V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
,,Koroški Slovenec'*,
Klagenfurt,Viktringer-Eing: 26,1.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Usi
za politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kron
Leto l\?.
Dunaj, 6. avgusta 1924.
v
St. 32.
Slovenci na Koroškem.
Odgovor deželnemu glavarju in nemškim strankam.
(Konec.)
Nemške pridiee.
Cerkev je katoliška, je za vse. V nji ni razlike med narodi, vsaj ne bi je smelo biti. Hei-matdienst pa je dobil od svojega vodstva naročilo, naj povsod tirja nemških pridig. „Bau-ernzeitung" zdaj povprašuje: „Ali je neutemeljena zahteva, da se z slovensko in nemško pridigo menjava v mešanih in „č i s t o n e m-š k i h“ krajih?44 Ako bere te besede Nemec v rajhu, si bo mislil, kako je mogoče, da se pod nemškim škofom tako slovenizira, v čisto nemških krajih na Koroškem se slovensko pridiguje! Povejte nam prijatelji tisti čisto nemško faro, kjer se slovensko pridiguje! Zdaj vas pa mi vprašamo: Ali vam je znan Grebinj, Grabštanj ali poznate Vetrini? Kedaj pa se tu pridiguje slovenski? V Grebinju je 95% ljudstva slovenskega jezika in v Vetrinju vsaj polovica. Tisoč let se je v teh farah pridigovalo slovensko, zdaj je poslal tja Heimatdienst svoje župnike in eden teh župnikov na slovenski fari je izjavil: ..Die Deutschen fressen mich auf, wenn ich slovenisch predigen liesse44; kdo, Vam g. deželni glavar lahko privatno povemo.
! em Nemcem ni za nemško pridigo. Vsaki slovenski duhovnik je takoj pripravljen pridigo-vati brezplačno tudi nemški, ako bo v cerkvi kaj Nemcev, politike pa v cerkev ne pustimo
PODLISTEK
Kovač Franc:
iz preteklosti.
Bilo je 14. avgusta 1478, ob času najsilnej-šega turškega navala na Koroško. Po Rožu in Podjuni so se razkropili večji in manjši oddelki turških jezdecev, povsod pleneč in moreč. Gospoda se je zaprla v dobro utrjene in nedostopne gradove, a kmet je bil prepuščen samemu sebi. Branil se je v utrjenih taborih ali iskal zavetja za obzidjem cerkve v bližini hiše božje. Kjer so mogli, so pravočasno zbežali v gore ali temne gozdove, a Turek je pridrl večkrat nenadoma, nepričakovano in tedaj je bilo njihovo gorje še hujše:	čakala jih je takojšnja
smrt ali težka sužnost, iz katere ni bilo rešitve.
Zadnji žarki zahajajočega solnca so obsevali Podjuno, čez katero je od vrhov Karavank, obžarjenih od solnčnih pramenov, legala polagoma večerna senca. Solnce zahaja za gore, kot da ne more gledati dalje grozot in kr-voprelitja. V lahnem vetriču se upogibajo ob Dravi vrhovi jelš in si šepetajo o grozovitostih Turčinov. Le Drava kot neobčutna besno žene valove naprej.
Zvonovi v stolpih so obmolknili miso oznanjevali kristjanom velikega praznika Vnebovzetja Marijinega, ljudje se niso pripravljali na božjo pot k Materi božji v Gosposveto ali na Otok k jezeru. Narod je jokal in zdihoval neskončne bolesti, katero mu je prizadejal neverni Turčin.
V glavnem taborišču Turkov v Mohličah,
in da bo Heimatdienst komandiral v naših cerkvah, tako daleč menda še nismo. „Bauern-zeitung44 potem zatrjuje: „Nam Nemcem vera ni zagrinjalo za politične nakane, vera nam je zadeva srca in vesti, previsoka in prevzvišena, kot da bi z njo zakrivali politične namere44. Lepe besede! A vprašati vas moramo, katero vero imate v mislih? Zakaj pa ste pred vojsko, ko se je iz Nemčije še dobila kaka marka, vlačili lutrovskega pastorja v Velikovec in Pliberk? V Velikovec, kjer so vse pridige nemške in vse šole nemške! Ali je bilo to samo navdušenje za prevzvišeno vašo vero ali je bilo kaj politike vmes?
Vpričo tolike hinavščine je težko priti do sporazuma. Najprej bo treba, da se Nemci navadijo govoriti resnico, ne pa naprej v javnosti obnašati se kakor obtoženec pri sodniji, ki vse taji. —
Ciceron nekje pravi:	„Krivica se lahko
godi ali z silo ali z goljufijo, eno dela lev, drugo lisjak, človeku se ne spodobi ne eno ne drugo zopernejša je goljufija. Izmed krivic ni nobene nevarnejše od krivice tistih, ki se delajo pravične ko goljufajo do skrajne meje.44
Z napadom v „Bauernzeitung“ je dosegla tista ofenziva proti Slovencem nekak višek, ki se vodi sedaj že par mesecev. Mi se moramo vprašati, kaj se s tem hoče doseči? Dvojno:
1. Treba je bilo priti Nemcem v Jugoslaviji na pomoč. Njihovo vedenje kot vladna stranka je bilo tako oholo, da se niso osovražili samo pri opoziciji, ampak tudi pri vladi. Ko jih
kamorjso prinašali ogromen plen in prignali tisoče ujetnikov, je poveljnik liusejn-beg v šotoru, nad katerim je v lahnem vetru vihrala ze-nelna zastava in se blesketal polumesec, čepel na tleh in opravljal običajno večerno molitev. Mrmrajoč je izgovarjal ravno prvo poglavje iz korana:
_ „V imenu Alaha, polnega usmiljenja, hvala tebi, Alahu, gospodarju veseoljstva, polnemu usmiljenja, sodniku sodnega dneva. Tebi služimo, tebe prosimo, da nas pripelješ na pravo pot, ne na pot onih, na katere se srdiš in tudi ne na pot tistih, ki blodijo v zmoti.44
Medtem pripelje Ahmed-aga novo trumo ujetnikov. Četnik se hoče podati k poveljniku. Ustavi ga stražeči vojak:
„Ne predrzni se vstopiti; gospodar opravlja sedaj zapovedano molitev, sicer utegneš izgubiti glavo. Zapelji poganske pse v tabor, ogleda si jih pozneje!44
Oko je žarelo poveljniku, ko je zrl cvetoča dekleta in krepke mladeniče:
»Veliki Alah, naklonil si srečo mojemu o-rožju, da razširjam med neverniki tvojo slavo! Ha, krasna so koroška dekleta! Lepša kot črnooke Čerkezinje ali belopoltne Gruzinke pod sneženim Kavkazom. Bival sem v Damasku in Smirni, plenil po Ahaji, prepotoval sem otoke Ciper, Lemnos in Kos, videl sem stasi-te Grkinje, a pri preroku, krasnejših še nisem našel. Milosten bo padišah, ko mu jih poklonim v harem; gotovo me bo povzdignil v pašo. In ti tukaj bodo kmalu molili k Alahu, postali bodo janičarji, hrabri vojaki, in pomagali z mečem širiti oblast našega gospodarja v Štambulu.
je pa zadela zaslužena kazen, so začeli kričati, da so njih manjšinske pravice ogrožene.
2. Uspehi Koroške slovenske stranke pri občinskih volitvah naj se zakrijejo. Slovenci, ohranite hladno kri!
Koroškemu nemškemu sosedu bi pa klicali v spomin besede dr. Seipelna, da pam je treba posebno moralne sanacije. Le tedaj bo imela tudi gospodarski uspeh! Zahteva moralne sanacije pa je, da se odnošaji večine nasproti koroškim Slpyencem korenito spremene!
Kako bi nam šlo?
Zgodovina nam poroča o celi vrsti kmetskih vstaj in puntov, posebno v 16. stoletju, ko so se vršile kmetske vstaje na Slovenskem in Nemškem, ko grofi kljub vsem znakom pred-revolucije niso hoteli videti preteče nevarnosti. Na podoben način sili sedaj država nemškega kmeta zopet na pot revolucije. Nemški kmet in s tem vsa stranka, ki ščiti kmeta, prihaja do prepričanja, da se postavnim potom ni mogoče več boriti proti propadanju kmetskega stanu. Voditelji južnonemških kmetov pošiljajo svarilne glasove v Berlin, kjer se ne glede na dejanski položaj kmetu nalaga neznosna plačilna bremena.
Iz ust merodajnih činiteljev slišimo v zadnjem času strašne tožbe o kmetskem položaju na Bavarskem in grožnje berlinski vladi, ako v najkrajšem času ne izpremeni svojega postopanja napram kmetom. Poslanec bavarske kmetske stranke Schlittenbauer prerokuje na
Pa tovariši, dovolj plena smo že dobili: tri tedne že plenimo po Koroškem, pripravite se na odhod! Jutri za rana odrinemo. Ti bodo robili nam, z drugimi pa napravite, kar ukazuje prerok v sveti knjigi. Pa saj je zanje boljše tako. Imamo še dolgo pot v daljno Turčijo, obnemogli bi na daljnem potu.44
Zadnji večer je bil pred odhodom. Goreče vasi in kresovi po gorah so oznanjevali, da je Turek v deželi.
Ločili so ujeto, tisočeroglavo množico, pripeljano iz vseh krajev Podjune, ki so jo pre-motrili, so li eni ali drugi sposobni za dolgo pot v sužnost ali ne, v dve skupini. Na eni strani mladi in čili, na drugi strani obnemogli, bolehni in slabotni.
Ujetniki so slutili, kaj nameravajo krvniki: Nastal je obupen jok — premnogi je zadnjikrat videl stariše ali svoje otroke. Usoda obojih je bila težka, ali na mestu umreti ali počasi umirati v sužnosti.
Husejn je nekaj trenotkov brezbrižno gledal pretresljivi prizor, divje oko mu je radosti žarelo, pasoče se nad bolestjo obsojencev. Potem je malomarno iztegnil roko in neverniki so s sabljami planili na slabotne... Nekaj trenotkov so pretresali ozračje presunljivi in obupni klici — zadnji klici umirajočih — a moritve vajene roke so kmalu izvršile dano povelje.
A mladino so drugi dan gnali skozi Podjuno mimo žarečih in kadečih se razvalin v daljno Turčijo, da jo odtujijo veri in narodu.
In nikdar več niso videli domovine ...
velikem kmetskem zborovanju v Eichstadtu poleg komunistične nevarnosti celo kmetsko revolucijo. On pravi med drugim: „Kljub vsem opozorilom v našem tisku nismo mogli Berlina prepričati o položaju našega kmeta, v zadnjem trenutku moramo na javnih zborovanjih dvigniti svareč glas in gorje, ako tudi to ne bo zaleglo. Mi smo danes že globoko v prepadu. Moti se, kdor misli, da se naše gospodarstvo dviga. Naš gospodarski položaj je nevzdržljiv in gospodarski obstoj našega kmeta je ogrožen. Na eni strani škandalozne cene kmetskim pridelkom, ki komaj do polovice odgovarjajo cenam predvojne dobe, na drugi strani dva do trikratne predvojne cene industrijskih izdelkov (železo, blago, itd.). Na eni strani kmeta uničujoče cene, na drugi strani neznosni davki, ki ne zahtevajo samo naših prihrankov, ampak celo kapital,- katerega neobhodno rabimo za vzdrževanje gospodarstva. Na eni strani škandalozne cene domačim pridelkom ali sploh nobene možnosti spraviti blago v denar, na drugi strani preobilica inozemskih kmetskih pridelkov, ki v ogromni množini in brez vsak-e carine romajo v državo. Naš kmet je oropan vseh sredstev, ki bi omogočila ugoden prospeh gospodarstva. Dogajajo se slučaji, da nekdaj dobro stoječi kmetje ne morejo izplačati malenkostnih računov, glasečih se na 10, 20 ali 30 mark (1 marka = 16.000 K). Kmetje iščejo posojila pri bankah, da zmorejo davčna bremena. Ta položaj je ognjišče hudih nemirov in danes še ne moremo govoriti o posledicah na ta na-čiif povzročene kmetske vstaje. Država naj se varuje izbruha kmetske revolucije."
Marsikateri bo rekel, da tudi pri nas ni bolje. Agitirali pa so prj nas za Anschluss in so hoteli, da izpije naš kmet isto mero gorje, kakor kmet v Nemčiji. Take razmere bi nam prinesel Anschluss, „sedaj še le vidimo, kam so nas hoteli zapeljati". Končno naj si tudi naša vlada izprašuje vest, ali tudi ona ne žene našega kmeta s svojimi ogromnimi davki v revo-luciio.
Evharistični shod v Dobrli vasi.
Katoliško ljudstvo Koroške! Pripravi se lepo in vestno s tridnevnicami na to izredno slavje!
Na predvečer, t. j. v sobotu 16. t. m. zvečer ob 8. uri naj na vseh gričih in gorah spodnje Koroške zažarijo prav številni kresovi v čast evharističnemu kralju! Topiči pa naj gromijo pozdrav zveličarju v presv. zakramentu! Fantje, pokažite ob ti prilikr, da v vaših srcih še gori ogenj žive vere in ljubezni do Kristusa!
K evharističnemu slavju naj pride vsaka fara vsaj z eno bandero! Marijine družbe vse z zastavo! Naj vzame tudi vsakdo nekaj jestvin seboj, ker Dobrla vas ta dan ne bo mogla lahko vsem po želji postreči.
Začetek cerkvene slovesnosti dopoldne ob 9. uri, popoldne ob 2. uri. Posvetilno molitev dobi vsak tiskano.
Presv. evharistiji vsa čast in hvala!
Pripravljalni odbor.
sa POLITIČNI PREGLED M
Avstrija. Parlament je šel nenadoma na počitnice, brez da bi rešil tako nujen in važen carinski zakon. Čeravno so meščanske stranke že preveč popustile, je za socijaliste še vse premalo. Imeli bi radi visoko carino na industrijske izdelke, uvoz agrarnih produktov pa naj bi bil carine prost. Dobro hočejo samo Svojim pristašem, kmet pa lahko drago kupuje svoje potrebščine in ceno prodaja svoje pradelke; kmet ne rabi zaščitne carine, čeravno je naj-stalejši in najboljši davkoplačevalec. Skupščina se setane zopet 2. septembra, da sprejme carinski zakon. Tako so se stranke pobotale. Ali je to v korist državi, je drugo vprašanje. Jeseni se imajo pričeti trgovska pogajanja s sosednimi državami na podlagi nove carinske tarife. Te države se gotovo čudijo, da se je uzakonjenje tega važnega zakona tako hladnokrvno in lahkomišljeno preložilo. Državna
kasa je suha in rabi denar, pa tudi nič ne reče, ampak pusti splavati milijarde po vodi. Poslanci se v raznih letoviščih sedaj seveda boljše počutijo kot pri parlamentarnih sejah. — Dr. Seipel je bil zopet preiskan ter se je ugotovilo, da je naboj v pljučah že popolnoma zacelil, in da prevzame že ta teden zopet vladne posle.
Jugoslavija. Ker se postavlja nova vlada na strogo ustavna tla, menda ne bo delala iste napake kot doslej še vsaka vlada, da bi odslovila z vodilnih mest vse politične nasprotnike, ki so se držali zakonov, in jih nadomestila s svojimi pristaši. Gotovo pa bo vsak pozdravil, ako se bo borila proti podkupovanju med urad-ništvom, ker je korupcija rak rana na državnem ustroju. Vse sosedne države so sestavo nove vlade pozdravile. — Zunanja politika vlade ostane ista, izpremenila se bo samo metoda. Narodna skupščina se sestane k izrednemu zasedanju 6. t. m. — Sedaj se vrše pogajanja za kratkodobno posojilo v znesku 3 do 5 milijonov dolarjev. Pogajanja kažejo, da Ameri-kanci pridobivajo zopet zaupanje do jugoslovanskega gospodarstva. Kredit se bo porabil za gradnjo železnice v Split. — Izvede se tudi revizija zakupa zemlje. Bogatašem se bo zemlja odvzela. Isto se bo zgodilo, z dobrovoljci, ki so prišli do zemlje krivičnim potom in potom korupcije.
Italija. Preiskave o umoru poslanca Matte-otija še niso končane. Rossi je izpovedal, da je dobil od višje osebe nalog, da odstrani Matte-otija vsaj za toliko časa, da mu ne bo mogoče držati napovedanega govora proti fašistom. Nato se je posvetoval z Duminijem ter ga prosil, da ga za par dni kam spravi. Nekateri listi naglašajo, da je zapleten v umor Mussolini sam in zahtevajo njegov odstop. V ravno prijetnem položaju se Mussolini ne nahaja. S silo se trajno pač ne da vladati, posebno z metodami, ki so lastne fašistom, ne.
Na Balkanu vre. O vpadih komitov na jugoslovansko ozemlje se sliši vsak teden, isto-tako na grško ozemlje. Grška vlada je sedaj protestirala proti zbiranju komitov ob grški meji ter zagrozila, da bo prekoračila bolgarsko mejo in napadla s pomočjo jugoslovanske vojske zbirališča komitov. Obenem je protestirala proti preganjanju Grkov na bolgarskem ozemlju. Nasprotno ^a so Bolgari protestirali proti preganjanju Bolgarov na Grškem. Na Balkanu se močno širi tudi boljševizem, ki ga pospešujejo notranje razmere teh držav.
Londonska konferenca. Reparacijska komisija je prišla v London na povabilo. Nasprot-stva, ki so se pojavila zadnji čas, so se sedaj izravnala, ker so stavili Francozi nove predloge, ki so jih delegati odobrili. Ako bi reparacijska komisija ne prišla do soglasnega sklepa, se postavi posebno razsodišče, v katerem bo tudi odločeval Amcrikanec. Francozi hočejo razpravljati tudi o izpraznitvi Porurja, ako bi se obravnavalo tudi varnostno vprašanje in vprašanje mednarodnih dolgov. Dejo v komisijah je skoro končano. Napravijo sc trije zapisniki, in sicer prvi za države velike antante, drugi za veliko antanto in Nemčijo in tretji za rcparacijsko komisijo in Nemčijo. V krogih delegatov in antantnih državah vlada nad uspehom konference veliko veselje. — Za ta torek so bili povabljeni tudi nemški delegati, ki bodo nastopali kot enakopravni člani. Nemška delegacija sestoji iz državnega kanclerja dr. Marksa, zunanjega ministra dr. Strcsemana, finančnega ministra Lutherja in drugih strokovnjakov.
Poravnava nemško-ruskega konflikta.
Nemško-ruski konflikt, ki je nastal že pred meseci radi preiskave v prostorih sovjetske trgovinske delegacije v Berlinu, je bil te dni po dolgotrajnih pogajanjih končno poravnan. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je sprejel sovjetskega poslaniškcga svetnika Ro-do.wskega in se razgovarjal ž njim o dogovorjenem protokolu glede poravnave konflikta. Čim bodo izvršene še nekatere neznatne iz-premembe v protokolu, bo takoj podpisan.
Državljansko zadovoljstvo v Rumuniji.
Vlada je nad Bukurešto, drugimi kraji in nad
celo Besarabijo nenadoma proglasila izjemno stanje ter uvedla najstrožjo pisemsko in brzojavno cenzuro. Državljansko svobodo je vzela v roke vojaška oblast in ta proklamira sedaj odredbe, po katerih dobi vsakdo 5 do lOletno ječo, če ustmeno ali pismeno proklamira spremembo vladovine ali pa spremembo temeljnih državnih zakonov. Isto zadene vse one, ki nosijo razne znake, ki označujejo razne ideje v svrho teh sprememb in po dve leti se zapro v ječo vsi oni, ki zborujejo brez dovoljenja vojaške oblasti. Kot zborovanje se pa smatra že to, če se na ulici ali v lokalu sestane več kot pet oseb. Te izjemne odredbe so se izdale kar črez noč, da se vzroki in nameni ne zvedo po svetu, za to pa skrbi cenzura ,
Konec vstaje v Braziliji. Vstaja v Braziliji se more smatrati kot končana. Poraženi uporniki so že izpraznili Sao Paulo, ki so ga zasedle vladne čete. Sicer še manjkajo podrobna poročila o sili upornikov, vendar pa se splošno domneva, da je z izgubo mesta Sao Paulo njihova moč strta.
11 DOMAČE NOVICE (1
Bistrica v Rožu. (Blagoslavljanje nove bandere.) Dne 20. julija je bila blagoslovljena nova bandera sveške požarne brambe. Ker je bila sv. maša na prostem, se ie zahotelo našim heimatšuclarjem, da bi tudi oni enkrat pustili slišati svoje glasove. Toda mesto njih so nastopili izvrstni sveški godci, ki so svirali lepo tiho in ubrano. Nasprotniki so močno agitirali in pobirali denar tudi pri Slovencih za pušeljce z nemškimi trakovi. Slavnosti so hoteli dati nemški značaj, kakor bi v Svečah ne bilo nobenega Slovenca, a se jim ni posrečilo. Še živijo v Svečah in na Bistrici zavedne slovenske korenine, katere podjeda zob nemčurstva. Kadar je treba kaj darovati ali plačati, tedaj smo Slovenci vedno prvi, pravice pa nam odrekajo. Toda vsaka sila do vremena. Žal se je našlo več naših fantov in deklet, ki so si lahkomišljeno pripeli te znake. Drugič več pozornosti!
Lisua gora. Kakor znano, je tukajšnja božja pot zelo sloveča, da prihajajo zmiraj romarji od blizu in daleč. Tako so prišli tudi dne 4. julija na predvečer sv. Cirila in Metoda trije romarji iz Rude, ki so pa vzbudili povsem našo pozornost, ker učitelju, ki hodi na božja pota, brez skrbi lahko izročamo našo deco, in krojaški mojster, ki tako rad meri Slovencem hlače, ker Nemcev tukaj ni, sta ponosno stopala tik varnostnega organa. Ti možje so se podaii naravnost na kraj, ker je pred letom dni od tukajšnjih heimatšuclarjev bila oklofutana Slovenka, ker je žgala kres na čast slovanskim blagovestnikom. Mogoče so hoteli obhajati obletnico klofutanja. Ker smo Slovenci miroljubni in da se izognemo trdim pestem, smo šli postojanko niže in tam zanetili kres, da pokažemo, da se ogenj, ki plamti v naših srcih, ne da vdušiti s klofutami, četudi so še tako gorke. Heimatšuc pa predlagamo, da na drug način ščiti domovino in pusti pretepanje in pregaja-nje Slovencev domačinov.
Kleče. Pri nas smo obhajali 27. julija običajno žegnanje. Cerkveni obredi so se izredno lepo opravljali, ker so bile tri sv. maše. Ne moremo se pa načuditi, čegar služabnik je pravzaprav naš organist! Jeli cerkven in njenega predstojništva ali?... Pri drugi sv. maši so tako lepo peli v edino zveličavni nemščini, le škoda gospod Morak, da niste šli poslušat!
Bistrica v Rožu. (Nevihta.) 14. julija je razsajala v naši občini strašna nevihta s točo, ki je napravila mnogo škode. Mnogo prizadeti so tudi najemniki v Rutah, katerim je pobila toča vse pridelke. Vslcd hitrega naliva so gorski potoki močno narasli in stopili čez bregove ter pobrali več mostov. V Skočniku se je. utrgalo nad 25 m ceste, ter bo stalo mnogo denarja in truda, da se zopet popravi.
Vogrče. (Igra. — Novi zvonovi.) Lepa prir reditev, ki jo je napravilo naše izobraževalno društvo dne 6. julija t. 1. v korist novim zvonovom, je privabila veliko gostov od blizu in daleč. Pa je tudi vredno pogledati to krasno igro „Garzia Moreno", ki nam riše v tako ganljivih
kakor krepkih potezah kremenit in neupogljiv značaj krščanskega moža. Nekateri prizori so naravnost očarujoči. Akoravno jo je težko u-prizoriti, vendar so naši fantje, to je treba priznati, vseskozi častno rešili svojo nalogo. Tombola, ki je igra sledila, je zbrala na župnijskem dvorišču blizu 400 sreče željnih udeležencev. — Še veliko lepše pa je bilo slavje, ki smo ga obhajali dne 20. julija z blagoslavljanjem novih treh zvonov. Po tridnevnem deževju je krasen solnčen dan pripravil slavnosti najlepši sijaj. O. dr. Zeichen so nam vjedrnatih in vznesenih besedah razložili pomen zvonov. Mazilili so ]ih č. g. dekan Hribar. Dve lepi deklamaciji ste povzdignili slavnostno razpoloženje. Ljudstva je bilo obilo. S posebnim veseljem smo pozdravili v svoji sredi čč. gg. Poljanca, Šadjaka in Hornbocka, našega starega ljubega znanca. Umetno dovršena oblika ter čisto, ubrano petje zvonov dela zares vso čast firmi Grass-mayer v Inomostu. Težkih žrtev so nas stali ti zvonovi, vendar nam jih ni žal, še veseli smo jih, ko zopet slušamo njih mili glas. Da bi prinesli naši fari veliko srečnih, blaženih dni! Vse dobrotnike, posebno pa požrtvovalne botre, Bog bogato plačaj!
Sele. Pri nas zorijo češnje in mladina jih rada obira in zoblje. Toda nesreča nikoli ne počiva. Tako je padel s češnje šolar Pavelnov lomej in si izpahnil in zvil roki. Več sreče v nesreči je imel Hòcev Andrejček. Tudi on je padel s češnje s še večje višine 6 m, pa je brez vsake poškodbe zooet vesel vstal. — Čuden strah so dne 29. julija prestale Husove žanjice in hlapec. Bile so ravno pri delu na njivi, ko nekaj silno zabuči. Visoko nad njimi na severnem strmem bregu se je odkrhnil del skalovja in s silnim hruščem so bučali trije veliki kosi po strmem pobočju navzdol in potem še po njivi naprej. „Svet se podira, svet se podira!“ so kričale ženske in še pravočasno zbežale z njive. Pa tako hudo ni bilo. Razun strahu in malo škode na njivi ni bilo hujše nesreče.
Bistrica v Rožu. (Poroka.) Dne 6. julija smo praznovali veselo ženitovanje pri Andrejcu na Mačah. Poročil se je naš rojak Ivan Beguš z zavedno Slovenko Marico Zingler. No-voporočenemu paru želimo mnogo sreče v novem stanu.
Jezersko. (Smrt.) Britka izguba je zadela ugledno Marijevo, pd. Mlinarjevo družino; njeni najstarejši, 371etni sin, gospod Franc Muri, bivši ravnatelj žitnega zavoda v Ljubljani, je 23. julija po daljši mučni bedezni in previden s tolažili sv. vere, v Kranju umrl. Truplo rajnega se je prepeljalo na Mlinarjev dom na Jezersko in častno pokopalo na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva iz vseh krajev. Trije duhovniki so ga spremili k zadnjemu počitku, med njimi duhovni brat gospod Ignac Muri, župnik v Šmiklavžu v Go-renčah na Koroškem, ki je na grobu govoril za slovo ganljive besede. Domači mešani pevski zbor je rajnemu na domu in na pokopališču pod vodstvom gospoda Švikaršiča zapel lepe ža-lostmke. Rajni gospod Muri je bil zelo učen niož: svoje gimnazijske študije je dovršil v Kranju, na Dunaju dokončal višjo trgovsko šolo, deloval potem tri leta na Ruskem, od koder se je bolan pred svetovno vojno vrnil nazaj v domovino in bil v Ljubljani nekaj časa ravnatelj žitnega zavoda. Znal je govoriti menda sedem jezikov in je bil veren mož in čist značaj. Neozdravljiva bolezen je vse njegove upe podrla v najlepši dobi življenja. Franci, spavaj mirno, dokler se nad zvezdami zopet vidimo! Prizadeti Mlinarjevi družini naše iskreno so-žalie.
B DRUŠTVENI VESTNIK H
Podjubelj. Naše 1. julija lanskega leta u-stano.vljeno izobraževalno društvo je imelo v nedeljo dne 20. julija svoj prvi redni letni občni zbor v Delavskem domu, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeležilo se ga je 92 oseb, 27 jih je pristopilo nanovo kot redni člani, da smo dosegli število 90 članov, na katero smo lahko ponosni in ki je dokaz, da tudi pri nas ne spimo in da se širi med nami narodna zavest. Po otvoritvi in pozdravu je podal pred-
sednik kratko poročilo o delovanju društva v : preteklem poslovnem letu. Društvo je imelo 3 večje sestanke, 5 odborovih sej in uprizorile so se štiri predstave. Po blagajnikovem poročilu se je dala zaupnica staremu odboru, ki ostane tudi za bodoče poslovno leto. Članarina se je soglasno določila na 10.000 kron. Kršč. soc zvezo je zastopal čg. župnik Vauti, ki je govoril o pomenu kulturnih društev in o izobrazbi. Nastopil je tudi gosp. Janko Ogriz iz Sel in s pravim navdušenjem bodril naše fante in dekleta, naj se neustrašeno oprimejo naš!h društev in delujejo v korist sebi in v prid našega tlačenega slovenskega naroda. Gg. govornike so zbrani pazljivo poslušali, kar dokazuje, da je padlo sejano seme na rodovitna tla. Z zahvalo gospodom govornikom se je zaključil občni zbor. Večina članov je plačala takoj že članarino, vse ostale pa prosimo, naj to v kratkem store. Možje in žene, fantje in dekleta! Stopajmo ponosno naprej po nam začrtani poti, ne glejmo na desno ne na levo, akoravno nas marsikdo gleda po strani ter pokažimo, da smo trdni in značajni Slovenci.
a GOSPODARSKI VESTNIKE
Živinoreja podlaga kmetijstva.
Spisal Krištof Franc.
Večina naših slovenskih kmetovalcev se bavi z živinorejo, da se iz nje dohodkov skromno preživlja in obdrži na svoji kmetiji. Le malo posestnikov je tako srečnih, da bo moglo iz gozdnega gospodarstva črpati svoje dohodke. Žita pridelamo bore malo in še to doma pridelano žito komaj zadostuje za preživljanje domače družine. Jasno je toraj, da tudi od pridelanega žita ne smemo pričakovati takih dohodkov, da bi mogli kriti izdatke visokih davščin, nabave potrebnega novega orodja in nakup obleke za družino. Izdatki na vse strani prav kmalo izpraznijo še tako nabasano listnico s tisočakami, katerih ni nikdar zadosti, in treba je iskati virov, kako se bo ta denarnica zopet napolnila?
Mnogo skrbi oovzročajo vsakemu posestniku preskromni dohodki in visoki izdatki, da ni mogoče več izhajati in postaja žiyljenje na kmetiji poleg trudapolnega vsakdanjega dela že obupno. Zato se rada porodi misel, da na kmetiji ni mogoče udobno in mirno živeti in da ni obstanka. Prevečkrat se zato zgodi, da se vsled tega čedalje več na kmetih zrastlih ljudi odtujuje kmetijskemu poklicu in si išče dohodkov drugod. Ne zavedamo se pa, da so zemeljske dobrine tako vsestranske in obilne, da prav lahko preživljajo še tako številne kmečke družine. Glavna krivda leži v pomanjkanju iznajdljivosti in še večjemu pomanjkanju kmetijske izobrazbe, brez katere danes ni mogoče več izhajati. Poglejmo si nekoliko glavno panogo našega kmetijstva živinorejo, na katero je vsak kmetovalec nujno navezan in brez te živinoreje si sploh umnega ter dohodkonos-nega kmetovanja misliti ne moremo.
Živino redimo v različne svrhe:
L Vprega.
Živino redimo zato, da si zagotovimo potrebno vprežno živino. Najcenejša vprega je vendar še govedo. Konj je mnogo dražja vprega, ker zahteva že oprema ter podkovanje mnogo več izdatkov, poleg tega pa še veliko večji riziko ali nevarnost za ponesrečenje, ker se pri konju vedno veliko izgubi. Govedo pa se vedno lahko vporabi za meso in je toraj riziko zelo zmanjšan. Konj se izplača le, če je vsak dan vprežen in tako zasluži drago vzdrževanje. Govedo tudi lahko počiva, pa vkljub temu do-naša korist bodisi, da mislimo za vprego vola, ki se pri počivanju redi ali kravo, ki daje mler ko. Ako bi vodili glede vprege nekoliko računa, bi moralo iz naših kmetij izginiti mnogo nepotrebnih konj. ki bi se nadomestili z molznimi kravami ali lepimi volički. Zlasti za malega posestnika je konj tudi zajedavec vse ostale živine ker porabi najboljšo krmo. Zato je treba dobro premisliti, ali imam za konja v resnici dosti takega vsakdanjega dela, ki bi ga krava ali voliček res ne mogla lahko opravljati. Nekoliko dela in sprehoda na svežem zraku iz zadohlega hleva govedi jako hasne, da
bolje prebavlja in tako tudi pokrmljeno krmo bolje izkoristi. Nekoliko vpreganja kravam prav nič ne škoduje, ker se žival tako tudi bolj utrdi iji obrabi parklje ter lepše uravna noge. Kako nerodno hodi krava, ki ni bila nikdar iz hleva! Da si izredimo dobro vprežno govedo, se mora že žival v zgodnji mladosti vaditi na paši vstrajne hoje. Le na paši vzgojevana živina bo sposobna za dobro vprežno živino. Iz-rejajmo si jo sami doma. (Dalje sledi.)
Pozor na davke. Razpošiljati so se začeii plačilni nalogi. Ako se zdi davek komu previsok, naj napiše na dostavljeno uradno listino, da ugovarja proti odmeri. Spodaj postavite svoj podpis in bivališče ter vrnete listino oblasti, ki mora rešiti priziv v teku 3 tednov in obvestiti davkoplačevalca.
Povišanje kolkovne lestvice. Od 1. septembra 1924 se mora kolekovati po skali I. do
400.000	K s lOOOkronskim kolkom, za vsakih nadaljnih 400.000 K po 1000 K več; po skali II. do 100.000 K kolek za 1000 K, za vsakih daljnih
100.000	K 1000 K več; po skali III. do 50.000 K 1000 K, za daljnih 50.000 K po 1000 K več. — Pravne zadeve spadajo pod skalo III., dolžna pisma, potrdila, menice jjtd. pod skalo II.
Izrabljanje vodnih sil. Avstrija razpolaga z ogromnimi vodnimi silami. Že leto dni se dela za to, da bi se popolnoma osvobodila uvoza tujega premoga (iz Češkoslovaške, Poljske in Nemčije). Začetkom leta 1924. se je že izrabljalo 356.500 konjskih sil, s čemer se je nadomeščalo skoro milijon ton premoga. Pri tem je treba vpoštevath da ta statistika obsega samo večje naprave z najmanj 1000 konjskimi silami. V poštev niso vzete številne manjše koncesije. Letos se bo zgradila velika naprava Spullersee^ in več naprav v okolici Innsbrucka. Letos bo-' do začele obratovati tudi železnice z električno pogonsko silo.
Tržne cene v Velikovcu dne 30. julija. (23. julna v oklepajih.) Žito: pšenica 3000—3200 (2800—3000), rž 2800—3000 (2500—2700), ajda 2300—2400	(2100—2300), oves 2600—2700
(2600) K za kg. Živina: voli 11—15.000 (11.000 do 14.000), krave 10—14.000 (10—13.000), svinje 28—30.000 (28—30.000),ovce 6—9000 K za kg žive teže. Krompir 1000—1200 K kg.
Dunajski trg. Živina: voli 12.200—18.000, biki 12.250—16.500, krave 12.500—15.000, teleta 16—26.000, koze 5000, ovce 5—10.000, mesne svinje 20—24.500, pitane svinje 19—23.500, klavni konji 6—14.000 K za kg žive teže. — Meso: goveje 20—48.000, zmrznjeno 16.000 do
28.000,	telečje 20—44.000, zrezek 48—68.000, svinjsko 24—48.000, ovčje 16—32.000, prekajeno 30—50.000, slanina 22—28.000, konjsko 14—22.000 K za kg. — Sadje: češnje 12.000 do
20.000,	marelice 16—24.000, breskve 14.000 do
28.000,	jabolka 10—20.000, hruške 8—16.000 K
za kg. Jajce 1500—1700 K komad. Čajno maslo 64—72.000, namizno maslo 58—62.000, sirovo maslo za kuho 42—50.000, svinjska mast 34—38.000, jedilno olje 24—30.000 K za kg. — Zelenjava:	krompir 1800—3200, kumare 600
do 3600, špinača 3600—8000 K za kg. Konji: lahki vprežni 4 10, težki vprežni 7—14, ko-čijaški 4—12 milijonov kron. — Krma: sladko seno 80—140.000, kislo seno 60—75.000, detelja 100—140.000, slama 80—100.000 K za 100 kg.
Borza. D u ifa j, 4./VIII. Dolar 70.460, bolgarska leva 508, nemška marka 16.540, funt šterling 313.200, francoski frank 3.715, lira 3.085, dinar 851, poljski bankovci 135, švicarski frank 13.880, češka krona 2192, ogrska krona 986^2 avstrijskih kron.
C u r i h, 4./VI1I. Avstr, krona 0,007525, dinar 6, 40, franc, frank 28,50, lira 23,37, češka krona 15,92)4, ogrska krona 0,0069 centimov.
H ČEBELARSKI VESTNIK H
Novi zakon o čebeloreji.
Zanimanje za čebelarstvo postaja zadnja leta tudi v naši deželi vedno bolj živahno. Ne-1 dolžno veselje, ki ga nudijo pridne čebelice,
sladki med in spoznavanje koristi, ki jo daje čebela za gospodarstvo, so pomnožili čebelarske vrste in število njih korit (panjev). Mnogi polagoma spoznavajo lepe dohodke, ki jih prinaša umetno čebelarjenje v velikih panjih na okvirčke ali remce. Velik pomen čebelarstva uvide vajo pomalem narodni in državni voditelji ter so ga začeli tem bolj podpirati kakor v drugih deželah in državah, tako tudi pri nas. V ta namen je izdelal naš deželni zbor nov zakon in ga predložil dunajski vladi v potrjenje.
Nova postava sicer ne odgovarja popolnoma težnjam čebelarjev, a je vendar precej boljša od prejšnje zlasti glede prepeljavanja čebel na pašo. Potrebno je za čebelarje, da jo poznamo malo natančneje. Razdelili bi jo na tri večje oddelke:
1.	Prostor za čebelnjak.
2.	Prepeljevanje na pašo.
3.	Druge čebelarske zadeve.
Zaradi prostora za čebelnjak določa novi zakon- če je izletna stran obrnjena proti cesti ali zelo rabljeni poti, proti tuji hiši, hlevu, tedaj mora biti čebelnjak vsaj 10 m od teh predmetov. Ako pa bi bil čebelnjah manj oddaljen, mora stari 3 m višje, ali pa mora biti 4 m pred čebelnjakom, 2 m visoka ograja, ki bodi na vsako stran 2 m daljša od njega. Če je izletna stran obrnjena proč, je razdalja lahko manjša. Tudi župan bi mogel razdaljo v ugodnih razmerah okrajšati.
Bolj sitno je, postaviti nov čebelnjak za čebelno pašo v tujem kraju. Predno bi hotel kak čebelar postaviti nov čebelnjak, za pašo, mora najmanj 3 tedne preje naznaniti to dotami občini in obenem pokazati dovoljenje posestnika, kakor tudi sosednih posestnikov, če bi bil čebelnjak oddaljen od njih.posestva manj kakor 25 m. Pašni čebelnjak mora biti od domačih. ki stoje vsaj že 2 leti, oddaljen najmanj 1200 m. V teh novih čebelnjakih se brez posebnega dovoljenja občine ne sme postaviti več kakor 150 panjev. Na čebelnjaku mora biti napisano ime čebelarja, njegovo bivališče in število panjev. Čebelnjak mora imeti nekoga, ki nanj pazi
Peljati čebele na pašo sme vsak čebelar. Občina bi mogla braniti le tedaj, če bi niraz ali toča ali slana uničila jedovo pašo in druge medunosne rastline, ali če bi kdo imel bolane čebele ter bi bolezen mogel zanesti v tuje kraje. Če je kdo imel bolane čebele in mu občina brani pripeljavo na pašo, mora čebelar dobiti od izprašanega čebelarskega učitelja izpričevalo, ki ne sme biti staro več, kakor en mesec, da so njegove čebele zdrave in občina mu ne more več braniti. Občina tudi ne sme več pobirati od na pašo pripeljanih čebel kakih doklad. Čebele smejo biti na. jedovi paši le od 10. avgusta do 5. septembra. Voziti se morajo tako zaprte, da ne morejo izgledati. Čebelar, ki je pripeljal čebele v svoj pašni čebelnjak, mora to naznaniti na občini, kakor tudi število panjev. Za one, ki so jih prepeljali v tuj čebelnjak, naznani posestnik.
Glede drugih čebelarskih zadev določa'zakon: Čebelar sme ogrebsti roj ali ga zasledovati tudi na tujem posestvu, a je dolžan povrnit; storjeno škodo. Če roja ne zasleduje 2 dni, ga sme vsaditi posestnik na svojem posestvu in na javnih prostorih pa, kdor ga najde.
Čebelar je dolžan odstraniti vzroke, ki čebele dražijo k ropanju. Navadno se, po ropanju povzročena škoda ne povrne, ako morda kdo ni nalašč čebel dražil k ropanju. Ako pa na pašo pripeljane čebele oropajo domače, solastniki dolžni škodo povrniti, ako domači čebelar ni sam zakrivil ropanja. Seveda je treba vse dokazati. Če se ne ve katerega čebelarja zadene krivda, se zadeva preišče potom županstva pomočjo enega neprizadetega in nepristranskega čebelarja. Prepire med posestniki zarad čebel in čebelarji posebno zaradi povro-čene škode odloča sodnjija. Prav tako odloča sodnija o tatvini čebel, o poškodovanju na čebelah itd.
Marsikateri čebelar bi imel kaj pripomniti. Zlasti čas za jedovo pašo je vsekako vzet prestrogo. Ker za čebelarja je mnogokrat par dni velikega pomena. Paša se vsled ugodnega vremena more namreč pričeti že nekaj dni pred 12. avgustom, ali zaradi slabega podaljšati črez 5. september.
Silno težko bo tudi postaviti nov pašni čebelnjak, zlasti, ker bo težko najti ugoden kraj za pašo in bi na vse strani ne bilo v razdalji 1200 m kakega čebelnjaka. Vendar je zakon na drugi strani zopet precej ugoden pospešiti in povzdigniti čebelarstvo. Najvažnejše za čebelarje pa je predvsem ugodno vreme in o-bilna paša, ki pride po vremenu.
iz Roža. Dobrlovaški čebelarski opazovalec poživlja čebelarje, naj poročajo, kako je čebelarska letina drugod. Tukaj poročilo iz Roža! Pri nas so po večini čebele dobro prezimile; malo strdi so porabile in muh je ostalo veliko. Z velikim upanjem smo pričakovali dobro leto. Sadje in travniki so lepo cveteli, a medili niso. Zato je bilo tudi malo rojev in še tiste, katere smo dobili, moramo sedaj krmiti. A.tudi starci in neizrojenci imajo komaj za silo strdi in nič novega satovja. Pač pa so bogati na muhah. O-stane nam še upanje, da se bodo pri ugodnem vremenu ob ajdinem cvetju vendar še same preskrbele s hrano za zimo. Nekoliko boljše je v krajih višje v Karavankah. Sicer je v Slov. Plajberku nomrlo po zimi več sodov bučel, a so ostali vigredi večkrat rojili in imeli boljšo pašo kot v dolini.

RAZNE VESTI a
Drobne vesti. Te dni so pričeli veliki manevri turške mornarice. — Zaglul paša je zopet ozdravel. — Sovjetska vojska šteje z mornarico vred 562.976 mož. — V Jugoslaviji mora nabaviti vsaka šola malo šolsko lekarno. — Kruh na Dunaju se je zopet podražil za 600 K, da ^tane sedaj hleb 7800 K. — Praški bencinski proces je končan. — V Solunu je divjal pretekli teden požar in uničil mestni okraj Vardar. Škoda znaša veliko milijonov dolarjev. — V Varšavi na Poljskem je izbruhnila kolera. — Velik japonski parnik „Teirei“ se je potopil, blizu 200 ljudi je utonilo. — Podpiranih brezposelnih je bilo 26. julija t. 1. na Koroškem 329. Število je zopet padlo. — Nad 1000 krajev Severne Kitajske je prepravljenih. Mesto Tientsin je zelo ogroženo. Brez strehe je dva milijona ljudi Škoda je ogromna. — Z Jugoslavijo se začnejo kmalu gospodarska pogajanja. Jugoslov. delegat bo dr. Ploj. — Na progi Steinach— Buchheim v Salzkammergutu se je uvedel e-lektrični obrat. — Dne 14. t. m. bomo lahko o-1' pazovali popolen lunin mrk. Prične ob %8. uri in konča ob 1 uri. Mesec se to noč popolnoma skrije, zato naj bi si ob jasnem vremenu mrk vsak ogledal. — Finančna uprava ima namen izdati bankovce, glaseče se na šilinge, ker se srebrni šilingi vsled izrednosti in visoke vrednosti niso obnesli in izginili takoj v žepe veriž-nikov.
Poslanske in ministrske plače. Po novem zakonu dobijo državnozborski poslanci mesečno 6,200.000 K, poslanci zveznega sveta
3,100.000	K, deželni glavarji 13,800.000 K, ministri 18,000.000 K, zvezni kancler 21,800.000 K in zvezni predsednik 43,600.000 K plače. Poleg tega seveda vožnja na železnici zastonj in razne druge ugodnosti. Plače so vsekakor zadostne. —
Toča ubila okoli 100.000 piščet. Jajca so eno najvažnejših izvoznih pridelkov Rusije in znaten del ruskega eksporta obstoji v jajcih, ki se v glavnem izvažajo v Anglijo. V gubernijah Sniolensk in Jaroslav se morda nahaja največ perutnine na svetu. Pred kratkim pa je zadela obe guberniji strahovita katastrofa. Padala je toča. debela kot golobja jajca in sicer dve polni uri. Pri tem je bilo obitih nad 100.000 piščet, kar bo seveda neugodno vplivalo na izvoz jajc iz Rusije.
Lov na podgane. Buenos Airesu, največje-mj mestu južne Amerike, preti nevarnost vsled podgan, ki se iz ladij v pristanišču selijo v mesto. Mestna uprava je organizirala obrambo proti podganam s pomočjo psov, ki pokončajo letno preko 10.000 teh nevarnih živali. Psi „delajo“ cd 7. ure zjutraj do 11. dopoldne. Nato jedo in počivajo dve uri. Okrog 1. ure popoldne nadaljujejo svoj posel in delajo do večera. Zvečer dobijo kopelj, ki jih desinficira. Psi so si v svoji borba s ix>dganami ustvarali neko
metodo: eden drugemu pomagajo v težjih slučajih, a nikdar ne kvarijo eden drugemu posla. Vsak večer zberejo mestni uslužbenci ubite podgane in jih zažgo. Poleg tega pokončujejo v Buenos Airesu podgane na ladjah in v luki s strupom, strupenimi plini in na druge načine.
Evropske države po vojni. (Evropa v statistični luči.) V ..Češkoslovaškem statističnem vestniku" je napisal dr. Franta Weyr članek pod naslovom: »Veličina in prebivalstvo glavnih evropskih držav". Po površini pride na prvo mesto evropski del Rusije s 4,638.591 kva-d1atnimi kilometri, nato slede Francija 550.986, Španija 505.155, Nemčija 472.064, Švedska 448.460, Poljska 386.479, Finska 377.415, Norveška 323.793, Italija 312.568, Ru-munija 294.244, Jugoslavija 248.989, Anglija 245.429, Grčija 147.634, Češkoslovaška 140.394, Bolgarija 103.189, Madžarska 92.916, Portugalska 91.948, Avstrija 83.904, Švica 41.298, Nizozemska 40.828 in Belgija 30.441. — Po številu prebivalstva pride na prvo mesto sovjetska Rusija, ki ima 102,532.624 prebivalcev, Nemčija 59,855.966, Anglija brez Irske 44,201.591, Francija 39,209.766, Italija 38,835.824, Poljska 27,178.690, Španija 21,338.381, Rumu-nija 16,000.000, Češkoslovaška 13,613.172, Jugoslavija 12,017.323, Madžarska 7,980.143, Belgija 7,465.782, Nizozemska 6,865.314, A v s t r i-j a 6,526.661, Grčija 5,536.375, Bolgarija 4 milj. 861.439 in Švica 3,887.352; cela Evropa pa ima
447,400.000	prebivalcev, brez Albanije in nekaterih drugih manjših samostojnih državic. —
V	skoraj vseh evropskih državah prevladujejo ženske; povprečno pride na 1000 moških 1113 že^sk. V Rusiji pride na 1000 moških 1215 žensk, v Nemčiji 1100, v Anglii 1094, na Portugalskem 1113, v Avstriji 1076, na Češkoslovaškem 1075, na Poljskem 1070, v Madžarski 1062 in v Jugoslaviji 1039. — Po gostoti prebivalstva pride na prvo mesto Belgija z 245 prebivalci na km2, Nizozemska 201, Anglija 180, Nemčija 127, Italija 124, Češkoslovaška 97, Švica 94, Madžarska 86, A v s t r i j a 78, Danska 74, Francija 71, Poljska 70, Rumunija 54, Jugoslavija 48, Španija 42 in Rusija 22.
V	celi Evropi znaša povprečna gostota prebivalstva 46 na en kvadratni kilometer. — Od evropskih mest ima največ prebivalcev London 7,476.168, Berlin 3,803.770, Pariz 2,906.472, Dunaj 1,863.783, Glasgow 1,034.069 in Moskva 1,028.218. Nad pol milijona prebivalcev ima 26 mest, nad 100.000 prebivalcev pa 157 mest.
Vabilo.
Društvo slovefckih diletantov v Borovljah priredi v nedeljo, dne 17. avgusta t. 1. izlet v Št. Jakob v Rožu. Tam uprizorijo društveni igralci v dvorani poleg župnišča dvodejansko burko
Trije tički
Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina običajna. Igra se vrši ob vsakem vremenu. Vsi, ki se radi smejite, ste prisrčno vabljeni.
ics Odbor društva slov. dii. v Borovljah.
IV. ljubljanski vzorčni velesejem
od 15. do 25. avgusta t. 1. je zbirališče vseh gospodarskih krogov in nudi najugodnejšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga. Vizum stane 10 Din., legitimacija 50 Din. 50% popust na železnicah v Jugoslaviji. Legitimacije prodaja in daje vsa pojasnila Konzulat Kraljevine SHS.
V CeloVCU.	;04
Lepo posestvo
s 5 oralov njiv, 2 orala travnikov, 2 orala lesa,, lep vrt, z drevesnico, pri hiši vodovod, se proda z vsemi poljedelskimi stroji za 60,000.000 k. — Več pove Johann Lačen, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom. 105
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, Izdajatelj In odgovorni urednik: Žinkov&ky Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machót in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovskyj, Duna], V., Margaretenplatz 7.