Štev, 14.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani. 31. marca 1921.

Leto LXL
UČITELJSKI TOVA
Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiijatve je pošiljati ir<mko.	Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Posamezna številka po K 1*20. Za neorganizirane 80'— K, za naročnike v inozemstvu 100-— K letno.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino,, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama nje so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še ¿0 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Prave besede o pravem času.
V	1?. štev. z dne 24. marca 1921 pri-občuje »Kmetijski list« pod naslovom »Učiteljstvu!« članek, ki ga učiteljstvo — /lasti mlajše — nikakor ne more in ne sme prezreti. Da se ne bo nihče izgovarjal, da se ni mogel seznaniti z glasnim, iskrenim in vsega uvaževanja vrednim .mišljenjem velikega sloja in ljudskih želja, se nam zdi v interesu našega stanu potrebno in umestno, da omenjeni članek priobčimo tudi v svojem listu, da pride po tej poti članek v tiste kroge, ki jim je namenjen.
Članek se glasi:
Ne da bi Vas rabili za strankarsko 'lelo. se obračamo do Vas, temveč za to, ker trpi vse podeželje na takem gladu duševnega življenja, da smo krivi, če Vas na to ne opozorimo.
Ničesar nočemo očitati in prav radi priznamo, da je med Vami mnogo tovarišev, ki so posvetili in ki še posvečajo vse svoje nikakor male sile narodnemu ;ielu. Na drugi strani pa čutimo tudi dolžnost, da jasno in odločno konstatiramo, da število narodnih delavcev med učiteljstvom stalno in silno pada. Posebno med mlajšimi učitelji in najbolj med učiteljicami.
In to vkljub slavnim tradicijam slovenskega učiteljstva, vkljub vzornemu delovanju premnogih starejših učiteljev in vkljub temu. da je svobodna domovina i/polnila svojo dolžnost do učiteljstva v polni meri.
V	interesu šolstva in v blagor vsega kulturnega napredna na deželi povzdigu-iemo svoj glas in kličemo vsemu učiteljstvu z vso resnobo: »Končajte z mrtvilom bodite tudi Vi taki. kakršni so bili oni Vaši prvoboritelji, ki niso veljali samo za Vaše vzorne stanovske predvodnike, ampak so sloveli tudi kot kulturni delavci.«
Dobivamo dan na dan težke pritožbe in žalibog moramo priznati, da večinoma
upravičene V zavesti izvršenega dela in velikih zaslug starejšega učiteljstva je dal narod prvim kulturnim delavcem na deželi vse, kar so zahtevali. Bodite pa tudi prepričani, da je enako mogoče, da narod v zavesti in pod vtiskom nedelavnosti mlajšega učiteljstva prekliče vse svoje dobrote.
Odveč je. če še posebe opozarjamo na silno agitacijo, ki jo vrši velika stranka proti učiteljstvu. Ta agitacija je nevarna, ker zida na nizkih nagonih mas, in proti njej je samo eno sredstvo: delo. vzorno in požrtvovalno delo.
Živimo v povojnih razmerah, ko je še vse razbito in razdejano in ko je delo edina rešitev. Delati pa je treba po onem starem geslu, da ni mož dolžan storiti samo tega, kar mora, temveč kar more. Danes ne zadostuje, če se učiteljevo delo konča nalančno s šolskim zvoncem, ne, danes je učitelj dolžan, da vrši tudi izven šole svojo kulturno misijo, in sicer z vso vnemo in z vso marljivostjo.
Kdor med učiteljstvom ima srce za narod in oko za njegove potrebe, tisti bo tudi brez vsega pritrdil našemu mnenju. Poglejte samo naokolo, kako so vsepovsod neobdelane njive! Ljudsko knjižni-?tvo je pozabljeno, ljudska predavanja so prenehala, dežela nazaduje čim dalje bolj in skoraj bosta edino razvedrilo ljudstvu pijača in z njo zvezan poboj. Sramota za človeka in še posebe za inteligenta, ki vidi vse to in ne priskoči na pomoč!
Poleg nedelavnosti pa se je razpasla med učiteljstvom še druga bolezen, ki nujno sledi iz prve. To je beg z dežele. Vse sili v mesto, vse se ogiba vasi in vse tekmuje med seboj, kako bi se bolj in hitreje pomeščanilo. kakor da ne bi nikogar rodila kmetska mati.
Tako dobivamo katastrofalne posledice. da ostajajo na deželi večinoma le najslabši in da posebno v krajih, ki najbolj potrebujejo kulturne pomoči, ker so zaradi svoje oddaljenosti od prometnih cest najbolj zaostali, ni nikogar, ki bi vršil
nujno potrebno nalogo kulturnega delavca.
Beg- z dežele temelji na napačni presoji vrednosti mesta in je za ves narod pogubonosen. Če podleže vabam mesta preprost vaščan, ki ne pozna mesta tn njegovih slabih strani, je to nekaj razumljivega. Ni pa to oprostljivo za inteligenta, ki se odtegne svoji kulturni nalogi na deželi le iz pohlepnosti po zabavi, ki jo pričakuje v mestu. Bodimo odkritosrčni in oriznajmo. da je le mal odstotek tistih, ki gredo v mesto zaradi dela!
Odkritosrčno in brez olepšav pa tudi brez sovražnosti smo povedali svoje mnenje. Kdor ljubi svoj poklic in ima srce za narod, tisti nam bo pritrdil in vplival na svoje stanovske tovariše, da postanejo polagoma zopet to, kar so bili njih vzgled-ni prvoboritelii. ki so z delom dosegli častno mesto v slovenski zgodovini. Vse njim enake potomce bomo tudi vedno podpirali in naj nam bodo v strankarskem ožim še tako odločni nasprotniki.
Kdor pa noče slišati naše prošnje in kdor noče spoznati svoje dolžnosti, tisti pa naj bo tudi pripravljen, da ga mi ne bomo poznali v sili in da bomo proti njeni" četudi stokrat poreče, da je naš in da je tisočkrat antiklerikalec. Zakaj mi hočemo napredek dežele, ini se borimo za blaginjo kmeta in saitio zaradi tega smo osnovali svojo samostojno stranko. Zategadelj pa tudi sodimo vse po delu za podeželje, po delu za kmeta.
To je naša odkrita prošnja do učiteljstva.
* ^
Tako govori »Kmetijski list«, in vsi od vsega srca želimo, naj njegov glas ne ostane glas vpijočega v puščavi! Dandanes mora biti učiteljstvo res učiteljstvo naroda — narodovo učiteljstvo! Ne sme plavati morda le v globokih vodah mate-rializma, prepojeno z golim poželjenjem po materialnih dobrinah, po uživanju, udobnostih in razkošju, temveč mora visoko dvigniti ideale starejše učit. generacije, ki je živela v najžalostnejših naravnih obup-
nih razmerah, pa se je vzlic temu vedno zavedala svojih izvunšolskih dolžnosti do naroda in njegovih kulturnih potreb 1 Mlajši. posebno najmlajši naši tovariši in tova-rišice po večini nič ne vedo, kaj je boj za kruh, kaj in kakšna je križeva pot učitelja trpina, kaj je tragika kulturnega delavca! Sprejeli so jih starejši tovariši z odprtimi rokami v svoj stan. ki so mu s polstolet-nim trudapolnim delom priborili ugled, veljavo, dobro ime in pošteno plačo za pošteno delo!	✓
Srce boli človeka, ko mora gledati in poslušati, kako izbirčni so posamezniki glede slu/b. kaiko samo preudarjajo in se trudijo, da bi si prebrali službena mesta, da bi udobno živeli, izvun šole po možnosti nič ne delali in se kolikor najprej in najbolj mogoče odtujili narodu. A ne pomislijo, da ne odtujujejo narodu le sebe, ampak zamrzijo mu tudi šolo in ves stan! In kar je starejša učiteljska generacija s trudom ustvarjala, to površnost ali lahkomiselnost — ne vem. kako bi se to prav imenovalo! — podira in uničuje.
»Mi smo bili v strelskih jarkih!« se glasi opravičevanje. Res je! Ampak tudi že osiveli tovariši so bili v strelskih jarkih, po barakah, v gnoju in v ušeh! A čim so se rešili tega stokrat prokletega zla, brž so poprijeli za svoj kulturni poklic tam. kjer jih je od njega odtrgala vojaška dolžnost. Sedaj delajo s povečano vnem^, dasi z zmanjšano telesno silo. ker se zavedajo. da .delajo za svojo domovino! Kdor pa misli, da strelski jarki precepajo dolžnosti narodovega učitelja in trgajo kulturno snovanje šole, ta naj kar hitro pretakne svoj položaj: naj zopet zamenja z vojaško uniformo svoj preprosti delovni kroj!
Ne iz tega, kar je bilo, ampaK iz tega, kar je in kar mora biti, izvirajo sodobne naše dolžnosti!
Toda mlade učiteljice niso bile v strelskih jarkih, in vendar bi njih večina najrajša tičala v Ljubljani ali njeni na]-bližnji okolici. Čim udari sobotna ali pred-praznična ura, brž se dvignejo na pot s
LISTEK.
H. DRUZOVIČ:
Smernice ljudskošolskega pevskega pouka.
Sedanja doba se preveč peča z glasbo; pri tem pa ne najde časa, misliti na odgojo (potom glasbe.
(E. Paul).
O stanju današnje nravne podivjanosti se je že mnogo tožilo in pisalo. Mate-rijalizem, kakoršnega svet še ni doživel, se je razpasel ter uničil v množici vsako stremljenje po dobrem, po resnici in časti. Sredstva in moči, ki so soodločevalne pri moralni odgoji narodovi, so potemtakem morale odpovedati in harmonija med svetovno sliko in našim notranjim življenjem je takorekoč uničena. Naše upanje v ozdravljenje leži edinole v bodoči generaciji, v naši mladini. Sedaj, ko je vojna z vsemi svojimi posledicami uničila toliko kulturnih vrednot, moramo v naši mladini začeti sistematno vzbujati zanimanje in umevanje za prosvetne činitelje. za vede in umetnosti. Tukaj leže i najmočnejši faktorji, ki nas zamorejo dovesti do splošne obnove nravstvenega življenja. Zastopniki upodabljajočih umetnosti so v tem oziru že povzdignili svoj glas, ter
opozarjali občinstvo in merodajne faktorje na velik pomen umetniške vzgoje, kot po-speševateljice splošne čuvstvene odgoje. Nobenega glasu pa še ni bilo slišati v javnosti o pomenu glasbene odgoje v službi umetniški in s tem posredno tudi nravstvene odgoje. Istina je, da ima glasba in glasbeni pouk isto odgojevalno moč, kakor vsak drugi umetniški pouk. Da, celo neko prvenstvo bi mu prisodil in to radi njegovega subjektivnega značaja, ki ga v neki večji meri usposablja, uplivati na čuvstveno življenje. Glasba, oziroma petje ima svoj izvor neposredno v našem čuvstvenem življenju in uprav radi tega zatnore tudi neposredno uplivati na srce poslušalčevo Ako pa vzamemo današnje glasbeno življenje v poštev, moramo trditi, da nikakor ne zadostuje omenjenim vzgojevalnim namenom. Stik med proiz-vajajočimi glasbeniki in širjimi masami občinstva se je poizgubil.
Proizvodi skladateljev - umetnikov so veliki množici poslušalcev neumevni. Ti-le se zadovoljijo često z najtrivijalnej-šimi in muzikalno malovrednimi kompozicijami. Vzrok tej prikazni leži v tem, da se mladina ni vzgajala tako, da bi kot narod umevala in bila v stanu uživati pravo glasbeno umetnost, ter imela i zmisel za lepoto glasbe. Na drugi strani pa se tudi skladatelji vse premalo ozirajo na dušo narodovo, kajti pred seboj imajo le umet-
nost kot tako, ter svoje subjektivno pojmovanje glasbenih izraževalnih sredstev: Poljudni koncerti ter prireditve narodnega blaga v umetniški obliki, hočejo sicer nekako posredovati med umetnostjo in širjim občinstvom. In vendar so te — sicer hvalevredne — uvedbe nezadostne in le krajevnega pomena. Narod v svoji masi pa ostane zanemarjen, kakor poprej.
V stareji dobi je bilo to drugače. Glasbena umetnost še ni bila tako razvita, ter se je gojila predvsem kot domača umetnost; razmerje med obema stmjama, med narodno in umetno glasbo, je bilo nekako naravno in vsled tega plo-donosno. Muzikalno življenje ni bilo toliko omejeno na koncertne dvorane in javne lokale, ampak glasba se je gojila doma in v ožji družbi. Danes pa je izgubilo društveno življenje svoj intimni značaj in s tem tudi glasba. Posledica je, da se širja masa ne udejstvuje več aktivno glasbenega življenja, ampak večinoma le v pasivnem smislu, kot poslušalec. Tako razmerje je nezdravo in nevzdržljivo; dovesti mora do propadanja narodne umetnosti. Zahteva odgoje h glasbi, ter potom glasbe, je torej danes aktuvalnega pomena. Zanimati se morajo za to vprašanje istotako glasbeniki - umetniki, kakor tudi pedagogi.
Že v predvojni dobi so se pokazali prvi pojavi glede izboljšanja glasbenega
in pevskega pouka. Nastale so strokovne organizacije. Mnzikalno-pedagoška zveza je n. pr. v stari Avstriji stremila po izboljšanju pevskega pouka v šolah, stavila je zahteve glede strokovnega nadzorni-štva, kakršnega pozna telovadni in risarski pouk i. dr. In to v državi, ki našega predmeta načeloma ni pospeševala, ker se je bala pri tem pomnožitve narodnostnega gibanja. (Dokaz, da je strokovnega nadzornika imenovala najprej za vojaške zavode, torej v ponemčevalne namene). Večjo pozornost je darovala reformi pouka v risanju, kjer narodnostni moment ne pride v toliki meri v poštev. Mi hočemo in moramo torej popraviti in dostaviti to. kar se je spuščalo poprej namenoma. Kot dokaz tej moji trditvi naj navedem druge države, ki nas glede ureditve šolskega pevskega pouka daleko nadkriljujejo. To so predvsemi Švica, Francoska. Angleška. Nemčija in Švedska. Pri tem, ko naš pevski pouk še ne uveljavlja prav nobenih, sicer pri drugih predmetih že uporabljenih didaktiških na-čel~ ter se poučuje vse le na podlagi mehanskega posnemanja (kakor pred stoletji), je to v omenjenih državah povsem drugače. Deluje se tam smotreno že več nego pol stoletja na izpopolnitvi in po-vzdigi ljudske glasbe in glasbene metode. V Švici so n. pr. že dosegli, da zna vsak, ki je dovršil ljudsko šolo, popevati po no-

Stran 2.
^ .......— •---— — ,
službenega mesta v obiske k sorodnikom in znancem. Ljudstvo to vidi, maje z glavami, boli ga! Tujka je prišla, tujka ostane. dokler se ji na vse mogoče in nemogoče načine ne posreči, da se pomaKne kam ob železnico ali v bližino Ljubljane, Maribora. Celja ...
Gotovo: vse to je njena svobodna pravica! Izvun šole delaj ali pa ne delaj po mili volji! Tega ji nihče ne krati. Toda pomisliti treba, da tečejo s pravico vzporedno dolžnosti, ki jih pa ne vsebuje samo v zakonu zapisana beseda, ampak ki jih narekuie živa učiteljska zavest! Po mojem mišljenju je bistvo učiteljskega poklica žrtvovanje naših telesnih in moralnih moči obči blaginji in splošni prosveti naroda! Kdor tega ne umeva, njega še ni prešinil zmisel visokih in odgovornih naših nalog, on išče samo sebe na šikodo veljave in važnosti našega stanu, on — kratko rečeno — ni učitelj našega veka. naših potreb in zahtev našega časa, pa je boije zanj, za šolo in za stan, če si pomaga drugam!
Izpričevala z vsemi potrebnimi podpisi in pečati so samo dokaz formalne usposobljenosti; dejanjsko usposobljenost dokazuje delo in ljubezen, ki delo vodi in pridobiva ljubezen!
Zdi se mi nujna potreba, da v imenu naših svetih poklicnih nalog in odgovornosti to jasno in brez ovinkov povem, ker ne morem več prenašati črva, ki mi razjeda srce, ker je boljša prva zamera od zadnje in ker me ne bo nič bolelo, ako zaradi tega pade kamenje name od katerekoli strani! Kakor ne maramo hlapcev in sužnjev, kakor delamo z vsemi dopustnimi in poštenimi sredstvi za svobodo, ugled in pravice učiteljstva. tako ne moremo in nc smemo trpeti med seboj ničesar, kar bi oviralo "kulturno misijo našega stanu v njenem delovanju in ustvarjanju!
Zapreke so — in mnogo jih je! — ki stoje izvun našega stanu in ki jih postavljajo na naša pota politični demagogi predvojnih barv in običajev ter medvojnih in povojnih pridobitev in utopij. Vse te zapreke bomo odstranili, ko bomo stali vsi kot en mož in ena žena na straži in na delu v bratski solidarnosti, v tovariški . zvestobi in v nepodkupljivi poKorščini nasproti živim prosvetnim potrebam svojega ljudstva!
S šolo ne bomo uganjali nobene politike in nobene barantije. Ako se ne bomo mi zavedali njene vzvišenosti in svetosti, kdo se je pa naj zaveda?! In ako mi ne bomo delali zanjo, kdo pa naj dela?! Zakaj ako odnehamo mi. dokažemo, da nam je zgolj fraza, kar pišemo in govorimo o njeni vzvišenosti in svetosti, in ako pred vsako, komaj začeto kulturno deio, ki stoji izvun strogo poklicnih dolžnosti, najprej vržem svoj mošnjiček, se s tem na široka usta izklicujemo za še neopredeljeno služinčad golega rokodelstva!
Kjer so pogoji eksistence, tam je delo njih logična posledica.
To trdim z vso resnobo in točno premišljeno, čeprav mi preti nevarnost, da mi prileti pod noge (ali pa v glavo) kre-pelec od te ali druge strani! Toda nekdo mora to povedati, in prepričan sem. da stoji tudi v tem pogledu velika večina učiteljska brez ozira na strankarsko mišljenje ob moji strani!
Velika večina učiteljstva! O tej trdim. da se v polni meri zaveda svojih dolžnosti in jih v polni meri izvršuje! Ka-
tah. Vsaka šola ima najmanj klavir ali harmonij ,da, večkrat se najde tak instrument v vsakem razredu. Kakor pri nas učila za nazorni nauk, najdemo tam učila za pevski pouk; nastenske table z notami, številčnimi vajami i. dr. Glasbeni pouk na učiteljiščih je organiziran kakor na kakem glasbenem zavodu. Ni se torej čuditi, da dosezajo vaški pevski zbori umetniško višino in da poje ljudstvo v cerkvi v ubranem četveroglasnem mešanem zboru. Glasbena umetnost je tam torej v istini narodna last in znan je razvoj švicarskih pevskih društev. Kakor Švica, ima enotno metodo tudi Francoska. V» uporabi je tam številčna metoda že več nego 50 let. Velika glasbena literatura na podlagi tega sistema pospešuje uporabo te metode. Na Angleškem je v splošni rabi takozvana tonik-do-metoda, ki ima sličnosti s francosko metodo. V vsaki teh držav prevladuje potemtakem ena metoda, ki daje pouku neko stalnost in ji za-sigura uspeh.
Naša nadaljna zahteva mora torej biti neka enotnost ljudskošolske pevske metode. Ker nam čas ne dopušča, da bi se bavili z metodiškimi poskusi, bo najbolje. da se poprimemo tega, kar se je podrugod v praksi že obneslo. In to bi bila francoska številčna metoda, kot pripravljalna stopnja za pouk petja po notah. Za naše šolske razmere bi bile i najbolj
morkoli se ozrem, vidim učitelje in učiteljice. ki se naravnost izčrpno trudijo, da vzlic in vkljub vsemu stoje na svojih mestih kakor Atlas, ki ustvarjajoč nosijo na bogastvu svojih duš novi svet in novi rod, dvigajoč se iz razvalin in zevajočih ran. Tem sem služabnik in sotrudnik in jim tak in samo to ostanem do konca dni! Oni dajejo našemu poklicu odznak lepote m poroštvo, da ustvarimo iz sebe elitni stan kulturnih delavcev, ki bo nanje domovina ponosna, ker ji le po našem delu pride spoznanje, da poganja njena moč, veljava in veličina iz kulturne njive! Takrat bodo premagane vse težave, ker bo stal ves narod z vso svojo moralno in materialno močjo in odvažnostjo na strani svojega učiteljstva!
O tem najvažnejšem poglavju našega novega stanovskega življenja naj izčrpno in ponovno razpravljajo naša učiteljska društva, nai vzgajajo naš naraščaj, naj pa ne tratijo časa in energije z malenkostmi, ki nosijo dostikrat prozorne tenčice osebnih simpatij ali antipatij! Dvignimo se vsi do čvrste volje pozitivnega deia!
Dixi et salvavi animam meam!'
E. Gangl.
PROF, VAJDA. Ptuj:*
Kaj zahtevamo od naše centralne vlade.
A. V resortnem oziru.
Ko sem bil nedavno na profesorskem kongresu v Beogradu, sem dobil čudne slutnje, o katerih sem že poročal v »Našem Glasu«. Danes nadaljujem in dostavljam nekaj konkretnih predlogov, katere polagam na srce vsem ministrom in vsem, ki bodo izvoljeni v konstituanto.
1.	Opazil sem n. pr. v ministrstvu prosvete, da ne poznajo ustroja naših šol, ne učnega načrta, ne pri nas veljavnih predpisov o klasifikaciji učencev itd. Po dveh letih narodnega ujedinjenja ne bi smela biti takšna neorijentiranost in nein-formiranost v centrali! Zato predlagam: v vsako ministrstvo naj se takoj vpokli-čejo referenti iz novo osvobojenih pokrajin. Te pokrajine so imele 4 različne uprave: 1. Slovenija in Dalmacija pod Avstrijo, 2. Bačka, Banat in Baranja neposredno pod Ogrsko, 3. Hrvatska in Slavonija svojo avtonomijo pod Ogrsko in 4. Bosna in Hercegovina zopet svojo upravo. Vsaka teh uprav je imela svoje slabe, a tudi svoje dobre strani. In te dobre strani naj se prevzamejo v skupno upravo naše države. Zato pa je potrebno, da v centrali poznajo te dobre strani v vseh panogah uprave in temu namenu zaradi spoznavanja služi moj orej navedeni predlog.
2.	Centrala je preobložena, ker se ne poslužuje principa delitve dela. Ministrstva opravljajo za Srbijo vse posle, katere pri nas opravlja pokrajinska vlada, vrhutega pa so višja instanca nad pokrajinskimi vladami. So torej 3. instanca za en dei države ter 2. in obenem 3. instanca za drugi del države. N. pr. beograjske in druge srednje šole v Srbiji
* člalnek je bil že pred. časom priobčan v »Našem Glasu«. Priobčujemo ga, ker se zahteve glede osnovnega šolstva kujejo -z načeli, ki smo jih imeli 'večkrat priliko zastopati v našem listu. — Uredništvo.
prikladne; lahka je v uporabi, ker je nazorna. in v.sled tega bi bilo upati, da se razširi po ljudskih šolah. (Deloma bode že v uporabi pri učiteljih, ki so v zadnjem desetletju zapustili učiteljišče v Mariboru). Poprej pa se mora tudi pouk v metodiki ljudskošolskega petja na učiteljiščih postaviti na realno podlago, kajti vsaka metodiška reforma naj ima svoj izvor in svojo podporo v metodiškem pouku na učiteljišču.
Tretja zahteva mora biti, da odmerimo petju med ljudskošolskimi predmeti isto stališče, katero mu prisoja noveja pedagogika. Petje štejemo z risanjem vred k predmetom umetniškega značaja (v nasprotju predmetom znanstvenega značaja). Stari avstrijski učni načrti so Šteli petje k takozvanim ročnostim. To docela zastarelo stališče je bilo še preostanek iz Pestalozzijeve dobe, lcojo pa so Švicarji sami že zdavna zavrgli. Le v Avstriji, in s tem neposredno tudi pri nas, je iz poprej omenjenih vzrokov imelo svoj obstanek ter v istini zaviralo vsak uspešni razvoj predmeta. Priskrbimo torej petju ugledno mesto in ne smatrajmo ga kot privesek k drugim predmetom, in uspeh ne bo izostal. Upoštevali bodo naš predmet potem tudi glasbeniki-umetniki. ter predvsem občinstvo, kajti delo glasbenika-pedagoga se kaj rado ocenjuje le iz tehniškega in ne odgojevalnega stališča.
so neposredno podrejene ministrstvu, načelnik za srednje šole se torej mora brigati za vse malenkosti srbskih srednjih šol. katere pri nas prevzamejo višji šolski nadzorniki in drugi referenti pri višjem šolskem svetu. To je bilo mogoče prej, dokler je bila mala Srbija, mnogo manjši kakor n. pr. Galicija ali kraljestvo Češko v bivši Avstriji. Takrat je referent v ministrstvu res (znabiti osebno) poznal vsakega profesorja, vsakega učitelja in vsakega slugo. Danes to ne gre več. Če ministrstvo prosvete opravlja za celo Srbijo posle, katere pri nas opravi višji šolski svet ali poverjeništvo za uk in bo-gočastje, potem je seveda referent v ministrstvu že s tem dovolj zaposlen in se ne more brigati za ostale pokrajine. Zato se mora uprava decentralizirati na ta način, da se za vse panoge, kjer mi že imamo svojo upravo, n. pr. višji šolski svet za šolstvo, uvedejo tudi za Srbijo te (druge) . instance, ministrstvo samo pa bodi najvišja (tretja) instanca za vse pokrajine. Druge panoge, ki so zdaj popolnoma centralistične, n. pr. carina, pa si morajo ustvariti srednje (druge) instance, katerim centrala odstopi del svojega delokroga, da se sama razbremeni in si obdrži le vrhovno vodstvo in pregled. Zato pa rabi referente, katere sem zahteval v 1. točki. (Če se ne motim, je vojaštvo že tako organizirano v divizij-ske oblasti itd.).
Seveda se mora tem referentom tudi omogočiti bivanje v Beogradu. Zato so potrebni primerni uradni prostori z vso moderno opremo (strokovne knjižnice i. t. d.); potrebna pa so tudi udobna stanovanja. V tem oziru je ugleden slovenski trgovski in industrijski podjetnik sprožil lepo idejo, da bi trgovski in industrijski krogi postavili v Beogradu hiše za uradnike. Stroški bi se jim bogato poplačali, ker bi delo v centrali šlo hitreje od rok, od česar bi vsi pridobitni krogi imeli velik dobiček.
3. Uprava se mora polagoma izenačiti v celi kraljevini. To pa ne tako, da se zakoni in predpisi, ki so veljali v Srbiji, kratkomalo razširijo na celo kraljevino. Že prej sem omenil, da so naše uprave v bivši Avstro-Ogrski poleg slabih imele tudi dobre strani. Teh dobrih strani pa naše ljudstvo noče zamenjati s slabšimi. Tega se morajo v Beogradu odvaditi, da se vse, kar je bilo v Avstriji, odklanja, češ: to je švapsko, to ne valja. Izenačenje se mora izvršiti tako, da se mirno, stvarno in nepristransko presodi, kaj je dobro, ter se dobro iz Srbije prenese k nam, ostane pa tudi dobro, ki je bilo pri nas, in se prinese v ostale dele kraljevine.
N. pr. naše šolstvo je solidno in mi nikakor ne želimo, da se ustroj šolstva v Srbiji brez izpremembe prenese k nam. Istega mnenja so menda tudi naši sodniki, politični uradniki, davčni uradniki itd. Glavni vzrok nezadovoljnosti, ki je zavladala, tiči v takšnem izenačevanju, brez upoštevanja naših razmer. To pa se godi zaradi nepoznanja naših razmer in tako je tudi ta točka v ozki zvezi z zahtevo, izrečeno v 1. točki.
S tem prehajam na drugo poglavje.
B. V stanovskem oziru.
1. Odločno odklanjamo demagogijo in strankarstvo v reševanju našega službenega razmerja in krušnega vprašanja. Na-
Da je odgoja potom šolskega pevskega pouka v smislu umetniške odgoje najboljša opora splošno nravstveni od-goji, smo že omenili. Človek, ki ljubi lepoto ter upošteva umetnost, se bo tudi primerno vedel ter potrudil, spraviti svoje življenje v soglasje z umetniškimi stremljenji. Postal bo dober in plemenit človek. Odgojevalna moč umetniškega pouka je torej dokazana. Uprav sedaj, ko so n. pr. učni uspehi na srednjih šolah tako pomanjkljivi, kakor še nikoli, bi bilo uspešno, mladino potom umetniškega delovanja dovajati do tega, da zadobi spet veselje do dela, ter odvračati od faktorjev, ki zabranjujejo uspešni napredek v šoli. Več kakor en slučaj sem doživel v tem oziru, da je dijak, ki ni kazal uprav nobenega zanimanja za pouk, zadobil ljubezen do učenja potem, ko se je izdatno začel bavjtii z glasbo. Treba je bilo samo, njegovo mišljenje, ki se je bavilo s stvarmi izven šole, osredotočiti na šolo in to se je uprav izvršilo na podlagi predmeta, ki se mu je vzljubil. Posebnost našega predmeta je tudi skupnost delovanja oziroma proizvajanja; posledica pa je nekak čut za celokupnost, za pravo družabno življenje, kar je iz socijalnega stališča presojeno. velikega pomena.
Umetniški pouk je potemtakem faktor splošne odgoje. To mesto zamore zavzemati vsled dejstva, da je od narave več
števam nekatere kričeče krivičnosti, ki so se dogodile v zadnjem času. Ne vem več katera vlada in katera stranka jih je zakrivila, kar je tudi brezpomembno, ker so si v tem vse stranke enake. Ko so postale delavske in uradniške življenjske razmere neznosne, je vlada najprej ugodila delavcem železničarjem in rudarjem, ker se je teh najbolj bala in se jim ie hotela prikupiti. Brez temeljitega študija so se železničarjem zvišali prejemki več, nego so ti pričakovali, tako da je n. pr. železniški portir ali inagaciner, ki je dovršil nekaj razredov ljudske šole, imel več prejemkov kakor gimnazijski ravna-ielj ali sodni svetnik ne glede na aprovt-zacijske in vozne ugčdnosti železničarjev. Potem je prišlo vprašanje pasivne volilne pravice državnih uslužbencev. Ena stranka se je hotela prikupiti učiteljem, ' ki so ravno zborovali v Beogradu, ter je zahtevala pasivno volilno pravico zanje; druga se jim ni hotela zameriti in končno sta se zedinili tako, da so vzeli pasivno volilno pravico še tistim državnim nameščencem, ki so jo v Srbiji že imeli. Nadaljna demagogija se je pokazala v določevanju službenih prejemkov in draginjskih dokiad. Ker so politične stranke mislile, da ima učiteljstvo velik vpliv na deželi, so dale učiteljstvu izenačeno plačo v dinarjih. Ker so sodnikom pover- , jene volitve v konstituanto in ker sodniki lahko zapustijo službo ter se posvetijo advokaturi, zato so jim dali posebno do-klado, gotovo višjo, nego so sodniki v sanjah pričakovali. Nisem nikomur nevoščljiv, saj vem, da tudi železničar, učitelj in sodnik nima preveč za današnjo draginjo. Toda nas druge vendar boli, da smo naravnost kaznovani za svoje višje študije, čeravno vemo, da je to samo prehodno in se bo moralo enkrat rešiti sistematično. Prehodno pa smo vendar na škodi, in sicer znatno.
Razumem, da so političarji strankarji, toda tudi minister-strankar mora imeti čut pravičnosti proti vsem stanovom. Krivičnost se bo končno maščevala na strankah samih.
2.	Zahtevamo moderno službeno pra-gmatiko, ki bo uredila naše službeno razmerje in naše prejemke pravično po strokovni kvalifikaciji ter nas varovala pred nasiljem samovoljnih predstojnikov in političnih strank. Tu zoaet povdarjam, da nI vse slabo, kar je bilo v Avstriji.
Na profesorskem kongresu v Beogradu sem izvedel čudne stvari. N. pr. gimnazijski ravnatelj v Srbiji lahko kaznuje profesorja na plači do polovice mesečne plače! Pri nas imamo disciplinarno postopanje, kjer ima obtoženec priliko, da se brani. Na kongresu se je zahtevalo razpisanje službenih mest! To je pri nas nekaj samo ob sebi umevnega. Še celo v prehodni dobi po preobratu, ko se je moralo naglo delati, je bil posameznik vpra- 5 šan, ali hoče na dotično mesto, ki pa se je končno tudi razpisalo za definitivno na-meščenje. Zato zahtevamo, da pri izenačenju ne izgubimo tega dobrega, kar že imamo. Gospoda v Beogradu, ki so pre- ' vzeli razširjeno državo, se morajo potruditi in razširiti tudi svoje obzorje. Tudi ta točka je v zvezi z zahtevo v 1. točki prvega poglavja.	'
3.	Končno še bistvena zahteva za re- i ševanje naših stanovskih vprašanj. Dr- j žavna služba je pogodba med državo ia
ali manj skoraj vsak človek muzikalno nadarjen. Muzikalno nenadarjenih učencev je zelo malo. Pač pa se mora smisel za tonsko lepoto ponajveč še-le vzbujati in negovati. Od delovanja učiteljevega je torej zavisen uspeh. Pri tem se bo še celo ugotovilo, da mladina napram muzikalnint vtisom ni samo reproduktivna, ampak da kaže često i>roduktivne strani. Ako se postavi pouk na podlago delovnega pouka ter se upošteva samodelavnost, potem bomo čestekrat imeli priliko, opazovati iznajdljivost glede muzikalnih oblik. Seveda se to stran samolastnega udejstvo-vanja v večji meri opazuje pri upodabljajočih umetnostih, katerim pač narava mnogo snovi ponuja. Vsekakor mora pa tudi za naš predmet veljati kardinalna zahteva moderne pedagogike, ki hoče pred-' vsem vzbujati zanimanje in baš to se doseže, ako uredimo pouk po smernicah, ki smo jih očrtali.
Reforma ljudskošolskega pevskega pouka pa ni potrebna samo iz vzgojnih in didaktiških vzrokov. Vseobča in temeljita glasbena naobrazba je tudi činitelj narod- -ne prosvete. Slovan je izredno nadarjen za glasbo in pregrešili bi se, ko ne bi dvigali in negovali ta narodni zaklad. Uprav sedaj imamo Često priliko, opazovati veliko razvojno stopnjo ruskega narodnega petja, ki brezdvomno daleko nadkritjuje , naše narodno petje, ki se je razvijalo pod
uslužbencem. Socijalna pravičnost zahteva, da se ta pogodba ne diktira enostransko od države, oziroma od njenih [vsakokratnih ppiitično - strankarskih [predstavnikov, temveč nuj se upošteva Midi želje uslužbencev. Zato je naša temeljna zahteva: Nil de nobis sine nobis, t. j. v vprašanjih, ki se tičejo nas, naj se zaslišijo in upoštevajo naše stanovske organizacije! (Učiteljstvo je stavilo v svoj načrt šolskega zakona ustanovitev uči-tejskih zbornic, ki naj bi odločevale in stavile svoje predloge v stanovskih vprašanjih. Nemška Avstrija jih že ima! — (>p. uredn.).
Mi sami skrbimo, da bo naša organizacija močna, da bo enotna v celi državi, da bo celotna in obsegala vse državne uslužbence do zadnjega. Učiteljstvo se je ujedinilo, srednješolski profesorji smo ustanovili skupno društvo. Toda v teli organizacijah ne sme nobeden manjkati. Na Hrvatskem obstoja še posebno neuje-dinjeno profesorsko društvo. To naj pove svoje želje, ujedinjeno društvo pa jih naj upošteva, vsak naj nekaj popusti, pa se bo enotnost dosegla. Ravnotako nas ne srne razdvojiti demagoška začasna ureditev naših prejemkov, Nastala je neka napetost medzapostavljeniini naeni strani in onimi, ki se nekaj dobili, na drugi strani. To ne sme motiti naše solidarnosti. Do-kažimo političnim strankarjem in demagogom, da se ne damo raztrgati in zio-'niti vsak posebej kakor Svatopolkove palice. Pravica mora zmagati.
HREN:
Opozicija v organizaciji.
Volitve v višji šolski svet so končane. Trdno sem uverjen, da so prinesle kandidatom, katere je postavila organizacija, prav častno zmago in bodo doživeli vsi tisti, ki so pričakovali drugačnega izida, veliko presenečenje. Pokazale bodo javnosti in nam samim, da je naša organizacija sklenjena in trdna, in sicer mnogo trdnejša, kakor so jo sodili drugi in kakor smo jo sodili mi sami.
Te volitve bodo jasen dokaz, da so • se motili vsi tisti, kateri so mislili, da stvarna opozicija slabi naše vrste. Naravnost obžalovanja vredni so pa oni naivneži v nasprotnem taboru, ki so hoteii v zadnjem hipu iz opozicijonalnih pojavov v posameznih društvih kovati svoj poli-[tično-strankarski kapital in napraviti med nami zmedo. Odkrito povedano, da smo iz tistih vrst pričakovali malo več politične razsodnosti in poznavanja taktičnih razmer. Njihovo postopanje je biio za nas naravnost žaljivo. Zakaj smatrati učiteljstvo dandanes za tako naivno in politiško nezrelo, da bode sedlo na tako nerodno nastavljene limanite, je vendar že malo preveč.
Da se porajajo v posameznih društvih opozicije, je dandanes bolj razumljivo in naravno kakor kdajkoli. Saj živima v času ustvarjanja trdnih temeljev državi in posameznim stanovom, ki bodo merodajni kot podlaga mnogoletnemu na-J.aljnemu razvoju. Ako bi šlo vse gladko, bi bilo to naravnost duševno ubožno spričevalo članstva v organizaciji in bi biio i»a veliko škodo šoli in učiteljstvu za celo vrsto let. Pojmi se morajo bistriti, misli kresati druga ob drugi! Le tako je priča-Kovati, da se nazori skristalizirajo, da se vpostavi nekaj solidnega m trajnega. Iz
vplivom italijanskih in nemško - alpskih pesemskih oblik, medtem ko se je rusko razvijalo samostojno, v organski zvezi s pravoslavnim iiturgičnim petjem. Treba bo torej paralizovati naše dosedanje glasbene vplive s tem, da začnemo potom ljudske šole podajati narodu novo glasbeno tvarino, in sicer našo pristno jugoslovansko. t. j. hrvatsko-srbsko. Stvar se more izvršiti seveda le polagoma in sto-Doma, vendar pa dosledno. Izbrati bo treba predvsem najpripravnejšo tvarino, kajti uho se mora novim oblikam šele prilagoditi. Hrvatsko-srbska narodna glasba se je pač razvijala pod docela drugimi okolščinami, kot naša slovenska, in to ji Doda tudi drug značaj. Z negovanjem hrvatskih in srbskih pesmi bodemo pripravljali pot za postanek in razvoj jugoslovanske glasoene umetnosti, katero nam bodo ustvarili naši umetniki-glasbeniki. Torej, le samo produktivnih glasbenikov čaka Velikansko polje delovanja, ampak uprav !;edaj v še večji meri pedagoške stroke, •• j. pevskih učiteljev. Pevski pouk se l!1-ora preustrojiti v narodnem, jugoslovanskem zmislu. S, tem položimo eno iz-ftted temeljnic narodnega in državnega "tedinjenja.
Vse naše delovanje in vsa naša pričevanja bi končno ne obrodila zažeije-^ga uspeha, ko bi ne bilo na vodilnih
tega razloga so opozicije docela naravne in naravnost potrebne.
Zato se pa opozicije ne smejo nikdar in nikjer jemati pretragično in takoj zlomiti nad njimi palice/ ker so zdrav pojav. Seveda se morajo opozicije gibati v mejah stvarnosti in dopustnosti, da ne slabijo celote, ampak jo po svoje krepijo. Pametno vodstvo vsake organizacije bode take opozicije vedelo in znalo upoštevati in tudi ceniti. Saj ga ravno opozicije obvarujejo, da ne zapade napakam, katere bi lahko postale usodne prej ali slej za celo organizacijo. Zakaj vsi smo ljudje in kot taki ni nihče izmed nas nezmotljiv.
Vsi se pa moramo zavedati, da imamo vedno in povsod skupili cilj, t. j. dobrobit države, šole in našega stanu. Ta cilj mora lebdeti nam pred očmi pri vsem našem delovanju, pa naj si stojimo tudi v opoziciji, ln ako se tega zavedamo, bode našel vsak važnejši trenutek združene vladajoče in opozicijonalne kroge v enotnem nastopu, če gre za dobrobit naše skupne institucije, ln tak važen trenotek v naši organizaciji so bile ravno minule volitve v višji šolski svet, katerih izid bode pokazal, .da je naša organizacija zdrava in trdna in da je zdrava tudi stvarna opozicija, ki se zaveda, kaj je dolžna napram vodstvu v odločilnih trenutkih.
Kuhanje v dekliških meščanskih šolah.
V »Narodni Politiki« od 0. svečana 1921 berem sledečo zanimivost:
Predvojna doba je hirala na najrazličnejših boleznih, izmed katerih ena je bila tudi ta, da je omalovaževala vsako telesno in ročno delo, posebno pa še »neproduktivno« delo žene-gospodinje. intelektualke so ga smatrale samo za zlo, ki se ga morajo žene činipreje osvoboditi. Sanjalo se je o skupnem, kolektivnem gospodarstvu nekoliko rodbin v skupni hiši, s skupno kuhinjo, skupno otroško sobo, kjer bi opravljala svoj posel skupna pestunja itd. Kakor vsako prerokovanje refortnatorja,idealista, je tudi navidezno nad vse krasno in teoretično popolno. Toda svetovna vojna nas je iztreznila. Danes, ko smo na lastni koži poizkusili dobrote skupnih kuhinj, pa vemo, da lina individualno gospodinjstvo v rodbini poleg senčnih tudi svoje solnčne strani, ki jih znamo ceniti in lahko rečemo, da se najbolj zaklete feministke na zapadu Evrope smejejo gobezdanju ruskih komunistk »o neproduktivnem« delu žene - gospodinje. Danes smo prepričani, da delo gospodinje, ki pripravlja članom svoje rodbine okusno in izdatno hrano, komodnost, čistočo, red —. da to delo ni neproduktivno delo. Njemu gre zahvala, da se morejo ostali člani posvečati produktivnemu delu več in boljše, kakor pa če bi živeli v nekaki kasarni in bili goljufani pri hrani in povsod drugod.
Dobra gospodinja napravlja možu in otrokom življenje prijetnejše in to ima velikansko ceno.
Sanje o hiši s skupno kuhinjo itd. ostanejo zgolj sanje še dolgo, dolgo. Še dolgo, strašno dolgo bodemo potrebovali mater - gospodinjo. Toda dandanes se mlade deklice kaj slabo pripravljajo na ta vznešenj poklic. Komaj zapuste šolske
mestih, pri učni upravi, pravega- razumevanja za stvar. Naša učna uprava je s sestavo prosvetnega programa dokazala svoje veliko zanimanje in umevanje za našo toli važno zadevo. S tem je dala nagib i k obnovitvi in preustrojbi šolskega petja. V svesti smo si, da bo delo sedaj uspešno. Izginiti pa morajo predvsem predsodki napram našemu predmetu, ki pa so zelo razširjeni. Vsa naša odgoja in ves pouk stremi preveč po znanstveni smeri, umetniška pa se zanemarja. Učitelj naj ne bo samo znanstveno, temveč tudi umetniško naobražen. V tej smeri bode treba preustrojiti ne samo načrt glasbenega pouka na učiteljiščih, ampak uvesti se bode moral tudi obvezni pouk v petju na srednjih šolah in enakih zavodih. Vsi sloji naroda se morajo odgojevati po istih načelih, kajti le s skupnim, smotre-nim in vztrajnim delovanjem bodemo za-mogli ustvariti one predpogoje, ki so podlaga prosvetni in. moralni povzdigi našega celokupnega naroda. Obenem pa bodemo s tem širili in krepili državno misel, negovali ljubezen do domovine ter ubijali predsodke napram lastnim bratom.
CIDaCIDOBDDDCIDEIDCSaaDaDElDElSDDBaDElDB
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!"
nDnnnaciDnaaocionnGDDcminaaDannnaa
klopi, že se "postavijo v tovarni za stroje, j v pisarni za mizo. ali v trgovini pred tehtnico, kratko gredo za svojim poklicem, potem pa nima niti časa, niti veselja do gospodinjstva. Deklica bogatih starl-šev, kjer ne gospodinji mati sama, temveč najete osebe, se noče učiti od kuharice, dekle, sobarice, ki navadno nimajo za učenje drugili niti časa in tako postaja počasi deklica, ki bi znala sama gospodinjiti bela —- vrana, ln vendar mora znati to vsaka, tudi bogata. Seveda po tem tudi vsaka domačnost izgleda, kar pa ima še drugo posledico, da se na tak način razmetava precejšen del narodnega premoženja. Zene ne znajo in ne morejo za gotovo vsoto denarja nuditi svojcem tega, kar bi se zanj v resnici lahko dobilo.
Radi tega že tudi pri nas uvidevajo merodajni krogi, da je i pri nas nujna potreba uvesti na dekliških meščanskih šolah pouk iz gospodinjstva in kuhanja, kakor je že leta vpeljan v Ameriki, Belgiji in drugih naprednejših državah. V češki republiki se poučuje imenovana predmeta dosedaj na 2 čeških in 11 nemških meščanskih šolah, vendar je želeti, da ne ostane le pri teh.
Pouka se udeležujejo učenke 12—14 let stare. Poučuje se poldnevno v manjših skupinah in kar je glavno brezplačno. Uče se nakupovanja, kuhe, pranja in likanja tako teoretično kot praktično. Skuhane jedi zaužijejo učenke same. Premožnejše jih plačujejo, revnejše podpira občina s posebnimi subftncijami. Učenka si. če hoče, lahko odnaša jedila tudi domov.
Potrebni za pouk sta: 1. kuhinja, 2. učiteljica, ki jo je treba seveda plačati. Radi plače učiteljice se zadeva seveda povsod na težave, kajti skoro vsaka občina trpi na pomanjkanju denarja. Toda v nmogih občinah so še razne kuhinje, ki jih je ustanovila odbočka osrednjega skrbstva za deco ali kako podobno društvo in te bi se prav lahko zasegle za šolske namene. Da pa ne bi plača učiteljice posebno živo zadela v težavno občinsko gospodarstvo, zato je ministrstvo prosvete odločilo, da naj poučujejo učiteljice ročnih del, katerim se nagrade ure kot nadure prostih predmetov, kar je za občine seveda mnogo ceneje.
Za potrebne učiteljice je poskrbelo ministrstvo tako. da je izpremenilo enoletne tečaje za učiteljice ročnih del v dvoletne zavode za učiteljice gospodinjstva, kjer se uče kuhati, gospodinjiti, socljal-nega skrbstva, zdravovede, telesne vzgoje, blagoznanstva, računstva itd. da znajo absolventke potem učiti te predmete. Za one učiteljice pa. ki že delujejo na gospodinjskih šolali, se prirede še posebni gospodinjski tečaji.
Od deželnih upravnih odborov in občinskih zastopov zavisi sedaj, da li naj se plodonosno reformirajo dekliške šole, ki gotovo prineso zlate sadove. Finančne žrtve ne smejo priti več v poštev, ker je potreba nujna. Marsikatera mati ne more pri najboljši volji prisiliti svoje hčerke, da bi se posvečala in brigala za gospodinjstvo; toda učiteljico učenke vendarle še ubogajo in če se uvede pouk domačega gospodarstva, se ga bodo učile rade. Ce pa bi se katera nerada učila, pa stopi pred njo kruti »hočeš - nočeš - moraš« in po letih, ko pride resnost nad njo, gotovo spozna, kako koristna je bila šola gospodinjstva.
Ni mi znano, da li imamo v Sloveniji šolo, kjer bi se učilo obvezno domače gospodarstvo. Zdi se mi pa, da živimo v tem oziru menda še v slabših razmerah kot naši severni bratje. O tem se lahko vsak trenotek prepričamo, če prestopimo le prag katerekoli kuhinje ali sobe, kjer so deklice v hiši. Vse borno lahko našli, samo smisla za red. snago in varčnega gospodinjstva malo. A niti nijreba, da bi šli v hiše. Poglejmo le v šoli deco pred seboj, ali pa mlade »frajlice« in »gospo-diče« na cesti, v mestu na promenadi. Brrr... — Človeka spreletava groza pri pogledu na oni naraščaj, ki ga nam je vzgojila vojna. Vse je le zunanjost —- vse ie nečimernost, razuzdanost, poželjenje in nič druzega. Notranjost je gnila, prazna, črna. Tu bo treba nujne pomoči, če hočemo le del teh nesrečnikov rešiti iz rok stoglave hidre, ki nam pije kri, da slabimo od dne do dne. Na Češkem so se zganile oblasti in stvar bo gotovo uspela. Tudi naše oblasti gotovo niso nasprotne .akitn posrečenim novotarijam in bodo jih gotovo podpirale. Treba le. aa se mi, ki si nadevamo ponosito ime narodnih učiteljev, sami zganemo in priredimo podobne šole v zmanjšanem obsegu brez ozira na šolske oblasti, ki še morda niso izdale tozadevnega ukaza. Postaviti jih
moramo namreč pred gotovo dejstvo in smo lahko prepričani, da bode naše delo pozdravljeno in morda tudi primerno nagrajeno.	Albin Lajovic.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za kočevski okraj
zboruje dne 9. aprila t. 1. v Velikih Laščah.
Dnevni red: 1, Poročilo predsedstva. 2. O šolstvu v Sibiriji. Predava tov. A. Završnik. 3. Društvena pravila. 4. Slučajnosti.
Ako bi 9. aprila deževalo, se vrši zborovanje 10. aprila !
Stanovska dolžnost kliče vsje tovariše V Velike Lašče. — Odbor.
+ Učiteljsko društvo za Konjiški okraj zboruje dne 7. IV. 1921 oh 10.30 na deški šoli v Konjicah s sledečim dnu vinom redom: 1.) Zapisnik. 2.) Dopisi. 3.) Delo kot učni princip v splošnem in v 'posameznih u-čnih predmetiii: a) Bistvo didaktičnega delovnega pouka, b) Ne-dostatki, ki se pojavljajo pri ekstremnih zahtevah, c) Delovni pouik v bodočnosti. (Predava tov. F-riedl ¡Firanjo). 4.) Učni načrt za zgodovino in zemljeipisje v ljudskih šolah, učenje cirilice. 5. Slučaijnosti.
Posebna vabila na šolska vodstva se ne razpošljejo. Polnoštevilne udeležbe pričakuje
Odbor.
+ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v
sredo dne 6. aprila 1921 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah.
Dnevni red:
1.	Pozdrav tovariša predsednika.
2.	Tajmikovo poročilo.
3.	Blagaijniikovo poročilo.
4.	Prosvetno delo učiteljevo, predava tovariš A. Germek.
5.	Razmere v botjševiški Rusiji, predava tovariš E. Adamič.
6.	Slučajnosti.
Pismene prijave za skupno kosilo sprejema tovaniš Tomo Petrovec, nad učitelj v Jaršah pri Domžalah.
+ Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski okraj zboruje v četrtek dne 7. aprila t. 1. ob 10. uri v Mladiki v Ptuju po sledečem vzpu-redu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino. Ivan 2o3-nir. 4. Sokolska misel v ljudski šoli. B. Rozband.
5.	Slučajnosti. Predsednik.
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico ima v četrtek, dne 7. aprila predpoldae ob 9. uri v risalnici deške meščanske šole izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Do;Msj. 3. Poročilo o spremembi pravil (Toanaižič). 4. Ra-jalne vaje v ljubki šoli (prof. Dr. Pivko). V. Volitve novega odbora ozir. dopolnilne volitve
6.	Slučajnosti.
Pričakujemo, da nikdo ne izostane! Odbor.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 10. aprila ob 9. uri dopoldne v celjski mestni deški osnovni šoli po sledečem dnevnem redu:
1.	Predavanje o prosvetnem delovanju uci-teljstva izven šole.
2.	Citainje zapisnika ter društvene in stanovske zadeve.
3.	»Petje v osnovni šoli«, predava tov. Pregelj Ciril.
4.	»Praktični pouk iz zvezdoslovja na ljudskih šolah« predava tov. Bizjak .loško.
5.	Slučajnosti.
Z oziram na važni dnevni red pričakuje polnoštevilne udeležbe	Odbor.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek dne 7. aprila 1921, ob 10. .iri predipoldne v ormoški okoliški šoli po sledečem vzparedu:
1.)	Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.)	Dopisi.
3.)	Učni načrti za zemljepis in zgodovino. Podava šol. ravnatelj, tovariš Anton Kosi.
4.)	O Turičevl knjigi »Preobraže vanje naroda školom« podaja tovariš Avgust Schori-wetter.
5.	Učitelj organlst nekdaj in danes. Poroča tovariš Domic. Serajnik.
6.)	Slučajnosti.
Pol ure pred zborovanjem je odtoorova seja.
Z oziram na 3. točko dnevnega mia, z,i katero ima učiteljstvo rok samo do konca aprila tega leta, pričakuje obilne udeležbe Odbor.
+ Okrajno učiteljsko društvo eerkniško-logaškega okraja je zborovalo v Grahovem dne 5. mairca t. 1.
1.	Predsednik M. Kosin otvori .zborovanje, pozdravi navzoče, izreka zahvalo za obilno udeležbo, ter predstavi novincem nadzornika M. Kabalja. Nato da predsednik besedo nadzorniku.
2.	Nadzornlško poročilo. Nadzornik pozdravi navzoče kliče novincem »dobro došii« ter pošilja pozdrave vsem tudi 'iz sedaj prostega log. okraja, ker se dotični še ne morejo udeležiti današnjega zborovanja. Omeni, da ima učiteljstvo pravico zborovati vsak mesec, ter pozivlje na skupno delovanje v našem stanu. Poroča dalje, da so vsa učiteljska mesita v logaškem okraju zasedena tudi med italijansko vlado, dočim je p-i nas v tem otziru .pomanjkanje. Omeni nepravilno delovanje kraj. šod. sveta v Gor. Jezeru proti
Stran 4.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 31. marca 1921.
šoli in višjim oblastem. Potrebujejo se delavne moči osofo.ito tu blizu meje tudi izivep šole, to pa stori s-edajj tem lažje, ker je gmotno kolikortoliko podprto. Opozarja na to, da je na Koroškem pri plebiscitu Nemcem pripomogel le njih učitelj. Tudi Cehe je vzbudilo le češko učiteljstvo. Da je postala srbska vojska tako slavna, je tudi pripomogel srbski učitelj. Mi smo le bili o tem premalo poučeni. Tudi za našo plačo se je potegnilo srbsko učiteljstvo. Priporoča vsakemu po svoji ¡moči delovanje zunaj šole in pokažemo naj, da smo kulturni delavci. Tudi je treba darovati nekaj ur lastni izobrazbi.
Srbohrvaščina. Priporoča v tem oziru »Kratko srbsko gramatiko in čitanko«, tudi nasvetuje naročiti »Narodno prosveto«.
Poročeno učiteljstvo je enakopravno z drugim in mora storiti vsak svojo dolžnost. Marsikatera z neučiteljem poročena učiteljica metli, da ji je šola lahko deveta briga. Nato po-nudi nadzornik predsedniku dopis Sol. nadzornikov z oziram na «možitev učiteljic v prečitanje. Gdč, Remžgar ter tovariš Znidaršič izvajata, da se je treba postaviti na stališče učiteljsko in ne samo na človeško. Ženske naj izpolnjujejo učiteljsko dolžnost tako kot moški. Vsi smio enaki in tudi vsi iapolnjujmo učiteljske dolžnosti! Nato se pre-eitajo trije predlogi in dajo na glasovanje: 1. predlog: Prosta omožitev učiteljic z učiteljem. Sprejeto. 2. predlog: Ako se učiteljica amoži z neučiteljem, se to smatra za prostov. izstop v učit. službe. Se ne sprejme. 3. predlog: Ako se učiteljica poroči z inozemcem se odpusti iz službe. Sprejeto.
Naredba o sestaivi viš. šol. sveta je bila v »Tovarišu« objavljena, zato to danes odpade. — Predsednik otvori debato o nadzor, poročilu. — Tovariš Znidaršič omeni slučaj Gor. Jezerske šole in meni, da naj se kraj. šol. svet razpusti, če ni v tem ozinu na mestu. Država je že marsikaj razpustila, kar ji ni ugajalo naj stori to tudi v Gor. Jezeru. Nadzornik izjavi, da i>o v tem oziru s predsednikom urgiral. Tovariš Jug vpraiša po vzrdtu slučaja omenjene šole, če je to uradna tajnost. Nadzornik izjavi, da ne pozna nikake uradne tajnosti in pove, da je tamošnji kraj. šol svet nazadnjaški. Tovariš Znidaršič predlaga resolucijo: Okrajno učiteljsko društvo cerkniška logaškega okraja zbrano dne 5. marca t. 1. v Grahovem zahteva, da se šolska zadeva v Gor. Jezeru nemudoma uredi. Če se županstvo .n krajni šolski svet upirata, naj jih vlada razpusti, kakor je razpustila že toliko korporacij. Dalje priporoča tovariš delo med Ljudstvom. Vsi smo enakopravni in imamo enake dolžnosti. — Tovariš Znidaršič vpraša: Ker je nadzornik omenil srbohrvaščino, je to prav, le nastane vprašanje s katerim šolskim letom se naj ta pouk prične. Nadzornik omeni, da s tretjim šolskim letom.
3.	Poročilo učit. zastopnika. Predsednikovo izvajanje je v glavnih potezah sledeče: Skoro Z šolski leti je bilo učiteljstvo tuk. okraja brez zastopnika v šolskem odboru v Cerknici. Šele nadzornik Kaibaj je dosegel, da se je izvolil sedanji preds. učit. zastopnikom. Omenja, da se je potrudil storiti svojo dolžnost, dasi je imel poti k sejam do 20 km. Težko staLišče je imel pri sejah največ radi tega, ker se tovariši(ice) ne oglasijo pri njem, da bi potožili kaj jih teži. Kako se naj za nje poteguje in jih brani, če ničesar prej ne ve. Zato ni čuda, če dobi kdo brco, čeravno .'e zastopnik navzoč. Treba mu je biti s kolegi v stiku. Dostavi še, da imata on in nadzornik le 2 glasa in tako ne tvorita pri šolskem odboru večine. Prosi, da se naj vse to upošteva ako komu ukrepi šol. odbora ne bodo po godu. —
4.	Podrobni učni načrt in priprava na pouk, poroča tov.-nadzor. M. Kaibaj. Nadzornik omeni, da smo o tej točki že govorili, a smo se premalo dogovorili. V pregled poslani učni načrti so se vzeli naznanje in tudi pohvalili. Omeni le opombe k istim posameznih šol, češ, da je on sestavil načrt le za 3 raizrednice. Sestavil je maksimalni načrit, ker minimalnega ni mogel radi raznih okolščin. Posamezno omenja: Slovnica naj se poučuje skupno s spisjem. Računstvo. O njegovi metodi *so se mnogi izrazili pohvalno. Metoda je prosta, a kdor hoče njegovo, mu rad pomaga. Zemljepis. Ni zato, da bi se-matematično zemljepisje ostavilo; vse to spada k splošnji izobrazbi in je torej tudi v ljudski šoli na mestu. Prirodo-pis. Poudarja biološko metodo, ker ima učitelj priliko gojiti verski čut. Prirodoslovje, ni preobširno, uredi si naj vsak kakor hoče, treba je ie v pravom otroškem duhu podajati.
K risanju nima kaj pripomniti. Petje. V 1. in 2. razredu je treba gojiti osobito posluh torej lahke pesmi; pozneje lepe narodne: »Hej Slovani«, »Lepa naša domovina«, »Mladi vojaki«, »Bo-U pravde«.
Za zemljepis in zgodovino je treba 4 prepi se. Ker zahteva višji šolski svet podrobne učne načrte za zemljepis in zgodovino v dvojniku, predlaga predsednik, da prepišeta Cerknica in Grahovo prvo. Stari trg ini Igavas pa drugo. Sprejeto.
5.UJU	in naša dolžnost do tega društva,
poroča tovariš M. Kos-in. Njegovo izvajanje v glavnem je sledeče: Učiteljstvo bije ¡boj za obstanek že od svojega postanka. Po severnih državah mu je prej zasijalo solnce, ker mu «i bi klei.ikal.izem na potu. Na jugu pa je isti vedno bolj stiskal klešče, v katerih je držal učiteljstvo. Četudi je že marsikdo obupava!, da bi Jernejeve-tnu hlapcu zasijalo solnce svobode, vendar ie
usoda priskočila na pomoč. Zrušil se je suženski okov, pos-tali smo svobodni v naročju mile majfce Jugoslavije. Tujec nas je zatiral, a uničiti nas ni mogel. Vendar se nahajajo še ljudje, ki si žele onih čakov nazaj, to je tafcozvano jugoslov. kršč. učiteljstvo. Oglejmo si nekoliko njih vzroke: — Oni so prej prednjačili, ker jih je podpirala klerikalna stranka. Šušteršič-Lampetov bič nas ie bil, a oni so mirno gledali saj so uživali različne %-doklade in sedeli na mehkih stolčkih. Spozabili so se celo, da so ostali mirili tudi, ko je učitelj poslanec ugovarjal regulaciji učit. plač. Niso hoteli ločiti stanovski interes od osebnega. Pozdravili smo Jugoslavijo in se združili s Srbi ter Hrvati, kovali načrte za udruženje, da se ubranimo klerikalizma in -posvetimo moči domovini. Sedaj, ko imamo UJU, smo postali važen državotvoren stan in ne vprašamo člane -po njih veri, želimo le dobre Jugoslovane. Zasluga UJU je, da nas država upošteva in nam narod zaupa. Oba se lahko zaneseta na nais. Rajnka Avstrija jc dokazala, da gorje državi, ki zatira učiteljstvo ter. podpira plemstvo in klerus. Klerikadizem je nezanesljiv prijatelj države; za kar danes moli, že jutri isto preklinja. Jugoslavija pa je brez strahu prva poskrbela za učitelja. V njenem okrilju smo se šele ujedinili, štejemo okrog 17.000 članov in nihče nam ne more ¡blizu Klerik. zm ij se je hotel še enkrat polastiti šolstva potom -avtonomije, a mu je preprečilo ravno UJU.
Narod se je zbudil in tudi mi se ne bojimo boja. Dolžnost naša je, da se strnemo v UJU potom okr. učit. društva in samozavestno vztrajamo na barikadah narodne prosvete v neupogljivi volji in moči.
Po predaivanju se razvije debata. Nadzornik meni: Mi nismo proti veri, ampak le proti zlorabi iste. Vsak naj bo ud našega učiteljskega di n-štva in kot tak ima tudi vstop k zborovanju, kdor ni ud, nima tega vstopa. Vera ne igra tu nikake uiloge. Tovarišica ga. Vilarjeva predlaga naj se dado Kosinova in nadzornikova izvajanja v tisk »Učit. Tovarišu«. Sprejeto.
Gdč. Ukmar omeni, češ, da je nadzornik zadnjič drugače menil, ko je vabil vsacega tovariša k zborovanju. Poseže v besedo tovariš Znidaršič, ki utemeljuje nadzornikov predlog rekoč, da se Slomškarje ne smatra kolegom. Močna organizacija doseže nekaj, a se nič ne ozira na veno. .
6. Slučajnosti. Predsednik predlaga resolucijo: Učiteljstvo cerkniško - logaškega okraja zbrano dne 5. marca t. 1. v Grahovem se pridružuje resoluciji mariborskega učit. društva, ki zahteva da se omožeiiim učiteljicam izplača popolna draglnjska doklada kot jo prejemajo samske učiteljice. Poverjeništvo UJU v Ljubljani blagovoli delovati pri osrednji organizaciji UJU v Beogradu, da se omoženim učiteljicam popravi krivica. Tovariš Znidaršič pristavi o delu med ljudstvom ter predlaga: Vsi sklenimo, da vsak v. svojem kraju ustanovi prosvetno društvo, kjer pa že je, naj se sodeluje. Sprejeto. Tovariš Kar-meilj prečita iz »Domoljuba« za učiteljstvo žaljiv članek, predlaga, da se kaj stori. Tovariš Znidaršič pa pripomni, da na take napade ne damo nič, ampak delujmo dalje in dajajmo z dejanji dober zgled. .
Diuštvo sklene, da se pravila učit. društva takrat potrdijo, ko se bomo zedinili s tovariši iz prej zasedenega logaškega okraja.
Prihodnje zborovanje naj se vrši v Cirknici koncem aprila.
Ker se nihče ne oglasi k besedi zaključuje predsednik zborovanje, se zahvaljuje in priporoča reden obisk.
+ Zborovanje kozjanskega učiteljskega društva se je vršilo dne 10. marca v Kozjem. Obisk je bil polnoštevilen. Mal je broj našega učiteljskega društva, a ta je hraber. Tov. predsednik pozdravi prav prisrčno navzoče goste in člane sosebno še pa gdč. Kunejevo, učiteljico ž. r. d. in novega sobojevnika naše vrste tovariša K. iz Sv. Petra.
Preiitali so se došii dopisi. Z ozirom na dopis UJU je tukajšnje učiteljsko društvo docela enoglasno volilo za naš okraj te-le šol. nadzornikom: Miloša Gnmovšeka, okr. š. n. v Slovenj-gradcu, J. Potočnika, nadučitelja na Bizeljskem in Fr. Janšeka iz Sevnice.
V letu 1920. smo zborovali: 11. marca, 17. junija, 5. avgusta in 4. novembra. Udeležba je bila na vseh ,povoljriai. Obravnavale so se tekoče društvene zadeve, stanovska lin didaktično pedagoška vprašanja. Tov. Firm je podal 3 lepo izpeljane slike iz prirodopisja. Pokazal nam je s tem najboljšo metodo za pouk tega predmeta.
Na prvem učiteljskem kongresu UJU v Beogradu meseca julija je bil poslan kot zastopnik našegai društva tov. Ante Potočnik, na zborovanje UJU v Mariboru pa tov.. Tone Volavšek.
Minulo leto je bilo kritično za naše društvo. Bivši preds. Fr. Lovrec je vstopil v Slomšekovo Zvezo "za Štajersko in se kot tak še dal izvoliti predsednikom te organizacije. S tem korakom je spravil naše društvo v dokaj čudno luč. Večina društverfkov se je izreklo, da se ga izloči iz našega društva. U.IU poverjeništvo Ljubljana je z dopisom dne 12. septembra 1920 razsodilo, da nobeden učitelj(ica) zajedno ne more biti član dveh organizacij. Na ta način so se iz kozj. učiteljskega dn^tva izločili sledeči bivši člani: Fr. Lovrec, Št. Firm, Irena Firmova, Ana Bitenčeva in Hedka Lovrečeva.
V sl ed preselitve smo zgubili: tov. Miro | Čučkovo, Josipa Čtifika, Ivana Jordana, Lio Gnu-sovo, Zinko Cerjakovo ter Rozo Zolgarjevo. In' društvo, ki je početkom leta štelo 34 članov šteje danes, ko sta vstopila 2 nova člana jedva I 27 rednih članov in enega čatnega: Val. Pulko.
Tov. blagajničairka naznanja: Prijemkov ie bilo 5642 K 67 v, izdatkov 4750 K 70 v, ostanek 891 K 97 v. Za njeno skrbno poslovanje se ji po pregledu računa predsednik najlepše zahvali.
Ker je bil tov. poročevalec opetovano zadržan, je predsednik prebral dana navodila »lede pouka srbo - hrvaščine na slovenskih šolah.
Izvolil se je nov odbor i. s.: predsednik Volavšek, podpreds. Potočnik, tajnik Ivanuš, bla-gajničarka Sketova, odborniki: Gradišnik, Go-stmčar in Pečnik.
Prihodnje zborovanje bo meseca maja na Prevorju. Dan se določi kasneje.
Vreč^ova.
+ Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 17. marca 1921. v Gomilskem. O priliki občnega zbora je bil voljen stari odbor. .Razveselil nas je pristop novih tov. Joška Veliikonja in Do-re Kocha.
Društvo šteje 33 članov.
Rešene so bile razne zadeve Iz naše organizacije in stavljeni predlogi poslani UJU — Ljubljana.
1.	Učiteljstvu vranskega okraja naj se omogoči tečaj za srbohrvaščino.
2.	Slov. učiteljstvu naj se omogoči prosta vožnja po vseh železnicah kraljevine, v svrho potovanja po naši državi, da spozna svojo domovino, ljudstvo in jezik.
3.	Solidarni nastop vseh organizacij javnih nameščencev, da se odpravi krivica, ki jo trpe poročene učiteljice, uradnice, pri krajšanju službenih prejemkov.
4.	Polovično znižanje članarine poročenim učiteljicam, dokler so krajšani njihovi službeni prejemki.
5.	Ugovor proti visokemu zvišanju članarine.
6.	Državnim nameščencem naj se zniža oskr-bovaliiina v javnih bolnicah na polovico.
Na to nam je naš gost tov. Roš, odpiral lisie Cankarjevih knjig, v kojih nam je ta ohranil dar kulturne zgodovine slov. učitelja, izišlega iz inežnanstva, a namenjenega v kulturno, svobodno bodočnost samega sebe iz svojega naroda. Proučil je Cankar slov. učitelja, brata v boju. Videl ga je, ko je omahoval v bedi, odvisnosti, nasilju se klanjal — in klonil. Poznal pa je tudi učitelja Jermana, ponosnega, zhačajnega, ki je ostal zvest, in ni hlapčeval. Dostojen mu je spomenik!
Danes so se vremena zjasnila! Učitelj bo stopal naprej in ne bo umiral na Goličavaih! '
Tajnica.
+ Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je imelo 5. marca svoj redni oibčni zbor ob prav povoljni udeležbi. V svojem pozdravnem govoru se je tovariš predsednik spominjal umrlih tovarišev Gobec Rudolfa in Rumpret Karla. Z njima je izgubilo društvo dva vrla delavca. V znak iskrenega sočutja se vzdignejo tovariši s prostorov ter jima zakličejo »Slava«. V poča-ščenje njunega spomina se je nabralo med zJbo-rovalci 720 K, ki se razde le med Jugoslovensko Maitico in Ciril Metodovo družbo.
Sledila so poročila odborovih funkcijotiarjev. V preteklem letu je imelo društvo 67 članov. Razven 1 učiteljice je bilo v društvu združeno vse učiteljstvo brežiškega in sevniškega okraja. Med letom so se vršila 4 zborovanja. Tovarišica blagajničarka je imela 9742 K 60 vin. dohodkov in 9573 K 11 vin. izdatkov. Društvena članarina se določi na 10 K, tako da znaša celokupna članarina za leto 1921. 250 K. — V »Tovarišu« predlagana pravila so se z nekaterimi spremembami sprejela.
Pri slučajnostih poroča gospa Mešičkova o sestanku oiuoženih učiteljic v Mariboru. Ob tej priliki ponavlja naše društvo resolucije, sprejete Ob zborovanju dne 18. novembra v Brežicah m odposlane Poverjeništvu UJU, glede priznanja draginjskih doklad omoženim učiteljicam.
Nadalje se sprejmejo še sledeče resolucije:
1.	Poverjeništvo UJU Ljubljana naj ukrene na merodajnih mestih vse potrebno, da se priznajo pri vožnji po železnicah vsem učiteljem brez izjeme iste ugodnosti, ki jih uživajo državni uradniki.
2.	Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj se ne strinja s povišanjem članarine po ožjem sosvetu, ker spada ta točka v delokrog pokrajinske skupščine.
3.	Poverjeništvo za uk in bogočastje opozarja na dejstvo, da se po nekaterih telovadnih društvih poučuje šolski naraščaj po pedagoško popolnoma neizobraženih vaditeljih ter predlaga, da se ta nedostatok odpravi in dovoli telovadnim društvom telovadba šolskega naraščaja le pod vodstvom učiteljev.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo na Vidmu meseca maja.
+ Učiteljsko društvo za okraj Slovenjgradec
je ¡imelo dne 19. marca 1921 svoje redno zborovanje — obenem občni zbor ob prav povoljni udeležbi.
Predsednik tov. A!. Scheohel je pozdravil" navzoče, zlasti nove člane in sicer tov. gospo I Cepinovo, tov. Repiča in Purkharta, želeč, da bi doseglo učiteljstvo v novem društvenem letu s
složnim nastopom in neumornim skupnim delo-vanjem vse, kar je potrebno za krepki razvoj in povzdigo šolstva.
Zapisnik zadnjega zborovanja se je prečita) in odobril.
Gospod predsednik je podal nato namesto tajnice kratko poročilo o stanju in delovanju društva v preteklem društvenem letu. Iz poročila jc bilo razvidno, da je biio včlanjenih 30 članov. Zborovanj je bilo 5.
Iz poročila blagajničarke se je povzelo, da je dobro gopodarila. Za preteklo društveno letu je »Zavezi« že vse poravnano.
Odobrenje pravil učiteljskega društva se je preložilo na prihodnje zborovanje.
Tovariš Zmago Bregaut je podal nato v te-, meljifcih, slikovitih besedah smernice, ki so ga vodile pri sestavi podrobnega učnega načrta za zemljepisje in zgodovino. Povdarjal je, da posebno ta dva predmeta vzgojita narodno zaveden in ponosen naraščaj, kateremu bo domovina nad vse.
Poročevalec je za svoja izvajanja žel splošno priznanje. Izrazila se je želja, da bi referent te smernice objavil v kakšnem strokovnem listu.
•Nato je sledila volitev novega odbora. Na predlog nekaterih tovarišev se je ista vršila /. dviganjem rok. Izvoljen je bil dosedanji odbor in sicer :
1.	Predsednikom: Tov. Alojzij Schechel.
2.	Podpredsednikom: Tov. Ignac Kaffou.
3.	Tajnicam: Tov. Antonija Vavpot.
4.	Blagajničarkam: Tov. Matilda Šinid.
Kot odbornika sta bila izvoljena tov. Josip
Purkhart in Zmago Bregaut.
Slednjič je tovariš predsednik še omenil, tla se je kupil v Rogaški Slatini »Učiteljski dom« in tudi razložil važnost tega podjetja. Priporočil je pristop kot deležniki. Delež znaša 1000 K hi vstopnina 20 K. — Plača se lahko celi delež naenkrat ali pa v mesečnih obrokih po K 100. Prvi obrok bi bil K 120.—-
Do prihodnjega zborovanja se bo gotovo nekaj tovarišev (ic) odzvalo temu vabilu.
Sestavil se je tudi odboir, kii se snide dne 4. aprila 1921, da ugotovi snov iz dunnaznanslva za okraj Slovenjgradec.
S tem je biio zborovanje zaključeno, prihodnje bo meseca aprila.
+ Učiteljsko društvo za svetolenarški okraj je zborovalo v četrtek 10. t. m. v Sv. Lenartu SI. g. pri prav povoljni udeležbi. Po običajnem predsednikovem pozdravu vseh navzočih, posebno g. nadzornika Ivo Koropca je bil razgovor o raznih dopisih, katerih najvažnejši je bil oni zadevajoč nadzorniških okrožij. Predsednikov ukrep se je vzel na znanje z odobravanjem in Živijo klici našemu nadzorniku. — Glede volitev v v. š. s. se bodo vsi ravnali po prvem načrtu; želi se, da bi tudi upokojeni imeli zastopnika v tej korporaciji. Zapisnik meseca januarja se je pre-čital in odobril. - Zahvalni dopis rodbine Juri a Brogonta, rodom iz Št. Jurija ob juž. žel, se vzame na znanje v polnem obsegu. Nova uda: Greg oree Minka in Caharija Božidar dobro došla! Opravičili so se tov. Perger, Madou Olga od Sv. Ane. — Blagajnik je predložil svoj knjižni izvleček, iz katerega slo razvneli, da je 96 odstotkov" društvenikov spolnilo svojo stanovsko dolžnost; ostali bodo v kratkem sledili. Glede vplačil potnih troškov se od vseli 41 udov le dva odlikujeta s svojo posebnostjo, predsednik bo izvajal konsekvence.
Tov Franjo Jakopec je nais s-ezinaiiúl z .ruskimi šolskimi razmerami s prav Obširnim, zanimivi mi poročilom, za kar ie žel obče priznanje.
Glede sestave smernic v zemljepisnem m zgodovinskem pouku se je izvolil odbor, ki je pooblaščen s tem delom. Predsednik je pribor >-čal za matematično zemljepisje, da bi se v tvor-nici učil sestavile take tabele, iz katerih bi bile lahko pregledne slike jilanetov glede nijiii velikosti.
Tov. Jožica Premrov je podala naVzočim osebne doživljaje in vtise kongresnega potovanja. Zela je obilo pohvale. Pevska vaja se je začela točno ob 10. liri; predsednik je pohvalil .pevovoJ.o za točnost in disciplino. Vseh pevcev je častna dolžnost priti cb določeni uri k pevskim vajam. Sekirice se dado na željo pevcem na dom.
Prihodnje zborovanje se določi >v Sv. Jur SI. g.
Po obedu se je zložil domovinski obolos za neodrešene v znesku 564. — K, kar se je vposlalo Jugoslov. matici v Maribor. —
Vestnik meščanskih šol.
+ Odborova seja našega društva je na belo nedeljo dne 3. aprila t. 1. ob 9 uri v mešCatisRi šoli v Celju. Prosim vse odbornike, namestnike in predsednike odsekov, da se te seje gotovu udeleže. Na dnevnem redu so važni sklepi, odločitve in izvršitve. Tovariši in tovarišice, ki in ^ nahajali slučajno ta dan v Celju, dobrodošli! —
Predsednik.
+ Zanimanje dalmatinskih tovarišev za naš« organizacijo. Ravnatelj meščanske šole v Dubrovniku, tov. Anton Bubič mi je poslal te dni Pismo, ki pravi v njem med drugim:
»U nepovoljnitn prilikama, koje danas proživ-ijuje učiteljstvo gradjanskih škola ne samo >' Dalmaciji več i u čitavoj našoj domovini kralje vini SHS, obradovala nas je vijest o koraku naših dragov a u Sloveniji, koji predtizeše, da se mi gradjaiiskl učitelji organizujemo u ¡edinstven0
SteV; 14.
staleško udruženje, k;oje če opet da bude sV 110 jedan ogranaik udruženja ukupnog tjugo-, vansiko2 učiteljstva nižjih ii viših osnovnih l0ia. Za takovo poduzeče izvolite primiti naše ^reno .priznanje i Vi gosp. ¡predsjedniče i ostali a§i drugi li drugarice.«
Dalje prosi za pravila našega društva, ker naHK2rava osnovati podobno organizacijo za Dal-jj^cdjo, oziroma želi, da bi se organiziralo vse u5itel'jstvo meščanskih šol v državi. D. ti.
+ Iz naše organizacije. Po sporočilu blagajnika tov. Kunaverja so priglasile doslej svoj istoP sledeče šole: Ljubljana, 1. deška (9 čla-Ljubljana, 2. deška (5 članov), Ljubljana, j ¿efeliškia (12 članov), Ljubljano, 2. dekliška {(j članov), Maribor, deška (14 članov), Maribor, j dekliška ^ člani), Celje, deška (5 članov), dekliška (7 članov), Krško, mešana (osem članov) Ljutomer, mešana (4 člani), Žalec, de-jka (4 člani), Slovenjgradec, (mešana (3 člani), ptuj, deška (3 člani), Ptuj, dekliška (5 članov), Šoštanj, mešana (2 člana), Jesenice, mešana (4 člani), Tržič, mešana (7 članov).
Nepriglašene so še doslej: Maribor, 2. dekliška, Ribnica, Murska Sobota in Spod. Lendava. Skupno števlilo priglašenih članov je 107. Razen končno imenovanih šol je še tupatam kakšen tovariš ali tovarisiça, iki čaka ab strani, da se ¡priono goditi čudeži ali pa da se jih najde zadostno število, ki bi uganjali abstinenco ne vem iz .kakšnih vzrokov. Absurdno je vedno pridigo-vati o zavednosti in potrebi organizacije. Kamor je pri srcu razvoj naše mlade meščanske šole in oseben dobrobit,, bo pristopil ¡in delal, ¡komur pa je šola in stan postranskega pomena, naj gleda ¡zdalaka. Opravili bomo brez njega. Vsi vi, ki se razumemo, na delo za šolo in zase! V nobe nem Tovarišu ne sme manjkati poročil >v našem »Vestniiku«. Zadosti je vprašanj, ki jih moramo premotrivati javno. Takisto v »Popotniku«. A o iem prihodnjič kaj več.	D. H.
+ Nujna prošnja vsem tov. ravnateljem In ravnateljicam. Ali verjamete, da je med nami ljudi, 'ki ne vejo koliko imamo doslej meščanskih šol v Sloveniji? In to ni prav nič čudnega. — 0 naših meščanskih* šolah ni bilo doslej v stanovskih listih nikakršnih poročil. Oblasti niso Izdale doslej niti sence naše statistike, navzlic temu, da moramo po petkrat na leto poročati in pošiljati vse mogoče in nemogoče sezname. V imenu doibre stvari prosim vse tovariše in tova-rišice, Ici vodijo kakšno meščansko šolo, naj mi do inajnika pošljejo razpredelnico, ki bo v njei dotična šola popisana glede nastopnih točk: I. Kraj šole, 2. število temeljnih razredov, 3. število vzporednic. 4. učni jezik, 5. aJli ije šola deška, dekliška ali mešana, 6. skupno število učencev na šoli po stanju v pričetku tekočega šol. leta, 7. skupno število učiteljstva na šoli, 8. ali ima šola nisailnioo in predavalno sobo za prirodoslov-m pouk, 9. kako je z učili, 10. higijenske razmere poslopja in njega stanje sploh, 11. laistne pripombe.
; Na ta način bomo dobili vsaj priličen pre-žled o naši meščanski šoli. Doznali bomo kje so nedostatki. V naših vrstah bo vzklilo zanimanje, ki ga bomo prenesli med 'ljudstvo. Celoten pregled bam objavil v »Popotniku«. Prosim! D. H.
Kronika.
= Šolski problem v Nemčiji. Med
mnogimi problemi, ki jih mora rešiti mlada nemška republika, je menda najvažnejši šolski problem. Stara 'cesarska država je imela poseben sistem šole, ki je NI popolna negacija demokratizma. Prêt' ^evolucijo — novembra 1918. — je imela Nemčija 3 vrste osnovnih šol. Ljudska je bila namenjena širokim masam 'iudstva; za nadaljno izobrazbo je služila nadaljevalna šola (Fortbildungsschule). V ^ednjih šolah so se pripravljali državni nameščenci, trgovci itd. Imeli so tudi nek *'P šole. iz katere so izhajali učenci za prednje šole višje stopnje (Vorschulen). ydtod je tudi vodila pot preko srednje So'e v univerzo. Ta Šolski sistem je našel ^ zadnjem času mnogo nasprotnikov, ki 1Scejo poti v mnogoštevilnih razpravah in j^lemikah za enotne šole (Einheitssohu-Enotna šola pa ima največjo oviro v ^manjkanju financielnih sredstev, ki onemogočajo vsak večji razmah šolskega ^tavanja. Kljub temu je načrt preuredbe bistva že gotov in odvisno je sedaj vse
«id
možnosti njegove uporabljivosti v
br>a Skušajo ga tudi prikrojiti tako, da odgovarjal zahtevam raznih verskih ^ntesij nemškega ljudstva. Ljudsko šol-mislijo razdeliti na 4 stopnje: 1. Šole ane »Simultanschulen«. katere bodo ^jemale učence vseh veroizpovedanj;
bodo imeli poseben verski pouk. k,Verske šole (Konfesionsschulen), v roierih bodo učenci in učitelji istega ve-¡¡^Povedanja. — 3. Laiške šole (welt-Ii0uP Schulen) brez vsakršnega verskega zvane »Weltanschau-tJvSchulen«. v katerih pa niso še na-fajJnP Poznane karakteristike. To bodo sjfjir/- zavodi urejeni po etiško-filozof-Drp'Principih. — Tudi če bi se ta pre-b0 udejstvila. kar je skoraj gotovo, '"n enotnost izvršena le v tem, da
i,
bodo smeli njih učenci pohajati tudi v strokovne in višje šole. — Važna novosi je tudi ta. da je zmagal tu — kakor že v Franciji — princip, da ne smejo šolskih voditeljev nastavljati razne šolske kor-poracije ali pa državne oblasti, amipak, da jih mora voliti za določeno dobo samo učiteljstvo ene ali druge šole. Stvar ni še vpeljana, pa bo gotovo uzakonjena v najkrajšem času. — Nemško učiteljstvo je doseglo lep uspeh tudi v tem, da se bo lahko odslej izobraževalo na vseučiliščih. To pravico učiteljstva je določil v zadnjem času s posebno odredbo minister za šolstvo Haenisch. Vseučiliški krogi so sicer posamič in po »Zvezi akademičnih naobražencev« protestirali proti tej določbi. a je bila preko njih protesta uveljavljena. Odslej bo imel ljudsko-šolski učitelj v Nemčiji pravico posečati po določenem sprejemnem izpitu vsako univerzo in bo tako deležen znanja in diplom, ki so mu jih dozdaj kratili.
= Slovenske šole v Ameriki, V nekaterih krajih Zedinjenih držav je število slovenskih rodbin tako narastlo, da si Slovenci ustanavljajo svoje šole s slovenskim učnim jezikom. Veliko šolsko poslopje s*o že pred leti otvorili v Cleve-landu, kjer poučuje enajst učiteljskih moči. Učencev je bilo vpisanih lani nad tisoč.
= Verouk na šolah češkoslovaške republike. Iz Prage poročajo: Po vladnem programu glede na razmerje med državo in cerkvijo ne bo verouk poslej dovoljen niti kot obvezen, niti kot neobvezen predmet. Verouk se bo poučeval izključno v rodbini; ako pa žele roditelji, bodo otroke poučevali v verouku duhovniki njih vero-izpovedanja zunaj rednega pouka. Zasebne šole z izrazito verskim značajem, kakor tudi zasebne šole cerkvenih redov ne bodo dovoljene.
= Stariši v šoli. Na Pruskem je na-ttčni minister izdal odlok, ki dovoljuje, da vrnejo stariši prisostvovati šolskemu pouku v'tistih razredih ljudskih in srednjih šol, v katerih imajo svoje otroke. To pa le tedaj, ako to dovoli učitelj, ki daje pouk in ako vsled tega ne bi trpel pouk. — Tudi v avstrijski republiki imajo zakon, ki dovoljuje članom roditeljskih svetov prisostvovati pouku. Večina učiteljev pa tudi starišev je pa tej uredbi nasprotna, ker meni, da prisotnost starišev pouk na splošno zelo moti.
Iz Jugoslavije.
—	»Narodna Prosveta«. Kdor izmed prejemnikov »N. P.« ne reflektira na list, naj to sporoči strokovnemu tajniku, da se list v bodoče dostavlja dotičnim. ki se zanj zanimajo. — Kjer je več učiteljstva na eni šoli. naj se naroči skupno na list. IJpravništvo lista: Beograd. — Učit. dom.
—	Hujskanje v selški dolini. Pišejo nam: Dan žalovanja, srca čutečih so pri bratih v neodreš. ozemlju, ki so zaman pričakovali svobode tokraj demarkacijske črte. Vse je nekam otožno, plakajoče — le eden brez čuia, ni privoščil najmanjše besede bratom trpinom. Prizibal se je v kočiji v Selce in potem v Železnike. Bilo je na dan žalovanja 20. marca 1921. Kdo i>o izbrisal madež Selc, ki so sprejele ta dan dr. Stanovnika ob času. ko trpini ječe. on pa se jih ni spomnil niti ž najmanjšo besedico? Kaj neodrešena domovina, pri nas se ta dan svira, igra, telovadi in bujska proti državi. Ne omenili bi tega v »Tovarišu«, če ne bi ta možakar -tako grdo napadal narodnega učiteljstva. Mladine, ne bomo izročali svobodomiselnemu učiteljstvu. Naša vlada živi le za »šoma-štre«, kmetje plačujejo ogromne davke le radi »šomaštrov<<, tako je trdil duhoviti mož. Sploh mu je bila vsaka druga beseda »šomašter«. Ali res hočejo odjesti ti gospodje tisti, pred pol leta težko pribor -jeni kruhek? Vprašajte pa odkrito kmeta. kom* plačuje večji davek ali učiteljstvu ali farovški gospodi. — Gospodje se bodo kmalu prepričali o mastnih dohodkih — ko bodo mesto maš. pogrebov, bi-re. brez gruntov — dobivali take plače kot učiteljstvo s kopo otrok. In zakaj vidijo le učiteljstvo? Ogrdi pri nezavednem ljudstvu učiteljstvo in Stanovnikovo delo bo šlo v klasje. Vprašamo pa »Slomškovo 7,vezo« ji je li znano, da hujskajo pristaši SLS po deželi zoper učiteljstvo in njih plače?
—	Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega redne seje z dne 17. marca 1921. Mestnemu županu dr. Ivanu Tavčarju izreči je na visokem odlikovanju z redom sv. Save II. razreda kot predsedniku mestnega šolskega sveta pismeno častitko. Zapisnik zadnje redne seje z dne 28. januarja 1921 odobri se brez ugovora. Poročilo o končni uredbi obveznih nedeljskih maš v ostrem zimskem času, o uredbi pravoslavnega verouka na ljudskih
meščanskih in nižjih srednjih šolah in o rreuredbi pouka v srbohrvaščini vzema se na znanje. Dovoljeni sta in otvorili sta se novi vsporednici v I. razredu III. mestne dekliške in v IV. razredu zasebne dekliške ljudske šole v Licht. sirotišču. Stalni učitelj Avgust Pire, ki se je odpovedal nadzorstvu za šolski okraj Litija, je na lastno prošnjo v službovanje prideljen višjemu šolskemu svetu. Po Janku Orožnu, ki je dobil za II. polletje študijski dopust, je na I. mestno deško meščansko šolo v službovanje poklican kot zač. strok, učitelj I.udovik Primožič, izprašan iz I. skupine. prej v službi na Koroškem. Učitelj srbohrvaščine je nanovo postal Tomo Jedrlinič, prej učitelj v Vojvodini, učiteljica srbohrvaščine pa Marija Trampuže-va, prej učiteljica v Istri. V službovanje sta prideljeni I. mestni dekliški šoli Milka Umbergerjeva, prej v Hrastniku, kot začasna učiteljica petja in Berta Valentova, prej v Šmarju pod Ljubljano, kot namestnica stalne suplentke, I. mestni dekliški meščanski šoli pa Marija Miklavc Janša kot začas. strok, učiteljica, izprašana iz II. skuipine in iz francoščine, prej stalna učiteljica v Notranjih Goricah. Stalno službo na Barju je nastopil Tit Grčar, prej stalni učitelj in zač. voditelj v Tržišču. Isti šoli je v službovanje prideljena Marija Grčarjeva kot naslednica po Mariji Smoličevi. ki je prestopila za suplentko na drž. deško vadnico. Na novih vspored-nicah sta postali zač. učiteljici Vida Smer-deljeva in Melita Petelinova. Več prošenj za dovolitev daljših ali pa za podaljšanje že obstoječih dopustov sklene se na priporočilo mestnega fizikata predložiti višjemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Na mesto obolelih učiteljev in učiteljic se sprejmo v začasno službovanje nanovo ali pa vnovič absolv. učit. kandidatje (kandidatke) ozir-oma suplentje (suplentke) Berta Petričeva, Franc Dollnar, ■vanka Prosenčeva, Anica Španova, Ljudmila Colestinova in Franja Plehanova. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju III. in IV. mestne deške ljudske šole vzameta se na znanje in ž njima tudi v njih stavljeni nasveti. Poročili je predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o ustanovitvi novih šol pro 1921/22 se odobri in se ima predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Projektirani sta v razbremenitev I. mestne •lekliške in I. mestne deške meščanske šole III. mestne dekliške in III. mestne deške meščanske šole. Tretja mestna dekliška meščanska šola naj bi se otvorila s I. in II. razredom v pritličju mestnega šolskega poslopja na Erjavčevi cesti št. 19, tretja mestna deška meščanska šola pa s I. razredom v II. nadstropju šole na Ledini. III. mestna dekliška ljudska šola in I. mestna deška ljudska šola naj bi ostali še zanaprej šestrazrednici. Za vzdrževanje III. mestne dekliške ljudske šoie je brezpogojno treba I. in II. nadstropja lastne hiše na Erjavčevi cesti št. 19, ki ju že nad poldrugo leto zasedeni drži poštno ravnateljstvo za svoj -računski oddelek. Radi tega se sklene poskrbeti čimpreje za :o. da se omenjeni prostori izroče svojemu prvotnemu namenu, če ne drugače, pa eksekutivnim potom. Predsedstvo kranjske hranilnice je naprositi, naj prepusti Virantov vrt za kretanje šentjakobske šolske mladine med odmori pouka pod nadzorstvom učiteljstva ob ugodnem vremenu in za to primernem letnem času. Ko se reši še nekaj internin zadev in ko podajo predsednik, nadzornik m zapisnikar stvarna pojasnila na stavljena jim vprašanja, zaključi predsednik sejo.
—	Nagrade za članke o higieni. Zdravstveni odsek za Slovenijo je razpisal 10 nagrad po 100 dinarjev za kratke članke o higieni, ki naj se Sprejmejo v nove ljudskošolske čitanke. Razpis je dostopen vsem slovenskim zdravnikom. Članki naj se ozirajo na splošne higienske zahteve n. pr. o čistoči, o pomenu telesnega negovanja, o kopanju, o prenašanju škodljivih bolezni, o škodljivem vplivu alkohola itd. ter naj bodo tako zasnovani, da se naslanjajo na izkušnje iz vsakdanjega življenja. Članke je vposlati do 1. junija Zdravstvenemu odseku za Slovenijo. Ocenjevala jih bo komisija, v kateri so zastopani zdravniki in šolniki.
—	Tovarišem(icam) laškega okraja! Razposlal sem v velikonočnih počitnicah nove položnice na vsa šolska vodstva tukajšnjega okraja. Tovariši, blagovolite uporabljati odslej samo te nove položnice. Članarina znaša za leto 1921. 300 K. S tem je pa plačana naročnina »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika« ter članarina Udružeaja Jugoslovanskega Učiteljstva, Društva javnih nameščencev, Jugoslovanske Matice in domačega učiteljskega društva. — Namesto cvetic na grob tovariša
Meška so darovali tovariši: Cimperšek, Petrinčičeva in Vrtovec iz Loke 60 K za Zornov spomenik. Tovariši posnemajte jih! — Prihodnje zborovanje se vrši sredi aprila. — Lojze Hofbauer, blagajnik.
— Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v četrtek, dne 7. aprila 1921, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »IJnion« dobrodelni koncert v prid Učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Sodelujejo: učiteljica Jelica Vuk-Sadarjeva (solisti-nja). učiteljica Irma Cepudrova (klavir), ljubljanski učiteljski pevski izbor. Pevo-vodja Ferdo Juvänec. Vzpored: 1. a) E. Adamič: V snegu, b) E. Adamič: Da sem laz ptičica... c) J. Pavčič: Kaj, ve misli? 2. a) E. Adamič: V saneh, b) E. Adamič: l jubljansko polje, c) F. Juvänec: Izgubljeni cvet. Mešani zbori. 3. a) Risto Sa-vin: Svetla noč. b) Risto Savin: Belokranjska c) Risto Savin: Serenada. č) Risto Savin: Ljubica, zdaj je dan. Samospevi s spremljevanjem klavirja. Odmor.
E. Adamič: Tožba. Četveroglasen ženski zbot. (Nova) 5. a) E. Adamič: Če ti ne boš moj. (Nova), b) E. Adamič: Ne maram tebč. (Nova.) c) E. Adamič: Kdor je truden ... (Nova.) 6. E. Adamič: Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor. (Nova.) 7. A. Ned-ved: Nazaj v planinski raj. Mešani zbori. Pesmi pod točko 3. a) b) c) č), 4., 5. a) b) q) in 6. se prvič javno izvajajo v Ljubljani. Cene prostorom: Parter: I.—VII. vrsta ä S I). Vili,—XIV. vrsta ä 6 D. XV.—XXII. vrsta ä 4 D. Balikon: sedeži ä 6 D. Galerija • sedeži ä 3 D. Stojišča ä 2 D, dijaške vstopnice ä 1 D. Besedila pesmi ä 1 D. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Učiteljski knjigarni. Frančiškanska ulica 6, in na dan koncerta pri blagajni.
—	»Slovenska Šolska Matica«. Publikacije za 1. 1920 so se začele pravkar razpošiljati. Vsak društvenik dobi knjige pri svojem poverjeniku, kateremu mora povrniti poštne stroške. Poverjeniki, ki so pobrali članarino po 20 K, naj pobero pri razdelitvi še doplačilo po 12 K. Vsak društvenik dobi za 1. 1920 te-le knjige: 1. Letopis, 2. Fink: Posebno ukoslovje slovenskega jezika. 3. Dr. Pivko-Schaup: Telovadba. 4. Imenik društvenikov in zaznamek založenih knjig.
—	Ravnateljstva in vodstva ljubljanskih meščanskih, ljudskih in srednjih šol naj pošljejo po knjige S. Š, M. k poverjeniku Jakobu Dimniku na Ledino.
—	»Slovenska Šolska Matica« je izdala izven rednih letnih publikacij Dr. I judevit Pivko: Dramatsko pesništvo. Pravkar se pa stavi Fr. Fink: Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca leta 1920).
—	Podpora »Slovenski Šolski Matici«. Na odborovo prošnjo je podelilo po-verjeništvo za uk in bogočastje »Slovenski Šolski Matici« za izdajanje knjig 25.000 K podpore.
—	Pedagoškim pisateljem na znanje. Odbor »Slovenske Šolske Matice« je v svoji seji dne 23. marca t. 1. sklenil, da bo honoriral izvirne spise po 1000 K tiskano polo; spise, spisane in sestavljene na pod-stavi raznih virov po 800 K, prevode po 600 K, vse druge spise pa po 500 K za vsako tiskano polo.
—	Maturanti in maturantlnje 1. 1901., ki smo izšli iz ljubljanskega učiteljišča, praznujemo letos dvajsetletnico svojega delovanja. Ali ne bi bilo umestno, da se po dvajsetih letih zopet snidemo in preštejemo svoje vrste? Desetletnice nismo praznovali, petnajstletnico je preprečila vojna. Ako pa čakamo na osebni jubilej, se naša že itak izredčena vrsta še bolj skrči. Kje in kedaj se vidimo? Pošljite tozadevne nasvete na moj naslov! Zdravo' Nadučitelj Hren, Studenci pri Mariboru.
—	Tretji ljudski koncert, katerega prirede gojenci in gojenke drž. moškega in ženskega učiteljišča v Mariboru, v torek. dne 5. aprila v Götzovi dvorani, bo obsegal sledeče točke: 1. D. J e nk o: Kosovo (Ouvertura. Proizvaja vojaška godba). 2. a) E. Beran: Madrigal, b) G r e-čaninov: Sever in jug. (Zbora z orkestrom). 3. V. Parma: Povodni mož. (Balada za zbor. soli in orkester). So-nran-solo (Uršika): gospa M. Druzovi-čeva. tenor-solo (Povodni mož): gospod operni tenor. L. Kovač iz Ljubljane. 4. a) V Parma: Poslednja noč. b) P u c c i -ni: Arije Rudolfa iz »Boheme«. Poje g. I.. Kovač. 5. a) I. Zaje: Svatovac. (koncertni kolo), b) Schwab: Dobro jutro. (Koncertni valček), c) F. Smetana: Sklepni zbor iz »Prodane neveste«. (Zbori z orkestrom). — Koncert se vrši v prid Dijaški kuhinji.
—	Učenci v Dolnji Bistrici v Prek-murju so zbrali za neosvobojene goriške oratce in sestrice 70 belic — pirhov. Šol-

sko vodstvo je poslalo izkupiček 150 K » Jugoslov. Matici« v Ljubljani.
— Članarina in darila za učiteljski konvikt. Lilija Vekoslav 20 K. Matko Su-lin 40 K, oba s Polšnika. — Marija Pri-stov z Rakitne pri Borovnici 10 K._
Neodrešena domovina.
—r Slovansko šolstvo v Istri. »Lavo-ratore Socialista« poroča, da bo italijanska vlada v najkrajšem času odredila otvoritev slovenske srednje šole v Istri. Druge srednje šole s slovenskim učnim jezikom se bodo otvorile v Trstu. Sporazumno z Jugoslavijo se je tudi sklenilo, da smejo učenci iz Istre, ki so obiskovali hrvatsko gimnazijo v Kastavu, katera odpade sedaj naši državi,tudi nadalje brez vsake ovire obiskovati to šolo. — Ce bi bilo to le vse res!
Književnost in umetnost.
Dr. France Veber: Uvod v filozofijo,
Pota in Cilji 3.--4. 20. Založila Tiskovna zadruga, Ljubljana 1921, 352 str. Cena mehko vezani knjigi K 72, po pošti K 3 več.
Glavni namen, ki ga zasleduje avtor s tem spisom, leži v točnem iekazu filozofije kot samostojne znanosti poleg drugih znanosti. Zato se ta »Uvod« od nešte-vilnih tradicijskih in sodobnih spisov z istim naslovom bistveno razlikuje v tem, da ne razklada na dolgo in široko posameznih panog tradicijske filozofije, temveč, da vede čitatelje neposredno v stvarne probleme same in ga s tem ob enem uvaja v znastveno filozofsko mišljenje sploh. Tekom razvijanja teh problemov c riše avtor poleg svojega lastnega stališča tudi tradicijska in sodobna druga pojmovanja dotičnih vprašanj, tako da pripada spisu poles: zgolj znanstvene gotovo tudi splošno - naučna vrednost. Spisu je pridejan obširen imenski in stvarni register ter navedena literatura.
Omenjeno še bodi, da so v tem »Uvodu« zabeležena in podrobno razvita tudi vna javna predavanja, ki jih je imel avtor v preteklem zimskem tečaju na ljubljanski univerzi pod naslovom »Telo in duša«. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v ! jubljani, Sodna ul. 6.
Novakova Slovenska Stenografija je izšla v 4 predelani izdaji. Ta knjiga je postala prav potrebna, ker je že leto dni ni -bilo dobiti. Novak je izločil stavke, ki so nas še spominjali na preteklost in jih nadomestil z novimi, ki odgovarjajo sedanjim razmeram. Novi so samoznaki za Srb in njega izpeljanke. Da je knjiga strokovno na višku, nam dokazuje že avtorjevo ime. Avto-gram, ki ga je oskrbel prof. Osana, je prav čeden in ličen — Stenograan se bere čisto, jasno in razločno. Cena knjigi je 52 K in se dobiva v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
V tisku je Slov. Stenografska Čitanka, ki izide kmalu po Veliki noči, in !bo omogočila, da se stenografi še naprej izpopolnjujejo v stenografiji.
Občinski volilni red za Slovenijo. V založbi Tiskovne zadruge je ipravkar izšel nov vodilni red, po katerem se bodo vršile prihodnji mesec občinske volitve po Sloveniji. Volilni red, ki je izšel v jako priročna izdaji bo dobro služil občinskim uradom, glavarstvom, kakor tudi strankam, ki bodo posegle v volilni boj. Naroča se pri Tiskovni .zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6 in vetja s poštnino vred K 4.40 ako se denar v naprej pošlje.
Shakespeare-Župančič, Macbeth. V Ljubljani 1931, založila Tiskovna zadruga. Cejna btroš. K 32.—, vezana K 40.—, poštnina K 1.80 več. Za Veliko noč je izdala Tiskovna zadruga drugi zvezek Shakespearjevih dram, ki prinaša v krasnem Župančičevem prevodu eno najboljših del velikega angleškega dramatika. Kakor »Sen krušne noči« tako je tudi Macbeth izšel v jako lecu opremi. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Pravljice. Spisala in jim slike narisala lika VVaschtetova. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi K 40.—, po pošti K 1.80 več. — Za piruhe je slovenska mladina dobila knjigo, kakršnih slov. mladinska literatura nima veliko, lika VVaschtetova je napisala 12 pravljic in sicer tako, kot jih more napisati le oni, ki popolnoma pozna otročjo dušo in ve kaj nanj najbolj vpliva. Poleg tega jih je okrasila s celo vrsto slik, od katerih bodo mladini ugajale zlasti one, ki so "večbarvne. Knjiiga je izšla v elegantni opremi in na lepem papirju. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Brezobrestno posojilo Učiteljskemu konviktu.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"

RAZPIS SLUŽB V PREVALJSKEM ŠOLSKEM OKRAJU.
V	stalno nameščanje se razpisujejo voditelj-ska mesta in sicer:
1.	voditeLjsko mesto na štirirazrednici v črni z ekspozituro v Podpoči in dvema podružnicama, prosto stanovanje;
2.	vodiiteljsko mesto na enocrazrednici v črneč ah s prostim stanovanjem;
3.	voditeljsko mesto na dvorazrednici v Kot-Ijah pri Ouštanju s prostim stanovanjem;
4.	-roditeljsko mesto na trarazTednioi v Mežici s prostim stanovanjem;
5.	roditeljsko mesto na dvorazrednici v Tolstem vrhu pri Ouštanju s prostim stanovanjem:
6.	voditeljsiko mesto na štirirazrednici z 1 vzporednico v Dravogradu, prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti do dne 21. aprila 1921 pri šolskem odboru v Prevaljah.
Šolski odbor v Prevaljah, dne 21. marca 1921.
Predsednik: Kaki.
Št. 374.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V RADOVLJIŠKEM OKRAJU V STALNO NAMEŠČENJE.
Pod odredbi višjega šolskega sveta z dne 4. marca 1921, št. 3037 se razpisuje v stalno name-ščenje naslednje učiteljske službe:
1.	Na sedemrazrednici na Bledu služba za učitelja;
2.	na sedemrazrednici v Radovljici služba i a učitelja in za učiteljico;
3.	na šestrazrednici na Koroški Beli služba za učiteljico;
4.	na štirirazrednici v Kranjski gard služba za učitelja in učiteljico;
5.	na štirirazrednici na Breznicd služba za učitelja ali Učiteljico;
6.	na dvorazrednici v Ratečah služba za učiteljico (stanovanje v šoli);
7.	na dvorazrednici v Ribnem služba za učiteljico (stanovanje v šoli);
8.	na enorazrednici v Koprivniku služba učitelja - voditelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože službenim potom do
dne 30. aprila 1921.
Kdor prosi za več služb ob enem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo. V javni šolski službi še ne stalno nameščeni prosileKke) morajo z državno - zdravniškim izpričevalom dokaza/ti potrebno fizično sposobnost za šolsko službo.
Moški prosilci za učiteljsko službo v Radovljici z izpitom za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah imajo prednost.
Okrajni šolski svet v Radovljici, dne 17. marca 1921.
Št. 831.
PREKLIC RAZPISA UČITELJSKE SLUŽBE V SPODNJI SLIVNICI.
V	zrnLslu dopisa višjega šolskega sveta z dne 7. marca 1921, št. 3257 se preklicuje in razveljavlja razpis stalnega učnega mesta učitelja-voditelja v Spodnji Slivnici, ker je ta šola le ekspozitura šole v Kopanju in se v zniislu odloka poverjeništva za uk in bogočastje z dne 25. februarja 1921, štev. 245 šele odreja postopanje za ustanovitev enorazrednice.
Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 17. marca 1921.
Dr. Ferjančlč, 1. r.
Št. 395/P/l.
RAZPIS SLUŽBE.
Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, 6razredna ljudska šola, nadučiteljska služba v stalno na-meščenje.
Redno opremljene prošnje do 30. aprila 1921. kraijnemu šolskemu svetu pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor.
Okrajni šolski svet ptujski
dne 25. marca 1921. Predsednik: Dr. Pirkmaier, m. p.

Izšle so:

za
Priredil Fran Marolt,'učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni.
Cef

Kontrolne knjižice	gj
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
:	Naši himni:
■
1. Lepa naša domovina.
s	2. Bože pravde. ■
;	Dvoglasno s spremljevanjem har«
;	monija za šolsko mladino priredil
;	Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro.
■	čila sprejema le Učiteljska tiskarna.
□aaaaanaaaaaaaaaaaaDDaaDaaDaDoiig
Ali ste že pristopili kot čla (članica) k Tvornici učil?
aacDaaanDaanniiDaDoaDaDaBaDDaoDo,
CiVLJI
najlepše oblike in najboljše kakovosti
ČEVLJI
Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. marca 1921 naprej do preklica.
moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . boks z robom, polov, za štrapaco:
moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravina z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . .
črni
570-
580--
495"-
495-
rujavi erni	rujavi
—	moški, kravina s kapicami in
620—	podkvami...... 500 — 515 —
600"—	, gojzerski hribovci . .	, —	680 —
ženski, boks z lak - kapico in
robom....... 615'— —
—	, teletina z robom (štra-
535 -	pacni)......, 470"- 510 -
535-— m bei0 platno : visoki K 410 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340"—.
530--
Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več.
Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju.
Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v
brezplačno popravilo.
Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice,
Za našo mladino!
\
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12 —
Andrej Rape: „	„ I., II., III., V., VI. zvezek po.....» „ 12-
Mišjakov Julče: „	. I., II., III., IV., V., VI. zvezek po .... 12—
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........12'—
Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po......»12 —
„ Babica pripoveduje. Spis za mladino po........... 12'—
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ................ 15 —
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice...................... 12'—
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi.................... 30.—
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica................... 12 —
, „ Bob za mladi zob (pesmice) . ............„ 12'—
Dr. Ivan Lah: Dore......................„ 10 —
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................ 3'—
Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26 — vez. K 32 —
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — „ „ 20 —
Ewald Bolka: Dvonožec..............K 50— . , 56 —
Fran Levstik: Martin Krpan.......... — — „» 20 —
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)................ 40---
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... „ „ 40'—
Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... , Kil-— — — —
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........ 12 — , „ 16'—
Moj zverinjak...................... , ,20 -
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6"—, 8*40. 9"—, 25'—, 30"—.
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj.
- - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
1*1- 1. štev. I., II. in III. stop., ter I. stop. 2. štev. so OUIoKl IIol» pošle. Na razpolago so pa še: II. stop. 2. štev. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je Izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena : 14 K.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
0)6

Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje nove knjige:
Dolina SOlZ E,Qangl' tri enodejanl<e: I. Dva svetova, li. Dedišfina. lil. Trpini.
Otrnšbl nAf*r Dru9' predelani natis. Sestavila Marica Gregorifeva (Stepanilfeva). vruuotu UUCI |grke za m|adino otroSkih vrtcev in ljudskih šol. Broš. K 16'—.
H. PODKRRJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K.
Namen, razvoj in organizacija obrtnega in
strokovnega šolstva drugod in pri nas.
.0
Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broš. K 14—.
¡h*