91. itevlika. o DuMjani, v soboto, ll aprila 1906. XXXIX. leto. Uhaja vsak dan zvečer, i-simši nedetfe in praznike, ter veUa po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto »5 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano o poSilJanjem na dom za vne let« 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za en mesec 1 K £0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« »rez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole itankovati. — Bokopisi »e ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadatr., upravništvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Uredništva telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Komunike izurševulnega odbora nurodno-nupredne stranke. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imel dne 18. t. m. sejo, da določi smer politiki narodno-napredne stranke. V tej seji je izvrševalni odbor vsled soglasnega sklepa proglasil, da narodno - napredna stranka načelno vstrajaj pri zahtevi, da se uvede za volitve v deželni zbor splošna in enaka volilna pravica s proporcionalnim sistemom. Ako pa bi to ne bilo v danih razmerah dosežno, dal je izvrševalni odbor narodno-naprednim poslancem v deželnem zboru kranjskem navodilo, pod katerimi pogoji bi se mogla vladna predloga o volilni preosnovi za ta deželni zbor sprejeti za podlago nadaljnim razpravam, pri čemur je izvrše- ] valni odbor vsled soglasnega sklepa sprejel za načelo, da naj v novi splošni kuriji volijo le oni polnopravni državljani, ki sicer nimajo volilne pravice. Končno je izvrševalni odbor izrekel deželnim poslancem narodno-napredne stranke zahvalo za njih odločni nastop v zadnjem deželnozbor-skem zasedanju ter jim izrekel svoje popolno zaupanje. Shod v novem mestu. Dne 19. aprila je priredila na-rodnonapredna novomeška stranka volilni shod, pri katerem je deželni poslanec dr. Tvan Tavčar poročal o deželnozborski volilni reformi. Lahko trdimo, da Novo mesto še ni videlo takega shoda, in da se je tudi tu pokazalo, da vlada narodno-napredni franki ni mogla izkazati večje usluge, kakor jo je izkazala s tem, da je predložila deželnemu zboru volilno preosnovo, s katero je nameravala LISTEK. General HumDus. -Izvolite malo šahirati ?" me je vprašal soparnega pomladanskega po-popoldne bledoličen marker priljubljene graške kavarne. „S kom pa?" „Z gospodom tamle!u Pokazal mi je gosta, ki je stoje listkal v ilustriranem zvezku. Mož je bil srednje velikosti, močan in ves rdeč po obritem obrazu pa vratu. Lasje, goste obrvi in kratko pristriženi brki so mu bili že precej osiveli; krepki obradek je pričal o moški energiji. -Generalmajor je, menim, gotovo pa ne vem tega," je dejal natakar tiho. -Gospoda pa mu pravijo skrivoma le general -Humbug", ker ima to besedo vedno na jeziku. Jako zanimiv in zabaven gospod je to; ne bo vam žal !" Zunaj seje napovedovala huda ura. Sel sem torej in se predstavil eksce-lenci. Bistro me je pogledal s svojimi malimi lokavimi očmi, zadovoljno zagrohal in me povabil, naj mu sedem nasproti. „Halo, pikolo!u je zapovedal z uničiti slovensko meščanstvo. Dosegla pa je nasproten uspeh, povsod se sedaj sklepajo vrste naše stranke, a v teh vrstah se zbuja novo navdušenje za načela, katera so stranko od nekdaj vodila. Tudi v Novem mestu je bilo tako, tudi tu je zavedno meščanstvo glasno in ogorčeno ugovarjalo proti krivičnim nakanam naše slavne, a tudi slabotne vlade. Shod se je pričel točno ob napovedani uri. Udeležba je bila naravnost ogromna. Velika dvorana v „Narodnem domu" je bila do zadnjega kotiča zasedena in tudi sosedna soba je bila napolnena. Navzočih je bilo najmanj tristo volile e v, katere je vrli župan novomeški, g. pl. Sladovič toplo pozdravil. Ko je bil gospod župan z vzklikom izvoljen predsednikom, podelil je besedo dr. Tavčarju, kateremu so priredili volilci burno ovacijo. Na to je podal dr. Tavčar svojo poročilo, ki se je nekako takole glasilo: Slavni shod! Pri zadnjem kratkem zasedanju se je izvršil v deželni zbornici Kranjski korenit preobrat. Do sedaj so v zbornici obstruirali klerikalci, a v tem zasedanju posegli so poslanci naše stranke po tem izvenrednem parlamentarnem orožju. Naravno, da sem čutil dolžnost, sklicati svoje volilce, da kot vrhovna in edina instanca, izrečete sodbo o postopanju svojih poslancev! Zadnja zasedanje deželnega zbora pa je bilo vzlic obstrukciji silo važno, ker so poslanci „katoliske" stranke prišli v neprijeten položaj, da so se morali razkrinkati pred slovensko javnostjo, da so se morali pokazati v pravi svoji podobi. In ta prava podoba je bila do pičice taka, kakor smo mi vedno trdili, da je! Pokazalo se je, da je „katoliška" stranka na eni strani nepopisno ošabna, na drugi strani pa do skrajne mere neodkritosrčna in hinavska. Ošabnosti se ni čuditi, ker šteje stranka v svojih vrstah obilo puhlih glav; a puhloglavost je gromkim glasom, ki je prihajal kakor iz velikanskega soda, „nama dvema par trabuk! Pa lepih! Le hitro, ti zamuda nemarna! Ti praviš, da si pikolo? Humbug! Marš!*4 Bledični marker nama je prinesel Šahovnico in jela sva postavljati in modro potezati. Malic je pridirjal s prižganima smotkama; ne da bi pomišlja] kaj dolgo, si je vzel starec lepšo in jel kaditi kakor prekmorski parnik. Zunaj se je stemnilo in na visoko okno so padale prve težke kaplje. V kratkem je bilo okoli naju polno živahnih in predrznih „kibicev" ali vivkov. Nič kaj prijazno ni gledal generalmajor nepovabljenih zapleče-valcev in če se je kdo izmed njih osmelil In kritiziral katero najinih potez ali pa celo hotel komu pomagati z modrimi nasveti, je takoj za-renčal: „Humbug! Ruhig, sonst kommt der Hausknecht!" Zabliskalo se je, strela je udarila nekje v bližini, ulila se je ploha in grom je bucal s kratkimi presledki. „Kako to grmi danes !a je dejal vztrajen zaplečevalec in se splošno ozrl proti oknu. „Kaj bo to! Pri Sommacampagni, Custozi, Novari, Magenti, pri Solfe-rinu, ej, tam je grmelo in bobnelo še navadno dvojček smešni ošabnosti. (Smeh). Pa tudi hinavščini se ne Čudim, ker je matematična resnica, da bi „katoličanstvo** naših klerikalnih prvakov brez hinavščine sploh obstajati ne moglo. (Pritrjevanje.) In sedaj se je predvsem pokazalo, da so naši klerikalni kričaČi posebno tudi pri vprašanju o splošni in enaki volilni pravici počenjali in uganjali najveČo hinavščino. Tulili so po splošni in enaki volilni pravici, v svojem srcu pa so bili, in so še najhujši sovražniki te pravice! Takoj, ko je vlada predložila svoje načrte o volilni preosnovi tako v državnem, kakor v deželnem zboru, zagazili so naši katoliki v železno past, kakor zvita lisica, če je prela-komna in preveč požrešna. In v to past so zagazili naši klerikalci tako v državnem zboru, kakor v deželni zbornici! Ni moj poklic, poročati vam o državnozborski volilni reformi, ker sem prepričan, da vam bode svoj čas prijatelj Plantan, ki je tudi člen dotičnega državnozborskega odseka, o tem obširno in temeljito poročal. Le mimogrede bodi torej omenjeno, da je Gautscheva volilna reforma za nas Slovence absolutno nesprejemljiva, ako naj se ž njo za večne čase vstanovi in zajamči ohola nemška nadvlada v Avstriji, in akonajse ž njo poskuša vdušiti nas Slovence. (Pritrjevanje.) Že danes pa je gotovo, da ministrski predsednik s svojo volilno reformo sicer ne skuša Slovanstva zadaviti. Ali napravil je nemški ljudski stranki na ljubo do neba kričeč poskus, odsekati važen kos od telesa našega naroda. Odsekal je koroške Slovence, in ako se v tem pogledu vladna predloga ne spremeni, nas socialno demokratično kričanje, in naj je še tako hrupno, ne bode privedlo do tega, da bi glasovali za Gaut-schevo reformo. Veliko se govori vse drugače! Gospod, zavarujte si kraljico! Jaz vam jo že zabelinčim, jaz! Zakaj niste prej potegnili kmeta ondile? Tiho! Kiebitz, halts Maul! Tako! Šah! Še Šah ! Pa še šah in amen !** Izgubil sem že dvoje iger in general je žarel od zadovoljnosti. „Dva kozarca malage!u je naročil suholjnatemu natakarju. „Lej ga zlodja, to naj bo malaga?" je godrnjal, ko je bil pokusil pijačo. „Malaga V I kaj pa še! Humbug! — Hm, prinesi mi ga še kozarček!" Zunaj je lilo vedno huje pa huje in vedno več ljudi je prihajalo vedrit v suho zavetje. Med drugimi je prihitela tudi izžeta žoltolica gospa z vitko živooko gospodično v kavarno. Sedli sta k mizi ob steni. „Oho, ali prav vidim?" je rekel general nekoliko meče. „To je pa vendar čudno! Čakajte, poslušajte me!u Odprl si je salonsko suknjo, si zamišljeno pogladil brke in začel: „Ko sem bil še lajtnant v Mariboru, takrat — e — slab pripovedovalec sem, veste . . . Pa kaj bi dolgo otepal okoli? Humbug! Kar kratko naj vam povem, da sem se tiste zlate čase donad preče zaljubil v lepo Neli. Doslej še nisem nikomur nič pravil o tem, no, pa danes je tako, — tako in piše sedaj o izdaj alstvu. Na to polje se nočem podati. Gotovo pa je, da je Gautsch napravil svoj načrt, v kolikor se dotika slovenskih pokrajin, potem, ko seje s svojim oboževateljem dr. husteršiČem korenito posvetoval. Skoraj noč in dan je lazil ta katoliški advokat od Gautscha do Bvlandta, in od Bvlandta do Gautscha. Nj ego v klub pa se je bahal, da je Šu-steršič — izvzemši dr. Adlerja — najvpljivnejši poslanec v ministrstvu in da je blagor štajerskih in koroških Slovencev v dobrih rokah, ker se za nje poteguje vsemogočni dr. ŠusteršiČ! (Smeh.) Sedaj je pa dvoje mogoče. Će je imel dr. ŠusteršiČ v resnici tak vpliv, kakor se je že obilokrat sam baharil, potem je štajerske in koroške Slovence, če jih že ni izdal, pa vsaj tako grozovito zanemarjal, da mu služi to v največjo sramoto. Moje mnenje pa je, da bi tako za nemar j en je bilo podobno izdaj alstvu, kakor je jajce jajcu podobno! (Burno pritrje-vanje.) Mogoče pa je tudi, da je Gautsch voditelja kranjskih katolikov le za nos vodil, da je tisti vpliv, o katerem -Slovenec" sanjari, goli humbug, in da je bil dr. ŠusteršiČ v ministrskih birojih samo miš, na katero so stopali široki podplati nemških minLtrov! (Smeh) Ali najverjetnejše ostane, da je zviti Nemec Gautsch našemu Susteršiču prelimal pobožne njegove oči s tem, da mu je napolnil požrešni njegov želodec — tu govorim samo o politiki — s kranjsko kašo. (Smeh). To se pravi, Kranjsko se je izročilo na milost in nemilost najčrnejšemu klerikalizmu, v zahvalo pa si je pustil diČni naš ŠusteršiČ prevleči oči, da na Štajerskem in na Koroškem ni ničesar opazil. (Pritrjevanje.) Sramota mu! Z eno besedo, kranjski klerikalci so krošnjarili s splošno in enako volilno pravico: za njo so prodali štajerske čuden dan ali kako naj bi rekel, in nekoliko nalezel sem se ga že tudi . . . Saj vi ne boste zlorabljali moje odkritosrčnosti, kajneda ? — Prosim, poglejte nepreočitno tisto mlado damo tamle ! Na vsem svetu oela Neli, pravim vam! Tiste modre, žive oči, tista usteca, tisti zlati laski, tisti poredni izraz na kapricioznem obrazku, vse, vse čudovito podobno! — Seznanila sva se z Nelico na plesu in pozneje sem prihajal večkrat na teden šahirat k njenemu očetu. No — ni vam treba misliti, da mi je bilo res bogvekaj do te vsekakor imenitne igre! Hm, kadar je očka ves zamišljen strmel v figure, sva se lovila midva z Neli pridno z očmi in si namiga-vala — i, saj menda sami veste, kako se prede taka reč. Včasi je starec tudi izginil za nekaj trenotkov in prepustil igro nama. O, lepo sva igrala! Presveti Radecki, enkrat pa naju je zasačila Nelina mati, ko sva se pravkar hotela drug drugega pojesti od same zveste ljubezni in se poljubljala in objemala, da že ni bilo več lepo! Skratka: razodel sem mamici, da mi more moja teta Tilda pomagati s kavcijo, in se nemudoma zaročil z dražestnostasno Nelico. Ti humbug, ti! Moja Čudna teta Matilda je in koroške Slovence, a kupili so za* njo ,tisti politični pamflet, ki ga je vlada deželnemu zboru predlo-* žila kot „volilno reformo za deželni zbor Kranjski"! A pri ti vladni predlogi zašli so naši klerikalci s svojim hodalom še v hujšo past, nego pri državnozborski volilni reformi. Kar se tiče deželnega zbora, imeli so naši katoliki tisto, kar se nemško imenuje -gebundene Marsch.? route.** V predzadnjem deželnem zboru bila je od obeh slovenskih strank sprejeta ponosna resolucija, s katero so klerikalci zahtevali splošno in enako volilno pravico za deželni zbor. S to resolucijo so morali kleri*-kalci, ki so tolikokrat trdili, da žive in umro s splošno in enako volilno pravico, živeti ali umreti! Menili smo, da se bode v deželni zbornici vnel ljut boj med dr. Šusteršičem in Schwar-zem, ki se je predrznil v imenu vlade predložiti volilno preosnovo za deželni zbor, ki je prava satira na splošno in enako volilno pravico! Tresli smo se pred Janezom Evangelistom, da bode ob Schwarzu brisal svoje umazane škornje, kakor jih je nekdaj brisal ob baronu Heinu! Vladna predloga bila je takorekoc vdarec v obraz, kar se tiče klerikalnih zahtev in klerikalnih načel, na katere sta susteršič in Krek tako slovesno prisegala! Prejšnja krvoloka sta se v hipu spremenila v nedolžna koštrunčka, ki sta Sehvvarzu deteljico iz rok jemala, in ko jih je baron Schwegel samo malo ljubeznivo od strani pogledal, pa sta tudi njemu roke lizala,' dresirana ta dva koštrunčka! (Smeh). Ti kremeniti značaji, ti zastopniki slovenskega ljudstva, ti Členi slovenskega kluba zatajili so splošno in enako volilno pravico, zatajili so samega sebe, ter postali pravi politični skop-: ljenci: postali so figa možje v pravem pomenu besede! Pritrjevanje.) Da je vse to istina oglejmo si samo obseg vladne deželnozborske predloge! imela res denarja najmanj za dve lajtnantski kavciji. Ker mi je bila neštetokrat naglašala, da bom kdaj njen edini dedič, sem o prvi ugodni priliki odpotoval k njej ua Kranjsko. Prebivala je osamela na gorenjski graščini. Bila je vedno višnjevo oblečena, tega pa nevem, zakaj. Živela, je redno kakor ura. Razen koledarja ni brala ničesar in je krepko JzaniČe-vala puhli svet in vse novice. Cvet-ličnjak in par žoltookih mačk, to ji je bilo vse razvedrilo in veselje, humbug! „Kaj ? Ože — ože — oženiti se hočeš? A, a, a!" se je začudila, ko sem ji razložil težnje svojega zaljubljenega srca. „Zakaj pa ne? Ali mislite, da sem obljubil večno devištvo, kakor vi, neumnica neumna?" mi je bilo že na jeziku, pa sem se premagal v pravem času. „Ljubi, ljubi nečak, le tega ne!u je vzdihnila. Pogledala me je neizmerno žalostno, kakor žrtev, zapisano samemu satanu. Pobožno je sklenila roke in zmajala z glavo, da so ji višnjeve petlje in zanke mahale kakor tožne zastavice globokega sočutja okoli Čela. „Ah, tetka, ljuba tetka," sem jo jel prositi, „saj ne veste, kako se O vladi sami nočem, mnogo govoriti. Svoje predloge je predložila z izvanredno površnostjo, a predložila jih je tudi v obliki, ki je bila skrajno žaljiva za dostojnost parlamentaricne korporacije. Vlada se je izrekla, da se ima obdržati kur i jalni sistem! Kakor hitro se je vlada tako izrekla, potem je morala biti poštena, poštena nasproti vsem kurijam, katere so dosedaj obstojale. Sedaj bodemo pa videli, kako je izgledala vladna poštenost! Izrekla se je predvsem za kurijo velikega posestva. Tistega velikega posestva, katero sta Susteršič in Krek z bičem iz zbornice izganjala! Če se naj že ohranijo kurije, potem nimam nič proti temu, da se ohrani veliko-posestniška kurija, ker upam, da jo bodo zastopali možje, ki bodo ostajali zvesti svobodomiselnim načelom, od katerih je odvisna zdrava bodočnost slovenskega naroda. Če bi pa imeli to kurijo zastopati možje, ki bi ne imeli druge brige, nego brigo za svojo ljubo kožo, potem imamo proti taki kuriji velike pomisleke. Gotovo je, da ravno ta kurija najbolj izziva javno kritiko, in gotovo je, da izmed vseh kurij ta kritiko najtežje prenaša! Da naj voli 90 ljudi, ki imajo svoja posestva vpisana v zaprašeni deželni deski, celih deset poslancev, to je nekaj gorosta-snega. to je nekaj neopravičljivega. Posebno tedaj, Če naj teh deset poslancev nima druge naloge v deželni zbornici, nego da hodi tja svoj leder strojit! 'Smeh.) Mi hočemo videti v ti kuriji falango, ki naj se z vso vnemo oklepa napredne misli, ki bodi hraniteljica in boriteljica svobodomiselnih načel. Pritrjevanje.} Zategadelj moramo z vso sile zahtevati, da se pomnoži število volilcev v ti kuriji, da se odstrani kurija v deželni deski vpisanih velikoposestnikov ter se nadomesti s kurijo najvišjih davkoplačevalcev v deželi. (Burno pritrjevanje.) Da nas v tem naši katoliki ne bodo podpirali, vemo naprej, ker ravno niso za pravično volilno reformo! Vlada je obdržala kurij o kmetskih občin. Po vsi pravici. Rad pri-poznavam, da je kmet najvažnejši faktor v našem javnem življenju, in le obžalujem, da ga je dobila duhovščina v svoje kremplje. Boj se ne vodi proti kmetom, boj se vodi le v namen, da bi rešili kmeta iz omenjenih ostrih krempljev Bodi torej kmetu obilo zastopstva! Mi pa zahtevamo, da se tukaj na umeten način ne ustanovi kaka večna domena na korist takozvani lažikatoliški stranki. Mi hočemo tudi na tem polju svobodno konkurenco, ker je mnenje, ki se zadnje Čase posebno iz Trsta širi. da so naše kmetske občine povsod absolutno klerikalne, čisto napačno ! Dajte nam za kmetske občine ljubiva Neli in jaz. To ni nobena navadna ljubezen! Oh, tetka, kajjpa je, Če nama posodite kavcijo, saj obresti ostanejo vse vam!u rNe, ne, predragi moj ! Počakaj, da boš stotnik. Tudi tvoj oče se je oženil premlad in je bil vse žive dni nesrečen . . . Potem ti pa že dam kavcijo; saj si vendar moj edini dedie !** Generalmajor je izpraznil svoj kozarec in nadaljeval: „Nevihta ponehava: rad bi se peljal na izprehod. Naj toraj kratko končam svoj ro-manček! Teta Tilda mi ni hotela dati niti belica! Izprva sem nameraval, da se odpovem častniški službi in posvetim svoje skromne moči pošti. O tem pa zopet Neli ni hotela nič slišati. Zastonj sem jo prosil — razdrlo se je vse. Vzela je bogatega trgovca iz Trsta. Teden po njeni« poroki je umrla — moja teta. Prej sem imel ljubico brez kavcije, zdaj pa kavcijo brez ljubice! Humbug, humbug! In šel sem in v par urah zaigral v hazardni igri štiridesettisoč goldinarjev, skoraj polovico dediščine. Ali nisem bil osel, kaj pravite? No, pozneje sem se iztreznil; zdaj igram samo še šah in se ne menim resno za nič več, ker je vse na tem neumnem svetu sam humbug!" Hado Murnik. pošteno in pravično volilno preosnovo, pa bodete videli, da bode moral dr. ŠusteršiČ marsikje s prazno vrečico odriniti. Vlada pa je obdržala vse krivičnosti starega volilnega reda ter jih je — posebno pri razbitju velikega trebanjskega okraja — še pomnožila. Vlada vzdržuje umetno volilno geometrijo, in posamezne volilne okraje je zasnovala z očitno tendenco, t e okraje za vedno zavarovati klerikalni stranki. V tem oziru obsega vladni načrt veliko falzifika-eijo; okraji, v katerih se je le količkaj bati, da bi ne prodrla napredna večina, so se na kosce razbili, a ti kosci so se pridejali krajinam, ki so klerikalcem čisto gotove. Naj vlada ne misli, da nismo opazili te sleparske nakane pri razdelitvi kmetskih okrajev! Mi hočemo, da naj tudi v kmetski kivriji dajejo volitve pravo podobo dežele in oziroma razmer v deželi. Zatorej zahtevamo, da naj se dežela razdeli v šestnajst, kolikor mogoče enakih km etskih volilnih okrajev, in da naj vsak tak okra j voli enega samega poslanca. ^Pritrj e vanj e.) Ta zahteva je brez dvojbe pravična in zatorej ni dobila milosti ne pri naši vladi, ne pri naših klerikalcih, ki pri volilni reformi samo tisto odobravajo, kar bi jim služilo v korist, z divjo besnostjo pa zavračajo vse tisto, kar bi jim bilo morda v škodo! (^Pritrjevanje.) Vlada je vpeljala novo kurijo, takozvano splošno kurijo, ter ji odka-zala deset mandatov. Ali močno bi se motili, če bi mislili, da je to prava splošna kurij a! Novo vpeljana kurija ni ničesar drugega, nego pomnožitev obstoječe kmetske kurije za desetnovih mandatov. Da je vlada pošteno postopala, bi bila odkritosrčno povedala, da hoče dati kmetskim občinam 26 zastopnikov, in njeno stališče bi bilo dosti lažje, kakor je sedaj ! Ali naša nerodna vlada se je skrila za planke splošne kurije, in da je bil dosežen vrhunec šušmarstva, so se tudi tukaj volilni okraji partaično tako razdelili, da je narodno-napredno volilstvo povsod zadušeno po klerikalnih masah! Tega šušmarenja udeležili so se tudi naši klerikalci, dasi-ravno so v prejšnjih zasedanjih debele solze točili, da je delavec brezpraven, in da naj se splošna kurija zgolj zategadelj vpelje, da dobe te brezpravne mase primerno zastopstvo v deželni zbornici. Te solze pa so bile mačje solze in delavstvo se še ni nikdar tako nesramno za nos vodilo, kakor ga je pri ti priliki za nos vodila Susterši-čeva kompanija! (Pritrjevanje.) Da se je sprejel vladni načrt, preteki bi petdeset in morda sto let, a delavstvo bi ne imelo nobenega zastopnika v deželnem zboru kranjskem! Kar se tiče naše stranke, ima tu lahko pot. Naj se vpelje splošna kurija, U m\ žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) X. Pred hišo žalosti se je ustavil izvošček, kar je obudilo občno pozornost. Z voza je stopil slikar Karlo. Poklical je hišnika, mu pokazal dva elegantna kovčega, ki jih je bil iz-vošček postavil v vežo, in ukazal malomarno : „Prinesite mi to v stanovanje." Hišnik se je spoštljivo priklonil v znak, da to povelje nemudoma izvrši. Hišnik je zadnji čas Karla resnično spoštoval, tako, kakor vse ljudi, o katerih je vedel, da imajo denar in da dajejo napitnine. Karlo je med tem pohitel v svoje stanovanje. Vračal se je s štirinajst dni trajajočega potovanja. Vzlic hitrim korakom se mu je zdelo, da je utrujen in izmučen ; dasi se še ni pogledal v zrcalo, je bil vendar prepričan, da se je postaral. Minila gaje skromnost nastopa, izginila je bila sveža, mladostna elasticiteta. Težko je bilo, spoznati v tem elegantnem, parfumi-ranem z dragocenimi prstani in iglami okrašenem gospodu nekdanjega revnega slikarja. Ko je Karlo stopil v svojo skro- a le pod pogojem, da smejo v nji voliti le oni, ki dosedaj nikake volilne pravice niso imeli. Le na ta način je nižjim slojem dana prilika, da si lahko pribore deželnozborsko zastopstvo; le na ta način bo mogoče doseči namen, katerega ima nova kurija! In sedaj pristopimo k mestni kuriji. V tem pogledu je vladni načrt pravi škandal. Novotarije, ki so se tu skrpucale, so izvir površnosti, nevednosti, skrajne breznaČelnosti, pa tudi skrajne hudobije. Vse pa je skupaj zveriženo z neko bistroumnostjo, katera si je dobro v svesti, kaj hoče doseči s svojo breznačelnostjo in s svojo hudobijo. Skoraj bi stavil življenje, da tiči v tem bistroumnost starega političnega pušČavnika, ki sedaj na vašem Kamnu premišljava o večnem življenju po smrti in o večnem pomenu mladih slovenskih teologov! Posinovijencu, dr. Šusteršicu, katerega je naš pušČavnik vsled političnega konkubinata, kateremu seje vdal na stara leta, dobil v hišo, te bistroumnosti skoraj ne pripisujem. ^Smeh.) čista resnica je, da se kaže v vladnem nacrtu neprikrita tendenca, oropati m e s t o v o 1 iln e p r a vi c e ter postaviti meščanstvo na tisto brezpravno stališče, na katerem se seda j nahaja delavstvo. ^Burno pritrjevanje.) Vlada, ki se niti s prstom ni upala dotakniti se velikoposestniške kurije, ki je pri kmečki kivriji in pri splošni kuriji vestno pazila na to, da ostanejo interesi naše črne reakcije na prvem mestu intabulirani, ta vlada se je pre-drznila, s svojo pestjo vsekati po mestni kuriji, ter jo razdrobiti. Spremenila je mestno kurijo tako, da jež njo ustanovilapetnovih kmečkih okrajev, ter s tem pridobila klerikalcem pet novih mandatov. Dosegla pa je to s prav priprostim sredstvom; kjer nam je hotela vzeti mestni okraj, tam je k temu okraju priklopila toliko kmečkih vasi, da bi kmečki volilci odločevali! To se imenuje pri nas pravično razširjenje volilne pravice! (Klici ogorčenja! Na to je govornik razkladal razloge, kateri so narodno-napredne poslance silili k obstrukciji. Govoril je o velikem pomenu meščanstva za gospodarstvo v deželi in pred vsem za slovensko narodnost, katera ima le tedaj srečno bodočnost, če smo pridobili meščanstvo za njo. Vladni naskok na meščanstvo je moral roditi najhujši odpor, ker slovenskega meščanstva zastopniki vendar niso smeli pripustiti, da se sekajo glave njihovim volilcem. Tudi je razburjalo postopanje vlade, ki se za narodno-napredno stranko nič brigala ni, ter jih je takorekoČ iz zasede in zavratno napadla. Odgovor je bila ^obstrukcija, in govornik meni, da je bil to edino mogoč odgovor. (Hrupno pritrjevanje.) mno sobo, je legel na njegove ustne prezirljiv usmev. Hotel se je norčevati, ali ni mu bilo mogoče. V sobi je vladal vlažen hlad in čutil se je tisti zoprni duh, ki se dobi v dlje časa zapuščenih stanovanjih. Prah je bil legel na vse pohištvo in je zatem-nelo tudi zrcalo, ki je viselo nad starodavno zofo. Karlo se je vrgel na bližnji stol. Kuj za njim je prisopihal hišnik s kovčegoma v sobo. nDobro je . . . Kar tu pustite — in tu — vzemite." Karlo je vrgel možu srebrn goldinar, kar je moža tako prijetno iznenadilo, da je pri odhodu med za-hvaljevanjem pozabil zapreti vrata. Karlo se je z nejevoljnimi pogledi oziral po sobi. Poznal je že davno vsako najmanjšo stvarco v tej sobi, a vendar se mu je dozdevalo, kakor da mu je vse tuje. V tej sobi je preživel več let, bila so to leta resnega dela in težkega napora, leta krasnih sanj in smelih upanj, res, dostikrat je vladala v tej revni sobi beda, ali naj je bila Še tako velika, veselja in humorja ni mogla pregnati iz mladega srca. Komaj dober mesec je potekel od dneva, ko je baronica Gotaldi prvič prestopila prag te sobe — in že se je Karlu dozdevalo, kakor da so Govornik konča: Kaj sedaj ? Odkritosrčno pripoznam, da nisem bil prijatelj splošne in enake volilne pravice. Politični ideal, ki ga niti za trenotek ne izpustim iz pogleda je: vničenje nenaravnega političnega upliva naše ošabne duhovščine. Dokler se ne doseže to vničenje, toliko časa so iluzoriČni naši narodno - napredni napori! Ako bi se bila uvedla splošna in enaka volilna pravica na tisti podlagi, na katero se je dosedaj opiralo deželnozborsko zastopstvo, potem bi bila splošna in enaka volilna pravica neizmerno povišala in pomnožila že sedaj neznosni politični upliv brezobzirne naše duhovščine! Le s strahom smo torej pričakovali vpeljavo splošne in enake volilne pravice! Moje mnenje se je sedaj korenito spremenilo. Za to gre zasluga naši slavni vladi. Kakor hitro se je ta odločila za 47 deželnozbor-skih zastopnikov, se splošne in enake volilne pravice ne bojimo, samo da se da vsakemu poslancu poseben okraj. V 47 majhnih okrajih se bo lahko vse drugače delalo in agitiralo, in prepričan sem, da bi bila splošna in enaka volilna pravica prav kmalo smrtni udarec, ki bo u nji čil oholost naše duhovščine. Zatorej zaključujem z vskli-kom: Dajte nam splošno in enako volilno pravico! Ko se je burno pritrjevanje poleglo, oglasil se je k besedi g. K. Rozman, ki je vprašal poslanca, če je istina, kar je pisal rSlovenec", da je on, dr. Tavčar, velikoposestni-kom vse tisto obljubil, kar so jim klerikalci obljubili. Dr. Tavčar: Naša stranka v zadnjem zasedanju ni imela nikakega pogajanja z zastopniki velikega posestva. Ko se je takoj v prvi seji skazalo, da je dobila vlada pri svoji nakanami, nesrečno in za svobodoljubno meščanstvo naravnost katastrofalno volilno preosnovo pretepsti skozi zbornico, vnetega zagovornika tako v dr. Šusteršicu, kakor v baronu Schvveglu, bilo nam je takoj vse jasno, in vedeli smo, da smo zastopniki resničnega napredka osamljeni. Pred prvo sejo ustavnega odseka, kateremu se je vladna predloga od-kazala. vprašal sem barona Sclivvegla, kako hoče postopati njegova stranka; odgovoril, mi je, da njegova stranka nima druge skrbi, nego samo skrb za svojo lastno kožo. Ko se je seja pričela, izjavil je baron Sch\vegel, da njegova stranka sprejme vladno predlogo, ako se ji koncedira, da se volilni zakon brez privoljenja nemške stranke v bodoče ne bode smel spremeniti. Dr. ŠusteršiČ je na to izjavil, da je vsled zahtev barona Sch\vegla vstvarjen nov položaj,in daje zategadelj primoran posvetovati se s svojim klubom. Jaz pa sem takoj izjavil, da ne potrebujem nikakega posvetovanja s svojim klubom. Ker so se zastopniki velikega posestva v tem položaju, potekla cela leta, kar je bil tu mlad in vesel, kar je tu delal in upal. Kakor kaka čarovnica je ta postarana baronica prevrgla celo mlado življenje, z vsemi nameni in nadami vred . . . Karlo je zapazil v kotu pri omari zadnjo sliko, ki jo je bil šele začel, potem pa opustil. Osnažil jo je prahu in pajčevin in jo nekaj časa ogledoval. Potem je rahlo nekako melanholično zmajal z glavo. Čutil je, da je konec vsem umetniškim idealom in stremljenjem, konec volji in eneržiji za resno delo. Spoznal je, da je izginila vsa, nekdaj tako velika njegova ambicija; da je srce mrtvo in glava prazna. Ah — baronica je dobro opravila svoje delo. Morda se je zavedala, da je Karlo njena poslednja ljubezenska strast, da takega ljubimca ne dobi nikdar več — vsekako je znala Karla nase prikovati tako, da se je ne bo nikdar več iznebil. Poznavajoč njegovo omahljivost, ga je nenadoma pograbila in tako^ rekoč pobegnila ž njim, daleč proč iz Trsta, proč od prijateljev, ki bi znali obuditi v njem kes, proč od vsega, kar bi znalo postati zanj iz-kušnjava, da si zaželi zopet neodvisnosti, poštenega dela in poštenega življenja. ki je za slobodoljubje v deželi pre-kritičen, kakor želva zalezli v črepinjo svoje ozkosrčnosti, bodo narodno-na-predni odsekovi člani brezpogojno glasovali proti nemški zahtevi. Pri tem je ostalo! Ce je „Slovenecu kaj drugega pisal, je kakor navadno lagal (Pr i tr j e v an j e.) Dr. Schegula je na to v daljšem govoru dokazoval, da je bilo posto-* panje narodno-napreduih poslancev; v deželnem zboru povsem opravičeno, in da bi bili ti poslanci izdajalci, da so drugače postopali. ■ Predlaga, da naj se shod izreče za resolucijo. Volilci zbrani na današnjem shodu pritrjujejo poročilu deželnega poslanca dr. Tavčarja, izrekajo, da je bila obstrukcija narodno-naprednih poslancev v zadnjem zasedanju deželnega zbora povsem opravičena. Zbrani volilci izrekajo dalje, da naj narodno-napredni deželni poslanci glasujejo — posebno ako se obdrže volilne kurije, le za tako volilno preosnovo, s katero se slovenskemu meščanstvu zajamči primemo zastop-v deželnem zboru. Zbrani shod izreka dalje, da naj se pri volilni reformi ozira posebnu tudi na trgovske, obrtniške in delpv-ske interese in se zategadelj izreka, če se že ne uvede splošna in enak.i volilna pravica, za upeljavo splošna' kurije, v kateri naj volijo samo tisti, kateri do sedaj niso imeli volilne pravice. G. Rozman pritrjuje resoluciji ter predlaga, da naj se o nji vrši dvojno glasovanje. Najprej naj glasujejo tis! ki se z resolucijo strinjajo, potem pa oni, ki ji nasprotujejo. To vse pa sam j zategadelj, da ne bo ..Slovenec* pozneje kaj čenčaril, da smo pri gla> -vanju sleparili. Tudi župan pl. Sladovič jff spregovoril nekaj navduševalnih be* sed ter naglasal, da je meščanstvo le za tako volilno preosnovo, ki se bode ozirala na interese trgovstva, obrtništva in delavstva. Obsojati pa ga mora najstrožje tista sleparija, ki se je v deželni zbornici uganjala z našin. delavstvom! Odredil je nato predlagano glasovanje o resoluciji. Sprejela se je soglasno in med velikanskim ploskanj :. nazočih volilcev. Pri uasprotnem glasovanju se ni dvignila niti ena roka Končno predlaga še župan pl. Sladovič. da naj izreče shod deželnemu poslancu dr. Ivanu Tavčarju popoln,, zaupanje. Tudi ta predlog se je soglasu'■> sprejel, nakar je predsednik, zahvaljuje se g. volilcem za obilno udeležb6. shod zaključil. Ta velepomembni shod je * bedeč trn v peti rSlovenčevih** gospodov. Včeraj zvečer so že bevskali ter priobčili vest, ki od laži kar mr- SC Dalje v prilogi. Prepotovala sta Italijo, a nikjer se nista dlje mudila, kakor en >.t. dan, potem sta šla na Riviero in v Švico. Vse to veliko potovanje si. izvršila v štirinajstih dneh. Ta čas je popolnoma zado>t<>va^ da si je baronica Gotaldi popolnoma osvojila Karla, da ga je podjarmila in ga prikovala nase. Korumpirala ga je duševno in telesno: moč njenega bogastva je zlomila zadnje ostanka njegove volje in zadušila zadnji' vzdihe njegovega moštva. Postal J€ njen suženj. Podobo, ki jo je ogledoval, je zaničljivo vrgel iz rok in se zopet začel ozirati po svoji sobi. Poslavljal se je od svojega mi novanja. Po volji baronice Gotaldi je moral zapustiti to obskurnu iti novanje in čutil je, da poslavljajo, se od te sobe, se poslavlja tudi o i svoje mladosti, od svojih umetnišk. stremljenj, od svoje neodvisnosti ti. od svojega moštva. Studil se je pač sam sebi, toda rekel si je, da se je ta stud ogla>i prepozno. Za trenotek ga je ol>sla pač misel, da bi pobral svoje stvari in .pobegnil iz Trsta, daleč proč, kjer b: ga baronica ne mogla najti in da bi tam začel novo življenje: ali tako je mislil samo trenotek. 1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" St. 91 dne 21. aprila 1906.1 g*h. Ti blagoslovljene! ne smejo drugega nego lagati. Druge moči nimajo, t laži so pa Goljati, tako, da je sedaj t deželi lažnik in rSlovenČevu duhovnik eno in isto. Na to so ti praznoglavi popi še ponosni: privoščimo jim ta ponos, v drugem pa se tolažimo, da ima laž povsod kratke noge. Enkrat bo tudi dr. Lampe s svojimi kruljavimi lažmi obtičal za plotom! Pa čisto gotovo! Pismo Iz Hruotske. {Borba v Budimpešti. — Razkol v vladni stranki. — Dežclnozborske volitve.) V Zagrebu, 19. aprila. Minil je že drugi teden, kar se ▼ Budimpešti bore za to, kdo naj bo novi hrvatski minister. Srečna rešitev krize na Ogrskem ima za posledico krizo na Hrvatskem, a bil je že čas za to krizo, da nam očisti zrak, ker bi se sicer vsi v tem našem „miru" in normalnem razvoju lahko zadušili. Kai stari režim je doživel težko kriz«, ker mu izginja edina podlaga, ma kateri je slonel, namreč zaupanje t Budimpešti. Kakor hitro je prišla magjarska opozicija do vlade, je iz-klimčila iz svoje sredine vse Fejer-Tarvjeve in dunajske sluge, in tako je prišla vrsta tudi na našo vladno stranko. Najprej so hoteli naši magjaroni svojega I. Kovačeviča, ki je bil ini-iisier v Fejervavjevem ministrstvu, se nadalje na tem mestu. Ali nova vlada ga je odločno odbila, in tako je prišla vrsta na starega J. Josipo-ri«a, ki je znan kot tih K Imen o v nasprotnik. Ban PejaČevie je slednjič pristal, da se njega imenuje, da ne pride še večje zlo zanj, baron P. Rauch. ki je odkrit in aktiven njegov nasprotnik. A tedaj, ko se je že niislilo. da so naši magjaroni vsaj z Josipovićem prodrli, je nastopila nepričakovana neprilika od strani losipovira samega. Ta je namreč v Torek pri konferenci vladne stranke predlagal, da stranka nastopi sedaj »apram novi vladi na Ogrskem z novim programom, da zahteva saniranje kršenja nagodbe, da se v ta namen skliče regnikoralna deputacija. Zoper to je nastopil Tomašić in njegova garda, češ. da za to sedaj ni -primeren" čas itd.; seveda, kako naj bi #ni že zdaj prišli s kakimi novimi zahtevami! Sedaj bodo služili brezpogojno novi vladi, samo da se obdrže na krmilu na Hrvatskem. Xato je izjavil .losipovič, da ne more v sprejeti ministrskega mesta. Ban je takoj zopet odpotoval v Budimpešto m se še ni povrnil. Sedaj poročajo, d* bo predlagal za hrv. ministra predsednika banskega stola (II. sodna instancija; Rakodczava. Tega sodnika t* splošno nirze, ker je za Khuenove vlade po njegovi komandi vodil vse politične procese. Pravijo pa, da je Kdor hoče kaj takega storiti — ?i j« rekel — ta mora imeti v srcu nekaj poguma in v žilah nekaj zdrave krvi. In Karlo je vedel, da že davno nima več poguma in da se mu pretaka po žilah le še obledela kri. Baronica mu je vzele* vse in izpila tudi njegovo dobro kri. Pcčasi je vstal, da pobere svoje a tvari, kar jih je hotel vzeti seboj na »voje novo stanovanje, katero mu je izbrala baronica. Z izbiranjem se je zamudil precej časa. Ko je bilo vse pospravljeno, je takorekoč pobegnil iz sv.ojega stanovanja. Na cesti je naletel na melanholičnega mesarja, ki je še vedno iskal ^vojo ženo. rDober večer prijatelj," je pozdravil Karlo in je ponudil mesarju teko, ki je pa mesar ni hotel videti. j,Ah, vi ste! Slišal sem, da ste aa potovanju. Neka stara baba vas j« najela za priležnika, kajneda V AH ▼as vsaj dobro plača.a Karlo je zardel in je grozeče Mignil palico. „Čujte, vi —" „Fant — palico stran, drugače t« raztrgam na kose,a je zarjul mesar ia se zapodil proti Karlu. „V mojih •ceh si ti slabši človek kot največji lopov." Karlo je odskoči! in potem kakor bl*i*#n stekel proti mestu. (Dalje prih ) Rakodczav prijatelj ministra Polonvij a, zato se Pejačević nadeja, da bo s to protekcijo prodrl. Res, konec je blizu, ko se mora vplivati že s takimi sredstvi, da se vsaj nekako reši reputacija stranke. A ni dvojbe, da se v Budimpešti resno posvetujejo glede usode bana samega. Na Hrvatskem je izgubil vsako zaupanje, ki ga je še imel s početka svoje vlade za Khuenovim odhodom, ker je obetal liberalneji režim, a se v resnici dal kot prosta lutka popolnoma v roke Tomašioevi kliki, ki vlada še slabše kakor za Klmena. Sedaj je torej treba samo, da izgubi zaupanje v Budimpešti. Ko je nastopila nova vlada na Ogrskem, in se tako sramotno raztepla na V9e strani sveta liberalna stranka, je ob vzel tudi naše magjarone panični strah in slutnja, da bi tudi nje s premembo sistema mogla doleteti ista usoda. A mnogim od njih, kakor tudi liberalcem, b: bila uničena vsa eksistenca. Vso odgovornost za tako težko situacijo z vračaj o sedaj na svojega vodja Tomašića, ki je ob času krize inavguriral avstrijsko politiko in napadal magjarsko koalicijo, ker se ni pokorila kroni. doČim se sedaj zopet hoče njej prihliniti, ko je dobila vlado v roke. ToniaŠie je po svoji naravi tiran, in razen dveh, treh njegovih najvernejših tovarišev ga nihče ne mara v stranki, ali se ga vsak boji. Sedaj mislijo, da je prišel čas, da se ga rešijo in s tem rešijo sebe. Niti eden magjaronski poslanec si ni priboril mandata s svojim delom, temveč samo po vladni milosti. Tu je sedaj revolta vrlo težka. Bili so posamezniki. Ki so se malo uprli, ali ti so takoj leteli iz stranke, a s tem tudi iz zbornice. Zato je sedaj težko misliti na secesijo iz vladne stranke, nezadovoljneži bi rajši imeli, da bi iztisnili iz stranke Tomašića in njegovo kliko, torej, da bi sčistili stranko in s tem zopet zadobili zaupanje nove \ lade v Budimpešti. Ta napetost se je pokazala na strankini konferenci v torek. Tomaše-vuVvi pristaši so imeli v žepu že pripravljeno zaupnico Tomašiću radi odbitih napadov od strani opozieijo-nalne stranke, ali so morali svoj predlog obdržati v žepu. ker bi ž njim svečano propadli: takšna je bila situacija. Na strani neke naše aristokracije, grofje Kulmer, Halper. ter nekih kon-serv ativnejših opozicijonalcev, se na-m erava ustanoviti nova ustavna stranka. Pravijo, da bi se jim pridružili tudi neki aktivi magjaroni, ter bi tako nastal zmeren centrum, stranka, ki bi bila sposobna za vlado. 2» [>ri prvi deželno-zborski seji. včeraj 18. t. m,, so splošno pričak- -vali, da bode sabor razpuščen in razpisane nove volitvo. A radi zapletene situacije v Budimpešti, in ker je ban moral takoj tja odpotovati, je bil deželni zbor odgođen. Nekateri pravijo, da bo v soboto razpuščen. a drugi ugibljejo zopet, da bodo magjaroni skušali odgoditi volitve do jeseni, ker je sedaj zanje situacija vrlo nepovoljna. Opozicijonalne frakcije že postavljajo svoje kandidate; borba bode huda kot še nikdar. Parlamentarni položaj. Dunaj, 20. aprila. V dobro poučenih krogih smatrajo sedanji položaj za zboljšan. Baron (xautsch si sedaj prizadeva, ustvariti močno avstrijsko vlado in močan parlament. Zato si bo pri predstoječih pogajanjih prizadeval, pridobiti velike stranke za vstop v ministrstvo. Ako se mu to posreči, mu je tudi zagotovljena večina za volilno reformo. Ta projekt je izvedljiv, ker poljski klub ni principialno proti parlamentarnemu ministrstvu, ako jim vlada ugodi glede mandatov. Tudi Cehi so za parlamentarno ministrstvo, le Nemci se še nekaj kujajo, a kakor hitro se volilna reforma „popravi" v smislu njihovih zahtev, se bodo gotovo tudi vdali. Tudi konzervativno veleposestvo ni več tako neizprosno zoper vladno volilno reformo, kakor je bilo v pričetku. Krakov, 20. aprila. „Nova Reforma" piše: »Bati se je, da baron Gautsch pari amen tari zuje ministrstvo le v ta namen, da si zagotovi državne potrebe. Pri sedanjem položaju pa mora vsak parlamentarec smatrati izvršitev volilne reforme za glavni predpogoj, da vstopi v ministrstvo. Za zastopnika poljskega kluba ni zapreke, da bi ne mogel v takih razmerah se udeležiti vlade. Dunaj, 20. aprila. Prihodnja sej a odseka za volilno reformo bo v torek ob 5. popoldne. Proračunski odsek ima sejo v sredo. Na dnevnem reda je predloga o zvišanju plač duhovnikom. Pred otvoritvijo državnega zbora. D u n a j , 20. aprila. Danes se vrši ministrski svet, ki bo razpravljal o dispozicijah za spomladansko zasedanje državnega zbora, ki se začne v torek, 24. t. m. Določi se tudi stališče, ki ga zavzame baron Gautsch v poslanski zbornici glede preobrata na Ogrskem, (-»lavna težava za Gautscha obstoji v tem, da ima predpisano naroČilo, da mora najprej doseči edinstvo v volilni reformi, potem šele se prične razprava o preobratu na Ogrskem. Novi položaj na Ogrskem. Budapešta, 20. aprila. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e gre prihodnji teden s finančnim, poljedelskim in trgovinskim ministrom na Dunaj, da se začno pogajanja z avstrijsko vlado glede gospodarskih vprašanj. Danes je bil ministrski svet, ki je imenoval nove velike župane. Pravosodni minister Polonvi je vsled kraljevega pooblastila ustavil vse politične pravde, ki so bile naperjene od 21. junija lani do 27. marca letos. Kardinal Vassary je izdal okrožnico, v kateri opozarja, da v smislu < 'onstitutio cum primum, ki jo je izdal papež Klemen XHI., ne sme noben duhovnik brez privoljenja svojega višjega pastirja sprejeti državno-zborskega mandata. Baron F e j e r v a r y prevzame zopet mesto kapitana pri ogrski telesni straži. Ministrska kriza v Srbiji, Belgrad, 20. aprila. Skupščina se po imenovanju novega ministrstva odgodi. Danes pričakujejo v Belgradu prihod P aš i ć a in dr. V u j i ć a. Strahovlada na Ruskem. Odesa, 20. aprila. Prvič se je sedaj zgodilo, da so kozaki in policaji vdrli v avtonomno vseučilišče ter ga preiskali. Preiskali so vse dvorane in klinike ter celo stanovanja mnogih profesorjev. Iskali so orožje in bombe. Našli so le nekaj prepovedanih spisov. Profesorja Kasanetskega, katerega last so bih spisi, so zaprli. Turške razmere. Carigrad, 20. aprila. Zaradi umora carigrajskega prefekta v Tripolis pregnani dvorjanik Abdr-Rezak, divizijski general Ali Šamil i. dr. so ob dolženi, da so sporazumno z drugim prestolonaslednikom princem Jussuf Izzedinom nameravali umoriti nekatere ministre in odlične dvorjanike. Ali Samil je zbiral okoli sebe kurdijske častnike ter jim obetal odlične službe, ako mu pomagajo izvršiti gotove načrte v Carigradu in Kurdistanu. V stanovanju Ali Samila so našli človeško okostnico. Skader, 20. aprila. Prognani divizijski general Ali Samil je bil vojni poveljnik v Skadru. Po njegovem odhodu so našli pod vojašnico Selimje skrivne ječe, ki so bile polne državnih ujetnikov in takih, ki jih je general zaprl vsled osebnega maščevanja. Ujetniki so bili v groznem stanju. Odhod nemškega vojaštva iz Kitajske. Bero lin, 19. aprila. Nemčija je imela izza boksarskih nemirov dosedaj celo brigado vojaštva na Kitajskem. Sele sedaj se je odpeljala brigada, broječa 90 častnikov in 1756 vojakov iz Tsingtaua na ladji „Nekaru v domovino. Le v Cilu je ostal še oddelek nemškega vojaštva. h * Vi' Obrtni vestnih. Krošnjarstvo imenujemo prodajo blaga, ki se vrši od kraja do kraja ter od hiše do hiše brez stalnega obrtovališČa. Krošnjarstvo je pridobitna stroka, za katero ne veljajo določbe obrtnega reda, izvzemši le določbe o nedeljskem počitku, ki jih je navajati tudi na krošnjarje. Za oznako krošnjarstva je bistven moment, da se prodaja godi vedno brez stalnega bivališča. Posledica tega je, da krošnjarji celo na sejmih ne smejo prodajati enako sejmarjem na stojnicah ali štantih. Kdor je krošnjar, ne more hkratu izvrševati kake trgovine ; tudi združitev krošnjarstva in sejmar-stva po eni osebi po zakonu ni dopuščena. V lažjo vrši te v poslov ob prenašanju blaga more deželno politično oblastvo izjemno dovoliti posameznim krošnjarjem, da se poslužujejo uprežnega voza ali pa tovornega živinčeta. Nedeljski počitek je za krošnjarstvo obvezen Se le od leta 1895 dalje. Določbe, ki urejujejo kro-šnjarenje, navaja krosnjarski patent iz leta 1852 in pa nekaj poznejših ministrskih ukazov. Kdo sme krošnjariti? Krošnjah ti smejo edino osebe, ki so dobile krosnjarski list ali krosnjarsko knjižico. Mimo avstrijskih krošnjarjev imajo v Avstriji pravico krošnjariti tudi ogrski krošnjarji, ta upravičenost izvira iz člena XV. carinske in trgovinske zveze med obema državnima polovicama. Obratno smejo na Ogrskem krošnjariti tudi avstrijski krošnjarji. Za ene kakor druge je potreba, da si pri pristojnem oblastvu svoje domovine preskrbe krosnjarsko dovoljenje. Krošnjarske liste, tudi licence imenovane, so pri nas v Avstriji poklicana izdajati okrajna glavarstva. Krosnjarsko do volno velja le za osebo, kateri se je izdalo, in je neprenosno: izdajajo se dovolila le za dobo enega leta, in za vsako na-daljno leto treba novega dovoljenja. Dovoljenje velja le za kronovino, v kateri se je izdalo; v vsakem posameznem kraju, v katerem hoče kro-šnjar prodajati svoje blago, mora dati vidirati svoj krosnjarski list pri političnem oblastvu, odnosno pri županstvu. Ako hoče krošnjar v drugo kronovino, mora pri kakem okrajnem glavarstvu dotične kronovine predložiti svoje dovolilo v vidimiranje. Krošnjar mora opravljati svoj posel sam, brez pomoči kake druge osebe: le v izjemnem primeru, ako je kak krošnjar bolan in ne more sam nositi svojega blaga, mu sme pristojno oblastvo dovoliti, da si privzame pomočnika. Ali sme krošnjar povsod krošnjariti^ Krošnjarenje je dovoljeno po vseh krajih, v katerih ni izrecno prepovedano. Krosnjarski patent namreč daje trgovinskemu ministrstvu pravico, da krošnj arenj e v gotovih krajih prepove. Taka prepoved se le redko izdaja in sicer le tam, kjer govore javni oziri za to, da se prepove krošnjarstvo. Navadno se izda prepoved krošnjariti v velikih mestih, letoviščih in zdraviliščih. Na Kranjskem je krošnjarenje prepovedano v Ljubljani ter na Bledu v poletnem času. V takih krajih tudi upravičeni krošnjarji ne smejo krošnjariti. Le krošnjarjev iz nekaterih krajev, ki jih zakon izrecno navaja, taka prepoved ne zadene. Taki Kraji so na primer Kočevje. Ribnica, Poljane. Pripomniti pa je, da smejo krošnjarji iz teh krajev, ki uživajo posebne ugodnosti, prodajati le posebne vrste blaga. Kakšno blago smejo prodajati krošnjarji? Krošnjarji smejo prodajeti le tuzemsko blago. Prepovedano pa je prodajati krošnjarjem naslednje vrste blaga, čeprav je tuzemskega izvora: materijalno in špecerijsko blago vseh vrst: prodaja jesiha je dovoljena le prebivalcem iz Malih in Velikih Munj in Zejan, ki pa morajo imeti potrdilo svoje domaČe občine; prepovedano je nadalje prodajati vse vrste pijač in sladčičar-skega blaga: vse vrste zdravil, kovin in dragih kamenov: srečke, karte, knjige in umetnine: sol, smodnik, tabak, mineralno olje. Prebivalci gotovih krajev uživajo posebno ugodnost glede krošnjarstva. To so ponajveč kraji, v katerih prebivalci ne najdejo dovolj zaslužka z obdelovanjem polja in so torej navezani iskati si zaslužka, prodajajoč po svetu ali blago, ki se izdeljuje v njih domačiji v domači industriji ali pa tudi posebne vrste kupljenega blaga. Ugodnosti takih krajev temelje navadno na jako starih privilegijih Najvažnejša ugodnost krošnjarjev iz takih krajev obstoji v tem, da smejo prodajati po celi monarhiji in zlasti tudi v krajih, v katerih je sicer krošnjarstvo iz javnih ozirov oblastveno zabranjeno. V krošnjarskem patentu so ti kraji imenoma navedeni, določeno je pa tudi v zakonu, kakšne vrste blaga smejo prodajati. Taki kraji so n. pr. pustriška dolina na Tirolskem, katere prebivalci smejo prodajati preproge; Kočevje, Ribnica, Poljane na Kranjskem za blago, kakor pomaranče, datelni, lešniki, sardele, mandeljni. Tudi prebivalci teh ugodnosti uživajočih krajev si morajo za krošnjarstvo dobiti dovoljenja pristojnega okrajnega glavarstva; dovolila se pa smejo prebivalcem teh krajev dajati tudi osebam, ki sicer še niso izpolnile 30. leta, vendar pa dovršile 24.leto. Pritožbe zoper krošnjarstvo. Umevno in naravno je, da nastanjeni trgovci in obrtniki ne gledajo radi krošnjarjev, ki prihajajo s svojo, prav pogosto manj vredno robo in jim jemljejo kupovalce v onem raz-pečevališcu. katero po vsej praviti reklamujejo zase. Trgovec in obrtnik mora nositi lokalna bremena, ki se zvezana z oskrbovanjem občine, mimo tega se stavljajo nanj mnogotere zahteve za prostovoljne prispevke v blagotvorne namene: vrhu tega pa mora imeti dobro blago v zalogi, afco hoče, da si ohrani in obdrži svoje trajne odjemalce. Krošnjar pa pride s svojim blagom in odide zopet, ko je poskusil svojo srečo. Ta trgovski Ahasver nima niti onih dolžnosti niti one odgovornosti kakor nastanjen trgovec in obrtnik. Le za momentanne kupčije mu je; kaj se zgodi po njegovem odhodu iz kraja, mu |je vec" ali manj hrelevantno. Reči se mora brez pridržka, da v današnjih razmerah krošnjarstvo saj v tem obsegu, kakor je dovoljeno v naši državi, nikakor ni več potrebno in tudi ne opravičeno. Trgovina in obrt imata danes tudi v najbolj odmaknjenih vaseh in selih svoje zastopnike, ki skrbe za itak skromne potrebe takih krajev. Krošnjarstvo je bilo v časih, ko so bili trgovci in obrtniki redko sejani, pač potrebno, in krošnjarji so tedaj izpolnjevali gospodarsko potrebne posle. Danes pa je za potrebo, da še obstoja krošnjarstvo, pač teško najti razlogov. Nekatere stroke velike industrije, katerim krošnjarji spravijo v denar mnogo manj vrednega blaga, zagovarjajo sicer krošnjarstvo, ali imajoč pred očmi interese sploŠnosti, se je težko izreči za potrebo in upravičenost krošnjarenja. Kdino tam, kjer gre za razpečavanje specialnih izdelkov domaČe industrije in pa t a in, kjer je krošnjarstvo edina prilika za zaslužek prebivalcem siromašnih in nerodovitnih krajev, je v današnjih prometnih razmerah krošnjarstvo še opravičeno. Izpremenjene pridobitne in prometne razmere ustvarjajo položaj, v katerem so za splošnost krošnjarji prav tako malo potrebni, kakor blagovni sejmi. Poudarjali smo že, da je pri krošnjarstvu bistven moment, da se prodaja vrši brez stalnega obrtovališČa od kraja do kraja ter od hiše do hiše. Kljub temu pa se dogaja, da krošnjarji ostajajo neopravičene* dolgo v enem kraju, tako da prihajajo v bistvu do istega rezultata, kakor Če bi imeli stalno obrtovališČe. dasi se izognejo vsem posledicam Krosnjarski zakon nikjer ne predpisuje, kako dolgo se sme muditi krošnjar v enem kraju: ker pa stoji, da krošnjarji s tem, da čepe dolgo v enem kraju, narejajo domaČim trgovcem in obrtnikom veliko škodo tembolj, ker si v takih slučajih urede cele zaloge in pravcate prodaje, je umestno, da lokalna obhtstva, katerim pripada vidimiranje kr< »šnjarskih listov, v vaeh onih primerih, v katerih zapažajo, da se posamezen krošnjar mudi neoprano dolgo v eneni kraju, obveščajo okrajno glavarstvo, ki je podelilo kiošnjaiski list. o tej zlorabi krošnjar-skega dovolila. Tako je okrajnemu glavarstvu dana prilika, da za prihodnje takim krošnjarjem odreče na-daljno dovolilo. Obstoječi krosnjarski zakon je ze v veljavi nad 50 let. Ponovno se je poudarjala potreba, da se ga nadomesti z novim primerilejšim zakonom. Vlada je državnemu zboru tudi predložila načrt novega krošnjarskega zakona že večkrat, tako leta 1894, 1-Si*7. L900, ali doslej se še v državnem zboru in gosposki zbornici niso mogli zediniti za tako obliko novega zakona, ki bi dobila večino in pa odobritev. Glasovi z Jesenic. Volitev jeseniškega župana bo vsled rešitve rekurzov s strani glavarstva glede virilnih glasov najbrže v začetku prihodnjega t edna. — C u d e ž e dela okrajno glavarstvo v Radovljici. Ko je klerikalna stranka rekurirala proti našim virilistom, je glavarstvo odredilo, da se volitev župana preloži na toliko časa, da ne bo zadeva končno veljavno rešena. Zdaj pa, koje vlada neupravičeno zavrgla *» naših virilistov, naenkrat zahteva tisto glavarstvo, da se volitev zaradi javnih ozirov nemudoma izvrši. Najprvo se torej volitev ustavi, potem pa se hipoma ravno nasprotno zahteva, dasi zadeva še ni končana, ker glavarstvo vendar ne smatra samo sebe za najvišjo in končno instanco. Kje je tu doslednost in kon- sekvenca? Ali se gospodje pri glavarstvu sami iz sebe norčujejo? Gospodine S o h i t n i k et konsortes, ali naj to imenujemo vladno nepristranost!? Kaj pa če vam n ekega dne te ljubeznivosti pošteno poplačamo — Učitelj Fabinc in tovarniški uradniki. Pod to kričečo marko je napadel sobotni *Slo-venec4* na prav nesramen način učitelja Fabinca, kjer mu očita stvari, o katerih se njemu niti ne sanja. Sodeč po skrpucanih stavkih, je izšla notica najbrže iz rok fajmoštra Za-bukovca ali pa k večjemu od kakega napol izobraženega absolventa Mah-rove šole. Sicer ni g. Fabinc gotovo še nikdar o kakem tov. uradniku, za katere se sploh toliko briga kot za lanski sneg, kaj takega govoril, vendar smo prepričani, če bi že povsod dobil „brco44 kakor prerokuje duhoviti klerikalni prerok v rSlovencu4*, ga še vedno lahko doleti „karijera" tovarniškega „uradnika** recte pisarja. — Naša stranka bo glede izvolitve župana stala na stališču, da rabijo Jesenice mladega in nad strankami stoječega moža kot župana, ki se bo z veseljem poprijel občinskega dela. ki ga je.pri nas v vsa-kom oziru več kot odveč. Radovedni smo, kako stališče bo zavzela klerikalna stranka pri tej volitvi, kjer se bo pokazala; če ji je res kaj za ljudski blagor, o katerem vedno govori. Čuje se. da misli kandidirati tudi bivši župan g. J o ž e t K 1 i n a r. Naše odločno mnenje je, da se je mož za Jesenice preživel ter najbolje stori, če prostovoljno opusti misel ua župano vanje, ker drugače jo bo pač moral neprostovoljno. Toliko se nam je zdelo vredno omeniti, da ne bo potem mogoče na kaki strani razočaranja. Razmerje strank v novem občinskem odboru na Jeseni-nicah, ki šteje 32 odbornikov, je sle deče: slovenska napredna stranka ima 15 odbornikov, klerikalna <> in tovarniška 11. Najmočnejša je toraj slovenska napredna stranka, ki utegne imeti v kratkem nadpolovično večino celega odbora. — Muza marš v š p e h -kamro sije mislila na veliki petek c. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori ter obsodila proslulega posili — načelnika požarne brambe Franceta Krivca na 10 dni zapora poostrenega z dvema postoma ter v povrnitev sodnih stroškov, ki znašajo neznatno vsotieo okroglih 100 K, kar je za Krivca seveda prava malenkost ker imajo v farovžu itak bogato posojilnico, ki sloni na rameuah obč. sluge, bogataša in KrivČevega prijatelja J e k 1 e r j a. — S posebnim vlakom se popelje Zabukovčev agitator Krivec v Kranjsko goro. da si potem zapomni, da mora človek svoj jezik brzdati, če ima tako dolgega kakor naš Krivec, ki napada in sramoti poštene ljudi po trgovinah in gostilnah! V Kranjski gori bo baje ta čedni Krivec mašne bukve vezal. Če ostane tudi njegov prijatelj Zabuko-vec pri njem. da ga tolaži v nesrečnih urah nam ni znano. — Nepopisno veselje je zavladalo na Jesenicah, ko se je zvedelo, da bo moral Krivec za 10 dni v Kranjsko goro na ričet. Bo saj nekaj časa prenehalo gostilniško vpitje in razgrajanje tega Zabukov« čevega petoliznika — Pešizlet je napravil jeseniški „Sokol4* na velikonočni ponedeljek na Dovje in Mojstrano. Ustavil se je pri rŽeleznikuu na Dovjem in pri Rabiču v Mojstrani. Izletnike je pozdravil znani narodnjak g. J a-kob Janša. Pri tej priliki ne moremo kaj, da nebi omenili nekega smešnega dogodka. Gostilničar Janša vulgo Železnik se je tisto popoldne nekam odpeljal ter se takorekoČ skril pred narodno družbo, ker se je menda bal tovarne na Mojstrani. Toliko nazadnje omenim slovenskim družbam, ki jih' pot kedaj nanese na Dovje v gostilno pri „Zeleznikuu. da bodo vedele, kak srakoper je gostilničar Janša — V odbor klerikalne posojilnice v farovžu so bili izvoljeni grobokop M e ž ik, čevljar Črne, kaplan Prijatelj, obč. sluga J e k 1 e r ter neki Krivec. Kdor ima preveč denarja, pa bi se ga rad iznebil, naj ga nese v farov-ško posojilnico. Menda ne bo dolgo, ko bomo čuli o polomu te prelepe farovške „šparkase44! slovensko sledališče. (Občni zbor „Dram. društva".) Snoči se je vršil v restavraciji ^Narodnega doma*- redni letni občni zbor ^Dramatičnega društva", ki je bil mnogo bolje obiskan kot druga leta. Udeležilo se je zborovanja do 50 oseb, članov, najemnikov lož, abo-nentov in sploh prijateljev društva. Druga leta je bilo po 10—20 udelež-nikov. Zborovanje je otvoril g. dr. Karel vitez Bleivveis TrsteniŠki, kije izražal svoje veselje nad toliko udeležbo. Vsi Čutimo, je rekel, da stojimo danes z našim gledahščem v krizi, o čemer bo mogoče danes prilika obširno govoriti. Vsi Čutimo, da mora naše gledališče ostati na višini kot v zadnjih letih. Nemci hočejo s pomočjo kranjske hranilnice svojo gledališče dvigniti na višjo stopnjo in prirejati velike operne predstave. No, s tem bi mi ne bili še toliko oškodovani. Ker pa je med nami mnogo takih, ki hrepeue po umetniškem glasbenem užitku, bi se lahko zgodilo, da bi zahajali v nemško gledališče, ako bi kriza v slovenskem onemogočila biti na tako visoki stopnji, kot bi bilo nemško. To krizo moramo prejadrati. O delovanju društva je poročal gledališki intendant g. Fran G o veka r, ki je obširno govoril o težkočah, ki jih ima „Dramatično društvo4* s slovenskim gledališčem in podal običajno tajnikovo poročilo, kar oboje priobčimo prihodnji teden. Blagajnik g. Rozmanje poročal nato o denarnem stanju društvenem. Vsled pomanjkanja prostora moramo to detajlirano poročilo odložiti na ponedeljek. Omenimo naj le, da izkazuje pretekla gledališka sezona 6929 K 40 v deficita, vsled česar si je odbor ^Dramatičnega društva44 v svesti, da ne more iti več naprej. Zato blagajnik tudi ni sestavil pro-ra una. Dež. zbor je obljubil običajno letno podporo, ki znaša v končnem znesku 10311 K, a je dež. odbor še ni izplačal, češ, da nima denarja. O tem seje razvila burna debata. Prvi je govoril predsednik g. dr. Karel vitez Blei\veis, kije dejal, da je pred 4 leti občinski svet ljubljanski dovolil izredno podporo mesto dežele, od katere smo mislili, da bomo kaj dobili, kar se pa ne zgodi. Tudi predujemne podpore nam niso obljubili. Danes stojimo pred dejstvom, da ne vemo, s katerimi podporami smemo računati. Obč. svet ljubljanski nam da redno podporo, a izredne ne. Vprašanje nastane, ali naj Še obstoji slovensko gledališče v Ljubljani ali ne. V Zagrebu je vlada sama stopila v dogovor z različnimi merodajnimi faktorji, da l>i se ondotno gledišče vzdržalo in da bi se prirejale operne predstave. Mi smo v tem oziru lahko ponosni, da vzdržujemo s tako malo podporo gledališče. Naj se tukaj stavijo nasveti, kaj naj se ukrene. Kriza je taka. da je treba dobrega premisleka, predno stori odbor ^Dramatičnega društva** nadaljne korake. Železniški pristav g. Pahor je rekel: Blagajnik nam je v svojem poročilu podal zanimive podatke, vendar iz tega ni jasno, zakaj je slovensko gledališče prišlo v tako akutno krizo. Iz številk je razvidno, da de facto ni pravega deticita. Pravite, da znaša ta deficit 6929 K. Upoštevati je treba, da je za 1446 K prevedenih in prepisanih dram in oper, ki pridejo šele v prihodnje na vrsto, trije igralci so odnesli okoli 1500 K, nekemu nezaslužnemu možu se je dalo 1000 K. To da 4000 K. Prvo je dohodek za prihodnje leto, drugo in tretje se pa ne bo več pripetilo, če se premišljeno ravna. Ako dež. odbor še ni izplačal dovoljene podpore, je kljub temu nekaj že izplačal, ko je prepustil najemščino za lože. Deticita ni, gledališče se na tej podlagi I diko vzdrži. Naj se pa razvije debata, kako bi se razmere zboljšale. Blagajnik g. Rozman: Predgo-vornik ima nejasne pojme. Igralci odneso vsako leto kaj. Kar je g. Pahor navedel, je vse že v računu, a vzlic temu je tolik deficit. Lože smo dobili zastonj, to je res. Tudi v prihodnje jih bodemo, a kljub temu je toliko deficita. Dež. odbor bi nam moral izplačati poleg brezplačne prepustitve najemšČine lož 10.311 K. < •. Pahor predlaga, da se otvori debata o zboljšanju in zdrzanju gledališča. S pred^ovornikom, ki ni napravil proračuna, se ne strinja. Kar je navedel Številk, so vse iz preteklega leta. Župan g. Hribar: Nisem se doslej udeleževal zborovanj r Dramatičnega društva44. Danes, ko sem tukaj, vidim, kako stoji vsa stvar. Ko je blagajnik hotel pobijati trditve g. Pahorja, mu je le pritrjeval. Danes se gre le za podporo, ki jo je dež. zbor dovolil, in ki znaša 12000. K. Ne razumem, #kako se bodoči obstoj slovenskega gledališča spravlja v zvezo s podporo in praeterito. Mestna občina je priskočila gledališču z izredno podporo, ker od dežele ni nič pričakovati. Povedala je pa občina izrecno, da bo moralo „Dramatično društvo44 povrniti to izredno podporo, kadar dobi izplačano podporo od dež. odbora. Mislim pa, da mestna občina ne bo tako kruta, da bi zahtevala povrnitev te izredne podpore. 26.000 K znaša zdaj skupna mestna podpora; z njo se mora gledišče vzdržati. Grožnja, da se bo gledališče zaprlo, je frivolna. Take grožnje smo že večkrat slišali. Zagotovili ste, da boste z izredno podporo mesta shajali. Nalagate si sicer bremena. Pri igralcih ste preveč popustljivi, disciplina mora biti. Neki igralec vas je obrnažil za 2000 K, a še ste mu dali časten večer. To ni prav! Gaze za dramsko osobje so silno poskočile, a tako zelo bi ne smele. Marsikake moči so angažirane, ki bi jih lahko pogrešali. Ne grozite, da boste zaprli gledališče, ta grožnja je deplasirana. G. G o vek ar: Veseli nas, da nam g. župan daje pogum, vendar ni povedal, kam naj gremo, ko prihajajo igralci nad nas dannadan. 6 mesecev je še, da dobimo podporo od mesta, a nimamo nobenega denarja, igralcem pa naj izplačujemo 1 '.» ali l/, njihove plače v počitnicah! Mi rabimo takoj. Kar se tiče Častnega večera onega igralca, smo imeli kontrakt z njim tak, da smo mu ga morali dati, sicer bi nam bil v sredi sezone ušel, a drugega ne bi mogli dobiti. Seveda smo imeli Člane angažovane, ki niso gaze zaslužili, a pomagati nismo mogli, ker ni bilo drugih dobiti, zdaj ne moremo nikogar angažovati. G. obČ. svetnik Lenče: Kako je bilo pa lani, kje ste dobili denar? G. Rozman: Pri Glavni slovenski hranilnici smo dobili posojilo na menice, ko smo se osebno zavezali. Zdaj tega noče nihče več storiti. G. prof. Ko bal predlaga, naj se otvori debata, kje naj se dobi denar za bodoče vzdrževanje gledališča in kako naj bi se podpirali angažovanci. G. dr. Novak: 10.000 K rabimo takoj. Dajte navodila, kje naj jih dobimo. Odbor ni mirno gledal ta žalostni položaj. Prosili smo neki kreditni zavod za posojilo 10.000 K in rekli, da mu cediramo dovoljeno podporo dež. zbora. Bil je s tem zadovoljen, samo zahteval je pismeno obvestilo od dež. odbora, da se podpora gotovo izplača. ()d dež. odbora pa nismo mogli dobiti takega obvestila in zato nam tudi dotični denarni zavod ni dal posojila. Sami odborniki pa ne bodo več podpisovali menic. Naj podpišejo vsi člani rDramatičnega društva44 menice, ali pa recite, da naj da odbor vodstvo iz rok. G. K ob al: Položaj je v istini kritičen. Vsak Slovenec mora nekaj dati za slovensko gledališče, zato naj bi odbor s cirkulandoni pobiral prispevke. Ako pa se to ne zgodi, naj vsak član društva podpiše menico. Drug dohodek bi , bil, da bi bili prevodi zastonj. To zahteva direktni dramatični interes. Drugega izhoda ni. ti. Pahor: Odbor je obvezan predložiti proračun. Ker tega ni storil, je izzval debato. Naj napravi proračun, da bodemo mogli presoditi, če smo zmožni prevzeti nalogo, ki bi se stavljala na nas; da bi med občinstvom nabirali podpise, je prema-lenkostno. Naj se vstopnine zvišajo za 10 ° „, dokler dež. zbor ne bo deloval. To krizo smo imeli vsako leto. G. dr. Novak: Pahorjeva velika zmota me veseli. Dramatično društvo in vodstvo gledališča nista identična. Društvo ni zavezano voditi slovensko gledališče v Ljubljani. Zdaj se gre zato, ali naj vodi društvo gledišče ali ne. Vprašanje je. kaj naj storimo in tudi vire nam naznanite, potem bo šele proračun mogoč. Gr. Rozman; Ves proračun je sledeči: Članarina znaša 3(>0 kron, to je vse! Pahor: To je ironija, imate nas za norce, paglavce! Prometa ste imeli 4000 K, a ne 360 K. Gr. Govekar: To je proračun Dramatičnega društva. < I. Pahor: Nismo tako neumni ! G. K o b a 1: Dramatično društvo je imelo doslej moralno odgovornost za uspeh ali propad slovenskega gledališča. Naj se naprosi obč. svet ljubljanski, da garantira ali nakaže podporo, ki je Dramatičnemu društvu neobhodno potrebna. Odbor naj se s prošnjo obrne takoj na obč. svet, da priskoči na pomoč. G Pahor: Po pravilih ima Dramatično društvo namen prirejati slov. gledališke predstave. Občni zbor ima pravico zametavati ali odobriti proračun, ki ga predloži občni zbor. Sodni pristav g. dr. Toplak: Proračun naj bi se prej objavil v časopisih, sicer ne pridemo do sklepa. 7000 K posojila bi dobili od kakega kreditnega zavoda pod pogojem, da mu vrnemo, ko dobimo od mesta to vsoto, ostalih 3000 K bi se dalo dobiti potem subskripcije G. Rozman: Proračuua ni mogoče sestaviti, ker nimamo še sklenjenih pogodb z igralci. Ponudbe so, a če bi jih sprejeli, znašale bi gaze 54.000 K. Kdaj rabimo 10.000 K od dež. odbora? Novembra pridemo v stiske, do takrat rabimo 6000 K za igralce. Predstave neso okoli 21.000 kron, kako naj plačamo s tem 54.000 kron? Sami smo vzeli na posodo 30.190 *K, od katerih smo še zdaj dolžni 6500 K. Proračuna ni mogoče sestaviti. G, Ko bal: Občina da 26.000 K, dežela pa 12.000 K lože neso 9000 K, ali bi 3000 K ne mogli pokriti dohodki? G. Rozman: Sestavil sem zdaj približen proračun. Skupnih dohodkov je 58.260 K, stroškov pa 68.000 K. G. Kob al: Če bi dežela nič ne dala, bilo bi diference le 3000 K. G. Pahor: Stvar izgleda ugodno, dasiravno nimate tukaj denarja. G. dr. Ivan Jenko: Stavim formalen predlog: Predsednik in še kak drug odbornik naj gresta k dež. glavarju, da da obvestilo, da bo dal podporo. Ako se to ne posreči, potem od dež. zbora dovoljena podpora nima nobene vrednosti, ni treba nanjo nič računati. Potem pa naj obč. svet ljubljanski posodi in pomaga in prevzame riziko. Gosp. dr. Karel vitez Blei-vveis: Naj se voli nov odbor, da bo prevzel to akcijo. G. dr. Ivan J e n k o : Ta volitev naj se odgodi do prihodnjega izrednega občnega zbora. G. S en čar: Po pravilih se voli odbor vsaka 3 leta, vsako leto pa dopolnilne volitve treh Članov. G. K o b a i: Nepotrebno je voliti nov odbor. Dobi naj se modus vi-vendi pro futur o. K dež. glavarju ni treba hoditi, saj bi bil tako negativen odgovor. Izgovarjali se bodo zopet na obstrukcijo. Naprosimo občinski svet ljubljanski. Dež. odbor pa naj stori svojo dolžnost. G. dr. Ivan Jenko: Če se do-klade izplačujejo učiteljem, uradnikom, ^Glasbeni Matici44, ali je potem za dež. odbor 10.000 K taka vsota, da se je ne more izplačati ? Tu se gre za obstanek slovenskega gledališča. To jim povejmo, potem bodo že dali. Prosit moramo iti k dež. glavarju, da si napram občinstvu zavarujemo hrbet. Gosp. notar Hudo vernik: Ta podpora se mora izplačati. Dovolili so jo, zato jo morajo dati. Da gremo še enkrat melodovat za njo, je poniževalno za nas, a bodimo le še enkrat ponižni. Ako ne bo nič, je vseeno, ah nam dež. zbor sploh kaj do voh ali pa ne. Gosp. dr. Karel vitez Blei-w e i s : Obč svet naj se naprosi, da na podlagi predujemnega dovolila deželnega zbora izplača potrebno vsoto. Gr. Gustav Pire: Pri dež. glavarju je vse zastonj, on nima nič odločevati, ampak le derimirati. Od mestnega sveta pa ne smemo več zahtevati, ko nam že zdaj tako veliko da, če odložimo občni zbor, bo še slabše. Deficit ni bil pravičen. Pokrit je z deželno podporo, ki jo bomo enkrat dobili, pa magari v 10 letih. Volimo le nov odbor, kateremu naj se da na razpolago denar. Letošnji zi-stem je bil slab. Lani smo prorokovali dolg in res ga imamo letos. Zapravljalo se je. G. predsednik je dal na glasovanje dva predloga: 1. Da se gre prosit k dež. glavarju in 2. da se mestni občinski svet naprosi, da na podlagi predujemnega dovolila dež. zbora izplača potrebno vsoto. Oba preloga sta bila odklonjena. Gosp. urednik Rasto Pustoši e m š e k : Brezuspešno smo debatirali. Odbor naj bi bil prišel s konkretnimi predlogi. Ker tega ni storil, nismo mogli nič skleniti. Naj se občni zbor odloži in v najkrajšem času skliče nov občni zbor, do tačas pa naj sestavi odbor natančen proračun. Predlog je bil soglasno sprejet, nakar je bilo zborovanje odloženo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. aprila. — Izid občinskih volitev v L razredu. Danes so bile občinske volitve v I. razred in so zmagali na celi Črti narodno-napredui kandidatje brez vsakega boj"a. Oddanih je bilo 17 3 v e 1 j a v ni h glasov in je dobil g. I v a n Knez vseh 173 glasov, ostali 3 gospodje dr. Ivan O ražen, Ivan Plantan in Ivan Velko-v r h pa po 16!*> glasov. Ti so izvoljeni za dobo 3 let. Gg. profesor S t r i t o f in nadinženir Žužek sta dobila po 1 glas — Štajerski Slovenci imajo besedo! O krivici, ki jo namerava zadati vlada štajerskim Slovencem s svojo volilno reformo, smo v našem listu že obširno razpravljali in dokazovali, da se je ta krivica mogla izvršiti samo zbog tega, ker so gotovi i z v e n š t aj e r s k i poslanci prodali narodne interese štajerskih Slovencev vladi in Nemcem proti temu, da se je klerikalni stranki zagotovila neomejena premoč na Kranjskem. Za nas je ta fakt dokazana stvar! Vendar pa mislimo, da je ta zadeva v splošno narodnem oziru tolike važnosti, da je nujno potreba, da se javno d o-ženo in se eruirajo krivci, ki so zagrešili, da so se Štajerski Slovenci kratkim potom oro- pali kar za tri mandate. Jtitri, v nedeljo, priredi slovensko politično, društvo ^Naprej-* v Celju ca vse spodnještajerske Slovence javen enod. na katerem se bo v prvi vrsti razpravljalo o volilni reformi Dolžnost štajerskih Slovencev je, da spravijo pri tej priliki ▼ razpravo tudi gori omenj«i« zadevo in zahtevajo kategorično od svojih poslancev, da jim natočijo glede koiči«; določitve števila slovenski* mandatov na Štajerskem čistega vina! Štajerski slovenski poslanci naj jasno, odkrito in brez ovinkov povedo, če je resnica a vest, da je minister B y 1 a n d t-Rheidt snedel svojo dane besedo glede že dovoljenega 7 slovenskega mandata na Štajerskem v tistem hipu, ko je končno z njim konferiral dr ŠusteršiČ? Pričakujemo in se nadejamo, da zavedni štajerski Slovenci ne bodo zanemarili svoje narodia dolžnosti in da bodo storili vse, d a se ota pereča zadeva, ki je za vse slovenstvo spi osa važnosti in izrednega po mena, temeljito in v sestra a-sko pojasni! Zato kličemo vne-vič: Štajerski Slovenci, zavedajte se svoje narodne dolžnosti, jutri iinaU Vi besedo ! — Klerikalno - nemška zveza. Da so se klerikalci zvezali z Nemci v deželnem zboru kranjskem, o tem že čivkajo zdaj vrabci po strehah . Klerikalci trde seveda, da to ni res. a kakor se nam poroča od dobro poučene strani, so klerikalci prišli de prepričanja, da jim nobeno skrivanj* tega dejanja nič ne pomaga, saj je preočito in prejasno. Nemcem je vše/ ta zveza in že so priznali, da obstoji „Alldeutsches Tagblatt- je dobil i/. Ljubljane1 dopis, v katerem slov-rNe bo nobena nesreča, Če pojdemo katerikrat s klerikalci skupaj če se gre zato, da se zagotov nemška posest, akuravno Š u steršiČevi ljudje prav gotove niso simpatični. Omenimo le ee primer! Klerikalci zahtevajo zdaj po državljenje ljubljanske mestne policije; to je zahteva, ki jo Nemci že leta goje, ker se je policija doslej ta vedno pri vsakem hujskanju proti Nemcem v Ljubljani pokazala odvisno od svojega krukoda-jalca, magistrata nesramna laž!, Vsled sporazumljenja s klerikalci, katero sporazumljenje se najbrže f kratkem izvrši, bi mogla stvar v pai -lamentu priti do uresničitve.** Sporazumljenje Nemcev s klerikalci je te rej gotova stvar in zveza je seveda že tu. Ta zveza pa ima glavni in edini namen, da seNeincem zagotovi njihova posest, te je 1 O n j i h o v i h m a n d a t o v v d «-želnem zboru. Nemcem klerikalci niso simpatični, a ko »■ se jim ti ponudili, da jim pridejo na pomoč za ob držan j* njihovih mandatov, zato pa jim Nemci pomagajo ubiti slovensko meščanstvo. bili sta obe stranki zadovoljni i m zveza je bila faktično sklenjena. Nas veseli, da so Nemci te-liko odkritosrčni, da so jasno povedali vse. Kar se pa tiče ljubljansk i policije, naj bodo klerikalci in Nemci le brez vsake skrbi, da se ta njih**.* želja ne bo nikoli uresničila, kar mi nobenega vzroka zato. Brezuspešen trud. Klerikalci divjajo kakor polblazni der-riši, ©d-kar jim je naroduo-napredma strank* preprečila famozni njilun načrt, de-biti v svoje roke popolno oblast v deželi in zadušiti svobodomiselno meščanstvo. Psujejo kakor pijani žga njar, ki so ga vrgli iz kreme in nabavljajo, kakor tolovaj, ki se mu je v zadnjem času ponesrečil lonevnk« njegov načrt. S tem svojim postopa njem menijo, da bodo preslepili javnost in ji natvezili, da ni boljših slovenskih narodnjakov pod božjim eolm-i cm nego so klerikalci in da st klerikalni poslanci storili bogu dopadljivo in narodno velezaslužno del * s tem, da so se zvezali z Nem -C i, da bi z združenimi močmi im l pomočjo vlade zadali smrtni udare« MT Dalje v prilogi. ~W 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 91, dne 21. aprila 1906. ^arodno-napredni stranki. Toda s prostaškim psovanjem in podlimi in-juJti poštenih ljudi se jim ne bo posrečilo spraviti s sveta dejstva: da je pri preteklem deželnozborskem zasedanju prišla na dan resnica, da jo klerikalci podle narodne izdajice, so iz samopašnega namena, da si jagotove v deželi neomejeno gospo-jtvo, izročili in prodali Nemcem ne le slovenske narodno-napredne stranke, marveč tudi koroške in štajerske Slovence. Da se je izkazala istina, da je prišlo na dan njih podlo početje, tO peče in grize klerikalce kakor živ egenj in se trudijo na vse načine, da bi nametali javnosti peska v oči, so pravzaprav nedolžni kakor novorojeno dete. Zlasti jim ne gre v račun to, da se je pokazala v najsvetlejši luči in evidentno, da se ne da več u t a j i t i — njihova zveza v Nemci. To zvezo skušajo utajiti ne morda z argumenti in dokazi, ker teh nimajo, marveč s po-ojevanjeni že zdavna zastarele in opetovano o vržene fraze o „ zvezi" narodnonapredne stranke z nemškimi veleposestniki in z očitanjem, da še ta „zveza" vedno obstoji. Ne prihaja nam na misel, da bi pobijah te klerikalne insinuacije, konstatovati samo hočemo pred slovensko javnostjo, da se „Slovenec" in njegova banda laže t a, ako zatrjujeta, da se med klerikalci in Nemci pri zadnjem deželnozborskem zasedanju ni sklenila nobena pogodba, oziroma zveza. Da med Nemci in klerikalci obstoji faktično neka tajna pogodba, jasno izpričujejo tele besede nekega voditelja nemškega veleposestva, ki jih je rabil napram dvema tovarišema v burfetu: .Meine Herren. das geht doch nicht, Sie m ti s s e n in d en Sitzungssaal, wir miissen"*do c h d en Ver trag einhalten!- Ali niso te besede dovolj jasen dokaz za to, da veže Nemce s klerikalciposebna pogodba? Kako bi sicer mogel dotični nemški veleposestnik rabiti izraz „Vertrag**, ako bi ne bilo grešnega razmerja med Nemci in klerikalci? Glede na naše očitanje, da so koroški in štajerski Slovenci postali žrtev klerikalnega izdajalstva. je »Slovenec** odgovoril s psovkami in neslanimi dovtipi, i; domov. — V Lasenu pri Zlatem polju, politični okraj Kamnik, sta pogoreli dve hiši, hlev in kozolec posestnika Josipa Koncilje. Neka ženska se je nevarno opekla. Ogenj so zaneti! majhni otroci, ki so se igrali z uži-galicami. Škode je 7400 K, zavarovalnine pa 2200 K. — Oddaja sadnih dreves in ameriških okoreninjenih trt. Kmetijska podružnica v Košani Notranjsko) ima naprodaj še 2C» *1 lepih, vi-sokodebelnih, že izkopanih sadnih dreves vrste kanadska reneta, ananas, viržinski rožnik, knežak, zlata zarja i. dr., ter še 10.000 lepih, okoreninjenih ameriških trt riparije portalis Kranjski odjemalci dobe drevesa po skrajno nizki ceni, namreč po 'JO in 40 v komad, in trte po 25 K 1000 komadov. Izvenkranjski odjemalci pa po dogovoru. Oboje se lahko še cel ta mesec in prvo polovico maja z uspehom sadi. — Vodovod za Jasen in Vrbovo pri Ilirski Bistrici je zagotovljen Stroški so proraČunani na 34.2<><> K. polovico podpore da država. Delo se v kratkem razpiše. — Požar. Veliki četrtek so goreli pašniki nad Knežakom. Pogorelo je tudi okoli 2 ha desetletnih borovcev. — Električno razsvetljavo namerava vpeljati v Ajdovščini in Stu-rijah tovarnar J o c h m a n n v Ajdovščini, samo če se oglasi zadostno število odjemalcev. — Streljanje o Veliki noči. V Bohinju, v Sredni vasi in na Bistrici okraja radovljiškega so o Veliki noči streljali fantje s topiČi. Neko kaplane pravi v „Domoljubu", da ga je kar prevzelo, ko je slišal zopet slovesni gromoviti glas topičev. Nam se pa tako streljanje nič kaj pametno ne zdi. Koliko smrtnih nesreč se je že zgodilo ravno pri takem streljanju! Zakaj pa je v tolikih krajih prepovedano streljati ob cerkvenem »žeg-nanju", ko se je preje smelo! Okr glavarstva bi morala vedeti, da prepoved kake reči potem, ko se je zgodila nesreča, ni nobena pametna odredba, paČ pa, če je izdana pred nesrečo ! — Mrtvega so našli v Bavi pri Zagorju 251etnega rudarja J o s i p a Stanteta iz Ljubečna pri Teharjih na Štajerskem. Stante je bil že dva meseca v vodi in je sam v neprevidnosti skočil vanjo. — Strela je zažgala na velikonočno nedeljo v Mestinjah pri Šmarju na Štajerskem poslopje Antona Kosa. Vse je pogorelo. — V ponedeljek je pa Francu Zdolšku v £t. Jurju ob južui železnici pogorel kozolec, daje 3000 K škode. — Nune ali menihe dobe znova v Gorico. Zidajo jim velikansko stavbo. Kmalu bodo slovenske dežele polne samih samostanov. — Otrpnenje tilnika. V Trstu j© prinesla k nekemu zdravniku neka mati svojo petletno hčerko. Zdravnik je konštatoval, da ima otrok hudo otrpnenje tilnika. Odredili so vse potrebno. — Ustrelil se je v Trstu 181etni Bruno Rinaldi strojni azistent pri Iilovdu dvakrat s samokresom v prsi. Prvikrat se ni zadel, drugič pa naravnost v srce. Vzrok samomoru neozdravljiva bolezen. — Priklopljenje sodnega okraja Buzet k gozdarskemu okraju Trst. poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se sodni okraj Buzet izloči od gozdnega okraja Pazin in se priklopi gozdnemu okraju Trst. — Navihan gluhonemec. Mestna pohcija je prijela včeraj nekega ne-loianega, dozdevno gluhonemega Človeka, srednje starosti, bolj majhne postave in plavih brk, ki je beračil po mestu in ponujal pri vsaki stranki lepo se bliščeč prstan in kazal s prstom, da zahteva zanj 1 gld. Pri osebni raziskavi so našli 8 prstanov, ki pa niso bili zlati, ampak medeni. Poleg prstanov so našli pri areto-tovancu tudi škatljico čistilne paste, s katero je navihanec, predno je šel v kako hišo, prstan tako zlikal, da je bilo na prvi pogled soditi, da je zlat. Nekatere stranke so se dale na ta način ujeti iu so res kupile od navihanca prstane. Ker je njegova identiteta neznana, se siuni, da nave-denec gluhonemost simulira, so ga dali fotogrofovati in bode razstavljena njegova slika na policijskih oglasih. Ogoljufane stranke naj se zglase pri policiji. — 24 kolesarjev je danes dopoldne policija ustavila v Laterma-novem drevoredu. Ker so se vedno množile pritožbe, da se kolesarji vozijo po drevoredih, kjer vsakdo ve, da je to prepovedano, je mestni magistrat dal nabiti svarilne napise, ki pa tudi niso nič izdali. Da se pa pride temu v okom in da se zakon ni naravnost zasmehoval, so bili danes odrejeni v civilni obleki oblečeni stražniki, ki so imeli izdaten uspeh in zasačili kar 24 prestopnikov zakona. Ker je za sprehajalce tam vožnja nevarna, >e prosi občinstvo, da naznani vsakogar, ki se vozi s kolesom po za vožnjo prepovedanih potih. Vse ova-denee bode zadela zaslužena kazen in >e bode Še bolje skrbelo, da se to ne bode dogajalo dalje. — Sraka. Predvčerajšnjim je bila •retovana zaradi suma tatvine 44 let r.ara služkinja Marija Jeralova iz Hor-jda, ki je služila pri ge. Ani Kregar-jrvi na Poljanski cesti št. 69. Areto-7Mka jo ukradla vse, kar ji je prišlo pod roko. Prišlo ji je prav milo, „Za-eierlin*, Čaj, kava, nogavice, žepni ffibci itd. Ves ta zaklad je nanesla v podstrešje, kjer so ga pri preiskavi Eišli. Dolgoprstnico so oddali c. kr. deželnemu sodišču. — Tatvina. Nekemu gospodu je bila na Bleiweisovi cesti št. 20 ukradena palica s srebrnim držajem in monogramom J. P., vredna 34 K. — Delavsko gibanje. Včeraj w je skozi Ljubljano odpeljalo na Prusko 150 Hrvatov, v Pasavo jih je šlo 38, v Scheibbs 12, v Bolcan 24, v Beljak pa 11. 18 Slovencev je šlo t Line. 300 laških zidarjev je šlo na Dunaj in v Budimpešto. — Izgubljene in najdene reči. Ognjičar g. Arnold Herdliczka je izgubil pretečeni teden zlat prstan, vreden 50 K. — Šolski učenec Jožef Carman je našel srebrno uro z verižico, četovodja 27. pešpolka Hugon Lakner pa mošnjiček s srednjo vsoto denarja. — Služkinja Elizabeta Krivcev a je izgubila zavitek blaga, vrednega 16 K. — Zasebnica ga. Pavlina Kikuševa je izgubila črno denarnico s 50 K. — »»Ljubljanska društvena 90dba" priredi danes zvečer koncert T ^Narodni kavarni4* (Gosposke ^ce). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri dopoldne je v hotelu „L 1 o y du s&jtrkovalni koncert. Začetek ob 10. uri. Vstopnina prosta. — Jutri zvečer Je vrši v „N arodnem domu" društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vestL Svobodne «volitve na Hrvatje m? „Pokretu" poročajo iz Bu-ftnipešte: Ogrska vlada zahteva, da *e izvrše na Hrvatskem volitve brez kakega pritiska. Zajedniški uradniki bodo dobili povelje, da ne smejo vplivati na volilce in da sami *hko popolnoma svobodno Sesujejo. Ako bi se pa vkljub temu hotelo od katerekoli strani pridati, imajo pravico, da se brzojavno Pritožijo na vlado v Pešti. ■— Zmaga opozicije v Ko-P/ivnici. Včeraj so se pričele v koprivnici mestne volitve. Volil je Pfvi razred, ki ima izbrati 12 odbor-jj&ov. Doslej je bil ta razred v ro-.ah madjaronov. Včeraj je pa opo-^ija po hudi borbi odvzela madjaro-?°ra štiri mandate; ker se je nade-jR da opozicija zmaga tudi v n. in 9- razredu, preide mestna uprava prav gotovo v opozicionalne roke. V tem slučaju bodo imeli opozicij on alci v mestnem občinskem svetu dvotretjinsko večino. Med opozicijonalnimi kandidati, izvoljenimi v I. razredu je tudi predsednik „Hrv. stranke prava' „Stjepajn Zagorac. — „Izdajice" zasledujejo Srbski polkovnik v pokoju Damjan Damjanovie se je na potu v Dubrovnik mudil tudi v Spljetu, kjer je po-setil tudi svojega prijatelja drja Smo dlaka, urednika „Slobode-. Ko se je vrnil s poseta v svoj hotel, ga je sprejel policijski komisar, ki je od njega zahteval, naj se legitimira Ker je imel potne listine v redu, ga je policist pustil v miru. Dr. Smod-laka je na sumu, ker navdušeno zagovarja slogo med Hrvati in Srbi, da stoji v službi — Srbije. Ker ga je obiskal srbski polkovnik, je avstrijska policija mislila, da bo Smod-lako zasačila. „in flagranti". Ali so naivni ti avstrijski državniki! — Najnovejše novice. — Skoraj celo mesto pogorelo. Mesto Sniatvn v Galiciji je skoraj popolnoma pogorelo. Zgorelo je 150 hiš in 180 gospodarskih poslopij, 1500 ljudi je brez strehe. Škoda znaša blizu milijon kron. — Štrajk poštnih uslužbencev na Francoskem je končan. — Kaplan — poneverjalec. Pri posojilnici v Beutelsbachu pri Pasavi je kaplan poneveril 30.000 mark. Poneverjenje se je razkrilo šele po kaplanovi smrti. — 200 ruskih dijakov in dijakinj je nemška vlada izgnala iz Berolina. — Pater Stojalowski tepe n. Na kolodvoru v Savbušu so socialni demokrati napadli bivšega poslanca patra Stojaknvskega ter ga s palicami strahovito pretepli. * Loterija za ogrevalne sobe. Žrebanje te s 1500 dobitki, med tem tudi taki v vrednosti (30.000, 5000. 1000 kron) bo že nepreklicno 5. maja t. 1. in stane ena srečka samo 1 krono. * 0 Vezuvu« Stari ljudje, so do leta 63 pred Kristom smatrali Vezuv za popolnoma ugasnen ognjenik, dokler ni meseca februarja istega leta deloma zasul Herkulanum in Pom-pej. Leta 64. je zadela nesreča Nea-pelj, a meseca avgusta 79 je bil izbruh tako silovit, daje omenjeni dve mesti popolnoma podsul. Hudi izbruhi so še bih leta 203., 472., 512., 685., 902., 1036., 1139. Potem je bil daljši presledek. Koncem leta 1631. je bil zopet strahovit izbruh, ki je uničil 3000 ljudi. Od tega leta je bil izbruh skoraj vsakih deset let. Leta 1794. je bil Torre del G-reco popolnoma razdjan. V 19. stoletju je bil najhujši izbruh leta 1S72. Na severni strani Vezuva je prodrlo novo žrelo, iz katerega je letelo kamenje, lava in pepel 1300 m visoko. Lava je popolnoma zalila Torre della Betrana. V 13 urah je lava prevalila 5 km ter poplavila skupno nad dva milijona m-. Bruhanje je bilo nato 1. 1895. in 1903. * Najvišji nebotičnik" v Novem Jorku. V deželi „nebotičnikov" bo. Čim bo dograjeno novo Singer-jevo poslopje, ki ga da graditi Singer Manufacturing Companv v Novem Jorku, samo še eden ^nebotičnik" in ta bo ravno to poslopje. Dosedanji nebotičniki Novega Jorka bodo nasproti temu tako majhni, da bodo komaj še zaslužili to ime. Novo poslopje Singer Manufacturing Companv, katere izvrstni originalni Sin-gerjevi šivalni stroji se dobivajo tudi na tukajšnjem trgu, bo visoko 594 črevljev in bo doslej najvišje poslopje Park Row presegalo za 212 črevljev. Spodnji del novega Singerjevega poslopja bo imel 15 nadstropij, nato pa se bo vzdigoval še stolp s 45 nadstropji. Izvemši Eifflov stolp bo Sin-gerjevo poslopje najvišje na svetu. Gradnja bo stala okoli lVa milijona dolarjev. Poslopje bo zgotovljeno v dveh letih. Strahovit potres o San Franciscu. Požar se grozno širi. Nikakega upanja ni več, da bi se sploh kateri del mesta rešil plamenom. Polovica mesta med trgovsko cesto in morjem je popolnoma izginila s površja. Ponoči je plamen dosegel takozvani N o b - H i 11, kjer so razkošne vile raznih milijonarjev. Dosedaj so že popolnoma pogorele z dragimi slikami in umetninami napolnjene vile milijonarjev: Makay, Feir, Standfort, Gro-ker in Hopkins. Zgorel je tudi umetniški muzej, bogati arhivi in sloveča biblioteka kalifornijske družbe. Dosedaj pogorelo najmanj 30.000 hiš. Popolnoma sta pogorela kitajski in japonski del mesta. Pod razvalinami pokopani mrliči. Koliko je mrtvih pokopanih pod razvalinami, še vedno ni mogoče dognati. Splošno se sodi, da je ponesrečilo najmanj 5000 oseb, po drugih virih pa celo 10.000. Zrušeni P a 1 a s t-hotel s svojimi tisoč sobami, je bil popolnoma natlačen. Pod razvalinami hotela „Valenoia", v katerem so bih skoraj sami Nemci, leži najmanj 100 mrliče v. Ljudsko prenočišče na sedmi cesti se je pri zru-šenju užgalo ter je zgorelo 75 oseb. Vojašnica na deveti cesti se je vsled eksplozije razletela ter je bilo ubitih 80 oseb. Jezuitska cerkev s slovecim Ignacij evim zavodom vred, kateri stavbi sta veljali 8 milijonov, sta se tudi zrušili. Pokopanih je 2 60 Poljakov, ki so bili pri maši v cerkvi. V zasilni mrtvašnici leži 500 mrličev. Ker jih ni mogoče pokopati, spustijo jih v morje. V neki veliki hotel so znosili težko ranjene, a hotel se je tako naglo užgal, da niso mogli niti desetine ranjenih rešiti. V kitajskem mestu je pod razvalinami več sto živih pokopanih. Novi potres. Včeraj zjutraj so se pojavili močni potresni sunki in bati se je nove, strahovite katastrofe. Draginja, lakota. V mestu je le še za dva dni živil. Nastala je strahovita draginja. Kozarec vode velja en dolar, vozniki pa izpod 50 dolarjev sploh nočejo nikamor voziti. Iz \Vashingtona se je brzojavno naročilo, da morajo vsi peki in trgovci jestvin dati svojo zalogo na razpolago, ki se razdeli pod vojaško kontrolo. Ker primanjkuje pitne vode, se je bati epidemije. Pet vladnih ladij ima naročilo, da dovažajo živila iz Oaklanda in Seatla. Državna pomoč. Reprezentaeijska zbornica je dovolila 1 milijon dolarjev, državni za-kladniČar pa je brzojavno nakazal iz New-Vorka za San Fracisco 10 milijonov dolarjev. Županstva vseh ameriških mest z naglico nabirajo milodare. Roosevelt je naročil kongresu, naj dovoli 100 milijonov dolarjev. Koliko je škode, koliko ljudi brez strehe. Po najnovejši cenitvi znaša škoda 2*2 mil j ar d i d o 1 ar j e v. Brez strehe je nad 3 00.000 oseb. Ljudje, ki so bili pred par dnevi še milijonarji, so sedaj brez strehe in brez živil. Zavarovalnine za San Francisco mora plačati 10S zavarovalnic v znesku 300 milijonov dolarjev. Neka nemška zavarovalna družba je prizadeta s pet milijoni. Hrib se je zrušil. Pri Salinas se je zrušil hrib na velikansko Sprockelsovo sladkornico ter podsul vse delavce. Za San Francisco ni rešitve. Poveljnik požarne brambe v San Franciscu je izjavil, da bo najpozneje do nedelje celo orjaško mesto velikanski kup pepela, ker ni v Človeških močeh, rešiti kateri del mesta. Nevarnost za morsko nabrežje. Zemlja blizu morskega brega je večinoma izpodjedena ter kaže nove velikanske razpoke. Bati se je, da se celo nabrežje poruši v morje ter potem tudi z morske strani ne bo mogoče priti do mesta. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Št 16 Vsebina: Razmere v Trstu. — Nas denarni zavod. — Draginjska doklada in oženjenci. — Štajerska kmetijska družba. — Ljudski učitelj in kmetijstvo. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Venus victrix. Komedija u jednom činu. Napisao Milan Bego-vič. Spljet 1906. Spljetska društvena štamparija. — Znani hrvatski moderni pisatelj Milan Begović je izdal svoje delo „Venus victrix", ki se je z lepim uspehom vprizorilo lani v Zagrebu, a letos tudi v Ljubljani v posebni knjigi. O dramoletu samem smo govorili že ob priliki njegove uprizoritve na slovenskem odru, da bi bilo torej odveč, ga znova ocenjevati in govoriti o njegovih vrlinah. Izpred sodišča. Kazenske obravnavo pred deželnim sodiščem. Povožen hlapec. Janez Že tko, hlapec v Senožečah, je dne 5. susca t. 1. zvečer s svojim dvo-vpreženim tovornim vozom tako neprevidno vozil na okrajni cesti v Ga-berčah, da je povozil posestnika Andreja Sturma, ki je istočasno vozil še z dvema drugima voznikoma premog za pivovarno v Senožečah. Notranje poškodbe Šturmove so bile tako nevarne, da je ta dne 7. sušca umrl. Nesrečo je provzročil nekoliko vinjeni Janez Zetko na ta način, da je od Klinčeve gostilne na vozu sedeč idirjal po ne posebno strmem klancu in pri ovinku dohitel ponesrečenega, katerega so njegovi konji podrli na tla, nakar je Šla težka vprega čez njega. Zetko je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. Letnico prenaredil. Jakob Kure t, delavec v Narinu, se je bal, da bi ga orožniki zaradi vlačugar-stva ne prijeli. Zato je v svoji delavski knjižici spremenil letnico 1904 v 1905. Te prekanjenosti se Kuret ni dolgo veselil. Orožniki so ga na Vrhniki ustavili in takoj opazili goljufijo. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Sam <«e je izdal. Jakob F e r 1 i č , hlapec pri posestniku Štefanu KovaČiču pri Sv. Trojici, je s sohlapcem Francetom Anzelieem neki dan pred hišo gnoj pospravljal med tem, ko so bili domači odsotni. To priliko je porabil Ferlič, smuknil v hišo in izmaknil 11 K. Drugi dan je nagovarjal sohlapca k igri in mu pokazal petkronski tolar. Hlapcu Francetu Korošcu se je zdela vsa stvar sumljiva in je o tem obvestil gospodarja, kije našel pri njem izmaknjeni denar. Obsojen je bil na 2 meseca. Telefonska m urzojavna poročila. Ribnica 21. aprila. Občinski odbor je soglasno sklenil resolucijo, da naj se volilni red za dež. zbor spremeni tako, da se sprejme v mestno skupino tudi trg Sodra-žica, da pri veleposestvu voli vsak, kdor plačuje 200 kron realnega davka, ako tudi ni vpisan v dež. desko in da voli vsak volilni okraj zunaj Ljubljane samo po enega poslanca. Dunaj 21. aprila. Danes popoldne je imel ministrski svet po presledku 3 tednov zopet svojo sejo, na kateri je sklepal o dis-pozijah za bodoče državnozbor-sko zasedanje. Dunaj 21. aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch je včeraj konferiral z dr. G r o s s o m, jutri bo konferiral z dr. pl. Der-schatto, v ponedeljek pa z voditelji mladočeškega kluba dr. Pa-cakom, dr. Kramarem in dr. Stran skim. Varšava 21. aprila. V Javor-nicah so roparji napadli neko graščino, ubili graščaka in uplenili 200.3 00 rubljev. Policija je že prijela enega izmed roparjev. Zagreb 21. aprila. Danes je bil razpuščen hrvatski sabor. Budimpešta 21. aprila. Glede na pastirsko pismo primasa Vas saryja, v katerem prepoveduje duhovnikom, kandidirati za drž. zbor, pravi „Alkotmany", da so dali temu pismu povod nekateri duhovniki, ki so nameravali v slovaških volilnih okrajih kandidirati na slovaški narodni podlagi. San Francisko 21. aprila. Brez strehe je sedaj v mestu nad 200000 ljudi Vojaštvo koplje jame in meče noter mrliče. Vojaštvo sili tudi civiliste, da pomagajo kopati jamo. San Francisko 21. aprila Ves notranji del mesta je do tal pogorel. Požar še vedno razsaja na vseh koncih in krajih, vendar je pa opaziti, da ogenj že pojema in da bo v kratkem sam ponehal. VVashington 21. aprila. V vplivnih krogih se je pričelo z akcijo, da se znova zgradi San Francisco. VVash ngton 21. aprila. Milijonar Groger je izjavil, da bo San Francisco vstal iz razvalin v 5 letih lepši, kakor kdaj preje. Posestniki zlatih rudnikov v Kaliforniji bodo žrtvovali za San Francisco, kolikor jim bo mogoče. VVashington 21. aprila. Predsednik Roosevelt je daroval iz svojih privatnih sredstev za ponesrečence v San Frančišku 1000 dolarjev. Znani milijonar Carne-gie pa 100.000 dolarjev. New York 21. aprila. Na ulicah San Fraciska leži še na stotine nepokopanih mrtvecev; silen smrad se širi povsodi, da se je bati kake kužne bolezni Dasi se je popravil vodovod, vendar že primanjkuje vode. Tudi živila so že popolnoma pošla, da je splošna lakota neizogibna. VVashington 21. aprila. Amerikanski listi pišejo, da za San Francisko ni potreba nabirati v inozemstvu darov, ker imajo Ze-dinjene države do olj denarnih sredstev, da pomorejo nesrečnemu mestu. London 21. aprila. Oblasti v San Frančišku so v zadnjih dneh izvršile skoro nadčloveška dela. Vodovod se je zopet za silo popravil in na tisoče mrtvecev se je pokopalo. Koliko je vobče mrtvih, se še ne da konstatirati; najbrže jih je mnogo več kakor 5000. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Ima pač svoje posebne težkoče žitni trg, v kolikor ureja in prilagođuje cene posameznim pridelkom. Poročila o stanju rastlin so izšla za Cislitvanijo in Translitvanijo; obe poročili zadostno ugodni, povsod pa spojeni z bojaznimi, da se rastline vendarle ne bodo razvijale tako, kakor bi pri idealno ugodnem vremenu pričakovali. Cisto naravno! Lepo je solnčno in gorko vreme, delo dobro napreduje, vendar pa predolgo solnce rastlini lahko škoduje. Prva polovica aprila je zbudila to bojazen — cene so se jele dvigati. V drugi polovici se je zoblacilo, strah pred uničujočo sušo je stopd v ozadje, tendenca je postala mehkejša, volnejša; oferti po-gosteji, animo za nakup manjši — dežja je bilo ponekod manj, ponekod veČ — povsod pa premalo — tendenca je postala neomahljivejša, semtertja trdnejša — v vseh slučajih pa je bila fluktuacija le malenkostna. Niz j;«, vsaj znatno nižja cena že biti ne more, kvišku pa jo lahko vsak koli-kortoliki moment tira — teh pa v pomladanskem času ne nedostaje. Če abstraliiramo vreme, ki v tem času igra nekam največjo vlogo, je uvaže vati to, da se konsum v tem času množi, nakupi morejo ob sebi postati obsežneji, liferantje seveda pa trdneji v vseh zahtevkih — potem nam za prihodnji čas ni pričakovati drugega, nego, da obstanemo na današnjih nizkih cenah, ali pa krenemo od teh nekoliko višje — nižje je domalega izključeno, ker je v sedanjih cenah najugodnejše vreme že popolnoma eskoniptirano. Pšenica se v tekočem tednu ni ganila na nobeno stran tako, da bi bilo vredno uvaževanja. Konsum je še vedno v rezervi z nakupi, silen pa tudi ni trgovec in producent, kar vzdržuje ravnotežje v < eni. Lahke mehke pšenice prihajajo v večjih množinah na trg, občutno pa pogrešamo lepih, težkih, trdih pšenic, za katere moramo plačevati nerazmerno visoke cene. Aprilov kurz se je vrt i I med 16-40 in 16 60, oktobrov pa je prekosil višino aprilovega kurza. »60 *>. » se povsod. Zahtevajte ilustrovan cenik podjetja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak 0DNAJ,Y1., Waltoe34. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba l1/« kr. na uro. 2252 41 Proti zobobolu in gnilobi zob Izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dietno In odstranjuj• neprijetno stepo Iz umi. t Btelelenlea z navodom t 14. Blagorodnomu gospođu ti. tli*«, lekarnarja v Ljubljani. Vasa izborna Mel osine ustna in zobna vođa je najbolj&e sredstvo zoper zoboboi, odstranjuje neprijetno sapo iz as t in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Mel na. ustne in zobne vo e. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold oangi, mestni tajnik. Metlika, 84. aprila 1906. Dež. lekarna Mil Lensteka l Ljubljani; Rssljeva cista it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jozefovega jubiL mosta. 48—16 PoslevHO varevnao. Vaako ponarejanje in po-natialtovttnje Umito Edino pristen je Thierryjev balzam le ■ zeleno znamko „redovnica" MUruklHvuu, ueprekuuno proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, pranim boleznim, influenci itd. itd. Cena 13 majhnih ali e dvojnatih ateklenio »h 1 velika apecialn« ateklenica a patent, zamaakom K 6-— franko. Thiirnfjevo CMtifolijsko ■azili, povsod znano kot non plus ultra proti vsem se tako atarim ranem vnetjem, ranit vam, ab-•oeaom iu oteklinam vseh vrat. Cena: % lončka K SSO ie posije le proti povietju ali denar naprej. Lekarnar A- TMerry v Pregradi pri Rogaški Slatini. *Q Broiura a ti a oči originplnih zahvalnih piaem g rat i. in franko V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah in medioinalnih drogerijah. 4<)50— 19 Darila. LJpravništvu našega lista so poslali: Za „Učiteljski konvikt": Gospa Ivanka Mayer, učiteljica v 1>. M. v Polju 4 K mesto venca na krsto gospe Wigele. Lepa hvala ! — Svoto smo izročili g. J. Dimniku. Umrli so v Ljubljani. Dne 16. aprila. Helena Marineič, delavčeva Žena, 36 let, Kadeekega cesta 11 Sekundarna bebost. Dne 17. aprila. M ar g a Tašar, delavčeva žena, 50 let, Radeckega cesta 11. Dementia paralitica. — Ivan Verhovnik, posestnik, 86 let, Stara pot 5. Carcinoma ventriculj. Dne 18. aprila. Adelajda Černe, tapetarjeva žena, 35 let, Verhovčeve ulice 9. Puerpera. — Pavla Puntek, profesorjeva Žena, 45 let, Rimska cesta 9. Jetika. Dne 19. aprila. Marijana Zore, posestnica, 43 let, Florjanske ulice 96. Morbus. — Mihael Sastoper, gostač, 24 let, Radeckega cesta 11. Sekundarna bebost. — Artur Schuller, gostač, 53 let, Radeckega cesta 11. Sekundarna bebost. Dne 20. aprila. Pranja Hoffmann, blagajnikova vdova, 87 let. Pred skotijo 7, ostarelost. Borzna poročila. Ljubljanska ,,Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 19. aprila 1906. Denar B>8go 99 90 9975 99 80 118 15 96 05 114 90 101 — Kede 99 70 99 55 99 60 117 95 95 85 114-70 99-50 100.- 10055 99 85; 100 05! * r # majska ratita .... 4*2°/0 srebrna renta . . . 4' , avstr. krongka renta . . #•/, . zlata , . . i* , »grška kronska renta . 4B/, , zlata 4'/. posojilo del. Kranjske 4* ,°, posojilo mesta Spljet 4Vt#/, - m Zadar 4*/B*/« bos.-herc. železniško posoji5^ 1902 . . 4*, ctska del. banka k. #. «•/. • . . * »asi. pisma gai. del. htpotečne banke . . peit. kom. k. o. a u 10° pr...... 105 80 amst pisma Innerst. hranilnice.....i1 100 50 ra« • • '^r. centr. ucx. hraiiiiiiice . z. pic. ogr. hip. ban. Obf Ogr. lokalnih 2e- )rzn><" d b) eSkt ind banke r.-iur. tok. *«»ie>. Trst-Poree . prior, doienjortih žel. . pr.or. ]ut. Žel- kup. '/tVi r.» že 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služe!) G. FLUX Gosposke ulico št 6 1461 priporoča In namešča le holjit* službe iskajoče vsake vrste za IJublJano ln drugod. Polnlna tultaj. — \Hlant-nrje v pisarni. — Vffitna ln kolllaor možno hitra postrežba zagotovljena. Zunanjim dopisom je Driložiti znamko za odgovor. Mednarodna panorama. Ljubljana. Pogačarjev trg. Razstavljeno od 22. aprila do 28. aprila 1906: 1433 l Zelo zanimivo potovanje po Španiji. Podpisani društvi javljati, da g. Franc Ogrizek iz Spodnje Siske hiš. št. 12f>, bivši zastopnik podpisanih društev, ni veČ njihov zastopnik (agent). Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo 8 sedežem v Gorici vpisano društvo z omejeno zavezo. Goriško vinarsko društvo vpisana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Gorici. 1455 Zahvala. Jy(oj pogojni soprog gosp. J van fiVSJakt PQK v Ljubljani^ J^i je bil pri banf^i „Slaviji" javarovan ja j/wča/ doživetja in smrti, mi je ta^oj po Smrti rajnkega točno izplačala zavarovalnino. Za ta hitri čin ji javno i^re^am tem potom najis^renejšo jahvalo ter vsakomur, %i jeli javarovati sebe ali Svojo obitelj, najtopljeje priporočam ban/^o „S^av(J°"t Je J 9°™ ome~ njenim činom podajala sv^j° naJ~ odličnejšo f^ulanco. 1442 Ljubljana, dne 20. aprila W06. Terezija J$i3Jcik vdova. Pravi« S tednov star bernhardinec 8 paanao hc proda v Kolodvorskih ulicah Št. 7. 1449 prirodna vina od Blatnega jezera, letnik 1901: Selo vino . . a K 92. do K 40--Rdeće vino . . . i M 34 - za 100 litrov loko klet od IO hektolitrov naprej. Na željo pošljem vzorce. Več pri Juriju Zekoll, Kesztelv ob Blatnam jezera na Ogrskem. 1465—1 Trgovski prostori z opravo za trgovino z mešanim blagom se oddajo takoj pod jako ugodnimi pogoji za več let ? najem. Kje pove upravništvo „Slovenskega Naroda". i454_i Ura z verižico za samo K 2"—• Zaradi nakupa velike množine ur razponilia Rezijska razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo~ verižico za samo 14 9-— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnsko-šlezijska razpošiljevalnica F. WI1TDI?CH v K-aKo^u TJ/38. Ni:. Za neugajajoče deaar nazaj. , 1452 V prav lepem kraju na Gorenjskem, blizu kolodvora, dobro uro od Ljubljane se poceni proda manjše posestvo, obstoječe iz majhne hišice z dvema sobama, kuhiojo, kletjo, majhnim hlevom in drvarnico ; »krog hiše je prav lep z najiiahtnejšim drevjem zasajen sadni vrt. Posebej sta še 2 ve liki Djivi za 12 mernikov posetve. Pripravno je posebno za letoviščarje, penzioniste, ker teče prav mimo reka Sava, tudi se lahko porabi za vsake obrt, ker je pri cesti. 1443—1 Natančno se izve v restavraciji Kolenc pri »Jubilejnem mostu" r Ljubljani. Naznanilo. Pri Nojorončku v Vodmatu se zopet začno K0HC6RTI ki hudo vsako nedeljo, od nedelje, 22. aprila t. L naprej Na razpolago je posebna soba in velik senčnat vrt in se točijo različna pristna, od vinorejcev naravnost kupljena vina in Kozlerjevo najboljše pivo, na razpolago je pa vedno dobra domača gnjat in salame ter druga gorka m mrzla jedila, vse po prav nizki ceni. Obilnega obiska prosi Jernej Jelenič posestnik, gostilničar in trgovec z vinom Ravnotam se odda Še za majnik Natančneje se poizve in stanovanje ogleda pri „Majarončku", Stara pot ZENITE V. co Trgovec [z dobro vpeljano trgovino, 2i5 let star, stanujoč v Trstu, zeli dobiti v zakon go-spico ali vdovo slov. naroduosti. Biti mora izobražena in imeti nekaj dote. Pismene ponudbe s slikami naj se pošiljajo pod naslov Trgovec 26, Trst, poste restante. Tajnost zajamčena, slike se takoj vrnejo. K I C920^C 26 Kuhinjo in sobo z vso opravo odda samostojni kuharici Florijan fostnik, gostilničar v Spodnji Šiški it 35: 1457—1 MnovanjfT f Knaflovih ulicah it 5 (.Narodna Tiskarna-) v 11. nadstropju s 3 sobami, fcnhinjo in pripadki se odda za avgust jli pa tudi že za julij. Več se izve v upravn. „Narodne Tiskarne14. Dvorski trs it. 3 pod,.Narodno kavarno". Od 22. aprila do 28. aprila 1906: Grad Schontounii s krasnim zverin)akom. v Ljubljani v Latterman-novem drevoredu v lastni nalašč v ta namen konstruirani projekcijski lopi z vzvišenimi sedeži, in sicer s prvimi prostori zadaj. Nikakršna pretirana reklama, prepriča naj se rsakdo sam. — Ne zamenjajte ga s kinematografi, ki ste jih videli. Velika predstava slovečega elektro-bioskopa Tehnično najpopoineje gledališče za žive senzacijske predstave z električnim motornim obratom. Ravnatelj in lastnik Karel F. Lifka. Plnro in najznamenitejc podjetje te vrste, v bterem je investirana glavnica 70.000 K. — )oslej največja prevozna električna razsvet-gevalna naprava za kinematografske predstave — Parni obrat s 40 konjskimi silami. Lastni posnetki. Znamenit velikanski spored, ki ga še ni : tukaj. — Le najnovejši naravni in sve-omi dogodki kakor tudi prav komični prizori. rolografija, ki poje, govori in muzicira. II* *poi*ed »d sobote dne 21. aprila do vštete srede dne 25. aprila. 3. Prizori iz vojaške šole v Saumuru tTrancija). a) Spiralna ježa; b) vetrnice rctrnega mlina; c) naskok francoske konjice na artilerijo. 4 Učinek dinje (velekomično). i Potovanje skozi Alpe med Lucernom in Brnom (posneto z vlaka). Lastni posnetek. 3 — 10. Radovedna hišnica ali pogled v vsako nadstropje ob 10. uri zvečer. L nadstropje: Ljubezen; II. nadstropje: Večerna molitev; III. nadstropje: Skopost; IT. nadstropje: Ljubosumnost: V. nadstropje: Obiteljska idila. — 14. Preganjanje kristjanov za cesarja Nerona I. 66. p. Kr. i.) Krotilec levov z levi; 2.) Prihod li-llorjev, legionarjev in gladiatorjev; 3.) Križanje mladega kristjana: 4.) Levi v cirkusu. 15.-16. Čudoviti čebeljnak (v barvah). IT— 28. Od socializma do nihilizma na Ruskem. Velikostepen igrokaz v 12. slikah. 1.) Tajna tiskarna. 2.) Nje odkritje. Ni-■iliste, med njimi plemenito damo Nadjo, cdvedo v zapor. 3.) V kabinetu guvernerjevem. 4.) Starši Nadje prosijo milosti. 5.) Nadjo pošljejo v Sibirijo, odhod transporta iz Moskve. 6.) Transport se prvikrat ustavi. 7.) Nadja umrje. 8.) Oče Nadje — aihilist. 9.) Plezanje do slavnostne dvorane. 10.) Ples pri namestniku. 11.) Osveta lihiiista, bomba. 12.) Razvaline gradu. 29.) Carinski pregled (velekomično). v četrtek, dne 26. aprila III. spored s popolnoma novimi podobami. — Vsak dan velika predstava. Ob nedeljah in praznikih ob pol 11. uri do- poldne, popoldne ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in *. uri. ob delavnikih ob pol 6\, 7. in 8. uri zvečer. Vstopnina: 1. prostor 40 kr., II. prostor 30Jkr., ni. prostor 20 kr., vojaki (stojišča) 10 kr. — Otroci do 10. leta v spremstvu odrašencev J prostor 20 kr., II. prostor 15 kr., III. pr. 10 kr. seboj jemati ter kaditi v gledališču je policijsko prepovedano. i446 Z_odličnim spoštovanjem mtel|stwo. <§> ponudba. Višji državni uslužbenec v najboljši dobi, s premoženjem 6000 K in letno plačo 2000 K, se želi seznaniti v svrbo ženitve z izobraženo, dobrodušno in prc možno gospico ali vdovo brez otrok v starosti 24 do 35 let. Le resne, ne anonimne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se ta&oj vrne, je poslati na uprav- I ni&vo „Slov. Nar." pod „Ideal". Sprejema ea varovanja človeškega ftiv-Ijsnja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodmmi pogon, ko nobena droga aavarovalnica. Zlaari jo ugodno zavarovanje na doživetje m smrt a smanjftujocimi se vp ačili. Vsak član ima po pretaka petih tet do dividendb. pravico vza-Jamna zavarovalna ban k» t Pras;i, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnina In kapitali]*: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ viMkMl aio▼anali* • n«r«4b6 uprav«. 2—4* Vh pojMOU* da)«: Gemi-Mlni zaatop w Ljubljanip ssgar pisarna so v lastna) baninsj hiši Zavarm* postopaš is premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen)nje takoj in najkuiantneje Oživa najboljši sloves, koder postale Dovoljuje is Čistega doMCka tadatne podpore v narodne in obcnosonstn« ssssjssm Stanovanje v Knanovih ulicah št 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev ali avgustov termin. Pojasnila daje upravništvo „Narodne Tiskarne" ravnotam. Mesečna soba za dva gospoda se takoj odda. Na željo tudi s brano. Soba leti sama zase in ima poseben vhod. Cena nizka, hrana dobra, domaČa. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". uu—4 Stenografa izurjenega, če mogoče strojepisca, sprejme takoj odvetniška pisarna dr. Krisper & [dr. TomlnSek v Ljubljani. 1410 3 sprejme 1439—2 Ivan Pl ozn olj stavbenski podjetnik na Bledu« Plača po dogovoru. Vsled odpotovanja se ceno proda sal Zastonj in poštnine prosto pošiljam najnovejši cenik, v kojem je velika izbira šivalnih strojev in koles najboljših in najnovejših po jako nizkih oenah. Lovrenc Rebolj v Kranju v Kranju. u4o-i .a vsako rodovi«« vain loatrovano knjigo o premnt o h v avBtr znamka* ospa A. KAUPJ nerolm S W 2*r Najboljši čas za sajenje do srede maja. Iglasto drevesa v 100 najplemenitejših vrstah in vseh velikostih. 1:32—1 majhna zofa in štirje fotelji), umetna palma s secesionističnim jako lepim stojalom in še nekatere druge stvari. Ogledati je dopoldne ali popoldne na Rimski cesti štev. 18, pritličje na levo. 1434—2 1 jn protinu bolnim rada zastonj pismeno sporočim, kako sem mukepolnega, trdovratnega trpljenja v Kratkem času popolnoma ozdravela. Brigita Stic h, hiš. pos. žena Monakovo (Miinchen) Linprunstr. 13. najlepši izberi priporočajo = drevesne šole == Adalberta Farago c. kr. dvornega dobavitelja v Zalae-gerszegu ob železnici Dunajsko Novo mesto-Nova Kanit a. Ilu8trovani ceniki na razpolago. Posojila, predujmu kredit! Veliki in mali zneski pod najugodnejšimi pogoji. Preje nikaki stroški! Nobena predznambaI Hitra izvršitev ozir. takojšnji predujem a conto. Primerna dolgoletna vračanja. Posebno ugodno za častnike, uradnike vseh vrat, stanovske osebe, penzijoniste itd. Na dedščine, užitke, volila in denarne zaloge najvišji zneski brez amortizacije po 5° 0. (Znamka za odgovor. Nemški dopisi.) Natančno opisane zahteve pod „Sekretar" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I flotenturmstrasso 9 1200—4 9 t1 «< L* m © 4 > G naj b o I j se i n najfinejše čistilo za čeveje 00 M »s* 8 predsobo (kuhinjo) in sicer s hrano ali brez brano *e odda takoj ali pozneje. KJe — Pove upravništvo „Slov. Naroda". 1288 3 V hiši na ogla Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin t. 1. še nekaj lepih stanovanj ter prostor o pritličju za pisarne itd. — Več se izve v Sodni j s kih ulicah št 11, I. nadstr. 1427 2 Spretnega okuiziterjn išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za Življenje in zoper nezgode. Več pove npravništvo „ Slovenskega Naroda **. 17—32 Stari tali GBTlji že predelani ali še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234-9 L. Pressburger & sin na Dunaju XX. L Avtom, pasti na veliko. Za poda;«ne S. 2—. za miši fl. 120. Ujame se jih brez cadzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo. „Erllpee", past za ifurkf, ki jih ujame v eni noči na tisoče. Staoe fl. 1*20. Povsod najbolji uspeh. Razpofiijapo povzetju J. SchiilUr, Dunaj II, Kurzbauergassa 4 30 Premnog zahval in priznanj. 3120—8 Predilnica in tkalnica za bomba-ievino v Litiji sprejme večje število mladih deklic v starosti od 14—18 let v stalno delo ob dobrem zaslužku. Deklice dobe v delavskih domib, ki leže v bližini tvor niče, zastonj stanovanje kurjavo in svečavo in je za vsako osebo določena popolna postelja s predalnikom, ki se zaklene. Deklice so pod strogim nad zorstvom, kjer se skrbi tudi za pravi strah in red. 1423—3 Delavski domi se bodo odprli 1. junija, vendar sprejema prijave Že sedaj vodstvo predilnice in tkalnice v Litiji. Majhna gostilna ali trgovina bodisi v Ljubljani ali ss deželi, se takoj sprejme. Ponudbe pod „Takoj- na upravn. „Slov. Naroda". 1403-3 Sprejmete se takoj izurjena šivilja in učenka o florapoom ulicah itn. 31 III. nadstr., desno. 1424—2 Nemeblovano mesečno sobo brez brane in postrežbe, išče mirna oseba, ki je ves dan odsotna. Ponudbe na upravništvo .Slov. Narod au pod »Miroljubnost". 1421 2 Trgovski pomočnik vajen prodajalec modnega in manufakturnoga blaga se sprejme pod salo dobrimi pogoji. 1385—3 Ponudbe na tvrdko V. Mlhelćić, Sisak. Hrvatsko. Kontoristinja s trgovskim izpitom želi službo pre-meniti, bodisi v trgovini ali kaki prihvatni pisarni. Sprejme tudi služba blagajničarke. Naslov: Kontoristinja štev. 21. Poste restante Ljubljana. Glavna pošta. i38i—a Prodajalka z večletnimi izpričevali v prodaji špecerijskega blaga se vsprejme pri Ivanu Jelencu u Tržiču. 1402 - 3 Odda se takoj ali za majev termin prodajalnica z vso opravo, zraven klet in skladišče. Poizve se pri g. Martinu Rsznož-niku v Spodnji Šiški št. 219. I. nad-, stropje, levo.' 1415 2 Gostilna. Dve sestri želite za takoj ali po zneje v najem ali na račun gostilno kje v mestn, trga ali v vasi; najrajši bliza farne cerkve ali kolodvora in sicer na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem ali Hrvaškem. — Ponudbe upr. „S1. Nar." pod »gostilna št. 70". MH | i**^ Smeti moram meso! « jVtočnatih jedi ne prenašam! tako pravi marsikdo, pa samo tako dolgo, dokler nefvejkakšjj lahko prebavna so z Mino mostio Ceres pripravljena moč usta jedila in kako so okaans. 1066 757002 D^+C 03 Vrzite hrošča na papir in ga poškropite Ting-Tingom — takoj bo mrtev. ING-TING MT zamori vse stenice z zalego vred. Povsod naj se zahtera po SO H t ▼ lff)% t,\ in 5 litrskih steklenicah ceneje Brizgalk« 20 Tin. 1438 — 1 Glavna zaloga W LJ ubij mil. Anton kanr. drogerija. Droga sredstva odločno zavračajte.--------- Razglas. Jurjev semenj v Radečah na Dolenjskem je bil v koledarjih in pratikah pomotoma objavljen za 19. aprila. Ta semenj pa ne bo omenjenega dne, ampak kakor že od nekdaj vsako leto, tako bo tudi letos v ponedeljek pred sv. Jurjem, to je 23. aprila 1.1. kot navadni semenj v Radečah. V Radečah, dne 21. aprila 1906. 1444 Za tržko predstojništvo: Rižnar. dovskega in trboveljska Portland in Roman cementa je pri FR. STUPICA, LJubljana, Ifarije Terezije cesta št. l. Poleg „Figabirta". C. kr. priv. zavarovalna družba. lp C. kr. priv. zavarov. družba za življenje. »Avstrijski Feniks" na Dunaju. Vnlačana delniška glavnica K 6,000.000. Eružfca zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstreibe, kakor tudi preti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti polarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in kla.'o v poslopjih in kopicah; t) proti škodam vsled sJučajnega nbitja zrcalnega stekla; d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; t) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja Vplaiana delniška glavnica : Bezervnl fond..... Stanje zavarovanih svat . Letni dohodki na premijah Z 2.400 000 33,600.000 135,000 000 4,950.000 ehrtmh podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Naiančneja pojasnila daje radovoijno Dražba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti i^a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, p.ačljivo pri dosegu določene starosti na zavar/ vanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrb, vdov in vzgsjninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. Sodnijske ulice štev. 6. Vodja generalnega zastopa: Jos. prosetIC« 1372- 2 knjigotržec v Ljubljani. Prešernove ulice št 3. Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarno* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ Ljubljana koga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne14. — Te knjige so: Josipa Jurčiča »brani »plai, zvezek I. do XI, broširan k 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne Številke „LJublJaiiakega Zvona*' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovi zbrani »p lil I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, brofi. k 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, brofi. a 2U kr. Targenjev: Otol in sinovi. Roman, brofi i ran a 50 kr. — Štiri novele, broa. a 20 kr. Benefi-Tf ebizskv: Blodno duie. Roman, broširan k 70 kr. Po znižani coni priporočam: Pran Kocbek, Progovori, priliko In roki. Prej 60 kr., sedaj samo 30 Ur. p~y Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale vse domače in tuje časnike ter knjige. ISU Lete b vre: Par4 z v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln naši 6asnlkl. broširano a 40 kr J e 1 i n e k : Ukrajinske dame, Povest, broširan« a 15 kr. H a 1 č v y : Dnevnik, broširan k 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet: Dndlna. Povest, broš. a 20 kr A. Trstenjak: Slovensko gleda llSoe, broširan izvod k 1 gld. Jurćič: Li »tki, broš. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, brofi. a 30 kr. Avstrijski patri jot: ,^art«lwaien dor Slaven11, broširano k 50 kr. na Najikji 11141 madilb da ujflaijilb otroških vozičkov In navadne de najfinejše zime. M.Pakič 9 Ljubljani. Isnaria urtistkoe n 1 Hvrsliaa. KEBER = V Ljtlt>l jtLIli = na Starem trgu št. 9 In na Sv. Petra cesti št. 31 priporoča svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga po Izredno nizkih cenah. Potrebščine z« krojače in šivilje. CAA< G. CADEZ ▼ Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urtančeve manufakturne trgovlM priporoča 11 klobuke čepic«, razno iv, XXX XXX XXX XXX XXX XXX XX Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. - ^xx xxxxc; xxxxxxxXxxx XXX X X X [XXX XXX XXX XXXXX xkxx S. ElGI G o -urar - trgovec z zlatnino in srebrnino na Mestnem trgu št. 13 filijalka: na JVtestnem trgu št. 17 priporoča svojo veliko zalogo preelzlj-mIaIIi ur iz prvih tovarn, hndilU. NlriiHklh, Mi«l«»wiMl4ili in ur na nihalo, bt-IIJatito*. zlatnine in irebrnlne. Namizna oprava Iz kitajske** n rebra. Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela. 3v. Seunig trgovec z usnjem ■a drobno In debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po smemfsstlšaflh cenah: t kf. HO h, ve« a 90 n, pri nakupu večje množine fie ceneje. ffovo! Patentirano ffovo! nepremočijivo mazilo mm počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. Poravna % a m O«r«ko. Monee marsike i^e\>. Udeležit* % AvMtrlJ« pri raal&em poMOjllu. 140u > InduMirlJalna telezteza Padanja obrestne mere so za dunajsko bono trenutki, ki jih ni podcenjevati in ki pač utegnejo najiirie kroge ssoje zanimati Pojaenila o delnicah, ki utegnejo narasti, radovoijno dajem na podlagi zanesljivih informacij resnim interesentom. Naročila za dunajske ali s u nanj a borze se izvršujejo naj k u lantneje in lahko kupljeni efekti do dviga ali do realiziranja dobitka ostanejo proti zaernim obrestim pri meni ▼ varstvu. in menjalnica. Ignacij Urbach w&h^gerstr. 37. (Firma obstoji od 1. 1889) Telefon it. 10.018, — Poit. hranil, račun št. 802 633. Pozor! Pozor! Joho uažno za sosp. gostilničarje Svetuje se vsakemu, kdor bi namerava naročiti oziroma kupiti avtomat za godbo da se potrudi poprej v gostilno „pri Pepetu Bo&tjančiču" v kolo dvorskih ulicah st 29 v Ljubljani. Tam bo imel najlepšo priliko, se popolnoma prepričati kakšni so in kje se dobivajo najboljši m najmodernejši avtomati za godbo. Tistim kupcem, ki bivajo zunaj Ljubljane, se povrne tudi vožnja v Ljubljano, seveda le v slučaja, ako se kupčija sklene. X&£QXT SMSTSTS založnik v Ljubljani. 1445—1 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg St. 7. ■ i B&i —17 l> 00 Največja zaloga pohištva !VaJnl*Je eeoe. Senzacij onaln o! Senzacij onalno! Gledišče živih podob.| Elek tro -kino skop == Davorina Rovška v Ljubljani. ■ ,\ Otvoritvena predstava v soboto, dne Zl. aprila 1906 10 slik živih podob in 60 skiopličnih slik petrograda in jVtoskve Druga predstavo v nedeljo, dne ZZ. aprila 1906: 10 slik živih podob in 60 skiopličnih slik Avstralije. Začetek vsakikrat ob 8. uri zvečer. Skioptićne slike v velikosti 5—6 metrov. W\W Sporedi na posebnih listih zastonj. TonO nFflCtnffim ' v Parterin: L prostor 1 K 60 v, II. prostor 1 K 20 LCllt [JI UMU 1U111 ■ stojišče 40 v; balkonski sedeži 1 K 60 v, galerijsk ~mm~~~~*mmmmmm deži 80 v, galerijsko stojišče 40 v. \U Za obilen obisk prosi Davorin RovŠek Št. 4.515 14-* Razglas o glavnem naboru leta 1906 Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem v nabornih letih: 1. Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo tt$ letos 27., 28. in 30. aprila v »Mestnem domu" na Cesarja Jožef* trgu, m sicer 27. aprila za mladeaiče, ki so pnsto)ni v Ljubljauo, 88, tu aprila pa za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k nabori Llubljano. Začetek ob 8. uri dopoldne. 2. Nabornikom, odnosno tudi DJihovim moškim svojcem, ki se poaovejo ' naboru, je priti o pravem časa treznim in snažnim na uabirališče, tet d*. vloie o pravem Času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje dnhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot uam£sč< dušni pastirji (§ 31 voj. zak.); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (j 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ .">4 voj. zak.); 11 enoletnega prostovoljstva (§§ 25 — 2^» voj. zak.). 3. Naborniki, kateri žele ugodnosti §§ — 34 voj. zak. in imaj* pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljstva, se morejo zglasiti, ako bi se i'" odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti za ugodnost enoletne-' prostovoljstva pri glavnem nabora. 4. Kdor zanemari naborno dolžnost, ali v obče katero iz vojenga »akou* izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 6. februarja 1906. - 7742 Pošljite 50 krajcarjev .iiiikah. Za to dobite 3 vele line higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 krM norcev 3 gld 40 kr. poler najnovejšega ilustrovanega cenovnika in navodilom za francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr naprej. V xalogi SO VSO »jOiitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi le na pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev. pošiljatev. H. Auer, zaloga tovarniških gumastih predmetov. Dunaj, IX./2, Nussdorferstrasse 3-11 1016-6 19" MT Zahtewa|t 532 ll\ KARY = je* - Ma|l»oli6e čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo rumeno in črno. Posebno priporočljivo za čevlje U boatcalfs, oscaria-, cheureau*- In lakovega usnja. DUNAJ XII. 1. jKoll 150.000 konjskih sil imamo u Vseoblf ajne veltkostl do IOOP1I *o vedno v delu In se dobivajo 2ti35—35 v primernem roku. sesalnega plina našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. Langen & Wolf touarna za motorje na Dunaju, X., ^| Laxenburgerstrasse 53. Najcenejša vožnja v Ameriko! jBoulogne-New York najhitrejša vožnja Nizozemsko-ameriške črte fg Bazel-Pariz-Boulogns-Amerika Vozne liste preskrbi in daje brez-425 plačna pojasnila 12 edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Edvard Kristali Kolodvorske ulice41 na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno 'fi9O0OOOOO«OOOOOOOOOOO«O«O«aft O Fr. Čuden urar In tracovee z zlatnino In Mrebrnino v I^JunlJanl, glavna zaloga v Prenernovlh uli- t*ali nasproti frančiškanske cerkve, lili-jalka na Jflestnent trjtu. O O O « « O « O O « o ft o « o i Naznanjam si. občinstva, da imam, kakor obče znano, naj no jra tej m o in naj-veejo zaloso, vse v najnovejšem in najmodernejšem slogu, a vkljub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam ure, )u%ele, grehrnlno in brlljante. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-neslivejše ure: zlate, srebrne, jeklena§te in n IU «*l nante, osobito „Uilon", „MelialTIiaiiMfii- in najfinejše budilke. Stev. 83. „ 96. 9. oklet* trafa ar.st P *»§j«l t«~ in Srebrna e>linder rent. ura . . . • 3 802-8 99 9$ 99 99 99 e^llnder ura Kid. 4.96. 4-50. 4*50. 99 99 riporočljivo!! o 3 n" o ANTON 8ARC v Ljubljani :: :: Sv. Petra cesta 8.) AVGUST REPIC sodar i6 LJubljana, Kolezljska ulica 16 (■v Trnovt zao. izdeluje prodaja in popravlja vsakovrstne sode f po najnlijtfc ranah. p Su f nlh ostankov veliko « zalogi. Za pomladno in poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim In manufakturnim blagom HUGO IHL Ljubljana, Spitalske ulice št. 4. Vzorci na zahtevanja pGštnins prosto. UrtiMV-llano Ista 1842. ■1 6 i Tovarna in prodaj a oljnatih barv, firneža in lakov. —►I Električni obrat. H— Brata Eberi Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta it. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in e. kr. pri?, ju2.želu. Slikarja napisov, Stavblnska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga čoplčev za pleskarja, slikarje In zidarje, štedilnega rr.azlla za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljšo in neprecenljivo sredstvo xa Likanj« bo enih tal pod imenom ,,R»pidol \ Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah i i l i t i i i i Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. = najnovejše farone po najnižji ceni. Optični zavod Ma|wee|l l«*aa sene m*m pr«>l. Senzacijonalno sredstvo v dosego krasnih prsi, dosedaj neprekoŠeno po svojem presenetljivem učinkovanju. Kiithe voda s a prsi se rabi le zunaj, zaraditega se porabi pri vsaki konstituciji. Kiithe voda za prsi se izdelaje samo iz rastlin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za poskušajo 2 gld 50 kr. z navodilom o uporabi. Creme proti spuščajem, v sedanjosti najboljše čistilno sredstvo za polt, neškodljivo in brez živega srebra. Lončki h 1 gld. in 1 gld. 75 kr. Zraven spadajoče milo 50 kr, puder 1 gld. Razpošilja di skretno proti povzetju gospa Kathe Manzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3, 1270 - 3 I. nadstropje, vrata 11. Gostilničarji, hotelirji in kavnrnorji ki hi nameravajo nabaviti za koncerte, za zabavo ali za ples kakšno glasbilo, naj zahtevajo ilnstrovan katalog »aL" o naših brezkonku-renčnih novostih« — Električni klavirji - papirnatimi notami, piano-orcheatrioni, električni klavirji z mandolinami in spremljajočimi instrumenti* Orchestrska glasbila na vzmet, na uteži, z valjarji ali papirnatimi notami, električna, mehanična ali pneumatska. ■ o m m t X 3 'iSTva1 m - S 9 m m e m m (C —j O* I Cena od 480 K naprej do 16.000 K. Ugodni plačilni pogoji. Ob gotovem plačilu visok rabat. Ludovik Hupfeld, deln. dr Dunaj, VI., Mariahilferstrasse št. 7—9. o 6 o o & Izvir zdravja so nealkoholne pijače med temi posebno Mašnerjevi šumeči limonadni bor OB s cs "S o u ca o J i LITE4 P si napravite z zazvorom (ingverjem) m mm % y\m\m s pomočjo novih šumečih bonbonov firme Dobivajo se povsod, posebno v zalogi v Pragi, Ferdinandove nI. 36. 5" < Uspešno za zdravje in za žep! 1273—3 ar- i c i i z i *a»g i C I C 1 z i z i : i : i ~: Idealne pohištvo za Vsaki sobi v kras in Moderna oprema, vsako stanovanje. v veselje gospodinji. Najboljše blago. \ Prihranitev prostora kakor tudi denarja! »solidno delo! Zmerne cene! Podnevi: divan. Ponoči: postelja. Izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoca se v divan'1. 257 IG Avstrijski patent štev. 23.139. Ogrski patent štev. 83.004. DRAGOTIN PUC založnik pohištva, tapetniški in preprogarski mojster Dunajska cesta št. 18. Ljubljana Dunajska cesta št. 18. Odlikovan z zlato medaljo in častnim križcem v Parizn 1904. DAVID SBRAVALLI Ljubljana Ljubljana Slomškove ulice 19. Kiparstvo in tvornica za umetni kamen Kiparstvo in tvornica za umetni kamen Vsa kamnoseška dela se izvršujejo iz umetnega kamna. Izdelujejo se cementne cevi, stopnice, podstavki, balu-strade, strešne plošče, različne plošče za tlakanje iz cementa, vodometi, žlebovi in školjke za vodovode, korita za govedo In konje, okraski, podobe, deli fasade, plošče iz sadre za obitje sten In stropov; zaloga kamenin in samotne opeke. = Zastopstvo za obočne strope, patent „Thrutu. = Vse se izvršuje solidno in strokovnjaško po najnižjih cenah in garantirano dobro. 1412-2 B23^ ^485 65 D^4C 060696 86021702834600 10 Seno in slama vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova cesta štev. 10. 974—6 Najcenejše «e> Kupi perilo, vence in kravate, šopke moderce, za neveste itd. itd. pri tvrd.lEl J. ZEBER lifnblfi na Starem trgu št. 9 In 16 na Sv. Petra cesti št. 31. P > o M a > U M a •h o « s- 0 * .H f= * o mm -c o cd a c u O o-O CO .M o 01 H > 4. Si S >s • mt S n 9 : g ■ Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri „Ottoman" -cigaretni papir ali stročnice. IV 3670 4 od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vi žitnice, adresne karte, a vize, cirkularje, uradna i*« cenovnik o vsakovrstnih fitampilijah. Najnovejši stroji za name " TP rj tU i *~' i i- i i • :'i i i • - ■ ' ' 1 ' T % » » A ."• povabila, koverte, povabila na'shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi | riranje, Bablone,kleSCe v«tki tiskarski stroji in stane z vso opremo: 65 črkami fl. —*70 127 „ „ I-20 140 „ ,, ISO 253 črk fl 2-40 h „ 3"- *«* „ „ 3-80 040 „ „ 5— 800 .. .. 6-— J. LEVVINSON, Zastopniki ge Im«cJo tovarna štampilj in gumljeviti tip, graverska dela. ^tiie^^rar 7 !\euarajoee vzame nazaj. za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom Prese za vzbočem tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni mouogram in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Pnskinskaja 16 Onotnlkl /umIoiiJ. in Ustanovljeno 1.1870 SEB. UNTERHUBER Lastnik FR. BENQUE Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. Glavna tovarna: v Beljaku, Schulstrasse št. 21. Filijalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73 rLasproti topničarslsze "vojašnice = (telefon štev. 273) -- = se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz Cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz VVeissen- bacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 1280—3 Najlepša in Pozor! najcenejša I I Pozor RAZSVETLJAVA brez inštalacije in nevarnosti j* IDEAL ŽARNA SUETILJKA Glavni zastopnik in založnik trgovec v NOVEM MESTU. MT Od leta 1801. last dežele Štajerske. sce Rogaška Slatina vL/ Sesona od maja do oktobra. Priznano jzdravilišče za kronične Črevesne in želodčno katare, bolezni na jetrih in obiskih, debelost, sladkorno bolezen, kamen, mehurno diatezo in protin. Studenci Rogaške Slatine so na isti stopnji kot Karlovih varov in Marijinih varov. __- Štirje zdravniki.- povsem moderno opremljeno zdraviliške za zdravljenje z mrzlo vodo, za splošno zdravljenje telesa z gimnasticno dvorano. s stranskim traktom ogljikovokisle jeklenaste kopeli, solinske in igličaste kopeli, malioviti in iango-obkladki. Zdravljenje z|mlekom, kefirom in s£prehodi po polju in gozdu. V sezoni£l906;na novo otvorjen: hotel in restavracija s strogo dietetično kuhinjo za bolnike, ki bolehajo na želodčnih, črevesnih in sladkornih boleznih. Carska kopel Kopel Styria idovod iz gorskih studencev z od strokovnjakov priznano najboljšo vodo. Izvrstne restauracije, ueleelegantna kavarna. Zdraviliška godba, športne igre, koncerti, sestanki i. t. d. Brošure in vsa pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča 9 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 0O D$C