KATOLJgK CEKKVEN LIST."_ ^ e«li poli, in velji po posti sa eelo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gl. 40 kr., sa eetert leta 1 gl. » kr. V tkkarnie sprejemana sa eelo leto 4 gL, sa pol leta 2 gl., za iertert lete 1 gL ako aadene na ta dan prasnik, iaide Ranica« dan popUB- Tečaj XXXVIL V Ljubljani, 11. kimovca 1885. List 37. Kfctoliika hiša Božja. HiSa Božja za katoliški svet je stanovališče, katero je po slovesnem blagoslovljenju škofovem izločeno od posvetne rabe in odmenjeno službi Božji in opravilom za naše večno zveličanje, kjer si je Gospod sam stanovanje izvolil, da bi vsim, ki ga obiskujejo zveličale podelil. Stanovališča Božja so zanj odločena poslopja, ki stcjč sredi med našimi hišami, toda ne služijo posvetnim namenom ali pozemeljskemu hiševanju časnega življenja, v katerih nima prostora hrup posvetne kupčije, temveč je vse Bogu posvečeno. To je tista hiša, o kateri Kri-stus govori v tempeljnu: „Moja hiša je hiša molitve", ▼ kateri je tempeljnove skrunivce z bičem strahoval, njih mize z denarjem vred prevernil, in le onim, ki so golobe prodajali, je govoril pohlevne besede: „Proč spravite to." Reršanske hiše Bo^je so posvečena poslopja, v katera verniki zahajajo, da Boga častijo zavolj njegove svetosti in častitljivosti, katero je razodeval v svojem stvarjenju, vladanji sveti in v odrešenju, ali da se mu zahvaljujejo za brezštevilne dobrote, s katerimi jih ob-siplje, ali da v svojih potrebah in nadlogah pri njem pomoči išejo. Zato posveti škof kat)liško cerkev, in vsako tretjo nedetio v mescu viootoku obhaja se spomin cerkvenega posvečevanja, da naj Boga hvalimo za dar hiše Božje, in za dobrote, katere v nji prejemamo. Tako stoji kristjanska hiša Božja mogočna pred nami v svoji veliki časti in blagoslovu, kateri se iz nje žari in se na vernike izliva. Že v starem zakonu zidal je modri kralj Salomon Gospodu veličasten tempelj, čudo vsega sveta, ki ni imelo enakosti. Kralj David že. se je zelo na to pripravljal, in spravil je skupaj neizrečeno veliko zlata, srebra in druzih dragotin. Salomon jel je na pervo ostri homec Morija zrav-navati in ga je nekoliko znižal, ter je potem velikansko poslopje zidal. Imel je 10.000 delavcev na hrib? Li-banu, ki so posekovali cedre in jelke, 70.000 nosačev za bremena, in 80.000 kamnosekov, verh 3000 nadzornikov, ki so delavcem zapovedovali in jim bivali na čelu, in tako tedaj so delavci velikanske pečine in skale na gorah obdelavali, cedre na Libanu posekavali in vse to so z nepopisljivim trudom čez hribe in reke spravljali in dovažali na svoje mesto. Velikost, častitljivost, krasota tempeljna bila je pa tudi primerna silovitemu natesanjn in nezmernim stroškom tega dela. Celi tempelj je bil znotraj pozlačen in z zlatom ozališan; svečniki in cerkvene posode bile so iz najčistejšega slsta; zunaj je bil tempelj z marmorjem obdjan in streha pokrita s sreber-nimi ploščami. Tudi Najsvetejše in svetišče je bilo vsa okrog, še celo po tleh, pokrito z zlatimi ploščami, ki so bile z zlatimi žeblji priterjene. Tempelj raztezal se jo 60 vatlov na dolgost, 20 vatlov v širokost, 30 vatlov na visokost, in to, kakor pravijo zgodbe sv. pisma, brst mostovžev, ki so bili speljani krog in krog tempeljna, in dveh velikih preddvorov za duhovne in ljudstvo. Potem ko je Salomon v 7 letih vse dodelal, zbral je vse stara-šine s pervaki dvanajsterih rodov, da so skriigo zavezo v slovesnem sprevodu prenesli v tempelj in da so ga slovesno posvetili. Salomonov tempelj je z vso svojo lepoto bil ras-djan. in ko so ga zopet pozidali, bil je v novo raz^jan, in kar tiče tretji tempelj, napravo Herodovo, je do-volj znano, kako strašen pogin je bil zadel Jeruzalem in tempelj! Bil je do tal pogorel, in pozneje so še celo temeljne kamenja izgrebali, in tako spolnilo se je Kristusovo prerokovanje, da kamen na kamenu ne bo ostal. Še dandanes aaluje Izraelsko ljudstvo zaradi razdjaoja tempeljna in masta. Proč je njegova krasota, le nekateri ostanki stare veličastnosti so se nam ohranili. Kako nbožne in brez kinča so mnoge naše hišo Božje proti lepoti in slavi Salomonovega tempeljna! Toda vnanji videz nas tukaj ne sme motiti, in ako so k notranji resnici obernemo, spoznaoo, da je najnboi-nejša katoliška vaška cerkev veliko dragocenejša memo Salomonovega tempeljna v njegovem zlatu in njegovem lepoti čji. Ves stari testament je vseskozi kot predpodooa, kakor pravi sv. Avguštin, zapopaden v novi zavezi, vso njegove vravnave so le podobe novega zakona. Ta tempelj na SionsM višavi, h kateremu vsi Izraelski rodovi hodijo, ves ta tempelj z darovi in skrinjo zaveze je ▼ skalo vsekana podoba prave cerkve, katoliške cerkve, katera ni iz neobčutljivega kamenja, temveč is živega, izbranega kamenja zidana za hišo Bo$o. Njen kamen je Jezus Kristus, njena temeljna sksla sv in njegovi apostoljski sedež v Rimu, njeni sUU aposteljni in njihovi nasledniki škofje, msftsitri liovui rodovi, kamenje za zid so verniki, daritev je sv. maša, njena skriuja z mano je tabernskelj, njena vedno zeleneča Aranova palica je duhovna oblast in vladanje «v. Cerkve, sveti zakramenti, vse učenje, ves nauk. vsi pripomočki povečevanja in veči popolnosti, to so nameni iu cilj, kamor božiepotvajo vsi narodi sv. Cerkve. V nekdanjih srečnih časih, ko ho bili ljudje polui žive vere, služile so hiše Božje tndi v svetnem ozira za pribežališča. Cerkveno poslopje bilo je vse v miru in tihoti, in bila je pregreha z vojnim ali lovskim hrupom okrog cerkve šumeti. Cerkev bila je sveto zavetišče (pribežališče), v katerem so zločinci v tistih viharnih časih rešili se maščevanja in jeze, ker tam so našli varstvo in zavetje pred svojimi preganjavci in mašče-vavci. Marsikateri imel ae je tem zavetiščem zahvaliti za življenje, ker vsak človek je spoštoval cerkev iu si ni upal kot pregaojavec vanjo. V bližini cerkveni, ali saj v cerkvi pred altarjem morala se je poleči jeza. Tako se nam v zgodovini pripovedke o vojaku prostaku, ki je bil v jezi udaril viteza visokega rodu pa tudi visoke glave, po imenu Leona Pereriava. V straha zaradi tega djanja beži ubogi prostak proti cerkvi, za njim pa z golim mečem razdraženi Perorias. Žejin maščevanja adre za njim v cerkev, ga zgrabi in že mu nameri z mečem: kar mašnik ravno pri bližujem altarju povzdigne posvečeno Hostijo. »Zaradi tega Daru*1, mi prizanesi! zakliče vojak v smert-nih britkosih. V njegovo prošnjo pritegnil je glas zvončka, ki je naznanjal povzdigovanje. Tu utihne jeza, tu omahne roka vitezova. Glas zvončka bil je razpodil viharne oblake v njegovem sercu. Jaaoilo se mu je v sercu. „NoM, pravi vitez, »zavoljo Kristusa naj ti bo odpuščeno!" in zaverne moč v nožnico. Ko so bili sv. Elizabeto iz gradu pregnali, stopila je v cerkev in rekla: „No sedaj sem v zavetišču in iz tega me ne more nihče pregnati." Dvanajstere sveče na cerkvenih stenah, katere so na dvanajsterih, večji del zeleno pobarvanih posvečenih križih, nas opominjajo, da hodimo skoz življenje v luči apostoljskega nauka svete Cerkve, in vihrajoče zastave na cerkvenem zvoniku so znamenje zmage, katero si je Cerkev na svetu priborila. .Ali veste, da ste tempelj Božji ?" pravi sv. Pavel. Kaj bi nam pa pomagale vse cerkve, vse visoke stoljnice, katere so naši predniki z bistrim duhom pozidali, brez žive btoljnice, ako bi ne bilo naše serce tempelj Božji. Zato moli sv. Cerkev v obletnico posvečenja Božjih hiš: „0 Bog, kateri iz živih iu izbranih kamenov svojemu veličastvu večno staoovauje pripravljaš, dodeli, da kar Tvoja cerkev v zunanjem prostoru dojčma, ona tudi v naših sercih v prostoru raste." Zato pravi tadi sv. Bernard: »Praznik posvečevanja cerkva je naš prazuik, ker smo tudi mi tempeljni, namreč živi tempeljni Bo^ji, k čemur pri sv. kerstu nismo bili nič manj slovesno posvečeni, kakor so posvečevane cerkve, ki so iz lesa in kamenja." Že pervi kristjani imeli so posvečene cerkve, in spomiu na tisti dan so slovesno praznovali kakor je omenjeuo že v stari knjigi mučenikov, katera se sv. Hierouimu pripisuje, da je sv. Peter pervo cerkev v Rimu posvetil. Ce tudi niso bile a tako svečanostjo posvečevane, kakor dandanes, so bile vendar po cesarju Konštantinu Velikemu cerkve posvečevane. Cerkev obhaja praznik cerkvenega posvečevanja kot praznik perve verste z osmino. (Gl. »Kathol. Wahr-heitsfrd.-, Graz.) Kar je bilo malo poprej rečeno o čaatitljivosti Božje, to se velikokrat k nesreči ljudi pozabi. Ne le v _ cerkvi bodi vse mirno in tiho, ampak tndi zunaj cerkve ug ae ne godi divji hrup ali krič, kakor počno ponoč- njaki, ki se dostikrat v divjem trušu derve memo cerkve domu gredč. V cerkvi po mestih se obhajajo as. maše ali druge svete opravila, pijani novaki pa razsajajo in se aerejo memo cerkve, kakor da bi jih bil sam zelčnec pripodil iz pekla! Tudi kaki glumači s svojim bobnom ali godbo priškripljejo memo stoljnice in to še najraji, ko je znotraj kako opravilo. Se veliko huje pa je, kar se zgodi nalaš in z hudobne volte od pravih satanovih hlapcev včasi pri vratih in po kotib, tudi kterikrat na korih ! Pri tacih je pa res naj veči čudež prizanašljivosti Božje, Če kar precej vanje ne treši, ali da se cerkev ua nje ne podere ! Sv. Janez Miloserčuik nikakor ni dopustil, da bi kdo v cerkvi govoril iu žloboilrai. Tacega je kar precej il cerkve odpravil, rekši: »Ako si prišel sem k molitvi, glej, da bodo duh in usta imele s tim opraviti; ako si prišel pa le žlobudrat, je pisano: hiša Božja bodi hiša molitve; ne delaj jame razbojniške iz uje!- Angleški kralj Vilem Rudečeglavec je okoli 1.1100 storil strašno smert. Bil je cerkveni ropar in skru-nivec. Na lovu je ukazal vitezu Valter-Tyrell-u, naj streli na jelena; pušica pa je odskočda iu zadela kralja, ki se je v trenutku zgrudil. Bliženj ubožen ogljar je moral peljati iu*rliča kralja, ki je pa zdajci postal čero kakor ogljar. Na poti čez močirje se je voz sterl in kraljevi merlič je bil v bagru iu blatu. Grof Northum-berski je terdil, da je vidil, ko je cerkvenega skrunefa satan v strašni podobi gnal pred sodbo in v pekel (Emig 3 Bi.) Dodatek k Furmaoheijevim premlilfe- vaqjem. 1. Justus ez fide vi vit. Pravični iz vere Živi. (Dalje). Molitev k angelom in svetnikom. O ss. aposteljna Peter in Pavel! sv. Jožef, patrou katoliške Cerkve in Kranjske dežele! ss. mučenika Her-magor in Fortunat, patrona Ljubljanske škofije! sv. Ni-kolavž, patron Ljubljanske stolne cerkve, sv. Mihael ar-hangel, patron Dolške cerkve iu fare; ljubi moj angel varh, od Boga v moje posebno varstvo mi odločen; sv. Anton pušča vnik, moj kerstni patron; vsi angeli in svetniki, varhi in patroni moji: prosite Boga za me, da mi razsvetli um, omoči voljo, dodeli pravo kosanje čez moje grehe in terdni sklep resničuega poboljšala, posvečenja in zveličanja. O angeli iu svetniki Božji, prosite za-me: da bi mogel danes in vse dui Bogu zvesto služiti in v pobožnosti do konca stanoviten ostati. Amen. Molitev. k nekterim svetnikom za posebne čednosti. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Sveta Marija, Mati Božja, najbolj blagodarjena, prosi za nas uboge grešnike! Sveti oče Benedikt, zgled ponižnosti, prosi za nas uboge grešnike! Sveti oče Frančišek seraf., zgled uboštva in zatajevanja, prosi za nas ubogo grešnike! Sveti oče Bernard, zgled čistosti in pokorščine, prosi za nas uboge grešnike! Sveti oče Frančišek Šaleški, zgled krotkosti, prosi za nas uboge grešnike! Sveti oče Frančišek Pavljanski, zgled čiste ljubezni, prosi za nas uboge grešnike! Sveti Ignacij Lojolanski, zgled gorečnosti, prosi za nas nboge grešnike! Sveti Alojzij, zgled nedolžnosti, prosi za nas uboge grešnike! Sveta Terezija, zgled pobožnosti, prosi za nas uboge grešnike! Sveta Marija Magdalena, prosi za nas uboge grešnike! Sveta Marjeta Kortonka, sv. prerok David, sv. Avguštin in vsi pravi spokorniki, prosite za nas uboge grešnike! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! (trikrat.) Molitev. Vsigamogočni večni Bog! daj, da na mogočno pri-prošnjo in po velikih zaslugah Tvojih svetnikov pred Tabo usmiljenje in zveličanje zadobimo: razsvetli vse zmotene in pelji jih nazaj na pravo pot; omoči terdo-vratne grešnike in daj jim milost pravega spreobernenja; — zbudi vse mlačne kristjane in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni; — poterjuj vse slabe, da bodo močni v veri; — dodeli duhovnom Svojega sv. Duha, da bodo prenovili obličje zemlje! Daj nam vsim goreče želje, da bomo Tebe vedno bolj spoznali, častili, ljubili in molili! To nam dodeli po neskočnem za slu žen j i Tvojega Božjega Sina, ki s Taboj in sv. Duhom živi in kraljuje, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. (Konec prifa.) Kaj pišejo avstrUanski škofle o družinskem življenji? V svojem dolgem skupnem pastirskem listu do vernikov pravijo škofje k sklepu: Ne smemo svojega pisanja doveršiti, da bi vam na serce ne položili Še neke tehtne reči, to je, keršansko družinsko življenje. Družina je pervi nastavek in korenina deželskega iu cerkvenega družbinstva, ona je družbinstvo, ali skupna človeška družba v malem. Ka-koršno je Življenje v posameznih družinah, takošno je življenje družbinstva ali skupne velike človeške družine. PodJsga družinskega življenja pa je zakon. Kristus Gospod je družinako življenje, ki je bilo v starodavnem poganstvu (ajdcvavu) vse sprideno, divjaško in razdjano, zopet povzdignil, in ga spravil v pravi bogoljubni red. Ne le da je zlasti zakonsko življenje na novo lepo vravnal in v red djal, temveč je tudi zakon povzdignil v čast sv. zakramenta, ko je naznanil, .da razmera moža do žene je znamnje ali podoba, v kteri naj se kaže njegova (moževa) razmera do sv. Cerkve, in je zakonskemu stanu dal prednost posebne stanovske milosti sv. zakramenta. Vsled tega je zakon dobil novo podobo in obliko, pa še več, vse družinsko življenje je sprejelo drugo, posvečeno lastnijo. Vezi med možem in ženo, med starši in otroci, med gospodsrji in posli so se po keršanstvu bistveno spremenile. Kjer duh Kristusov gospoduje, tam je družinsko življenje lepo zver-steno in vravnavano, prešinuje ga duh Kristusov. S prebridko žalostjo, ljubljeni verniki, moramo potožiti, da dandanašnji je keršsnstvo mnogotero zginilo iz družinskega življenja, še več, da dostikrat se je v nekoliko drugi podobi v poganstvo nazaj vernilo! Ne bomo pred vami razgrinjali žalostne podobe naših družinskih razmer, ker od vsih strani vsm same v vsi svoji strahoti nssproti reži. Opomnimo samo, da z zgi- novanjem keršsnstva iz družine je nastopil tudi propad v družini. Tisti, ki neprenehoma rinejo keršanstvo iz družin, ravno s tem ob enem srečo družin razdirajo. Iz sadu se drevo spozn£. Glavni in veliki tečsj, krog kterega se blagor in sreča družin verti, je izreja otrok — tečsj na kterega je zastavljena vsa družinska sreča ali pa nesreča. Starši nimajo le samo dolžnosti otroke preživiti, temveč jih tudi odgojati — jih rediti za spodobne ude človeškega družbinstva, pa še bolj odgojiti jih za kristjane, za občane nebeškega kraljestva. Sv. pismo stare in nove zaveze pogosto ostro terdi in povdaija staršem to Vse opravilo odgoje pa apostelj zaznamnq)e s kratkimi besedami: „Odgojajte jih (otroke) v nauku in strahu, Gospodovem. * (Efež. 6, 4), t j. podučujte jih in napeljujte h keršanskemu življenju. Obojega, poduka in straha je silno potreba v naših časih, zakaj brez skarboega sodelovanja staršev dandanes otrok ne bo dovolj podečan in ne pripravljen do tega, da bi keršanstvo v djutfk spolnoval. Vsi veste, kakošne so razmere naših šol. Učiteljev postava ne zavezuje keršansko učiti, in ne da bi njih vzgojevanje imelo keršanski vpliv do ouv*. Sedanji čas veljavne postave celo dopušajo, da bi se ue»rist,jaqje nastavljali za učitelje po ljudskih šolah. Razvidno je tedaj, da taki nčitajlji niso sposobni katoliško mladino versko-nravno odgojevati in da aise zmožni spoinovati perve in najvažnejše naloge ljudske šole, ktera pa po besedi zdaj veljavne šolske postave ai nobena druga, kakor »otroke versko-nravnostno vzgoje* vati.' Tudi šolske knjige nimajo nilmke verske laist-nije. Vsa butara v tem oziru zadeva veroučitalja. Kake pa naj bi zadostovali po dve uri v tednu pri mnogokrat preobilnem številu otrok, da bi se zadostoo podučili in privedli na pot keršanškega življenja? Naša dolžnost je lišati na to, da šole zopet zadobč keršansko versko podobo, in ne smemo odnehati, dokler se ne doseže ta namen. Pa tudi potem, ako je ta namen dosežen, mora domača izgoja delati zraven šolske, pač da, dosuča izgoja ostane vselej glavna reč. Kar se v šoli pridobi, je k večjemu le pospešovaqje in podpora domače izgoje. In ta mora toliko več storiti, kolikor auug se v tej zadevi zgodi v šoli. Odgoja otrok, dragi starši, mora se že zgodaj pričeti. Sadite toraj že v zgodnji mladosti drevesca pokorščine, zatajevanja in pobožnosti v rahle gredice otročjih sere. Ze v otročjih letih jih učite straha Božjega in groze pred grehom (Tob. 1,10), podučite jih v glavnih resnicah sv. vere, vadite jih še v laladosti nositi jarem Gospodov (Lament 3, 27). Svojo oblast kot starši tudi tedsj, in posebno še tedaj kažite, ko so otroci šoli že odrastli. Oh! koliko prej tako nadepolnih otrok pade ravno v tej dobi življenja v zanjke strasti in v propast za vselej! Imejte toraj tudi v tej dobi otroke v biago-delnem strahu. Ne spustite jih čez mejo varujoče ograje pokoršine v razuzdano prostost. Pa tudi tedaj ne odpovejte svoji očetovski oblasti, ko so vaši otroci odrastli v mladenče iu dekleta. Tedaj še-le, Ce ste jih obvarovali tudi ta čas pred nevarnostmi zapeljivosti, za-morete reči z neskaljenim veseljem, da ste srečno končali delo odgoje. Vse je na tem ležeče, da je mladost vaših otrok taks, da bo dobra priprava za njih prihodnji stan. Kajti ravno od tod klije in prihaja toliko nesreč v zakonskem življenji, v družinah, ker ženini in neveste velikrat v prejšnjem življenji tak« razuzdano in pregrešno žive. V mladosti veter, — v starosti nevihta. Blagor vam tedaj, starši, ako se vam posreči, da obvarujete otroke čiste in nepokvaijene v vseh nevarnostih, ki žugajo mladosti. Zamogli bodete na večer svojega življenja utolaženo moliti, kakor je nekdaj Zveličar molil: »Ohranil sem jih, ktere ni mi bil izročil, in nikdo izmed njih se ni pogubil, rszun sinu pogubljenje." (Jan. 17,12.) Ljubi verni! Važne so resnice, ki smo jih vsm omenili Premišljujte jih in spoznajte resni čas, resnobo večnega življenja. Svarili smo vas pred hudobnim sedanjim svetom; opominjali vas, da zvesti ostanite v duhu Kristusovem. Vsak izmed nas sme z Mojzesom zskiicati; »Nebo in zemljo kličem dsnes na pričo, da sem postavil pred vas življenje ip smert, blagoslov in prekletstvo. Izvoli si tednj življenje, da živiš ti in tvoj zarod, da ljnbžš Gospoda svojega Bogs in se ga deržiš." (Mojz. 30, 19, 20.) Milost našega Gospoda Jezusa Kristus«, ljubezen Božja in občestvo sv. Duhs bodi z vsmi vsemi. Amen. (2. Kor. 13, 13.» Friderik kardinal Schwarzenberg, knez in nadškof Praški. Friderik kardinal Ffirstenberg, knez in nadškof OlomuškL Celestin kardinal Gangelbauer, knez in nad škof Dunajski. Frsnc Albert Eder, knez in nadškof 8olnograški. Izak Izakowicz, nadškof Lvovski, srm. obr. Alojz Zoro, nadškof Goriški. Silvester Sembratowicz, nadškof Lvovski, grl obr. Marko Cjlogera, škof Spljetski in Makarški. Jakob Stepischnegg, knezoškof Lavantinski. Janez Zwerger. knezoškof Sekovski. Janez Dela Bona, knezoškof Tridentinski. Mstej Jožef Binder, škof St. Hipoliški. Kazimir Forlani, škof Kotorski. Janez Hais, škof Kraljevograški. Anton Fosco, škof Sebeniški. Andrej Illich, škof Hvarski. Edvard Angerer, titularni škof Alalijanski, posvečni škof na Dunaju. Ant Gruscha, titularni škof Kariški, apostoljski vojsški vikar. Albin Dunsjevrski, škof Krakovski. Franc Ferretich, škof na Kerku. Peter Funder, knezoškof Kerški. Luka Solecki, škof Premiseljski, lst obr. Franc Bauer, škof Bernški. Emanuel SchObl, škof Litomeriški. Simon Aichner, knezoškof Briksenški. Franc Sniegon, titularni škoi Ta-neški, pom. škof Tešenski. Franc SchOnborn, škof Bud-jeioviški. Jskob Missia, knezoškof Ljubljanski. Janez Flapp, škof Poreško-Puljski. Janez Plakolm, kapiteljski vikar Linški. Lorenc Gviazdon, kapiteljski vikar Tar-novski. Janez Šust, stolni dekan v Terstu, nadomestnik škofov. Filip Nakič, kanonik v Zadru in zastopnik or-dinarijata ondotnega. Zgodovinski zapisniki o posredovani nekaterih oerkv* v ljubljanski iko^JL Cerkev je Slovencem središče duhovnega življenja. Dogodbe, ki so v zvezi s cerkvijo, se nam zdA najime-nitneje, in vsakdo rad pomni, kdaj da se je to in ono pri cerkvi napravilo, še bolj pa zanima vsakega, kdsj in od koga, da je bila posvečena domača cerkev. O tem je nabral podpisani iz Ljubljanskega škofijskega arhiva sledeče zaznamke: 1. Cerkev sv. Brunons in Hugona, patrona ksrtu-zijanskegs reda, katero so zgradili 1. 1606 Bistriški kar-tuzijanci na mestu stare kapele sv. Klemena in Frido-lina na Bregu v Ljubljani, je posvetil ljubljanski škof TomaŽ Hren. 2. Cerkev kapucinsko (sv. Janeza Evang.) v Ljubljani, kjer je sedsj „Zvezdau, tudi škof Tomaž Hren 31. avgusta 1608; k temu posvečevanju so prišle v Ljubljano procesije iz 35 fara s 600 banderi. 3. Cerkev sv. Elizabete v bolnici Ljubljanski (kjer je sedaj Mayer-jeva prodsjalnica) škof Tomaž Hren; skong 50 let so imeli prej luterani .to cerkev v oblasti, škof Hren je pa dal pred posvečevanjem izkopati truplo ondi ležečega predi kan ta Krištofa Spind-lerja in ga je vergel v Ljubljanico. 4. Cerkev sv. Marjete v Tomačevem, fare sv. Petra v Ljubljani, škof Tomaž Hren, 18. julija 1604, ker je bila poprej razsvečena po Turkih. 5. Cerkev sv. Simma in Juda na Viču , fare frančiškanske v Ljubljani, ljubljanski škof Franc Kasianer 5. november 1542. 6. Cerkev sv. Jerneja v Spodnji Šiški, zdaj tudi frančiškanske f tre. škof Tomaž Hren. 7. Cerkev hv. Jurija na Studencu pri Igu, škof TomaŽ Hren, 6. novembra 1614. 8. Cerkev hv. Jakoba v Strahomoru, ižanske fare, pičenjski škof Jurij (s privoljenjem ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja) 15. maja 1495. 9. Cerkev sv. Andreja v Brestu, ižanske fare, ljubljanski škof Tomaž Hren, 5. oktobra 1614. 10. Cerkev sv. Tomaža vZadobrovi, v Poljski fari, škof Tomaž Hren, 28. septembra 1603. 11. Cerkev sv. Andreja v Kaši j i, tudi Poljske fare, škof Natalis de Turre, sufragan ljubljanskega škofa Ravbarja, 16. sept 1520. . 12. Cerkev sv. Martina v Notranjih Goricah* v Brezovški fari, ljubljanski prošt Mihael Kummor Kum-berški, škof Kristopoljski, 22. julija 1646. 13. Cerkev Urha v Zavogljem,v Sosterski fari, škof Tomsž ^ren 12. sept 1604; požgana in raz-derta je bila 1. 1529 od Turkov. 14. Cerkev (farno) sv. Štefana na Sori, ljubljanski škof Sigismuud Lamberški v nedeljo po Malem Šmarnu 1. 1470. 15. Cerkev, sv. Andreja na Gostččem, v Sorški fari, Natalis, škof E nonski, generalni vikarij Oglejskega patriarha, pervo nedeljo po binkoštih 1. 1334. 16. Cerkev sv. Nikolaja pri Je peric i, Sorske fare, Oglejskemu patrijarhu podložni škof Daniel de Ru-beis 13. junija 1512, in potem zopet ljubljanski škof Verban Teztor 5. julija 1541. 17. Cerkev ss. Hermagora in FOrtnnata na Osol-niku. v Sorški fari, ljubljanski škof Oton grof pl. Buch-heim, 12. julija 1661. 18. Cerkev sv. Florijana na Tčhovcu, v Sorški fari, ljubljanski škof Verban Teztor 4. julija 1548. 19. Cerkev sv. Andrejev Srednjih Gameljnih, v fari Šmartno pod Šmarino goro, Natalis a Turre, škof s Kerka (s privoljenjem ljubljanskega škofa Ravbarja), 22. febr. 1520. 20. Cerkev (farno) sv. Katarine v Topolu, ljubljanski škof Peter pl. Seebach, 7. sept, 1554. 21. Cerkev Marije Dev. na Bregu, Šmartinske fare pred Kranjem, Pičenjski škof Martin. 22. Cerkev sv. Uršule v Srednjih Bitinjah, Šmartinske fare, ljubljanski škof Tomaž Hren, 1. 1616. 23. Cerkev sv. Tomaža v Zgornjih Bitinjah, tudi Šmartinske fare, ljubljanski škof Krištof Ravbar, 1. 1521. 24. Kapela sv. Petra pri gradu Schrottentnrn, v Šmartinski fari, je bila posvečena 1. 1645 po izkopa ondi ležečih luteranov iz obitelji pl. Sigerstorff. 25. Cerkev sv. Janeza v Zbiljah, v Smeleški fari, je posvetil Pičenjski škof Jurij (s privoljenjem ljubljanskega škofa Ravbaija) 10. maja 1496. 26. Cerkev sv. Jakoba pri Preddvora, patriarhov generalni vikarij Eberhard, škof Defelitenški, 1. 1415. 27. Cerkev sv. Lovrenca pri Preddvora, safragan Oglejskega patrijarha, škof Hieronim de Franciscis leta 28. Cerkev sv. Tomaža na Britofa, v Predosdjski fari, Kaprulanski škoi Daniel da Rubeis, sufragan Oglej-akega patrijarha Marka, 8. junija 1517. 29. Cerkev a?. Nikolaja t Gozdu, Kriške fare pri Teriiči, Pičenjski škof Martin, gen. vikarij patri jarha Ludovika, 15. janija 1451. 90. Cerkev (farno) st. Petra r Naklem Kapru-lanaki škof in vizitator Oglejskega patrijarhata Daniel de Rubeis, pooblaščen od ljubljanskega škofa Krištofa Ravberja, 11. jnn. 1517. (Dalje prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Zahvala in prošnja.) Kapela as. Cirila in Metoda t cerkvi Jezusovega Serca je te dni dobila kamnite altarne stopnice in je tedaj v vsem do-veršena, in sicer s pomočjo čsstitih dobrotnikov in vsih stanov, ki so na priporočevanje našega premilostnega gospoda knezoškofa k njeni olepšavi tako hitro in tako obilno pripomogli, da so stroški za izrezljani in pozlačeni altar (Hansel v Ljubljani), izverstui podobi ss. Ci-rila in Metoda (iz Monakovega), ss. Hermagora in For-tunata (iz Inomosta), lepo malarijo oboka in sten (Bo-rovski), pisani tlak (iz Dunaja) in kamnite oltarne stopnice (Peter Toman) večidel poplačani, in je le še kakih 1100 gld. ha dolgu ostalo. Vsim blagim dobrotnikom se tuksj za tako obilno pomoč priserčna zahvala očitno izrekuje, ob enem pa pohlevna prošnja pristavlja, da bi oni, ki jih je Bo^ja previdnost s časnim premoženjem obilneje obdarovala, in so posebni častivci ss. Cirila in Metoda, k zbrisanju še ostalega dolga svetima slovanskima blagovestnikoma v čast kolikor toliko pripomogli. Odbor. V Ljubljani, o malem Šmarnu 1885. Iz Šmarjete. (Obiskanje škofovo.) Sprejeli smo premilg. knezoškofa z vso le mogočo slovesnostjo. Naši fantje so iim šli na konjih naproti; 37 jih je bilo, ki so imeli male banderca v rokah cesarskih, papeževih, cerkvenih in narodnih barv; kar je bilo ksj veličastno. — Ko so drugi dan milgosp. knez in škof s presunljivo spodbudljivo pobožnostjo posvetili novi kamniti altar naše bratovšine sv. Jožefa, so nam v ginljivi pridigi pojasnili velike dobrote, ktere dobivamo od posvečenega altarja. In potem so 717 otrokom podelili zakrakrament sv. birme. Pri slovesu so verli fantje še enkrat prosili, če smejo s svojo častno stražo spremiti milg. vladika.do župnijske meje. In ko so dobili privoljenje, se jih urno zopet 27 zbere na svojih čilih konjih. Na meji pozdravi v imenu vseh Šmaijetskih fantov njihov vodnik — Jož. Karlovšek — prevzvišenega škofa k slovesu in fantji za-kličejo trikratno „živiow. Zares milo je bilo videti pri tem slovesu, kako prijazno so se visoki gospod zahvalili za ta sloves; zlasti ko je velika množica* pritisnila k njim, in so jim stari molje in stare žene s solznimi očmi roko puljubovali; tako, da smo jih težko nasaj v voz spravili. Mnogi mnogi: „z Bogom!" so jih Se spremili na daljno popot-vanje proti Novem mestu. Bog t Njimi 1 Iz Gorenjskega, L septembra. (Otožne misli glede duhovskega naraščanja v naši ljubljanski škofiji) Marsikterega mislečega rodoljuba in katolika naše dežele je v serce ranila novica v zadnji »Danici11 od dne 28. avgusta, da je sa sprejem v Ijuo-ijansko semenišče dozdsj prosilo le 13 kandidatov; med tosu le pet is ljubljanska gimnazije! *) Saj ss js vender pripovedovalo, da js ismla 8. latinska šola v Ljubljani preteklo šolsko Isto precejšno število učencev, in čuls se je, da je upanja, da jih bo mnogo zmed tek stopila v bogoslovje. Milostni gospod nadpaetir is knssoikof sami, ako smo prav slišali, želeli so polajšati mladsn-čem vstop s tem, da niso zahtevali od njih »mature*. Da jih je pa do 28. avg. zmed vseh prosilo ls pst za sprejetje, to je slabo znamenje našega časa, in nehotd človek vpraša: kdo js temu kriv? Ali mladenči sami in sedanje šole? Ali njihovi starši? Ali pa tiči vzrok drugja, kar pa očitno no manuno izreči**) Nekdaj tako slavna ljubljanska škofija, slovsča matfi-škofija vseh sosednjih slovenskih škofij in pokrajin, si vse sosednje škofije obilno preskerbovala s isvsrstaim duhovskim naraščajem; — in danes? — danes prosijo že iz daljne Češke kandidatje v naši Školči sa sprslsm v bogoslovje, za sprejem v častitljivi stan, sa prihodnjo dobre službe, in sa pošteni kruh; — domači sinovi ps vse to zametujejo, hrepeneči — nočem reči, po čem — in vender je sad sa svetno službe vsled toga tako neznaten, da vedno več tnjik moči zaseda tudi svstos domače službe, in mnogi, kteri so domači po rodu, so ps po večem tujci po »kulturi*. Pred kacimi 40 leti os js slišalo ponašanje, kako bodo kulturo nosili na Jutrovo (»Kultur nach Osten trageo"); sedaj toga ni, kajti imasM toliko domačinov po tuje „okulturanih* iu »prekultura-nih*, da vsim pravim domačinom do brade in do vrata preseds! No „kulturoa liberalstva imamo, pa tudi dosti „la-čenpergarjnv*, nluftkomisarjevtf, žgaojarjev io poetopačsv, ki bi bili lahko pošteni delavci v vinogradu Gospodovem, ko bi jih ne bila oblisala »kultura*, pa še bolj dva hčeri „kulturini*: brezvera in preširnost Prod mano na mizi ležč trije zvezki šematizsui ljubljanske škofije, namreč od D. 1829, 1830 in 1831. Berite, spoštovani bralci, kaj je v njih zapisano? Bori tudi ti, vojvodina Kranjska, ter vidi, kak jo razloček. L. 1829 štel je Ljubljanski slamnat v 4. letu 30 gojencev (med tem 6 sem. duhovnikov); in v 3. letu 41; v 2. letu le 9; skupai 80. Zunaj alumuaU pa jih js, čujte! v Ljubljani še posebej bogoslovje privatuo študiralo, in to menda do malega vsi ns lastne stroške: v 4. letu 1; v 3. letu 12; v 2. letu 46; v 1. letu pa celo 70; — zraven teh pa še v Gorici 2. Skupaj tedaj: 211 bogoslovcev. O srečni čas za katoliško Cerkev in vero po Slovenskem. Poleg domače, je še vsem sosednjim škofijam dajala ta čas kranjska dežela skerbljive duhovnike; kar jih namreč ni dobilo službe doma, šli so v lavantinsko, kerško, teržaško, goriško in poreško škofijo. Koliko pa zraven tega še v raznoverstne samostane! L. 1830 bilo je v alumnatu v 4. letu (s 6 som. da-hovoiki vred) 48; v 3. letu 29; v 2. letu 3; skupaj 80; privstno pa jih je bogoslovje študiralo: v 3. letu 19; v 2. letu 57; v 1. letu 37, vseh skupsj 193. Človek bi skoraj ne verjel, ko bi ne vidil natisnjenih imen in številk pred seboj! Ozrimo se še na leto 1831. Bilo jih je v 4. letu (s vštetimi 6 sem. duhovniki) 33; v 3. letu 29; v 2. lata 11; in v 1. letu 7; skupaj 80. Privatno jih js študiralo bogoslovje: v 4 letu 1; v 3. letu 6; v 2. letu 17; *) Opomba. Napovedanih js bilo dosti rež, ki zdaj menda tudi prihajajo. Sioar pa m ponuja redno vež Cehov, ki so boli previdni sa svojo prihodnost, kakor marsikteri od framasesev napeljani domačini. Vr. **) Najberie, da tndi. Mnogi menijo, da pregreha in brsa-verstvo v dresih stanovih ima npririleggo"; toda veži del iesrodaj v življenji — vendar prepozno sa popravo — se prepriisjo, kake kervavo so ns motili. Vr. e in t 1. leta 16; — vseh skupaj: 120. Kaj pravite k številom gg. bogoslovcev v teh treh letih? Ia dane«, čez dobrih SOlet? . . . Pristave k. Tolika množica bogoslovcev tiste leta kale, da je bilo poprej tadi pomanjkanje duhovnov, biezo vsled vojsk in hndih lčtin, no mara tadi vsled Jotefinizma". Zato je prihajalo ob nekem času precej mikih duhovnov v deželo. Tako pomanjkanje je bilo slasti o nastopa r. škofa Alojzija Volfa, in kakor so se bili takrat časi na bolje zasukali, tsko smemo upati, da ee bodo tudi zdaj, kar se jo že začelo. Samo moliti je treba za dobre duhovne in pokoro delati. Zakaj po več krajih so ljudje hudo grešili zoper duhovski stan. Neolikani bahači so v svoji prederznosti govorili, »ložej bomo dobili duhovna, kakor pa hlapca" itd. Drugi so kako slabost posameznih pripisovali celemu stanu in kričali: »Tski-le so?" To je tako, kakor ko bi bil v eni fari en tat. in bi zagnali: »vsa fara je tatinska!" Ali če en vrsdnik koso okrade, bi zavpiti: »Vsi vradniki so roparji in kri-vičneži!* Se najbolj neolikano in hudobno so delali pa neki lažiliberalni časniki novo dobe pred malo leti, česar nočemo pogrčvati. Ponavljamo pa: Vsi so poboljšajmo in ponižqjmo pred pravičnim Bogom; potlej bo za vse bolje! Iz Amerike. (Spomin misijonarja Pirca.) (Dalje.) Bilo je leta 1873, ko je čast. misijonar težkega fcerca priljubljeno si Ameriko zapustil, in različne skozi 38 let vladane čede prepustil drugemu pastiiju. Sedem let jo še živel v Evropi; 22. jan. 1880 pa je izročil svojo dušo v roke Stvarnikove. V Ljubljani v Šen-klavdki duhovniški hiši prebil je zadnja leta. Od ondod zvedeli smo prebritki dogodek, in tukaj opravljale so se ss. msše povsod, koder je raniki misijonarji, tisti dan namreč, ko se je bilo truplo blazega gospoda materi zemlji izročilo, maševalo se za dušni počitek drazega umerlega. ♦) Tisti dan čutili so tukajšnji katoličani pač dobro, kakega Ijubeznjivega očeta so zgubili v osebi umerlega gospoda Pirca. Blagi čast misijonar Frančišek Pire bil je močne, zdrave postave in je dokončal starost 94 let; razun tega bil je bistrega duha, in nepremagljiva gorečnost in stanovitnost v misijonskem življenji vodila ga je vodno. Pervi namen čast gospoda bil je: med divjimi Indijanci križ Kristusov zasaditi. Ta namen spolnil je v polni meri. Kakor je že omenjeno, delal je 17 let v Mi-čigan-u in Wiskonsinu po raznih miaijonih s priznanja vrednim vspefcom, tako n. pr. v Sault St llario, Lacroise, Grand-Portage, Riviere aus tours, Ft William, Pik Mi-chisukaton, Lac Superior. Arbrecroche, Middletown, Sho-boygan, Tole de Casto, Manistee, Agaqotchiwing, Grande Traverse, Kachagens, Ondibaning in lischkigong. Mesca junija leta 1852 dospel jo v Škofijo St Pavel katero je takrat vladal prečastiti škof Jožef Kretin. Ta ga je Srijazno sprejel in mu je odločil za misijone severni del linesote, ki je zdsj škofija sv. Klavdija. Kak razloček med takrat in sedaj! Takrat vlačile so se cele tolpe divjih Indijanccv, vojskujočih se eden proti druzemu po še neobdelani pokrsjini, in sedaj podajajo si omikani narodi spravljivo roke v deželskem in gospodarskem žh Ijenji. Takrat ni bilo ne duha ne sluha o poti sli stezi; setisj pa je v polno zado^oljnost prebivslstva že polno cest in mootov. Takrat viditi je bilo le indijanske ladjica iz brezovega lesa na Mississippu, sedaj pssemo oči s pogledom na ponosne parnike. Tskrat so bila velikanska plesišča (indijansko „Midewiwina); sedaj pa krasni, •) Bili no namreč nemudoma telegrafirali preč. g. misijo-»•rjo Boh-a: „Pire mortans* (Pire je vmerl). Vr. pročsotitljivi hrami, is katerih Vladarju vseh reči doni slava neprenehoma. Le 30 let je preteklo od onega dne, ko je čast misijonar Frančišek Pire pervo sv. mslo daroval pri sv. Klavdiju, ali na kraju samem; in danee je sv. Klavdij, imenitno mesto v deržavi Minesota, šteje kakih 5000 prebivalcev in je glavni sedež v Stearns Connty. Izmed poslopij omeniti je posebno stoljnica. Pri katedrali je sedež pervega škofa severne Minesote, preč. gosp. Ruperta Seidenbuša. Razun katedrale imajo pa katoličani še drugo molitveno zbirališče, namreč, nemško cerkev Matere Bo^je. Obe cerkvi ste iz opeke močno in velikansko sozidani, v katerih kakih 500 kat družin svoje molitve in darove Gospodu Bogu daruje. Prečudna je tedaj hitra sprememba, Bog bodi zahvaljen, k dobremu 1 (Dalj. prih.) Kralj Friderik II in katoliška častnika. Kralj Friderik II je prišel neki dan v katoliško mesto in želel je ogledati stoljno cerkev. Kralj bodi z nekim kanonikom po prostorih Bo^je hiše; kar prideta dva oficirja za njima in se zadi po-smehujeta in norčujeta čez pobožnega duhovna. Kanonik namreč je čast skazoval sv. Rešnjemu Telesu v ta-bernakeljnu in vsaki pot, ko je šel memo tabernakeljnar se je globoko s koleni priklonil. Bila sta častnika katoliška, to je vodil kralj, pa bila sta »pehtra-katoličana"r ki sta se sramovala svoje vere; morebiti sta tudi mislila, da so bosta s svojim zasramovanjem Najsvetejšega pri kralju prikupila. Kralj terpi nekaj časa to otročje, nespodobno obnašale, poslednjič pa se oberne k njima in reče: No, gospoda, ako bi jest, kakor vidva, veroval, da tam v tabernakeljou Bog prebiva, bi se ne le na kolena, ampak tudi na tla vergel; zakaj pred Gospodom našim Bogom smo mi ljudje vender le uboge reve in malopridneži To je bila debela, porečeš, ljubi čitatelj. Res je. Častnika sta kralja tudi precej razumela in jeitfala sta obirati pobožnost in spoštovanje katoliškega duhovna do Najsvetejšega. Tudi v naših časih ni brez »šterbonceljnov", kteri so vredni tacega pdpra, kakoršnega sta una dva pod noe dobila. Človek pride v cerkev; pozvoni k povzdigovanju, vse se verže iz svetega strahti na kolena pred Zveličarjem, ki se poniža priti na oltar; le 2—3 stoj6, Žali, da jih je včasi še več, šterlč s prevzetno glavo kviško in si nekaj domišljujejo, da se drugač kakor vsi drugi včdejo! ... Ali pa gre taki keršen pogin memo procesije 8 klobukom ali čepko na glavi, v kteri je več pl6v kakor pa možg&n. Taki so pač vredni posvaijenja kralja Friderika! Najbolj blaženi kraj. Ko limbarček lepo polji Mi z nčžno belo znano je, Toplote čudne vse mezf, Bogate milosti rosi. Sred polja cvetka je rudeča, Ko živi ogenj je žareča. Cvetlica ta, lepo poljč Zaklad, bogastvo moje je. Moj kinč in slast, vsa blažeuost, Vsa serca mojega radost Na svetu lepšega ni kraja, Za dušo slajšega ni raja! Veliko scer že videl sem, Od kar pridružen sem ljudem; Pokušal razno sem sladkost, Užival mnogo veseldst: Alj sreči tej je ni enake, Ni raja več — ne zemlje take i Preiskal bil sem razni kot, In prišel v kraj ta pervi pot; Mogočno zagori sercč Za limbarno le-to polje, — Za lirjo to poljč blesteče, Za kras cvetlice plameneče. Sem ko metuljček splapolal Po cvetju žarnem zaferčal, Mi bil nebeški raj odpert, Sem serkal rfcdost, sladso sterd — Tu bilo mi je skoperneti, Od rajske slasti skor* umreti! Sem dan za dnevom se gostil, Na belem polju veselil, In dan za dnevom sladak med, Mi daje ta nebeški cvet ; In dan na dan smem neprestano Tu vživati preblago mano. č. to ostane mi naprej, Me najdeš lahko prej alj slej: Da v svete slasti zakopan, S cvetličjo roso ves obdan, Na polji tem, t cvetličnem cvetu, Slovo sem dal za vselej svetu. Hitite simkaj vsi ljudje. Na to preblažeuo poiie. O pridi, pusti inerzel svet — V cvetličnik ta se rajski gret. V rudeči roži čudoviti, Neskončni so zakladi skriti! Ko Zl&to svitlo to poljš Zveličarjevo je Sercč, Škerlatna roža sred polja Je rana božjega Serca: Na svetu blažjega ni kraja, Za dušo slajšega ni raja! S. M. Bonaventura. Razgled po svetu. Praga. Premilostni gospod knez vikši škof Schdn-bora si je izvolil general- vinarja preč. g. Aut. H osa, kan. stražnika pri sv. Vidu; za kanclerja prečast. gosp. Fr. Hradka, kan. metrop.in dekana pri sv. Apolinara. — 4. t m. so je podal nadškof v Budčjovice k umešče-vanju ondotnega novega škofa milgsp. Mart Riha. — V ravno tem mestu bodo letos obhajali lOOletnico, odkar je bila vstanovljena ondotna škofija. Sv. Oče so v ta namen dovolili popolnoma odpustke pod navadnimi po-gojami za tisti dan. V Libercah je bil pred kratkim v katoliško cerkev sprejet evangelik. Malo pozneje je ravno tam gori prestopil k nam g. Serak a svojo družino. Rim. Ljubeznjivost sv. Očeta. Pred nekaj čaaom, kakor piše »Blahovčat", ste iz Ogerskega nastopili pot v Rim in v Lurd dve ženi in tri deklico, kterih ona jo slepa. Hodile so p4L Akoravno le ona — m malo nemški zna, so vender prišle srečno ? Rim in bile so tudi dopušene pred sv. Očeta. Tolmač jo bil papežev sluga, ki umeva madžarsko. Papež so popotnice izpra-ševali, kako se jim je na pota godilo, podelili jim sv. blagoslov in obdarovali jih a popotnico; ob onem ao jim naložili, da naj grede iz Lurda zopet pridejo, kar so tudi storile. Tndi to pot ao po tolmaču s njimi govorili in zopet jih obdarovali. Bratovake zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. preev. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od nafie dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vso nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mladeneč, da bi moral srečno opraviti poskušnjo._ Mladeneč za zdravje, ali srečno zadnjo uro. — Neka zmedena zadeva, da bi se srečno zravnala. — Šolar, da bi prišel k dobrim ljudem in se tako ravnal, kakor je Bogu na čast in qjemu v zveličauje. — Da bi naSa lj. Gosp& bratu vdovcu sprosila srečno volitev keršanske žene, oziroma skerbne matere zapuščeni družini, ki je smert jim mater pobrala. — Šolska mladina, da bi dobila keršanske sUuovauja. ter to je velikrat temelj vao prihodnje sreče, ali pa nesreče. Koledar aa prihodnji teden: 14. kimovca. Povišanje sv. Križa. — 15. S. Niko-med. — 16. (Kvaterna sreda, post) S. Ljudmila. — 17. Rane sv. Frančiška Seraf. — 18. (Kvaterni petek, post.) S. Jožef Kupert — 19. (Kvaterna sobota, post) — S. Januvarij. — 20. Sedemnajsta nedelja po Biuk. Spomiu Matere Božje 7 žalost. Listek za raznoterosti. V St-Vida nad LJubljano se bode od 17. sept. do 18. okt slovesno obhajal 8001etni jubilej, odkar je vstanovljena ondotna fara. Program se bode v kratkem razpošiljal. Opravila bodo veličanske. Ker nam je osnova že pozno prišla v roke, povemo razverstenje za sedaj le po večem. V četertek 17. sept popoldne ob 4, bodo peljali iz Ljubljane skoz gor. Šiško in Dravlje novi tabernakelj v St Vid. Duhovšina, mladina, društva itd. pridejo do kovača Peterlina naproti. — V soboto ob 4 popoldne se bo celo uro zvonilo v domači in po vsih farnih in podružnih cerkvah, kterim je Št Viška duhovnija mati-fara, ki so namreč: Polhov gradeč, Horjnl, Št Jošt, Dobrova, sv. Katarina, podružnici spod. Šiška in Golo berdo. — Zvečer po litanjjah slovesno zvouenje po cerkv. domače fare, občna razsvitljava, baklada. Potem bodo vsih 5 nedelj prelepe in aloveane opravila, ktere bodo aklenili premilg. knez in škof dr. Jakob Misija 1*. vinot — Vse iz Št. Viške fare izločene du-hovnije bodo o določenih dnevih v procesijah prišlo obiskat in pozdravit avojo »mater-faro*. Naprošeni ao pri- digarji za slavnostne pridige, in zopet drogi proč. Kg. sa Toliko mašo itd. ob nedeljah. — Pono nedeljo (20. kim.) n. pr. bode slovesno blagoslovljen novi krile? pet (slikan od g. Mirosl. Tomca), novi tabernakelj, in popoldne po milgsp. proštn novo spominsko znamenje T Vižmarjiu. To bo ros alovesnost, da ss ne pomni taka. Po vsem tem — 19. okt — pa se prične st. Mi-sijon po čč. oo. Lazaristih, ki bodo olepševal, osrečeval in s veseljem napolnoval notranji svet človeških sere, kakor so se poprej po zunanjih slovesnostih razveseljevale Vse te reči natanko razlaga poseben program. Bog dsj Šentvičanom, starim in novim faram, pa tndi bližnji Ljubljani srečo k tako lepim in blaženim slovesnostim! V Vipavi bodo 17. (ne 16.) sept. v šolskem poslopji po slovesni sv. maši postavili spominski plošči ondot nima slavnima ranjc. roja koma Jur. Grabrijanu in Štet Kocijančiču. Dunaj. Deržavni zbor se prične 29. t m. Ho-henwart poprej hoče desnico na Dunaju zbrati, da se zmenijo zastran svojega obnašanja oziroma na levičarje v prihodnjem zasedanji. DnhoTske spremembe. V Ljubljanski škeflji. 0. g. Matiju Videmšku, župniku v Oailnici, je podeljena Bela cerkev; č. gosp. Makaim. Veja-tu, duh. pom. v Kranjski gori, pa žup-nija Bukovšica; č. g. Jan. Mavrič, dozdaj v pokoju zarad bolehnosti, gre sa kurata v Ustijo, in č. g. Jul. Ferjančič, duh. pomoč, v Rovtah, pa za oskerbnika t Zavratec. — Prestavljeni so čč. gg.: Jož. Škofic iz Predoeelj v Podbrezje; L