Ve s t n i k. Osobne vesti. V osmi einovni razred so prestavljeni gg. profesorji: K a r 1 i n Oavorin, L e ve c Frančišek, P r o f t Kletn., W a 1 1 n e r Julij, Wester Avgustin v Ljubljani in Obergffill J. v Kočevji. Preskušnje učne nsposobljeiiosti. Ravnateljstvo c. kr. izpraševalne knmisije za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani razglaša nastopni razpis: Prihodnje preskušnje učne usposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole se prično dne 1. velikega travna t. 1. Kandidatje in kandidatinje za to preskušnjo naj vlože po vis. ministerijalnem ukazu od dne 31. malega srpana 1886, št. 6032, ki objavlja predpis o preskušnjah učne usposobljenosti za Ijudske učitelje, svoje pravilno opremljene prošnjc za pripust k preskušnji potem šolskega vodstva pri svojein predsLojnem okrajnem šolskern oblastvu, ako pa ta čas nifo v šolski službi, s piiloženimi svojiaii službeniini spričevali in zdravstvenim sprieevalorn uradnega zdravnika o telesni sposobnosti prosilca za učiteljski slan nepnsredno pri oneru okiajnein šulskeni oblastvu, pod katerim so nazadnje služili in sieer pravnčapno, da bode šolskim oblaslvom tnogoče, te prošnje do dne 20. malega travna t. 1. podpisani knmisiji vroeiti Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje pravilno opremljene prošnje za piipust k preskušnji piavočasno vložili, naj ne pričakujejo šele posebnega povabila, temveč naj se snidejo dne 1. vel. travna ob 8. uri dopoludne k pismeni preskušnji v sobab, katere so na tukajšnjem c. kr. učiteljišči v to določene. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. 0 seji c. kr. mestnega šolskega sveta Ijubljanskega z dne 18. svečana let.s sino prejeli nastopno poročilo: Zapisnikar je poročal o došlih kurencijah od zadnje seje sem \n povedal, kako so bile rešene. Potem je prišlo na vrsto več prošenj za oproščenje od plačevanja ukovine in za izpust iz vsakdanje šole. Neka prošnja za dovolilev novčne podpore pojde s piiporočilom na obeinski svet. Podrobne učne črteže, katere so predložila vodstva mestnib dekliških ljudskib šol na tnestnega šolskega sveta poziv gledfi jednotne uredbe pouka v ženskih ročnih delih, je najprej izroniti koinpctentni strokovni učiteljici, da jih oceni, poteui pa jib predložiti posebnemu v ta natuen sestavljenemu odseku, ki jib piesodi in o njih stavi svoje nasvete. Poročilo c. kr. okiajnega šolskega nadzornika, prof. Frančiška Levca o nadzorovanji gospodinjske šole pri nunah se je vzelo na znanje. Prošnjo za dovolitev novčtie podpore in pa prošnjo za podaljšanje dupusta povodoni bolezni podeljenega je predložiti z doliinimi nasveti deželnemu šulskemu svetu. Glede prestopa učencev in učenk z jedne šole na drugo rned šolskim letotn se je ustanovičilo posebno določilo, katero bodi v pribodnje pravee vodstvom vseh javnih ljudskih šol ljubljanskih. Umrl je dne 26. svečana g. Edvard Ohlhofer. učitelj v zasebnem učnem in vzgojnem zuvudu gosp. dr. J. Waldherr-ja v Ljubljani, po dolgi, mučni bolezni. Porojen v Ljubljani <3ne 23. vel. travna 1868. 1. je tu dovršll spodnjo realko in učiteljišče, kjer si je pridobil zrelostno spričevalo. Potera je nekoliko časa deloval kot suplent na drugi mestni deški šoli in vstopil v iinenovani zavod. Bil je l.jubeznjiv učitelj svojim učencein in sploh ttiiioljuben in delaven. Bodi mu zemljica labka! Štipendije za profesorje srednjiti šol za potovanje v Italijo in na Grško v učne namene. Te ustanove, katerih jedno letos uživa naš sotrudnik profesor S. R u t a r , ki sedaj potuje po Italiji, oddati so za šolsko leto 1893/4. Dobiti inore tako ustanovo profesor, ki ima popolno uspasobljenost zr. klasično ftlologijo ali za zemljepis in zgodovino. Enketa za glulionemnico se ,je te dni posvetovala pri deželnem odboru v Ljubljani.  Kranjski okrajni šolski nadzorniki so imeli dne 30. sušca pri deželnein šolskcin nadzorniku gosp. J Šurnanu konfereneijo. Istega dne je g. deželni šolski nadzni-nJk sklical stalni odbor deželne U('iteljske konferencije v posvetovan.je. Strokovne nadzornikc za pouk v risanji na srednjih šolali in učitcljiščih je uvedlo naučno mi nisterstvo z razpisom z dne 19. vinotnka 1892. štev. 5241 ter za to stroko imenovalo nadzornike i. s.: za Gorenje Avstrijsko; Salcburško, Stajersko, Koroško, Kranjsko in za neniške zav(>de na Tirolskem in Vorarlberškem profesorja na državni realki v S.tlcburgu Hennana Lukas-a; za Primuije, Dalmacijo in za laške zavode na Tirolskem učilelja na dižavni giittnaziji v Rudolfoveui Mateja Gembrecicb-a. Učiteljske plače na Ogerskem. Ogerski naučni minister ,je podal pred kratkiiu urnemu odseku državne zbornice kaj zanimive podatke o plapah učiteljev osnnvnili šol. Po teh pndatkih znaša število ufiiteljev, ki vlei-ejo po 400 gld. letno plače, blizu 12.000. Okolu 4000 učiteljev ima nekaj večje dobodke od omenjene vsote. Za vse druge učitelje pa znaša redna letna plača tnanj knl 300 glil. in jim bode torej v smislu predloge, o kateri se ima baš sedaj  ndsek posvetovati, treba plačo vzvišati d" te svote Takib učiHjev pa je 5278, tako, da bode v dopolnitev njih plaoe do pivdlagancga niinima treba 603.455 gld. ,,P". Narodnosti na Hrvaškem iii v Slavoniji. Od 2,186.410 prebivalcev na Hrvaškeni in v tSlavoniji je 117.493 Nemcev, 68.791 Madjaruv, 27.521 Čeltov, 20.987 Slovence". 13.614 Sloviikov. 3.606 Rusinov, drugiin manjšiui nannlnoslini pa pripada 12.676 duš. Ostalib 1.921.719 duš je Srbov in Hrvatov in od teh je 587.000 pt-avoslavniii Srbuv. ,,Golub". Električna rastlina. V Nikaragui. dižavi v Se veini Ainenki, raste neka pisebna rastlina, k.iteri so  dali iiiie ,,Phytolacca electiica", t. j. električna rastlina. To ime je dobila od lega, ker vsakega, kateri se je dotakne, udati kakor kak električni stroj. Ako se približamo tej rastlini s kornpasoin, zarne se magnetična igla že na 7 do 8 kcrakov uddaljenosli nemirno |ireinikati. Ako kompas držiino ravno nad ra?tlino, suče se magnetična igla na okrog. V zenilji, kjer taste ta rastlina, ne nahaja se prav nič železa, torej se elektiika tvori v rastlini sami. Po nocH nitna skoraj nič električne tnooi, največ je iina ob 3. uri liopoludne. Ob nevibti pa je elektiična moj največja. Še nikoli se ni zapazilo, da bi na rastlino sedla kaka ptica in to zarndi električnega udarca. ,,Golub". Mariborsko učiteljsko društvo je povabilo BZvezo slovenskih učiteljskih društev", da bi iinela letos svoj veliki zbor v Maiiboru. Pedagogiški svetovni kongres v (Jikagi. U n e v- n i r e d p e_ d a g o g i š k e g a svetovnega s estankn v llikagi. V času razstave se bode vržil v Cikagi tudi kongres za šolo in vzgnjo in sicer od dne 25. mal. srpana t. 1. dalje. Predlagani sta dve splošni vei.-erni zborovanji in puleg teh še posebne seje dopoludne in popoludne. Na dnevnetn redu so ti-le prediiietje: I. Za glavno zborovanje: Brezplačnost pouka. Šolske stavbe. Šolske knjižnice. Šolski muzeji Šolski listi. Šolska bigijena. Łola in umetnnst. Verska in nravstvena vzgoja. Nauk o državni ustavi v šoli. Solske skušnje in proinocija učencev. Učitelji in učiteljice? šolska statistika. 2. Za p os e b n a zborovsinja: a) Ljudsko šolstvo : Ustanovitve otroškib vrtov. Razredovanje in red sedežev. Solski voditelj. Rok^-tvorni pouk. b) Srednje šolstvo: Ptave tneje srednje=olskega pouka. Izobražba srednješolskih učiteljev. Šolsko nadzurovanje. Šolski voditelj. Pripravljanje učencev za praktično življenje. Ueenje latinščine in grščine. Kaj naj se prej uči, ge ometrija ali algebra? c) Višja vzgoja.: Amerikanski kolegij v razmeriji s kolegiji diugih dežel. Specijelne vede v kolegiji. Višje šole za ženski spol. Akademične stopnje. d) Raznoternosti: Obrtne in tehnične šole. Izobražba učiteljev v seminarjili in akademijah. Šole za piavnike. Medicinci in bogoslovci. Eksperimentalno in radjonalno dušeslovje. Višje trgovske šole. Pisalo iz aluminija ,je najnovejše učilo. To piše ravno tako svetlo, kakor ono iz škrla. Jako je lahko, ae obrabi se in ne zlomi in kar je glavna reč, da prav tiho drči po tablici, med tem ko karaeno pisalo časi prav neprijetno praska in škriplje. Velja 10 kr., a vsejedno pride skoraj ceneje, kot kameno pisalo, ki se obilokrat zlomi in se mora vedno ostriti, in če je že prekratko, pa novo kupiti. — Kakor večkrat prišli so tudi tu po naključbi na to iznajdbo. Neki nemški častnik skušal je trdobo alumimja in to tudi na tablici svojega sinčka. Ker so se poteze z lahkoto izbrisale, povedal je to iznajdbo doraačerau učitelju, ki je to stvar takoj praktično v šoli poskusil. Kmalu potem sta patentirala častnik in učitelj iznajdbo, katera bo rnorda šoli dobro služila. Pisala iz aluminija izdeluje tvrdka Flach in Keil v Olbersdorf-u. J. H. Harmonij na prodaj. Pudpisanec ima na prodaj 5]/2 oktav obsegajoč harmonij. Hannonij je dobro ohranjen ter se odda tudi na obioke. /. Bartl, učitelj v Šmartnem pri Litiji. Zahvala. Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani je hlagoizvolila v napravo t. j v razširjaaje šolskega vrta v Polhovera Gradci podeliti vsoto 50 gld., za kateii velikodušni dar slavno-isti podpisani krajni šolski svet izreka najprisifnejšo zahvalo. Krajni šolski svet v Polhovem Gradci, dne 4. sušca 1893. Janko Bajec, šolski vod)a. Jakob Sodnikar, predsednik. Zaltvala. Slavna .Narodna šola* je poslala podpisaucu v kratkem času za inal znesek dvakrat obilo šolskega blaga in različnih knjig za učence in knjižnico Lepa hvala! Griblje, dne 23. sušca 1893. Zupanec.