Strokovni œlanek MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI CONTROL MECHANISMS AND STRESS REGULATION IN THE SLOVENIAN ARMED FORCES P O V Z E T E K Œlanek obravnava nadzorne mehanizme in uravnavanje stresa v Slovenski vojski. V œlanku so nanizana nekatera sploøna vedenja o stresu, kot so definicije, dejavniki in znaki stresa, ki jih osvetljujemo z vidika pripadnika Slovenske vojske. V nadaljevanju so opisani mogoœi pristopi k obravnavi tega vpraøanja, in sicer z vidika organizacije in posameznika. Navedeni so nekateri akti, ki opredeljujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene prepreœevanju in obravnavi stresa, ter predstavljene nekatere strategije za nadzor stresa, ki jih uporabljajo pripadniki SV na osebni ravni. K L J U Œ N E B E S E D E Stres , s tres v SV, organizaci ja in s tres , nadzor s tresa. A B S T R A C T This article deals with control mechanisms and stress management in the Slovenian Armed Forces (SAF). It presents some general findings on stress, such as definitions, stress factors and signs, explained from a SAF member’s perspective. The article continues with descriptions of possible approaches regarding the treatment of this issue, that is from the organization’s and the individual’s perspective. Some basic laws defining the measures and activities Petra Resman1 139 1 Poveljstvo sil Slovenske vojske. aimed at stress prevention and management are listed and some strategies for stress control, used by the SAF members on a personal level, are presented. K E Y W O R D S Stress , s tress in SAF, organizat ion and s tress , s tress control . O STRESU NA SPLOØNO Stres, œeprav o njem pogosto govorimo kot o pojavu sodobnega œasa, o katerem se v zadnjih desetletjih øe posebej veliko govori, je vse prej kot »novodobni izum« in je vsaj tako star, kot je œloveøtvo. Odzivi, ki jih danes doæivljamo v nemogoœem prometnem zamaøku, ko æe zamujamo v sluæbo ali ko se postavimo po robu nadrejenemu, za katerega smo stoodstotno prepriœani, da nas ne prenese, so v bistvu øe vedno precej podobni tistim, s katerimi se je pred tisoœletji sreœeval jamski œlovek, ko se je znaøel iz oœi v oœi z mamutom ali kakønim prednikom medveda. Njegovo telo, tako kot naøe, je zbiralo poslednje zaloge energije in se pripravljalo, da se sooœi z groænjo ter se reøi – z bojem ali begom (Cohen 2001). In ne glede na to, kako vztrajno pojmu stres poskuøamo pripisati negativno konotacijo, stres v bistvu predstavlja obrambni mehanizem, ki posamezniku omogoœa prilagajanje zahtevam v okolju. Kot tak je stres nujen za preæivetje, pomemben za rast in razvoj œloveka, omogoœa pa nam tudi doseganje vrhunskih rezultatov ter delovanje v skrajnih razmerah. Vendar pa nas lahko stres v razmerah, ko naø organizem predolgo deluje pod »prevelikim øtevilom obratov« in je v »rdeœem polju« øe dolgo potem, ko je nevarnost æe minila, izœrpa tako fiziœno kot duøevno. Da bi se lahko obvarovali pred uniœujoœimi dolgoroœnimi vplivi stresa – saj telo ni avto, ki bi ga odpeljali k mehaniku in neuporabne dele preprosto zamenjali z novimi, boljøimi – je pomembno, da se seznanimo s temeljnimi dejstvi o stresu, se nauœimo pravoœasno prepoznavati znake preobremenjenosti pri sebi in bliænjih ter poiskati ustrezno obliko pomoœi. Kajti stres je mogoœe vsaj deloma obvladovati. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 140 Definicije stresa Ko govorimo o definiciji stresa, ne moremo mimo tega, da je vsaj toliko razliœnih definicij stresa, kolikor je avtorjev, ki se s tem pojavom ukvarjajo. Nekateri se ob tem osredinjajo predvsem na draæljaj, ki sproæi nek odziv in potrebo po prilagoditvi, drugi v ospredje postavljajo reakcijo samo (stres kot telesna in/ali psihiœna preobremenitev organizma) ali pa se definicija osredotoœa na proces, ki poteka med enim in drugim. Veœina definicij tako vkljuœuje dva temeljna pojma, draæljaj, ki stres sproæa, ter odziv, s katerim telo na dani draæljaj odgovori. Gre torej za sklop odzivov organizma na delovanje stresorjev. Viri stresa Glede na to, da stres lahko razumemo kot odziv organizma na delovanje draæljajev, lahko kot vir stresa pojmujemo skoraj katero koli spremembo ali situacijo, ki od nas zahteva prilagajanje na nove razmere. Draæljajev pri tem ne omejujemo le na zunanje (okolje) ali notranje (organizem), saj stres lahko povzroœajo tako eni kot drugi. Slika 1 prikazuje mogoœe vire stresa, ki jih bolj ali manj pozna vsak posameznik in so nekaj povsem obiœajnega tudi med pripadniki oboroæenih sil. Slika 1: Obiœajni viri stresa Petra Resman 141 Viri Stresa Sluæba Druæina Druæba Fiziœni Neznani Spremembe Stres v sluæbi vkljuœuje vse veœje ali manjøe teæave, s katerimi se posameznik sreœuje pri opravljanju svojega dela in so povezane tako z naravo dela, ki ga opravlja, kot tudi z medosebnimi odnosi, ki vladajo v organizaciji oziroma znotraj enote v vojski. Lahko gre za nerealne zahteve ali previsoka priœakovanja, ki so postavljena pred posameznika, nejasnost ali konfliktnost vlog, neustrezno doloœanje nalog, pristojnosti in odgovornosti, teæave v medosebnih odnosih. V primerjavi z veœino drugih organizacij so lahko pripadniki vojske zaradi sluæbenih potreb izpostavljeni nekaterim posebnim situacijam, kot so na primer opravljanje nalog tudi v skrajnih vremenskih razmerah, daljøa odsotnost in loœitev od druæine ter pogoste spremembe in premestitve, ki od pripadnikov zahtevajo nenehno prilagajanje novemu okolju. Nenazadnje predstavlja vir stresa tudi pozornost javnosti, saj mnoæiœna obœila veœinoma prikazujejo izrazito negativne vsebine, posameznik pa se le teæko identificira z organizacijo, ki je v javnosti nenehno izpostavljena v negativnem smislu. Tako kot sluæba lahko tudi druæina – œeprav naj bi bila predvsem zatoœiøœe in varen pristan – æe sama po sebi predstavlja vir stresa. Govorimo o povsem obiœajnih teæavah, s katerimi se sreœujemo vsak dan (usklajevanje urnikov in obveznosti druæinskih œlanov, bolezni, premalo skupnega prostega œasa), pa tudi o sporih in slabih odnosih. Teæave v druæini so (tudi med pripadniki SV) pogosto povezane tudi s sluæbo, ko na primer neredni urniki ne omogoœajo strukturiranja skupnega prostega œasa ter ustrezne delitve obveznosti ali je delo v zelo oddaljenih krajih in so odsotnosti daljøe (Cohen 2001). Ko govorimo o druæbi kot viru stresa, imamo v mislih øirøe druæbeno okolje in teænje, ki pred posameznika z organizacijo sistemov ter napisanimi ali nenapisanimi pravili postavljajo zahteve in priœakovanja, pri œemer imajo pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in ustvarjanja novih teæenj tudi æe omenjena mnoæiœna obœila. Fiziœni viri stresa se nanaøajo na povsem zunanje draæljaje, kot so skrajne vremenske ali klimatske razmere (mraz, vroœina, sneg, deæ, neurje itn.), ali na primer na opravljanje dela v drugih neugodnih okoliøœinah (slaba vidljivost, hrup, noœno delo, delo pod zemljo, na viøini). Mnogim teh draæljajev so, øe posebej med sodelovanjem v operacijah kriznega odzivanja, izpostavljeni tudi pripadniki SV. Kot zadnji dve skupini virov stresa naj omenimo øe spremembe, ki bi jih lahko uvrstili tudi v katero koli navedenih kategorij, in pa neznane vire. Gre za zahteve, postavljene pred posameznika, ki jih ne moremo uvrstiti v katero izmed posebej omenjenih skupin. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 142 Znaki stresa Znaki stresa se lahko pojavijo na katerem koli temeljnem podroœju œlovekovega delovanja – lahko se pojavijo kot œustvene, fiziœne, vedenjske, duøevne ali pa zdravstvene teæave, ki v vsakem primeru zahtevajo naøo pozornost in ustrezno obravnavo (Cohen 2001). Slika 2 prikazuje najbolj obiœajne teæave, ki jih povzroœa stres na posameznih podroœjih œlovekovega delovanja (DHTS 1994). Slika 2: Znaki stresa na razliœnih podroœjih posameznikovega delovanja Stres kot kontinuum Kot æe reœeno, je stres mogoœe definirati ter opisati na tisoœ in en naœin, izbrana definicija in naœelo razumevanja stresa pa vplivata tudi na naø pristop k obravnavi teæav, ki jih stres povzroœa. Slika 3 prikazuje stres kot kontinuum. Na njegovem namiøljenem koncu se na eni strani pojavljajo blage oblike stresa oziroma njegova popolna odsotnost, na drugi strani pa teæave, ki zahtevajo povsem strokovno obravnavo. Med eno in drugo skrajnostjo so bolj ali manj izrazite teæave, ki pa jih je mogoœe razmeroma zadovoljivo sproti odpravljati. Petra Resman 143 Telo Duøevne sposobnosti Œustva Zdravstvene teæave Vedenje obœutek slabosti, drhtenje, tiki, pospeøen srœni utrip, poveœan krvni tlak, hiperventiliranje, znojenje, napetost v vratu in hrbtu, krœi, vrtoglavica, utrujenost, slabost … zmedenost, teæave pri odloœanju, oslabljeno, upoœasnjeno miøljenje, teæave pri reøevanju problemov, raœunanju, pomnjenju, teæave s koncentracijo in pozornostjo … nepotrpeæljivost, hiperaktivnost, vzkipljivost, burne reakcije, agresivnost, nagnjenost k nesreœam, zloraba psihoaktivnih substanc … napetost, tesnoba, razdraæljivost, zaskrbljenost, nihanje razpoloæenja, jeza, jokavost … poviøan kvni tlak, poruøen imunski sistem, migrene, œiri, srœni napadi, kapi … Slika 3: Stres kot kontinuum Pri tem predpostavljamo, da posameznik ni ves œas na istem, natanœno doloœenem mestu, temveœ je toœka na kontinuumu, na kateri je, pogojena s trenutno situacijo in okoliøœinami. Prav tako v tem primeru ne loœujemo kroniœnih stanj in akumulacije stresa od posameznih izrazitih duøevnih travm. Govorimo le o teæavah, ki so obvladljive, takønih, ki so obvladljive z manjøimi posegi, ter takønih, ki so tako izrazite oziroma trajne, da zahtevajo strokovno obravnavo, ne glede na to, ali gre za posledice travme ali kroniœnih stanj (Combat Stress Actions Office 2007). Na istem kontinuumu tako lahko predstavimo tudi mogoœe oblike uravnavanja in obvladovanja stresa, pri œemer sta izpostavljeni dve osnovni dejavnosti: prepreœevanje, ki ustreza »zelenemu polju« oziroma stanju brez posebnih teæav, ter zdravljenje, ki je usmerjeno predvsem na »rdeœe polje« oziroma teæave, ki zahtevajo strokovno obravnavo. Seveda pa lahko tako eno kot drugo izvajamo na kateri koli toœki kontinuuma. Pripadniki SV kot riziœna populacija Doslej smo o stresu spregovorili precej na sploøno, navedli nekatera dejstva oziroma razmiøljanja, ki so bolj ali manj skupna in znana vsakemu posamezniku, MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 144 Prepreœevanje Odsotnost teæav – teæave so obvladljive, ne zahtevajo strokovne obravnave – zahtevajo strokovno obravnavo Zmerne teæave Resne teæave Zdravljenje ne glede na stan, starost, status ali delo, ki ga opravlja. Vendar pa iz narave dela in æivljenja vojaka izhajajo nekatere okoliøœine, zaradi katerih lahko razumemo pripadnike SV kot riziœno populacijo, torej posebej dojemljivo za teæave, ki so posledica stresa. Pri tem je treba omeniti, da tveganje za razvoj teæav, ki ga imamo v mislih, naœeloma ne izhaja iz samega posameznika, saj pripadniki SV predstavljajo selekcionirano populacijo. Ob zaposlitvi opravijo zdravniøki pregled, ki vkljuœuje tudi preverjanje fiziœnih sposobnosti in psiholoøki pregled, pozneje pa se udeleæujejo rednih obdobnih pregledov ali pregledov, ki so povezani z opravljanjem posameznih nalog (na primer pred odhodom v operacije kriznega odzivanja). Dejavniki tveganja v tem kontekstu so povezani z nalogami in zahtevami, ki jih pred posameznika postavlja zaposlitev v vojski. Tak primer je delo v neugodnem œasu (delo prek delovnega œasa, noœno delo, deæurstva), ki je v oœeh pripadnikov pogosto tudi neustrezno nagrajeno oziroma »nagrada« ne odtehta zamujenih trenutkov z bliænjimi. Z zaposlitvijo v vojski je povezana tudi moænost premestitve zaradi potreb sluæbe, ki pogosto vkljuœuje voænjo v bolj oddaljen kraj (navadno za enako plaœilo), s tem daljøo odsotnost od doma, teæave pri zagotavljanju varstva otrok, utrujenost in izgorevanje ter vsakodnevno tveganje v prometu. Premestitev pa obenem pomeni spremembo delovnega mesta, okolja, nalog ter kolektiva in zahteva prilagajanje novim okoliøœinam, kar je æe samo po sebi naporno. Zaposlitev v SV s seboj prinaøa tudi moænost sodelovanja v operacijah kriznega odzivanja ali sluæbo v tujini, kar zaœasno sicer lahko deluje kot motivacijski dejavnik, vendar hkrati pred pripadnika in njegovo druæino postavlja kup zahtev. Œe se daljøe odsotnosti ponavljajo prepogosto, dolgoroœno namreœ pogosto vodijo v poruøene medosebne odnose, saj se pripadnik (in druæina) v kratkih obdobjih med misijami preprosto ne uspe, ne zmore ali ne æeli prilagoditi vsakodnevnim razmeram in ponovno prevzeti svoje vloge ter odgovornosti v druæini (Cody 2005). Nenazadnje velja omeniti tudi posamezne dolænosti znotraj SV, za katere se od pripadnikov zahteva øe posebno dobra in nenehna psihofiziœna pripravljenost. Taki primeri so piloti, letalski tehniki, pirotehniki, potapljaœi ipd. Petra Resman 145 MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA KOT BISTVENA NALOGA ORGANIZACIJE – TUDI SLOVENSKE VOJSKE K obravnavanju stresa je mogoœe pristopiti z veœ vidikov. Po eni strani gre za teæavo, s katero se mora sooœiti vsak posameznik in preprosto nekaj narediti zase ter svojo korist. Po drugi strani pa je za organizacijo, kot je vojska, bistvenega pomena, da kolikor je le mogoœe poskrbi za svoje pripadnike, od katerih priœakuje, da bodo nenehno pripravljeni uresniœevati dobljene naloge. Sistemski ukrepi Leta 2007 so bile z Zakonom o sluæbi v SV njenim pripadnikom zagotovljene nekatere pravice, ki so bolj ali manj neposredno povezane z blaginjo pripadnikov in prepreœevanjem stresa. Pravice, ki izhajajo iz koncepta celostne skrbi za pripadnika (ki v nekaterih delih vkljuœuje tudi druæinske œlane), vkljuœujejo zdravstveno, psiholoøko in socialnovarstveno oskrbo, pravno pomoœ ter svetovanje, religiozno duhovno oskrbo, øportne dejavnosti in organizirano preæivljanje prostega œasa. Œeprav zakon sam eksplicitno ne govori o stresu in njegovem prepreœevanju, so to ukrepi, ki ponujajo sistemske reøitve in ob ustreznem uresniœevanju lahko vplivajo na nekatere dejavnike stresa (npr. veœja skrb za svojce, ko je pripadnik na misiji). Nekatera podroœja pa ponujajo tudi delo s pripadniki, ko se teæave æe pojavijo in je nujna strokovna obravnava (na primer psiholoøka oskrba). Ob tem je treba omeniti, da je tudi pred sprejetjem tega zakona SV imela mnoæico internih aktov, ki urejajo delovanje nekaterih strokovnih sluæb in dejavnosti, katerih temeljni namen je skrb za blaginjo pripadnika ter s tem posredno prepreœevanje in obvladovanje stresa. Programi in dejavnosti, namenjeni pripadnikom SV Dejavnosti, ki jih z vidika tako imenovane psiholoøke oskrbe v SV v veœji ali manjøi meri opravljamo æe vrsto let, vkljuœujejo zelo razliœne oblike dela s pripadniki, pa naj bo to delo s posamezniki ali enotami oziroma skupinami. Psihologi v poveljstvih, enotah in zavodih na razliœne naœine ter prek razliœnih dejavnosti spremljamo predvsem psihosocialno stanje posameznikov in enot. Lahko je to sodelovanje z enoto z razliœnimi oblikami usposabljanja in delavnic, ki omogoœajo sreœanje s skupino pripadnikov in oceno dinamike v skupini, ali individualno delo s posamezniki, ki sami izrazijo æeljo po pogovoru, obravnavi, sodelovanju s psihologom ali pa so k njemu napoteni zaradi izraæenih teæav. Za MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 146 spremljanje stanja v enotah pa psihologi opravljamo tudi raziskave, ki vkljuœujejo posamezne komponente psihosocialne klime. Ker se zavedamo, da je nemogoœe zagotoviti reden stik z vsakim posameznim pripadnikom, skuøamo svoje znanje prenesti nanje tudi z razliœnim tiskanim gradivom. Programi usposabljanja za uravnavanje stresa v SV Programi usposabljanja, ki so povezani s prepreœevanjem stresa in osnovnimi oblikami pomoœi in samopomoœi, so (ob drugem usposabljanju) øe posebej namenjeni nekaterim ciljnim skupinam, pri katerih lahko priœakujemo razvoj teæav, povezanih s posebnimi okoliøœinami, v katerih se pripadniki znajdejo. Takøna ciljna skupina so predvsem tisti, ki odhajajo na operacije kriznega odzivanja, saj zanje lahko domnevamo, da bodo pri svojem delu izpostavljeni izrednim razmeram za delo in tudi morebitni ogroæenosti. Poleg tega æe sprememba okolja za øest, devet ali dvanajst mesecev vnaøa nemir v æivljenje vojaka in njegove druæine. Namen takønega usposabljanja je seznaniti pripadnike s temeljnimi zakonitostmi odhoda in vraœanja v domaœe okolje, opozoriti na morebitne pasti, s katerimi se lahko sreœajo, ter nanizati nekaj moænosti za reøevanje teæav, œe bi se pojavile. Øe posebej poskuøamo med usposabljanjem zagotoviti delo s poveljujoœimi, saj so odgovorni za blaginjo podrejenih, hkrati pa morajo – da bi dobro sluæili drugim – znati poskrbeti tudi zase (Combat Stress Actions Office 2007). Pravoœasno zaznavanje in prepoznavanje znakov stresa je za njihovo uspeøno delovanje bistvenega pomena. Leta 2005 je Odsek za odhode (v okviru nekdanjega Oddelka za pridobivanje kadra) zaœel izvajati seminarje za pripravo na upokojitev, saj ta predstavlja nekakøno umetno prelomnico, ki jo nekateri æeljno priœakujejo, drugi pa se je bojijo, saj je zanje socialna smrt. Vsekakor pa upokojitev prinaøa niz sprememb, ki od posameznika zahtevajo prilagoditev. Seminarji za pripravo na upokojitev vkljuœujejo temeljne vsebine o fiziœni in materialni varnosti, œustvenem in duhovnem doæivljanju, vzpostavljanju in vzdræevanju socialne mreæe ter podpore, nenazadnje tudi vsebine o sooœanju z zmanjøano telesno sposobnostjo, boleznijo in smrtjo. Prostovoljnost udeleæbe na tem usposabljanju æe pomeni popuøœanje vojaøkega naœina delovanja in simbolizira prehod v novo æivljenjsko obdobje ter samostojno odloœanje. Izvajanje programov za nekatere ciljne skupine (npr. piloti) je zaradi posebnih Petra Resman 147 zahtev doloœeno æe s pravnimi akti (pravilnik o naœelih in pogojih izrabe dodatnega dopusta za ohranjanje psihofiziœne pripravljenosti). Ne glede na dejavnosti in programe, ki æe potekajo, bi øe vedno lahko identificirali posamezne ciljne skupine, ki jim namenjamo premalo pozornosti. Takøna skupina so na primer poveljujoœi, ki so odgovorni za delo in poœutje podrejenih, hkrati pa so tudi sami le ljudje s svojimi teæavami, ki jih povzroœajo druæina, sluæba ali kar koli drugega. Druga potencialna ciljna skupina pa so pripadniki, ki se po veœletnem sluæbovanju v tujini vraœajo v domovino. Poleg delovnega mesta moramo tem pripadnikom (in njihovim druæinskim œlanom) zagotoviti dovolj œasa in podpore v procesu ponovnega prilagajanja na »stare« razmere. MEHANIZMI OBVLADOVANJA STRESA NA RAVNI POSAMEZNIKA Œeprav organizacija postopoma uvaja vse veœ ukrepov, ki so posredno ali neposredno povezani s prepreœevanjem in zdravljenjem stresa, in so nekatere pravice z novo zakonodajo pripadnikom æe zagotovljene, pa ima kljuœ do uspeønega uravnavanja stresa øe vedno pripadnik sam. Obvladovanje stresa pri posameznikih Naœini, kako se posamezniki sooœajo s stresom, so zelo razliœni – vsak pripadnik si namreœ zavestno ali nezavedno izbira dejavnosti, ki ga sproøœajo in ob katerih se dobro poœuti. Ker se zavedamo velikih individualnih razlik med pripadniki, jih æe med usposabljanjem seznanimo z mogoœimi strategijami uravnavanja stresa (od øporta do razliœnih tehnik sproøœanja) in jih spodbujamo, da sicer raziskujejo, a tudi vztrajajo pri dejavnostih, za katere so spoznali, da so zanje najuœinkovitejøe. Kot enega izmed pogostih naœinov uravnavanja stresa naj omenimo fiziœno aktivnost, ki jo v SV omogoœajo in predpisujejo tudi pravni akti (direktiva za øport). Zaposlitev v SV namreœ predvideva ustrezne gibalne sposobnosti in fiziœno pripravljenost, ki jo enkrat na leto tudi preverjamo. Med drugimi naœini uravnavanja stresa in sproøœanja se, tako kot je to znaœilno tudi za øirøo druæbo, pojavljajo povsem obiœajne aktivnosti, s katerimi se pripadniki ukvarjajo v prostem œasu in z njimi sproøœajo napetost, pa naj bo to druæenje, razliœni konjiœki (ribolov, adrenalinski øporti itn.) ali tehnike sproøœanja in meditacija (Koren 2008). Seveda pa je za obvladovanje stresa zelo pomembna tudi ustrezna socialna podpora in z njo vzpostavljanje ter vzdræevanje ustreznih medosebnih odnosov v druæini in kolektivu. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 148 Œe teæave niso veœ obvladljive, pa imajo pripadniki moænost strokovne obravnave in pomoœi znotraj SV ali v civilnem okolju. Ne delamo si utvar, da æe usposabljanje zagotavlja optimalno delovanje pripadnikov ali da bo poznavanje tehnik sproøœanja zagotovilo popolno obvladovanje stresa. Pomembno pa je, da pripadnik zna pravoœasno prepoznati prva opozorila pri sebi in drugih ter nekako presoditi, kdaj si lahko pomaga sam, kdaj potrebuje prijateljski nasvet ali podporo druæine in kdaj so teæave tako izrazite in obseæne, da je smiselno poiskati pomoœ strokovnjaka. Nadzor stresa med pripadniki SV Podatki, do katerih prihajamo v stiku s pripadniki in z raziskavami manjøega obsega, kaæejo, da pripadniki za nadzor nad stresom najpogosteje uporabijo kognitivni pristop k reøevanju problema, kot je na primer doloœitev prednostnih nalog oziroma njihovo prevrednotenje, ponovna analiza situacije ali pa redefiniranje ciljev (doloœitev bliænjih in s tem bolj dosegljivih ciljev). Pomembna strategija sproøœanja in obvladovanja stresa pa je tudi rekreacija, iz œesar lahko sklepamo, da je spodbujanje rekreacije v enotah SV uspelo, saj pripadniki tudi sami prepoznavajo nekatere osebne koristi redne rekreacije (Koren 2008). Manj pogosto je med pripadniki ukvarjanje s tehnikami sproøœanja, ki ne vkljuœujejo fiziœne aktivnosti, med njimi je najmanj uporabljena meditacija. Velja omeniti, da so tudi tu velike razlike, tako med posamezniki kot tudi med socialnimi skupinami, saj si na primer æenske v primerjavi z moøkimi za sprostitev veœkrat vzamejo odmor ob kavi. SKLEP Ne glede na to, od kod stres izvira, ali gre za vpraøanje druæine, sluæbe ali drugih dejavnikov, stres in preobremenjenost dolgoroœno slabita posameznika, pa tudi kolektiv in organizacijo. S tega vidika je pomembno, da vpraøanju stresa, v tem kontekstu øe posebej stresa na delovnem mestu in zaradi vse veœjega angaæiranja SV tudi v operacijah kriznega odzivanja, øe naprej namenjamo vso pozornost, ki jo ta pojav zasluæi. Res je, da posameznik lahko sam zase naredi najveœ. Z vidika organizacije, ki pred svoje pripadnike v primerjavi z drugimi ustanovami postavlja razmeroma visoke zahteve, pa moramo za pripadnike in njihovo blaginjo ali vsaj nekatere njene vidike skrbeti tudi mi. Skrbeti moramo za to, da bo ta posameznik delal v Petra Resman 149 okoliøœinah, ki bodo v danih razmerah kar najmanj obremenjujoœe, da bomo morebitne teæave in pasti pravoœasno prepoznali in predvideli ter tako prepreœili njihov izbruh oziroma stopnjevanje. Tako kot organizacija svojim pripadnikom postavlja natanko doloœene zahteve, tudi pripadnik goji priœakovanja, da mu bo organizacija omogoœila optimalno delovanje. Œe hoœemo, da bo posameznik uspeøen, morajo biti ta priœakovanja tudi izpolnjena. Nenazadnje, veriga je moœna le toliko, kolikor je moœen njen najøibkejøi œlen. LITERATURA Cohen, M., (2001): Prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje stresa, Caxton Publishing Group, London. Cody, V., (2005): Your soldier your army, The institute of land warfare association, Arlington, Vrginia. Preparing for critical incident stress, DHTS, Ottawa (1994). Koren, D., (2008): Stres pri opravljanju dela na obrambnem podroœju, Diplomsko delo, Vrhnika. www.militaryonsource.com; (19. 6. 2006). www.hooah4health.com; (22. 3. 2006). Combat Stress Actions Office, Combat and Operational Stress Control Course, AMEDD Center and School, Ig, 3-7 December 2007. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 150