGEK Marija, 78,
Vešenik, JURISAGA Ana. 41,
Ljubljana, BRACUN Anton, BO,
Pecelj, KODEH Vinko, 58,
Straškl vrh, ABRAMOVIC Ra-
dovan, 72. Zemun, KOSTOMAJ
Bernard, 5D, Celje, GOBEC Av-
gust, 83, Celje, GABERSEK Jo-
žefa, 76, Pongrac, PODVRAT-
NIK Jože, 74, Topolšica, FLOR-
JANCIC Karlo, 83, Celje, MROV-
LJE Pavel, 61, Celje, PREVOL-
NIK Anton, 71, Mislinja, DOBRI-
SEK Franc, 75, Rakovlje.
šmarje
Umrli so: TK.ALEC Matilda,
81, Lemberg pri Šmarju, KO-
VAČ Marija, 87, Brecljevo.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI
CENTER
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. ure do na-
slednjega dne do 6. ure zjutraj.
Ob nedeljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne do 6. ure
zjutraj, ob praznikih pa od 6. do
naslednjega dne do 7. ure.
LEKARNE CEUE
Neprekinjeno dežiu-stvo
ima lekarna CENTER v Sta-
netovi ulici 13 a Celje.
TRGOVINE
Dežurno smžbo ima do no-
vega leta samopostrežba SO-
ČA v Stanetovi ulici vsak
dan, tudi ob sobotah od 7.30
do 2D. ure.
četrtek, 16. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15,30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo-
bus. 16.00 Kronika, 16.15 V živo: Pojavi gospodarskcega kriminala na
celjskem območju, 18.00 Zaključek sporeda.
) petek, 17.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poro-
dila). 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika,
17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek spo-
reda.
sobota, 18.11.: 8.00 Poročila, 8.05 Kuharski kotiček, 8.35 Koledar
prireditev, 9.00 Poročila, 9.05 Jugotonov express, 9.35 Filmski sprehodi,
10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav-
nih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek
Sporeda
nedeua, 19.12.: 10.00 Poročiia,.10.10 Obvestila, 10.30 Predstavljamo
vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Vedri zvoki, 11.15 Zabavni globus,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05
Žveplometer (ponovitev), 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov,
14.(X) Zaključek sporeda.
' ponedeuek, 20.12.: 8 00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob
9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16,00 Poročila,
16 05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Športni pregled,
18.00 Zaključek sporeda.
\ torek, 21.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila), 9.45 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16 00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz delovnih organizacij, 16.45
^bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17,45 Od-
»»levi, 18.00 Zaključek sporeda.
; sreda, 22.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (v,mes ob 9.00
Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obve-
stila, 1600 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 Za delavce iz
bratskih republik, 16.45 Zabavni globus, 17,00 Kronika, 17.15 Glasbene
^porednice, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek spo-
ttsta............._._„...___________.^^^.^......................
20 LET ANSAMBLA VESELI HMELJARJI
MED ROJAKI V AMERIKI
Med najstarejšimi in tudi vsekakor
najprizadevnejšimi ansambli narodno
zabavne glasbe ne samo na širšem celj-
skem območju, temveč tudi v Sloveni-
ji, je ansambel VESELI HMELJARJI
iz Žalca, ki prav letos slavi 20 letnico
obstoja. To je eden redkih ansamblov,
kjer zlasti še v instrumentalni zasedbi
ni prihajalo do najrazličnejših spre-
memb, ki smo jih v zadnjem času še
kako navajeni pri drugih tovrstnih an-
samblih. Torej gre za resnično dobro
ekipo, ki je navajena skupaj živeti in
nastopati. Prav v tej standardni resno-
sti pa gre iskati tudi vzrok za njihovo
doslej najlepše darilo, ki so ga dobili za
dvajset let skupnega igranja - letošnje
Silvestrovo in prihodnje Novo leto bo-
do namreč preživeli med našimi rojaki
v Ameriki!
V priložnosten program, ki so ga pri-
pravili za rojake v Ameriki, so med
drugim zapisali:
»Ansambel Veseli hmeljarji je doma
iz Žalca, osrčja Savinjske doline. Doli-
ne zelenega zlata, ki je znana po hme-
lju sirom sveta. Po tej žlahtni rasthni,
hmelju, si je ansambel tudi nadel ime
Veseli hmeljarji. Ansambel je začel z
delovanjem leta 1960, že prihodnje leto
pa je nastopil na popularni oddaji »Za
našo vas«. Ansambel je do ^daj po-
snel in izdal enajst plošč in pet kaset
ter več oddaj, tudi na televiziji. An-
sambel gostuje po vsej Sloveniji in tu-
di po sosednjih repubhkah. Izven do-
movine pa je nastopal v Avstriji, Nem-
čiji, Švici, Italiji in CSSR.«
K temu je treba dodati še naslednje:
Veseh hmeljarji so že večkrat nastopih
v različnih oddajah Radia Celje, so
stalni gostje libojske revije (poleg Ze-
meta so edini nastopili na vseh revi-
jah), njihova največja odlika pa je, da
ne odpovedo nobenega nastopa, ki
ima »noto« sohdamosti.
V ansamblu nastopajo: Vili Ograjen-
šek (trobenta in vodja ansambla),
Alojz Lesjak (klarinet), Ivan Zalokar
(harmonika), Pavle Knez (kitara), Lu-
dvik Kos (bariton), Alenka Cešarek
Ivan Korošec pa prepevata. Na \
med rojake v daljno Ameriko pa jih
tokrat spremljal tudi Andrej M<
(Celjski Poldek).
Člani ansambla se za svojo dos
največjo turnejo temeljito pripravlja
Na pot jih bomo pospremili v sobo
18. decembra, ko bodo v Kinodvora
v Žalcu pripravih ob 19. uri jubile;
koncert ob svoji 20 letnici.
TONE VRAi
KJE JE ŽOGA
Košarka je atraktiven, dinamičen, a trd in neizprosen
šport. Posebej trde znajo biti borbe pod košem, kjer sta ob
višini odločilna skok in moč. Kot v temle dvoboju Celjana
Kahfedžiča in Splitčana Grgina med zadnjo tekmo v II,
zvezni košarkarski ligi. Celjanom gre letos dobro. Dve koli
pred koncem so prvi z naskokom osmih točk.
TONE TAVČAR
MISLIL NA OČETA
- Obtoženi, mar niste pomislili na svojega ubogega
očeta, ko ste vlomili v trgovino?
- Pač, pač, tovariš sodnik, vendar ni bilo v trgovini
zanj nič primernega...
AMAOEUS POROČA
Vedno znova in znova ugotavljamo, da vsepovsod
škripa... Ugotavljamo, da delovna storilnost pada,
da se življenjski stroški vse bolj večajo. Daje vse več
plavajočih »tabrik* itd... itd... Z enim stavkom po-
vedano, stanje ki ni najbolj rožnato priznavamo na
ves glas. Še nikoli pa ni nihče uprl prst v soseda ali
sodelavca ali sotovariša in rekel glasno in jasno TI
SI KRIV! Ali se mogoče boji, da ima tudi sam maslo
na glavi ali pa spadamo vsi po vrsti v posebno raso ■
kimavcev?
Piše:
STANE ŽILNIK.
31
Večina transporta v me-
stih se odvija z malimi avto-
mobili in becak-i (rikše). Ni
vprašanje v tem, da vlada ne
bi mogla preskrbeti dovolj
avtobusa^ ali podobno.
Vzrok je v tem, da dajejo ta-
ko razdrobljena transportna
sredstva možnost za preživ-
ljanje ogromnemu številu
ljudi po celi Aziji.
Za večino ljudi je rikša tu-
di dom, kjer prespe noč. Z
dnem se zopet vozijo po uli-
cah in ozirajoče čsikajo na
namig mimoidočega, da
ustavijo. Delavnik se jim
konča, ko se mesto pogrezne
v spanec. Tudi delovni teden
se poredko prekine, vleče se
mesece, leta, dokler je člo-
vek še dovolj pri močeh, da
lahko poganja kolo. Garajo
za pičel zaslužek. Kdor si je
že tako opomogel, da ima
svoj becak, je zelo srečen. S
ponosom naslika na blatnike
razne vzorce, se oboroži z
zvonci in ropotuljčki, kar ti
nemalokrat poleg njegovih
vprašanj »navija« živce.
Vsakdo želi vedeti od kod
si, kam greš. Ce bi lahko, bi
vprašali še kaj več. Zdaj pa
še nasvet. Nikoli se ne odpe-
ljite z rikšistom, preden se
niste dogovorili za ceno, si-
cer bo dodatek kožne takse
precej visok. Tega jim ne gre
šteti v slabo.
K sreči tu ne poznajo kast-
nega sistema, sicer bi marsi-
komu bilo življenje precej
drugačno. Ne poznajo živ-
ljenjskih omejitev, ki pripa-
dajo človeku že ob rojstvu.
V mestu ni dovolj dela za
vse. Vsakdo se mora pač
znajti, da ne bi bil lačen.
Enim uspeva boljše, drugim
slabše. Preživljajo se na vse
mogoče načine. Eni ponuja-
jo cvetje, beračijo, kličejo
bogovom, naj jim pomagajo.
Življenje pa teče svojo pot
naprej, ne pozna sentimen-
talnosti.
Nekega popoldneva, sem
bil presenečen, ko sem se
utrujen vračal v losmen (ho-
tel). V rikši vidim, kako spi
utrujen voznik, kar se mi je
ponudilo kot dobra foto ilu-
stracija težkega življenja rik-
šistov. Ravno, ko ga fotogra-
firam, pride mimo neko svet-
lolaso dekle, sodil sem da
mora biti Evropejka, in mi
pravi, da bo to dober posne-
tek. Stopim bliže. Ko opazi,
slovenski napis na moji ma-
jici, vzklikne: »Ja madona,
pa menda ja nisi naš!« Prav
šokiran sem bil. Ime ji je bilo
Nana, živi v Parizu, sedaj pa
že drugo leto potuje po Aziji.
Preživlja se kot učitelj surfa-
nja. Bila je prvi človek, slo-
venskega porekla, ki sem ga
srečal sploh kdaj na svojih
popotovanjih po svetu.
*
Povprečen Javanec pojč
na dan pol kilograma nena-
močenega riža. Vseh Javan-
cev je skupaj nekaj nad sto
milijonov, od teh velika veči-
na kmetov. Potrebno je pri-
delati ogromne količine riža,
da ga ostane še nekaj za
izvoz.
Na podeželju se vse življe-
nje vrti okoli poljskih opra-
vil, žetve in riževe mlačve.
Obstajajo celo tri imena. Ko
je riž že na slami, mu pripada
ime padi, drugo ko se nahaja
že v kašči, in tretje, na krož-
niku pa mu pravijo nasi.
Zanimivo se je popeljati s
kolesom po podeželski cesti
med zlatorumenimi riževimi
polji in skozi mirne, v palmo-
vih gozdičkih skrite javan-
ske vasice. Skoraj neverjet-
na se ti zdi razlika med pode-
želskimi ljudmi in meščani.
V mestu ti kakšna stvar iz
njihovega obnašanja ne uga-
ja najbolj. Na podeželju so
ljudje prijazni, povsod si de-
ležen prijaznih pozdravov in
celo povabil, da ostaneš pri
njih. Večina od njih je zelo
revna. Premorejo le najnuj-
nejše za preživetje. So pa za-
to duhovno bogatejši.
Omenjeno je že bilo, da je
bila agrarna reforma razve-
ljavljena po letu 1965. Zem-
ljo so dobili nazaj prejšnji ve-
leposestniki, ki jih lahko še
danes enačimo s plemiči. So
lastniki velikih površin ro-
dovitne zemlje, na kateri de-
lajo poljedelski delavci. Ti ži-
vijo v malih hišicah, za eno-
dnevno delo na riževem po-
lju pa prejmejo plačilo v na-
turi. To znaša dva do tri fute
(1-1,5 kg) suhega riža. Dni-
narji lahko dobe zemljo tudi
v najem, za katero je treba
plačevati oderuško ceno. Pa
vendarle so srečni, da la^ko
delajo.
Letno pridelajo dve žetvi
riža. Ponekod celo tri. Naj-
prej je treba njivo preorati.
Zemlja mora biti vedno pod
vodo. Za vprežno živino slu-
žijo vodni bivoli, ki čofotaje
po razmoženi zemlji, vlečejo
za sabo lesen plug. Sledi še
neke vrste brananje. Riž naj-
prej posejejo na poseben kos
zernlje, da poženejo decime-
ter visoke sadike. Te nato
vsadijo v pripravljeno zem-
ljo. Namakalni sistem mora
biti brezhiben. Njive je po-
trebno še obdati s primer-
nim zidom, da ne prepuš&t
vode. Temu služijo iz iJovic«
narejeni zidaki, ki jih naloži
jo dva do tri decimetre viso
ko in jih zamažejo z blatom
Ko na njivi zmanjka vode, jf
žetev že blizu. Rumena polji
postanejo kot ikebane, iz ka
terih gledajo stožčasti sh
mniki obiralcev klasja. Riže
ve slame ne žanjejo skupaj
klasjem, ampak najprej poti
gajo klasje, šele nato poži
nje jo slamo.
Po ulicah vidim rikše (be
cak) in njihovi vozniki te ne
prenehoma nagovarjajo, di
te kam zapeljejo. Peljali bi t
k tej ali oni znamenitosti, po
kazali bi ti, kje lahko kupii
originalno ročno izdelani ba
tik. Peljali bi te k mojstn
draguljarju, pokazali bi t
Kraton (nekdanjo sultanovi
rezidenco) ali te peljali m
predstavo Ramajana baleta
Za vse takšne in podobnt
usluge potem dobe proviziji
od trgovca ali koga drugegi
če pripeljejo stranko. Kan
kurenca za turiste je huda.
Trganje
riževega
klasja
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celie, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krafovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik,
Janez Vedenik. Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov he
vračamo Cena posamezne številkf 10 din. celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujmo ie cena
dvojna. Stev. liro rečuns: SOTC^^-eOS-? 3 J PP - <*GF Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina; 22-369.23-105.