692
Književnost.
tiskati svoje „Sveto pismo", katero je imelo 881 listov in 36 vrstic na vsaki strani. Material, na katerem so se tiskale inkunabule, je bil v početku pergamen in papir, a kasneje papir; oblika je bila „folio". Inicialov niso tiskali, nego so jih pozneje z roko zrisali v barvah in v zlatu. Prvotne knjige nimajo označenih strani, manjkajo tudi naslovni listi. O prvi knjigi, katera ima naslovni list, se misli, da je tiskana 1. 1483. pri Jensonu v Benetkah. Ne ve se še natančno, koliko tiskanih del se je ohranilo iz XV. stoletja. Pri Erschu in Gruberju čitamo, da jih je do 15.000; drugi mislijo, da jih je do 30.000. Seveda so se knjige izdajale takrat še v manj izvodih. Cena inkunabul je zelč visoka, posebno odkar so jih začele v zadnjih letih ameriške knjižnice zelo nakupavati. Londonski antikvar Quaritsch je dobil za en izvod monakovskega „Psalterija" iz 1. 1459. (drugo izdanje) 50.000 gld. Antikvar Ljudevit Rosenthal v Monakovem je kupil izdanje Kolumbovih pisem iz leta 1493. za 6600 mark; ker je štela cela knjižica samo štiri liste v četvorki, je veljala vsaka vrstica 25 mark. Inkunabule se morajo opisovati po stalni metodi; te se je držal tudi dr. Deželic in zelo vestno in pazljivo opisal 71 inkunabul, ki jih hrani zagrebška vseučiliška biblioteka. Najznamenitejša med njimi sta: glagolski misal iz 1. 1483. in hrvaški breviar iz 1. 1493., katerega je tiskal v glagolici beneški tiskar Andrej de Torresanis de Asula; o obeh je priobčil Deželic fotografični posnetek. Deželičeva knjiga bo izvestno zanimala marsikoga izven hrvaške domovine, in zato jo toplo priporočamo prijateljem bibliografije.
Janko Barle.
Bolgarska književnost.
N. Načov: Dedo Gcnko Sevdata v Sofija. Sofija. Knižarnica na Hr. Olčev. 1902. Str. 294. Cena 2 1. 50 st. - Knjiga Načova je najboljši duševni proizvod, ki se je pojavil v zadnjih letih v izvirni bolgarski književnosti. Pisatelj „Buntovnikov" je ž njo v resnici obogatil revno izvirno leposlovje v Bolgarih. Kratka vsebina je ta: Starček Genko z dežele gre obiskat svojega oženjenega sina, ki je višji uradnik pri ministrstvu v Sofiji. Genko občuduje ogromni napredek mesta ter se obenem zgraža nad nekaterimi naredbami, ki so bolezljivi pojavi v mladem bolgarskem organizmu. Rodoljubna duša starčkova se napolni s strahom za prihodnjost Bolgarije. Z bolestjo v srcu mora priznati, da tako kvarnih naredeb niti pod  turško vlado ni bilo.   Sofijski  vzduh  ni
več zanj, in starček Genko se vrača med svojce na deželo s prepričanjem: „Novi vremena, novi hora, novi naredbi i običai! . . . Ne sme veče za tova vreme; mnogo rano sme se rodili. Obi>rna se svetht navpaki!" — Spis je pravzaprav satira na bolgarske razmere sedanje dobe, satira, ki pa nam razodeva vso dobrohotnost pisateljevo. Da je Načov spreten pri-povedovavec in opazovavec, zapazi čitatelj na vsaki strani, pri vsakem opisu, pri vsakem dialogu, zlasti pa pri analizi starčkove duše. Vaško življenje je opisano z občudovanja vredno natančnostjo. Z eno besedo: Načov je v le-ti knjigi ustregel gotovo estetičnemu okusu vsakega čitatelja in poleg tega tudi ljudstvu koristil.
P. R. Slavejkov:   Izbrani   ST>činenija.
Kniga prva. Stihotvorenija. Sofija. Str. LXVI +229 4-4. Cena 3 leva. — Zbrani spisi P. Sla-vejkova so razdeljeni na dve knjigi, v „Stihotvorenija" in v „Prozo". Sedaj je izšla prva knjiga „Poezij". V začetku knjige je precej obširen življenjepis rajnega pesnika Slavejkova, ki s svojim imenom in svojo delavnostjo napolnjuje malodane polstoletno zgodovino bolgarsko. Njegov življenjepis je zgodovina bolgarske domovine. Ni skoraj dogodka v burnih dobah bolgarskih, katerega bi se Slavejkov ne bil udeležil kot prvi med prvimi. Njegovo življenje je bilo zel6 nemirno. Bil je učitelj, knjižničar v Sofiji, potem predsednik „Narodnega Sobranja", minister prosvete, notranjih zadev, emigrant, časnikar, potem zopet minister notranjih zadev; vdeležil se je srbsko-bolgarske vojske, zmrzoval je pri Slivnici, videl je zmago bolgarskega orožja; končno ga je Stambulov spravil v ječo in 13. julija 1. 1895. je umrl. Kakšno je bilo njegovo življenje in delovanje, nam je opisal Slavejkov v svoji pesmi „Na-roden":
S ideali vse boravih — vsičko drugo smetah, greh  — s teh i sebe si zabravih, na sveta svet ne viden.
Vse za drugite zalegah, trebva, kazvah, h>j je red; svoite raboti — otlagah čuždite vse ponapred.
Minah život ljuboroden s-bs nevoli bol i bol . . . I lica, če stm naroden — gladen, žtden, bos i gol.
Nad vsemi njegovimi pesnimi visi nekaka tuga, kakor jesenska megla nad pokrajino. A ta tuga ni sentimentalna, temveč živočutna; to je tuga boritelja, ki hoče ž njo ganiti srce in voljo tistih, ki   so   izgubili  ves   pogum.   Ob