Kolekcija vsebuje 12
najljepših  in najbolj
znanih bajk:

1. Vile

2. Pepelka

3. Zlatolaska

4. Sinja ptica

5. Trnjulčica

6. Rdečebradec

7. Princ s čopkom

8. Palček

9. Rdeča kapica

10. Obuti maček

11. Lepotica in pošast

12. Oslova koža

CHARLES PERRAULT

PALČEK

Za mladino priredil
VLADO RAPE

IzdanJe

»Narodne prosvlete« Sarajevo

PALČEK

Živel je nekoč drvar, ki
je imel ženo in sedem sinov
Najstarejši je imel deset
let, najmlajši pa šest. Bili
so zelo revni.

Ko je prišel najmlajši na
svet, ni bil večji kot palec,
zato se ga je prijelo ime
Palček.

Ta ubogi otrok je bil pra¬
vi trpin pri hiši. Vsi so se
znašali nad njim, čeprav je
bil najpametnejši in najnež-
nejši od sveh svojih bra¬
tov. Govoril je malo, zato
pa je temveč poslušal.

2

i

Prišlo je zelo slabo leto
in nastala je velika lakota.
Nekega večera, ko so otroci
že spali, je dejal drvar ves
obupan svoji ženi:

»Svojih otrok ne moreva
več živeti. Ne bi jih rad vi¬
del umirati od lakote, zato
sem se odločil, da jih ju¬
tri odpeljeva v gozd in jih
tam pustiva. Naročil jim
bom, naj delajo butare,
midva pa bova skrivaj od¬
šla, ne da bi naju videli.«

»Joj,« je zastokala drvar-
ka, »kaj bi res mogel ugo¬
nobiti svoje lastne otroke"
Daši sem revna, sem nji¬
hova mati.«

3

Drvar ji je dopovedal in
jo prepričeval toliko časa,
da je uvidela, kako bi šele
trpela, če bi videla svoje
sinove umirati od lakote.
Pristala je na možev pred¬
log in vsa objokana legla
spat.

Palček je v svoji postelji
začul, da oče in mati govo¬
rita o njih, zato je potiho¬
ma vstal, se skril pod oče¬
tov stol in slišal vse, kar
sta govorila. Drugi dan je
zarana vstal, odšel k poto¬
ku in si v žepe nabral be¬
lih kamenčkov. Nato se je
vrnil domov in zopet legel
v posteljo. Kmalu je mati
vse zbudila, morali so vsta-

4

ti in oditi s star¬
ši po drva.
Prišli so v zelo
zarastel gozd, kjer
na deset kora¬
kov niso videli drug dru¬
gega. Oče je začel sekati
drevje, otroci pa so pobira¬
li veje in jih vezali v bu¬
tare. Ko so jih starši vi¬
deli, kako vneto delajo, so
se neopazno oddaljili in od¬
šli po skriti stezici proti
domu.

Cez čas so otroci opazili,
da so sami. Začeli so jokati
in klicati očeta in mater.

5

Palček je bil tiho in je pu¬
stil bratce, da so se drli,
saj je vedel, kako bodo
prišli domov. Spotoma je
namreč spuščal po stezi, ko¬
der so hodili, kamenčke, ki
jih je imel v žepih.

»Ne jokajte in ne bojte se
ničesar! Pripeljal vas bom
domov, samo za mano poj¬
dite!« jim je slednjič re¬
kel.

Bratci so šli za njim po
isti poti, po kateri so pri¬
šli v gozd, in Palček jih je
varno pripeljal domov.

Ko sta se drvar in nje¬
gova žena vrnila do doma¬
če hiše, jima je prišel na-

6

proti hlapec nekega gospo¬
darja iz njihove vasi ter
jima izročil deset srebrni¬
kov, ki jima jih je bil za
drva dolžan že dalj časa.
Ta denar jima je rešil ži¬
vljenje, kajti umirala sta
že od lakote. Drvariča je
kupila kruha in mesa ter
skuhala prav dobro večerjo.
Vkljub lakoti pa ji ni tek¬
nila, ker je ves čas mislila
na svoje otroke in je goto¬
vo že več kot desetkrat
jokaje rekla možu:

»Joj, joj, kaj počno zdaj
najini ubogi otroci. Najbrž
so jih požrli volkovi.«

Vseh sedem fantičev, ki
so prav takrat prišli do do-

7

mate¬
rino tarnanje, je zaklicalo:

»Tukaj smo! Tukaj smo!«
Starši so bili vsi srečni,
da so imeli spet pri sebi '
svoje otroke. To pa je tra¬
jalo le tako dolgo, dokler ni¬
so porabili deset srebrnikov.

Ko je denarja zmanjkalo,
je nastopil zopet glad. Po¬
novno sta oče in mati skle¬
nila, da bosta otroke pusti¬
la v gozdu, vendar jih bo¬
sta zapeljala precej dalje
kot prvič.

8

hr'

Mali Palček je tudi ta ra¬
zgovor slišal in vstal zelo
zgodaj zjutraj, da bi nabral
kamenčkov. Hišna vrata pa
* so bila dvakrat zaklenjena
in tako ni vedel, kaj bi
storil. Ko pa je mati dala
vsakemu kos kruha za zaj¬
trk, se je domislil, da bo
lahko porabil svoj kruh na¬
mesto kamenčkov.

Drvarja sta odvela svoje
otroke v najbolj zarastel
gozd in jih tam pustila.
Palček si ni delal skrbi, ker

9

je bil prepričan, da bo brat¬
ce tudi tokrat pripeljal do¬
mov s pomočjo kruhovih
drobtinic, ki jih je spotoma
metal na stezo; toda ptice
so jih vse pojedle.

Tako so nesrečni otroci
sami ostali v gozdu, tavali
okrog in se popolnoma iz¬
gubili. Nastala je /noč in
vleči je začel močan veter,
ki jih je spravljal v grozen
strah.

Palček je splezal na vrh
nekega drevesa, da bi od
tam morda zagledal kako
pot iz gozda. Opazil je da¬
leč v gozdu drobno lučko.
Splezal je spet na tla in pe¬

to

Ijal bratce v smeri, kjer je
videl luč.

Slednjič so prišli do hiše,
Ki je bila razsvetljena. Po¬
trkali so na vrata in odpret
jim je prišla neka postarna
žena. Ko ji je Palček pove¬
dal, kako je z njimi, je za¬
jokala in rekla:

»Joj, ubogi otroci, kam
ste le prišli? Ali ne veste,
da je to hiša Požeruna, ki
je otroke?«

»Dobra žena,« ji je odgo¬
voril Palček, »ako nas ne
sprejmete pod streho, nas
bodo požrli volkovi. Ker je
že tako, vidimo raje, da nas
poje vaš mož kot zveri.

11

Morda pa se nas le usmili,
če ga boste prosili.«

Požerunova žena je upa¬
la, da bo otroke lahko skri¬
la do naslednjega dne pred
svojim možem, zato jih je
spustila v hišo. Komaj pa
so se malo ogreli, so zasli¬
šali trkanje na vrata. Po-
žerun se je vrnil. Zena je
hitro skrila otroke pod po¬
steljo in šla odpret vrata.

Ko pa je Požerun stopil
v hišo, je že začel vihati
nos: »Voham sveže, mlado
meso. Tu nekje mora biti
nekaj, za kar jaz ne vem!«

»Najbrž,« mu je rekla že¬
na, »vonjaš tele, ki sem ti
ga pripravila za večerjo.«

12

»Povem ti še enkrat, da
voham mlado meso,« je po¬
novil Požerun, se dvignil in
odšel naravnosti proti po¬
stelji.

»Aha! Tako bi me rada
preslepila, ti ničvredna že¬
na. Divjačina je tukaj, s
katero bom postregel svo¬
jim prijateljem, ki me bodo
obiskali te dni.«

Zvlekel je otroke druge¬
ga za drugim izpod poste¬
lje. Ubogi bratci so padli
na kolena in ga začeli pro¬
siti usmiljenja. Bil pa je to
najokrutnejši požeruh, ki
sploh ni poznal milosti. Po¬
žiral jih je že z očmi in

14

naročal ženi, kako mu naj
jih pripravi.

Vzel ie velik nož in zgra¬
bil prvega, da ga zakolje.
Pa ga je pridržala žena'-

»Zakaj jih hočeš umoriti
ob tej pozni uri? Ali nimaš
jutri dosti časa? Za sedaj
imaš dovolj pripravljenega
mesa: celo tele, dve ovci in
in pol prašiča.«

»Prav imaš,« je dejal Po-
žerun, »daj jim večerjo, da
ne bodo shujšali in jih spra¬
vi spat!«

Dobra žena se je razve¬
selila, da ji je uspelo za da¬
nes rešiti fantičke in jim
je prinesla bogato večerjo.
Bili pa so tako prestrašeni,

15

da se jedi sploh niso dota¬
knili. Požerun je večerjal
z velikim tekom in meso
zalival z vinom. Popil ga
je kar ducat bokalov več
kot navadno in mu je zato
stopilo v glavo. Pijan se je
zavalil na posteljo.

Požerun je imel sedem
hčera, ki so tudi jedle sve¬
že meso kot njihov oče in
so morile otroke ter jim pi¬
le kri. Hodile so že zgodaj
spat. Vseh sedem je ležalo
v isti postelji in vsaka je
imela zlato kronico na gla¬
vi. V sobi pa je bila še ena
prazna, a prav taka poste¬
lja. V njo je Požerunova
žena položila vseh sedem

16

bratcev, nato pa se
je vlegla še sama k
počitku.

Palček je opazil,
da imajo Požerunove
hčerke na glavah zla¬
te kronice. Ker se
je bal, da bi se Bo-
žerun premislil in jih po¬
moril še v noči, je vstal,
vzel kapice svojih brat¬
cev, potihoma stopil k
Požerunovim hčerkam in
jim zamenjal kronice s ka¬
picami. Zlate kronice pa je
posadil na glave svojih brat¬
cev, tako da bi jih Požerun
imel za deklice, deklice pa
za dečke.

17

Požerun se je prebudil
okrog polnoči in se odločil,
da bo takoj pomoril fan¬
tičke. Sunkovito je vstal,
vzel nož in v temi stopil do
postelje, kjer so spali dečki.
Vsi so trdno spali, le Pal¬
ček je bedel. Grozno se je
prestrašil, ko ga je potipal
Požerun po glavi. Tedaj je
divjak začutil pod prsti zla¬
to kronico in je zamrmral:
»Preveč aem pil. Lepo ne¬
umnost bi skoraj napravil.«
Odšel je k postelji svojih
hčera, otipal čepice bratcev
in dejal: »Aha, tule so fan¬
tički!« Brez premisleka je
z nožem porezal grla vsem

18

sedmim dekličem. Nato je
odšel zopet spat.

Ko je Palček zaslišal, da
je Požerun zopet zasmrčal,
je hitro poklical svoje brat¬
ce in jim naročil, naj se
oblečejo in gredo za njim.
Tiho so izginili iz sobe na
vrt in preskočili zid. Bežali
so vso noč, čeprav niso ve¬
deli kam.

Zjutraj se je Požerun
prebudil in rekel ženi:
»Stopi do fantičkov in mi
pripravi dober zajtrk.«

Žena je šla v otroško so¬
bo, zagledala svojih sedem
hčera s porezanimi grli in
padla v nezavest. Ker je
ni bilo precej časa nazaj,

19

jo Požerun sam stopil za
njo, da bi ji pomagal. Ko
je zagledal grozno sliko, je
za trenutek odrevenel, nato
pa zakričal:

»Kaj sem storil! Mašče¬
val bom svoje hčere in to
takoj. Drago mi bodo pla¬
čali ti pritepenci!«

Ko je žena prišla k za¬
vesti ji je rekel:

»Daj mi brž moje škor¬
nje, ki delajo sedem milj
dolge korake, da ujamen
prebrisance.«

Skočil je iz hiše in dirjal
sem in tja po poti. Nazad¬
nje je le našel pot, po ka¬
teri so bežali bratci, ki so
bili komaj še sto korakov

20

od domače hiše. Zagledali
so Požeruna, ki je presto¬
pal z gore na goro in ska¬
kal čez reke, kakor bi bile
majhni potoki. Palček je
zagledal v bližini skalno
in se z bratci skril
Požerun je bil zelo
utrujen od dolge
poti. Hotel je po¬
čiti in sedel je
prav pred skalo,
v katere duplini
so se skrili dečki.
Kmalu se je zle-

knil in trdno zasmrčal. Pal¬
ček je naročil bratcem, naj
bežijo domov, sam pa se je
približal Pcžerunu, mu se¬
zul škornje in si jih sam
obul. Ker so bili čarobni, so
se na nogi Palčka zmanjšali
kot da bi bili umerjeni zanj.
Stekel je do Požerunove hiše
kjer je našel njegovo ženo,
ki je jokala pri svojih mr¬
tvih hčerkah, in ji rekel:

»Vaš mož je v veliki sti¬
ski. Ujeli so ga razbojniki,
ki ga bodo ubili, če jim ne
da vsega svojega zlata in
srebra. Poslal me je k vam,
da mi daste vse svoje dra¬
gocenosti, ker sicer mu bo¬
do vzeli življenje. Rok za

22

odkupnino je zelo kratek,
zato mi je dal svoje čarob¬
ne škornje, da bi se vrnil
pravočasno.«

2ena se je močno pre¬
strašila in takoj dala Palč¬
ku vse, kar je bilo v hiši
dragocenega. Ta je ves ob¬
ložen s Požerunovim bo¬
gastvom odhitel hitro do¬
mov, kjer so ga z največ¬
jim veseljem sprejeli.

Palček je osrečil vso dru¬
žino. Odšel je nato na dvor,
kjer ga je kralj zaradi nje¬
govih čarobnih škornjev po¬
stavil za svojega osebnega
sla.

Stamparski zavod
Ognjen Priča«. Zagreb