Leto VI.	V LJubljani, dne 28. avgusta 1030.	35. štev.
Predsednik vlade na zgradbi nove leške šole
Risarski tečaj za učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol
Is'a oDsežni turneji skozi večja mesta Jugoslavije je pot privedla zastopnike pevske umetnosti Velike Britanije, člane 11 odličnih angleških zborov 20. t. m. tudi v Ljubljano. Z vidnim veseljem in nekakim ponosnim zadoščenjem smo sprejeli drage goste, sinove in hčere velikega naroda, ki želijo s svojo narodno in umetno pesmijo navezati nase naša srca, vedno navdušena za lepo petje.
Sprejem angleških pevcev v Ljubljani
Stavba nove osnove šole kraljeviča Andreja v Lescah Je bila 24. t. m. zvečer v surovem stanju dograjena. Po vseh končanih opravkih se je delavstvo fotografiralo in ko se je okrog 18.15 ravno že nameravalo razi ti, se pripelje pred novo šolo z avtom g. predsednik vlade general Peter Zivkovič v spremstvu g. ministra dr. Shvegla. Župan Ažman je po kratkem pozdravu g. predsedniku predstavil domačega župnika Avseca, ki ves svoj prosti čas posveča gradnji nove šole, nadalje šolskega upravitelja Kneza, projektanta inž. Srečka Rainerja in delovodjo inž. Pardub-skega, nakar se je vsa družba podala na stavbo.
Jubilej zaslužnega učitelja
Uvidevajoč nujnost, je banska uprava priredila pod vodstvom direktorja Jožefa Reisnerja tekom letošnjih šolskih počitnic na tehnični srednji šoli v Ljubljani trimesečni, drugi del strokovnega risarskega tečaja za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol. Tečaj, ki se je pričel s 1. junijem, je bil v popolno zadovoljstvo gospodov predavateljev kakor tudi udeležencev nad doseženimi uspehi, zaključen 24. t. m. — Obrtno nadaljevalno šolstvo ni zgolj zadeva učiteljstva; nasprotno mora imeti na uspešnem njegovem razvoju interes vse naše obrtništvo, njegove institucije in gospodarski krogi, ki vidijo v zdravem, napredujočem obrtniškem naraščaju najsigurnejšo osnovo za bodoči dvig nacionalnih podjetij in industrij. V pravilnem spoznavanju teh dejstev se šele more dovolj važno oceniti pravkar dovršeni tečaj, ki daje že s prihodnjim šolskim letom našim obrtnim šolam 40 -risarjev iz vrst šolskih upraviteljev in učiteljev dravske, deloma savsk«
banovine.
V prijaznem Vojniku, kjer uživa svoj pokoj, je praznoval 19. t. m. svoj 75. rojstni dan zaslužni šolnik in vzgojitelj g. Ivan K e r n, bivši nadučitelj na vodenski šoli v Trbovljah. Na tej šoli je služboval 43 let in še danes je pri vseh Trboveljčanih v najlepšem spominu. Kot učitelj in vzgojitelj je vzgojil cele generacije in ne najdemo človeka, ki bi se ga ne spominjal s hvaležnostjo in spoštovanjem. Imel je vse vrline dobrega učitelja in vzgojitelja, učiteljstvo pa ga je kot tovariša in predstojnika naravnost oboževalo. Kot človek je g. Kern mehka in plemenita duša, ki nikdar v svojem življenju ni storil nikomur nič hudega, pač pa vsakomur mnogo dobrega.
Požar v Kamniku pri Presarjah
V petek 22. t. m. je zadela lepo vas Kamnik pri Presarjah, ki je tekom 40 let že osemnajstkrat pogorela, zopet huda požarna nesreča. Uničena je bila osmim posestnikom skoro vsa letina. Zgorela jim je vsa krma za živino. Uničenega pa je tudi zelo veliko dragega poljedelskega orodja in strojev. Ljudje so tembolj prizadeti, če pomislimo, da so baš kamniški posestniki utrpeli veliko škodo tudi zaradi poplave, ki je bila pretekli teden zunaj na polju. So to večinoma ljudje, ki imajo polje na Barju in je voda skoro popolnoma uničila krompir, buče, peso, trpela je ajda in sploh vsi pridelki. Samo škodo, ki jo je prizadejal petkov požar, so izračunali možje zvečer na okrog 400.000 Din.
V nedeljo je obhajala. v UZijCili. Om LcijbKem krogu svojo T0 letnico ga. Marija Pirkmajer, vdova po bivšem nad-nčitelju ▼ Framu pri Mariboru in mati podbana g. dr. Ot-marja Pirkmajerja. Čvrsta in vedra obhaja svoj jubilej ter se naslaja ob spominu na preteklost, ki je bila posvečena vsa obitelji, predvsem deci in možu, dalje šoli in Vzgoji kmetskih deklet, katerim je bila kot učiteljica ročnih del v Framu skoro 30 let zvesta svetovalka
,A«ton P«iklavo« *
70 letnica ge. Marije Plrkma]er]eve
jBasilcI pri gašenju in razkopavanju Lenarčičevega hleva ter
skednja.
To-Ie je ostanek Debevčevega kozolca tn Žitnikovega skednja.
Banovinska trtnica in drevesnica v Leskovcu pri Krškem
pomankajnje trsnih sadik v zadnji perijodi postalo vedno bolj občutljivo do sedaj obstoječi trsnici v Kostanjevici (krški srez) in Arnovem selu srez) komaj zadostovali za podsajenje obstoječih vinogradov, se je potreba, da se ustanovi večjo trsnico, ki bi zamogla nuditi za obnovitev toliko potrebnih sadik. V to svrho je že bivši oblastni odbor najel objekt na nadarbinskem posestvu v Leskovcu pri Krškem v izmeri ha, kjer se je že lansko spomlad nasadil prvi del matičnjaka, in sicer z kom. »Riparije portalis«, od katere se že letos pričakuje najmanj 30.000 prvovrstnih amerikanskih ključev.
V petek 22. t. m. je ugrabila smrt Antona Puklavca, vinai> skega nadzornika v p., enega najumnejših slovenskih vinogradniških strokovnjakov in kletarjev. S pokojnim Antonom Puklavcem lega v grob tipičen sin Slovenskih goric, ki ga bodo posebno težko pogrešali naši vinogradniki, saj ■i Je v slovitih Slovenskih in Ljutomerskih goricah pri dobil naravnost nevenljivih zaslug za vinogradništva
f Ruža Flisova
V bolnici v Murski Soboti je gornjelendavska poštna uradnica gdč. Ruža Flisova podlegla zastrupljenju z gobami. Preveč vestna je bila v svoji službi. »Danes sem z največjo težavo uradovala« — je pisala v svojem poslednjem pismu gospe mami in zaključila: »Mama, po strašni noči nadaljujem s pisanjem, nepopisno trpim...« Rešitve ni bilo yeč in mlado, idealno življenje je zagrnila ruša.
Železniška nesreča v Rumuniji
Bilka 8 postaje Seceleanu, kjer sta zaradi napačno postavljenega znamenja trčila ▼ nasprotnih smereh vozeča brzovlaka na progi Bukarešta-Konstanca. Vozovi so ■e marili drug y drugega; razen velike škode na materijalu je bilo ubitih tudi 10 potnikov, 12 pa jih je bilo težko ranjenih.
Obednica v ženski vojašnici
Po vzgledu Rusije je tudi Poljska ustvarila ženske čete za narodno obrambo. Slika nam kaže mlade »vojake« pri Bkupnem obedu pod nadzorstvom Častnika, ki mu je poverjeno poveljstvo nad Amaconkami.
Upokojeni tehn. art, kap. I., Maks Kova j!
V proslavo 600 letnice svoje naselitve so postavili Hočevarji dve kameniti piramidi, in sicer eno na Gačah, drugo pa v Pogorelcu za pričo poznim rodovom, kako so predniki tu živeli in trpeli dolgo dobo let. Borbo za kruh in vse druge težave je živo opisal pri odkritju piramid župnik
f. Walline s poudarkom, da so tudi Kočevarji v svobodni ugoslaviji doživeli boljše čase. — Od vasi Gače in Pogo-relec je samo še nekaj razvalin je tudi hiša najstarejšal prebivalke tega kraja, skoro 100 letne Brunskulle, ki jo yidimo na sliki pred piramido.
Veliko jubilejno slavje pri češki koči pod Gnntovcem
Vseh 30 let svojega čvrstega obstoja ni videla Češka koča v enem dnevu zbranih T okrilju svojega rbmantičnega okolja tako živahne in v tako lepi harmoniji sbrane planinske družbe, kakor v nedeljo, na dan svojega čestitega jubileja. To Je bil solčni praznik našega alpinizma, dan slavnih spominov na pričetek vzajemnega odpora proti nemškemu naskoku na naš skalnati gorski svet, manifestacija In propaganda naših planinskih lepot. Češka koča je tako lepo slavje zaslužila.
ki je te dni v Celju praznoval 60 letnico, si je pridobil lepa zasluge kot strokovnjak v vseh vprašanjih municije. V svetovni vojni je v Ptuju vršil nalogo uničevanja italijanskih letalskih bomb in jih na stotine razstrelil brez vsake nezgode. — V Nišu mu je bilo poverjeno urejevanje municije vojnega plena. Našel je 32 polno natrpanih municij-skih skladišč, v katerih je bilo pomešano in zmetano vse križem, kakor se je pač materija! nabral po eksploziji, ki so jo bili na Gradskem polju pri Nišu povzročili Nemci pred umikom sami. V enem letu je kapetan Kovač, tvegajoč dan za dnem svoje življenje, pregledal municijo. Zbral je tako nič manj kakor 120 vagonov municije, da Je bila urejena kakor apoteka z napisi količine in kakovosti. Nerabno pa je vse uničil. Nato je bil poslan V Skoplje, kjer je bilo štirikrat toliko najrazličnejšega streliva kakor v Nišu, in to kot predsednik komisije za pre-
Sled in kategoriziran je municije vojnega plena. Po velikem elu v Skoplju pa je uredil še municijo v Kičevu, Krivi Palanki, Stipu, Hanrijevu, Kumanovem in Gostivaru.
Najstarejša Kočevarlca
Avtomobilska nesreča v Krkonoših
Na cesti pri Vrhlabi vKronoših je strmoglavil izletniški avtobus v Labo. Osem oseb je izgubilo življenje, šest pa jih je dobilo težke poškodbe. Slika posneta, ko so avtobus že izvlekli iz narastle Labe na breg.
Ladja, ki vozi tudi po suhem
Med pruskima mestoma Osterode in Elbingom je že par let uveden potniški promet po prekopu, ki veže obe mesti. Ker je med obema mestoma znatna razlika v višini gladine, je ladja nekaj časa na kolesih, potem pa zopet zdrkne v morje.
Bo) proti suži v Ameriki
Strahote viharja v Napolju
Komaj si je ljudstvo nekoliko opomoglo od potresa, že je nadenj prihrula nova nadloga. Silen zračni vrtinec je pokončal mnogo hiš in pokopal pod razvalinami več ljudi. Slika nam kaže razdejanje v napoljsld okolici.
Silna suša, ki že več tednov vlada v Ameriki, preti uničiti vse poljske pridelke. Da se obvarujejo še večjo škode, namakajo poljedelci svoja polja na način, kakor ga kaž« naša slika.
Past za vlomilce
Duhovnik, ki zagovarja samomor
Prost londonske stolnice sv. Pavla Inge, znani govornik anglikanske cerkve, je na nedavni konferenci duhovnikov v Oxfordu izrazil nazor, da bi se na smrt obsojenim dovolilo, da si sami vzamejo življenje. Tudi je razumljivo, ako si konča življenje, kdor je obremenjen s kako neozdravljivo boleznijo.
Prof. Kom z berlinske tehnike s svojim aparatom. Aparat sprejema nevidne žarke »X, ki mu jih stalno pošilja oddajna postaja. Kadar stopi kdo v območje žarkov, za zvonijo alarmni zvonci ter javijo nezaželjeni obisk.