MOKI OPREMA Tovarna oblazlnlonoga pohlltva 623E0 Slovonf Orado«, Pod gradom 4 Tolofon (0*02) 42 051; tolofalu 42 153 SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 nninizjc možne cene OBinzinieneen pohiitvb in ugod ni KneDimi pnoonim pogoji O 20% popu/t ob gotovin/kem plačilu J trimc/očno obročno odplačilo brez popu/ta O petme/ečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero # Ì - . ; *: OPREMA NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 nora opRcmn - fioycni gradeč tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici 2A KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano V predmestju je sredu blokov in družinskih hiš zruslo igrišče. Vsi otrcx:i so ga uporabljali, igrala so se kvarila, vzdrževalca pa od nikoder. Pa so se odrasli domislili, olastninili posamezne dele igrišča in ga s pripadajočimi igrali dali v upravljanje skupinam otrok. Prešteli so otroke iz blokov in jih razdelili v skupine po barvah vhodnih sten, posamezniki iz družinskih hiš pa so sestavili skupine po sosedskem principu. Skupine otrok so resno prevzele lastnino, določile način uporabe in vzdrževanja in vsako igralo je dobilo svojega vodjo. Vtxlja gugalnice je postal edinček iz velike družinske hiše z obsežnim vrtom za visoko kovinsko ograjo. Če njegov oče zna skrlreti za tako imenitno hišo, bo sin gotovo enako skrlrel za gugalnico. In res! Ko je bilo otrok pred gugalnico preveč, jih je vtxlja razporedil v vrsto in določil krajši čas guganja, pa so brez težav prišli vsi na vrsto. Začeli so prihajati otrcxi od daleč in ponujali vodji bonbone, da bi jim dovolil preskočiti vrstni red. Ni se pustil premamiti in ni maral lomiti zob na trdih bonbonih. Poznal je otroke iz domače soseske in se jim ni želel zameriti. Če ne gre zlepa, bo treba ubrati drugačno pot, je pomislil mamin miljenček, ki je želel prevzeti vodstvo nad gugalnico. Svoji skupini je tazložil načrt, ki so ga izvedli še isti popoldan, pri gugalnici se je zbralo več skupinic, pričeli so zmerjati vtxljo in mu nagajati, da je iz urejene vrste nastala neprepoznavna gneča. Vnel se je prepir in prerivanje, dokler je miljenček ni skupil. Z okrvavljenim nosom je odtulil k mami, ki pa ga je le potolažila in mu obrisala solze in smrkav nos. Če so se danes skregali, se Ixrdo jutri pobotali, saj je igrišče dovolj veliko za vse otroke in celo odrasle, je menila. Vodja gugalnice je še nekaj tednov delal red v svoji soseski, dokler se ni z očetom dogovoril za igrišče na domačem vrtu, nanj pa so smeli le povabljeni! Le iz hiš z visokimi ograjami. TIK P.s. Zlonamerno primerjanje otroških in strankarskih igric je kljub aktualnosti nesmiselno. • Vsi specillici so pismeni: znajo pisati na - kožo. • Na starem ognjišču najrajši zagori - staro sovraštvo. • Koliko človeških vrlin je zgolj • beseda! • Ljubezen do groba, sovraštvo cez grob. • Pomagaj pomoči, ne oblasti potrebnim! NIKO VSEBINA X Mežica pred referendumom? 4 X Zdaj pa k notarju 6 X Na Muti sem doma 8 X Kragulj odnesel psa n X Mladi in glasba 15 X Nagradna igra: Poiščite se v Prepihu 17 X Novi tiski 21 X Zgodba o neki črni kroniki 24 X Razvedrilom zanimivosti 29 Na naslovnici: Slikam za Prepih Foto: Ludvik Vodnik PREPIH Koroški časopis. I2daja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Trsk: Trskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju VROČICA SVETNIŠKIH NOČI IMA DVA OBRAZA btlnski svet v Mežici sklicujejo običajno zvečer. Vročica poletnih noči postaja svetniška, v zadnjem času pa jo dodatno segrevajo z razpravami o (nesprejemljivosti proizvodnje, ki jo želi v Mežico pripeljati AERO - LASTIC EUROPA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO POLIURETANSKIH GUM D.0.0. Kdo vodi kampanjo proti in s katerimi argumenti, je vedno bolj razvidno, v času duhamorečih razprav, ki so dodobra razdelile svetnike, pa v Mežici sestavljajo vedno nove sezname presežkov v podjetjih bivšega Rudnika. Nekatera od teh podjetjij so tudi večinski lastnik AERO -■ASTICA... Ta podjetja, ki so preživela razpad sistema Rudnika, imajo 55 odstoten delež in so za nakup proizvodne hale na Glančniku že plačala 7o milijonov tolarjev. Očitno so torej verjela v perspektivnost programa proizvodnje poliuretanskih obročev za kolesa. Seveda potem, ko so se prepričala v ekonomičnost. Drugi pogoji, ki so potrebni za zagon proizvodnje, so predpisani z zakonom. In po zakonih so se tudi želeli ravnati, ko so začeli zbirati potrebne papirje...in trčili v javno mnenje v Mežici. Vsaj v del tega mnenja. To pravi, da je proizvodnja poliuretanskih obročev ekološko nesprejemljiva. In začele so se vročice svetniških noči. KAJ SPLOH SO POLIURETANSKI OBROČI, KI JIH PONUJA AMERIKANEC? PUR obroč je patentiran izdelek kalifornijskega podjetja AERO -Listič MCP Tires Ine. iz Združenih držav Amerike. Za proizvodnjo v Evropi so ustanovili firmo Aerolastic - Europa s sedežem v Mežici. Bistvo patenta je, da v enem delovnem postopku dobimo kolesni obroč (tudi za invalidske vozičke, še za nekatere delovne stroje, razvoj pa gre v smeri polnih obročev za skuterje in motorna kolesa) s trdo, kompaktno površino in mehko, porozno sredico. To porozno sredico, ki nadomešča klasično gumeno zračnico, tvorijo mikroskopske celice, napolnjene z zrakom in ujete v matrico zelo odpornega plašča. Obroči so sicer tržno dražji od običajnih pnevmatik za 15 - 25 %, imajo pa naslednje prednosti: nikoli se ne izpraznijo, so lahki, se preprosto montirajo, nanje ne vpliva teren, življenska doba pa je daljša od običajnih pnevmatik. NAČRTOVANE ZMOGLJIVOSTI V Mežici naj bi na leto naredili 1,215.000 obročev. Delo bi bilo triizmensko, 5 dni v tednu. Pet let po začetku obratovanja bi celotno proizvodnjo imel v zakupu Američan, Aero - bastie Europa pa bi lahko sam tržil v Sloveniji, Avstriji, na področju bivše Jugoslavije ter v državah Vzhodne Evrope. V času uvajanja proizvodnje bi bilo zaposlenih 33 delavcev, v končni fazi več kot petdeset. Med njimi vsaj pet z visoko izobrazbo, najmanj polovica pa kvalificiranih. TEHNOLOŠKI POSTOPEK V Sloveniji že teče proizvodnja s poliuretanom v več kot 15o podjetjih. Gre torej za znane snovi, bistvo postopka, ki ga je patentiral Američan, pa je hkratna polimerizacija poliuretanske pene in oblikovanje v obroč s pomočjo centrifugalne sile. Najbližje Mežici imajo opravka s poliuretanom v Slovenj Gradcu. V Johnson Controllsu (bivšem NTU) in zasebni firmi Penatex. Slednja sicer obratuje v prostorih, za katere menijo v Mestni občini Slovenj Gradec, da ne sodijo v mestno obrtno, temveč industrijsko cono, obe pa imata očitno zeleno luč pristojnih organov, ki presojajo, ali je kakšna proizvodnja ekološko sporna, ali ni. Kljub dvomom koroške podružnice Slovenskega ekološkega gibanja obe obratujeta, za Johnson Controlls pa sploh velja, da je ena tistih firm, ki delajo slovenjegraško občino že dolgo uspešno -tudi gospodarsko. VPLIVI NA OKOLJE Ker si seveda živ krst ne more privoščiti v tem razgretem ozračju, ki spremlja projekt Aero -Lastica že v nastajanju, trditev iz rokava ali kar tako, navajam, kaj o tem menijo na Inštitutu za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstevno varstvo Maribor: “Načrtovan obrat ne sodi me t.i. tehnologije velikih mas. Sama tehnologija ne sodi med tehnologije: ki so veliki viri emisij v zrak ali povzročitelji velikih količin odpadnih vod. Zaradi voluminoznosti izdelkov je pri tovrsmih tehnologijah možen nastanek razmeroma velikega volumna odpadkov. Načrtovana lokacija je v industrijski coni in je za tovrstno proizvodnjo sprejemljiva.” Inštitut je navedel tudi kriterije in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati v izvedbeni projektni dokumentaciji za zmanjšanje vplivov na okolje. Tako za emisije v zrak kot za odpadne vode, tako za odpadke kot za skladišče surovin in hrup. Navajam tudi sklep Inštituta: "Postavitev obrata za proizvodnjo PUR obročev zmogljivosti do 1000 t surovin na leto v industrijsko cono Glančnik je sprejemljiva. V izvedbeni dokumentaciji je potrebno upoštevati kriterije in ukrepe, navedene v poglavju 4.” V tem poglavju so ukrepi in kriteriji podrobneje razdelani. AVTORITETA? Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora je od države registrirana in pooblaščena inštitucija za presojo okoljevarstvenih elementov v proizvodnjah. Nekateri jo imenujejo tudi “ekološki laboratorij”. Tudi nekateri vodilni delavci v podjetjih Mežiške doline so že imeli opravka z njenimi izsledki, žal takrat, ko so jim na Zavodu morali dokazovati, da kršijo ekološke kriterije... Zavod je avtoriteta, ki jo spoštujejo tudi drugod, ne samo v Sloveniji. Pod Poročilo o vplivih na okolje za Je odpadni kup na Poleni manj nevaren od poliuretana? Komentar proizvodnjo poliuretanskih obročev - predlokacijska dokumentacija se je podpisal mag. Emil Žerjal, dipl. ing. kem. tehn.! Navedki v tem članku so del tega poročila. NE PRIZNAVAMO AVORITET! V to trditev bi lahko strnili vse, kar v Mežici (nekateri člani občinskega sveta) vedo povedati v odgovor navedenemu poročilu. Odbor za varstvo okolja, ki ga je imenoval svet, odločno nasprotuje nadaljevanju realizacije projekta, kljub ugotovitvi, da občina ni stranka v upravnem postopku, ki po zakonu lahko tako proizvodnjo dovoljuje ali ne. Na izredni seji občinskega sveta, ki so jo dobesedno čez noč sklicali 11. oktobra, potem, ko so tudi v tem specializiranem odboru imeli omenjeno poročilo na mizi že pet mesecev, so v isti sapi ugotavljali, da se bodo na odločbo o lokacijskem dovoljenju pritožili, “če bi sklenili, da te proizvodnje ne želimo imeti v Mežici (Zap. 1. izr. seje OS Mežica 11.10.95 ). Bilo pa je razloženo, da pritožba pomeni, da se postopek zadrži vsaj za eno leto, četudi druga stopnja pritožbo zavrne. Pomisleki od!x>-ra pa so: investicija bo brez dvoma vplivala na okolje, vplivov ne morejo natančno predvideti, njihova stališča pa niso pravno obvezna in imajo “le moralno in strokovno težo” (isti zapisnik). TEŽKE BESEDE Že na izredni seji, na katero “niso utegnili” poklicati tudi novinarjev, je bila opredeljenost nekaterih “proti” tako jasna in goreča, da so sprejeli naslednje (skrajšane v količini besed) sklepe: Hočemo projekt in formulo poliola, ah požarni inšpektor dela odgovorno in če, naj to potrdi pisno, o tem bomo še govorili, v primem, da vodja Upravne enote na Ravnah in g.Godec, ki vodi prostorske in okoljevarstvene zadeve na UE, pisno zagotovita, da bodo na občini dobili odločbo o lokacijskem dovoljenju in se nanjo lahko pritožili, umikajo prepoved Komunalnemu podjetju Prevalje za izdajo soglasja k lokacijski dokumentaciji. Del svetnikov je zadnji sklep podprl s pripombo, da je župan soodgovoren, če s tem postopkom izgubijo vpliv na odločanje o tem projektu. Na naslednjo redno sejo, 24. oktobra, so povabili poleg predstavnikov Aero - Lastica Europa tudi mag. Žerjala. Povabilo so mu poslali prepozno, medtem pa že (v Odbom za varstvo okolja) sestavih nova vprašanja z novimi trditvami in dvomi. Tokrat s podpisom novega “eksperta” Huga Polajnerja. Ker mag. Žerjala ni bilo, je bilo maneverskega prostora za odbor povsem dovolj, da so trdih, da so na Inštitutu brez tehnologa (glej podpis poročila!), za enega svetnikov pa je nov seznam dvomov dovolj, da je še vedno dvomeče v “ekspertne dvomljivce” razglasil za podkupljene. Tudi sicer je bila kultura dialoga na “ravni”, saj je nabolj “proti” goreči svetnik že kar na začetku opozoril, da tokrat ne bo prenesel nobenih žalitev (v slogu le čevlje sodi naj...), sicer., in v drugi sapi profesorja matematike in fizike nazval s telovadnim učiteljem. Se ve, da je zastopal Aero - bastie. TUŠ ZA REFERENDUM Drugega novembra je mag. Žerjal v Mežici na Občinskem svetu v celoti zavrgel pomisleke Odbora za varstvo okolja. Po spet vroči razpravi so glasovali o sklepu, da zaradi dvomov v načelu odklanjajo proizvodnjo poliuretanskih obročev. Še prej so polovično glasovali o predlogu sklepa, ki je predvidel upoštevanje zakonov o varstvu okolja. Predsednica namreč tega odločanja ni izpeljala do konca (“ne, ne bom!”). Glasovanje je pokazalo, da je za sklep, ki bi zaloputnil vrata pred poliuretanskimi obroči, samo pet od dvanajstih svetnikov. Vsak od svetnikov je potem zahteval, da se njegovo glasovanje zapisniško potrdi, tudi predsednica, ki se je vzdržala. NO COMMENTI Mag. Emil Žerjal je takole primerjal sedanje stanje v Mežiški dolini s proizvodnjo poliuretanskih obročev: "V PRIMERJAVI Z METALURGIJO JE TO SANATORIJ!” EPILOG Jože Krevh, najbolj goreč pristaš loputanja z vrati med svetniki, je menda medtem že zbral več sto podpisov za razpis referenduma, na katerem se bodo Mežičani odločali o projektu poliuretanskih obročev. “Obljubim, da bom naredil vse, da te svinjarije v Mežici ne bo!” je bila njegova reakcija na izid glasovanja. □ Edi Prošt PLJUJEMO! Piše: Edi Prošt Klicaj namesto vprašaja je seveda lahko samo za retoričnim vprašanjem. Odgovor v primeru, ki je naslov posodil, je namreč znan: “V lastno skledo!” Tudi s klicajem, tokrat zaradi hedastoč, ki nam jih nameščajo. Gre za mežiški primer apriornega odklanjanja nečesa novega v primerjavi z lesom, železom in svincem, na katere smo prisegali še do nedavna, in izkoriščanja gorečnosti tistih, ki jih propadanje vseh treh naštetih možnih elementov razvoja ni neposredno prizadelo s svojim zlomom. In četudi je glasovanje o aproirnosti odklanjanja pokazalo, da tudi glasnost ni dovolj grozeča za treznost odločanja, je pokazalo tudi, da bomo še dolgo txlvisni od tistih, ki vlečejo poteze zadaj. In kot po pravilu so prav tisti bili zraven, ko se je mit o lesu, železu in svincu dokončno zrušil. Toda medtem so že našli svoje mesto v novih razmerah, “se znašli”, le iz svoje kože ne morejo. Tokrat gre za to, koliko bodo iz niševin potegnili, in če že niso zraven pri trganju mrhovine, ki so jo za seboj pustili, skrbijo, da ja ne bi prišel kdo, ki bi dokazal, da jih je čas povozil. Da bom jasnejši: V Mežici ne gre za to, ali je Američan nor, ker ravno Mežičanom daje projekt, kjer bo proizvodnja prodana pet let vnaprej (na Koroškem nimajo takih možnosti niti najbolj razvpiti uspešneži), temveč za preprosto računico, da bo morebiti propadel projekt poliuretanskih obročev navrgel nekomu ptxeni proizvodne prostore na Glančniku. Pa še za užaljenost, ker je projekt do faze realizacije pripeljal nekdo drug in ne gospa, ki je reševala že mnoge projekte (o uspehih nismo poročali) in se zdaj za predsednico Občinskega sveta skriva kot vzdržana pri glasovanju o sprejemljivosti proizvodnje, ki jo je od države priznana institucija priznala za sprejemljivo. In hkrati priznava, da je za projekt vedela kot prva Mežičanka. Resno se ob tem vzdržanju sprašujemo, ali gre za kupljen odpustek pri Američanu, ki jo je še prejšnji mesec imel za poslovnega človeka z mednarodnimi izkušnjami, ki ve dobro, da je proizvcxlnja poliuretana zadnjih 20 let operativna po celi Evropi? Navsezadnje so zdaj bivšo Tomovo halo kupile nove gospodarske družbe v gornji Mežiški dolini, ki so preživele odločitev, da rudnika svinca in cinka ne bo več. Se bodo zdaj, ko je zadeva prišla tako daleč, da cxJloča o njihovem premoženju zbiranje podpisov po gostilnah, odločile zastaviti svoj vpliv in odgo vornost za razvoj Mežiške doline? Ali pa tudi nje moti, da bo imelo nekaj deset delavcev v Mežici boljše plače, kot pa jih dajejo novopečeni podjetniki? □ Aktualno ZDAJ PA K NOTARJU... Pol stoletja po ukinitvi institurije notariata (Avnoj je notariate ukinil 17. novembra leta 1944) smo v letošnjem letu v Sloveniji ponovno dobili notarje. Notarstvo je star poklic, saj sega v obdobje ob začetkih pisave in trgovine, vendar je med ljudmi po tem razmeroma dolgem premoru še premalo znan. Vendar Korošce sedaj čakajo srečanja z notarji, ki sta na Koroškem dva, Sonja Kralj in Janez Mlakar, oba v Slovenj Gradcu. V naši držAvi smo institut notarja že poznali. Tudi sedanji zakon o notariatu je sestavljen po avstrijskem vzorcu, podobnega pa so poznali tudi v stari predvojni Jugoslaviji. Ta zakon, ki je opredeljeval položaj in funkcijo notarjev, se je imenoval zakon o javnih notarjih in je veljal od leta 1930. Sicer pa je zgodovina notarstva kar zanimiva. Notarka Sonja Kralj, ki se je nedavno skupaj s kolegom Janezom Mlakarjem za okroglo mizo na “Petrovičevem večeru” (Peter Petrovič je koroški poslanec v Državnem zboru) v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu pogovarjala o vlogi in pomenu notarstva, je med drugimi omenila, da so v preteklosti notarje imenovali tudi grofje, ob imenovanju pa so v jim v poduk prisolili tudi klofuto. Izbrskali pa smo tudi podatek, da so svojčas javnim lažnim notarjem za kazen odsekali desno roko in jih tako onesposobili za pisanje notarskih zapisov. Nad njihovim delom so bdeli eksaminatroji, ki so preverjali notarske zapise. Če listina ni ustrezala dejstvom je bil avtor hudo kaznovan. Gre torej zato, da mora biti notar oseba, ki je deležna vsega javnega zaupanja Sodobne slovenske notarje (od 1. julija jih je v državi 67), ki opravljajo javno službo, je imenoval Državni zbor oziroma ministrica za pravosodje. Janez Mlakar pravi, da pozna notariat že 44 držav na svetu. Slovenski notariat pa še ni niti dobro shodil, ko se že pojavljajo ideje o drugačni ureditvi. In kaj notarji sploh delajo? Notarka Sonja Kralj: “Notarji smo prevzeli delo, ki so ga doslej opravljali matični in krajevni uradi, bivše občine oziroma sedanje upravne enote in tudi del tistih opravil, ki so jih občani doslej urejali na sodišču. Gre za razne overitve podpisov, overitve prepisov, to je kopije spričeval, delovnih knjig, vsi prepisi vozil in overitve raznih pogodb, za katera je bilo poprej treba na sodišče. Določene pogodbe, kot so dedne pogodbe, pogodbe med zakonci, pogodbe, kjer so stranke mladoletne osebe, pogodbe s pridržkom lastninske pravice, pa lahko sestavi tudi notar oziroma jim je potrebno dodati notarski zapis. Marsikdo ne ve, da lahko notar potrdi izvršljivost določene listine, ki se nanaša na izpolnitev kakšne obveznosti ali plačila. Seveda morata o tem soglašati obe stranki, kar pomeni, da se lahko neposredno, to je brez vmesne pravde na sodišču, vloži izvržba, kar lx> tudi razbremenilo sodišča. Mednarodne pogodbe, ki jih sestavi notar, pa imajo moč tudi v tujih državah.” Janez Mlakar pravi, da slovenski notarji zaenkrat opravljajo predvsem overitve, pretežno podpisov, ki ne pritičejo položaju visoko izobraženega pravnika. Na drugi strani pa jim zakonodaja ne omogoča zapuščinskih razprav, ki so, denimo v Avstriji, v pristojnosti notarja. To pa je tudi eden od razlogov, zakaj se zaenkrat pritisk na sodišča ni zmanjšal, kar je bilo ob uvedbi notariatov sicer pričakovati. Notarji so organizirani v svojo zbornico, predpisan pa je tudi delovni čas in notarska tarifa. Vse notarske pisarne v državi so odprte vsak od 9. do 12. ure in popoldan od 14. do 16. ure, ob petkih je notarski dopoldan enak kot čez teden, popoldan pa je notarska pisarna odprta od 13. do 14. ure. Sonja Kralj pravi, da so možni dogovori tudi zunaj omenjenih uradnih ur. Okrog notarske tarife in njene višine so različna mnenja, notarka Kraljeva pa pravi, da je notarsko tarifo ob izjemnih primerih mogoče znižati ali stranko celo oprostiti plačila. Z notarji pa se bodo srečevala tudi podjetja, saj skupščina delniških družb brez prisotnosti notarja ne bo veljavna. Družbo, ki ima več kot 30 milijonov osnovnega kapitala, bo prisotnost notarja na seji skupščine veljala nekaj manj kot 200 tisoč tolarjev. Za svojega notarja pa se borijo tudi v Mežiški dolini. Po nekaterih informacijah naj bi v prihodnje sedeže notarskih mest povečali na 92. En notar je predviden za okoli 30 tisoč prebivalcev in v Mežiški dolini so že ob razpravi o notariatu na Ministrstvo za pravosodje poslali zahtevo, da bi za to območje imeli svoj notariat. To pobudo so obnovili tudi na prvi seji sosveta načelnice Upravne enote Ravne na Koroškem, kjer so poudarili, da bi za 27500 prebivalcev, kolikor jih živi v Mežiški dolini oziroma v današnjih treh občinah, morali imeti eno notarsko mesto. To pobudo bodo ponovno posredovali na ministrstvo za pravosodje, ki mu bodo predlagali, da bi bil notar vse dni v tednu na Ravnah. Ni pa nujno, da bi odpirali novo notarsko mesto; pogovarjali bi se lahko tudi o tem, da bi eden od notarjev, ki imata sedaj sedeža v Slovenj Gradcu, imel sedež na Ravnah.□ (mp) TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Čečovje 6, Ravne Tel: 0602 22 711,21 467, fax: 23 296 TP "KOROTAN" obvešča cenjene kupce, da smo na Prevaljah preselili poslovalnico MANUFAKTURA (pri Enciju) v prenovljene prostore Samopostrežne trgovine (prej skladišče), nasproti avtobusne postaje v centru Prevalj. S popolnejšo ponudbo in lepšim izgle-dom se bomo še naprej trudili za vas. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! (DLbikih. * ipkjtedCDST m\ ''ilcbtbsill Anketa Jože Herman, Julijana Trunk, Jože Pogorevc, Pavlina Zdrčnik, Zdravko Kremzer in Andreja Hanjže Naša anketa-Vuzenica "ČE SMO JIH VOLILI. JIM ZAUPAMO..." Nove občine bodo kmalu praznovale svoj prvi rojstni dan, z njimi pa seveda tudi svetniki, ki so bili izvoljeni s strani občanov. Po naših anketah sodeč občani svoje svetnike in njihovo delo bolj malo poznajo. Tako smo ugotovili tudi v občini Vuzenica, kjer smo tokrat opravili anketo. JOŽE HERMAN, avtomehanik, Primož na Pohoiju: “Nekaj svetnikov sicer poznam, vseh pa ne. Poznam Silva Urana iz mojega kraja, ki se zelo zavzema za reševanje naših težav in problemov. Lahko pa rečem, da se je začelo v občini nekaj “migati”, kar dokazuje asfaltirana cesta proti Primožu na Pohoiju. Tu so že tudi začeli renovirati športno igrišče. Za začetek zelo lepo.” JULIJANA TRUNK, gospodinja, Vuzenica: “Občinskih svetnikov ne poznam in se zanje tudi ne zanimam, čeprav sem jih na volilnem lističu obkroževala. Tu in tam slišim, da so to ljudje v občini, ki naj bi zastopali naše interese in želje. Pred volitvami je bilo veliko obljub. Če smo jih volili, jim že zaupamo in želimo, da svoje obljube tudi izpolnijo.” JOŽE POGOREVC, kmet, Dravče: “Svetnika Branka Bricmana, ki smo ga izvolili iz našega kraja, zelo dobro poznam, ostalih svetnikov pa ne. Vesel sem, da naš kraj zastopa prav gospod Bricman, pa vendar lahko rečem, da se še ni kaj spremenilo, kljub temu, da nam obljubljajo cesto. Vem, da se v enem letu ne da narediti veliko, toda le na obljube tudi ne moremo čakati.” PAVLINA ZDRČNIK, upokojenka, Vuzenica: “Nekaj svetnikov sicer poznam, a kaj mi pomaga, ko pa nič ne naredijo. Mojemu nečaku sem hotela podariti zemljo, na kateri bi si naj zgradil hišo in delavnico, pa so bili svetniki proti, čeprav bi delavnica stala ob potoku Crkvenica in ne bi ogrožala okolja. To se mi ne zdi prav.” ZDRAVKO KREMZER. študent strojništva, Vuzenica: “Posredno svetnike v naši občini poznam, kolikor toliko tudi njihovo delo. Zaradi študija, ki mi vzame veliko časa, se za politiko ne zanimam. Lahko pa rečem, da se je tudi v Vuzenici, odkar imamo svojo občino, kar precej spremenilo. Ureditev pločnikov je gotovo na prvem mestu, potem je tu še igrišče in upam da bo še veliko sprememb v prihodnje.” ANDREJA HANJŽE, učenka, Vuzenica: “Tudi mi mladi smo dolžni, da spremljamo delo nove občine in delo svetnikov, ki so jih izvolili naši starši. Poznam soseda, ki je svetnik v občini in zaupam v njegovo delo, saj bomo tudi mladi nekaj od tega imeli. Sicer pa se v enem letu, kolikor so stare nove občine, ne da veliko narediti.” F.JURAČ JOŽE-SILVA KREUH wtuyMjjjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO LETI BO PRIJETNO HLADNO I SWAJA IN PRODAJA SE PRIPOROČAMO I Telefon Št.: 0602-85-230,85-MO 1© vostno delo bodo v Armaturah dobili mednarodno priznan znak kakovosti ISO 9001. ki ga podeljuje nemško zdaiženje za tehnnično preverjanje celotne organizacije za kakovosmo delo. Armature Muta namreč izvozijo kar 97% svoje proizvodnje, 90% na nemška tržišča. Delavci redno prejemajo plače, kar je tudi dokaz o vsesplošni poslovnosti, ki jo je v tem gospodarskem trenutku na Koroškem in v Sloveniji težko doseči. Če pa pobrskamo po spominu, bi lahko letos nazdravili celo petnajstletnici trdega dela v Armaturah. V letu 1978 so v spregi Tehnoimpex, Gorenje in Ravne potekali razgovori o takrat kar zajetni investiciji 200 milijonov dinarjev (podatek danes ni primerljiv in je bil tudi prenizek) in o 200 novih delovnih mestih, zadnje se je tudi uresničilo. Avgusta 1978 so zakoličili bodočo tovarno, aprila 79 radeljski gradbinci poženejo gradbene stroje in v letu 1980 stečejo prvi proizvodni poskusi. Delo, povsem nova proizvodnja, reorganizacije in še kaj delajo delavcem, še bolj pa vodstvu, sive lase in leto 1981 jim prinese 9,5 mio izgube, proizvodnja je za 18% pod načrtovano, kvalitetno dobra, vendar v tem času je že na pohodu strahovita rast dajatev in stroškov. Sledijo leta garanja, tudi skromnih plač, vendar leta 1984 je pred kolektivom prva zares pozitivna bilanca! Za tem leta iskanja in prilagajanja potrebam domačega in tujega trga. Že takratno vodstvo, o tem bi lahko resnično veliko povedal Alojz Karničnik, je usmerilo sile na zahodna tržišča, pa čeprav tudi v tistih letih zaradi diskriminirajočih izvoznih stimulacij to kratkoročno ni bilo interesantno. Že takrat so bili med tistimi, ki so izvozili nad 60% svojega dela. Zaposlenost do leta 1987 povečajo na 165 ljudi, proizvodnja, vodenje procesov in delovni red pa že odločno kažejo vse zahodnoevropske poteze, ki so se v današnjem času potrdile kot absolutno pravilne. Nato zaposlitve rasejo, kažejo odločen trend v smeri čimvečje strokovnosti in dosežejo načrtovanih 200 delavcev. V koncernu slovenskih železarn imajo vsekakor svoje z delom zasluženo častno mesto. Torej priznanje, ki prihaja, ima svoje korenine, je zasluženo in potrjeno v letih skrbnega vodenja in trdega dela vseh, ki so danes ali pa so bili pod streho podjetja Armature na Muti! L) k. vaiti Šola na Muti - prijazna sebi in okolju moKo «)§(?>§« NAJMLAJSA OSEMLETKA Komajda dve šolski jeseni, tokrat ji teče tretje leto, je stara popolna osnovna šola na Muti. Komajda druga generacija osmošolcev je v juniju zaključila šolanje na osnovni stopnji; pa je kljub svoji mladosti, ki jo beleži, to vendarle ena izmed šol na slovenskem, ki si je za svojo nalogo zadala visoke cilje - kot je dati čimveč znanja svojim učencem, našim otrokom, predvsem na prikupen in prijazen način. Zato v šoli na Muti ne zvoni šolski zvonec in tako nobeno brnenje ne posega v zbrano delo učiteljev in otrok. “Sprva se nismo mogli navaditi na pouk brez zvonenja, saj si nismo znali predstavljati prehodov iz ene v drugo uro. A ker smo hkrati tudi šola, ki poskusno uvaja integrirani način dela in pouka, nam je bilo nekako lažje. Tako si danes noben Jurček ob zvonenju ne nadene torte na ramo z željo oditi domov, pa tudi malica pride pravi čas,” bolj v šali preko prvih izkušenj pove gospa Milena Košič, učiteljica razrednega pouka in hkrati vodja razrednega učiteljskega zbora za nižjo stopnjo. “Pa naši koraki v popolno osemletko niso bili enostavni in so za sabo potegnili ogromno težav. Nikjer nismo bili poznani in smo morali za vsak razpis, natečaj sami poskrbeti, klicariti naokoli in iskati ta prave ljudi za določeno reč. No, danes, v tretjem letu, že ogromno ljudi ve, da je že na Muti popolna osnovna šola in nam tako samodejno pošiljajo ponudbe, povpraševanja, razpise. Pač, bili smo dovolj vztrajni, pa počasi uspevamo. Smo druga najmlajša osnovna šola na Koroškem, za nami je samo še šola v Šentjanžu, in lahko si mislite, da je treba kar precej truda, da prodreš na raznih inštitucijah in ustanovah v večjih središčih, kot sta Maribor in Ljubljana. Kljub nataliteti, ki iz leta v leto rahlo pada, prestopi prag naše hiše učenosti dnevno nekaj manj kot štiristo učencev. Želimo si in se hkrati vsi zaposleni trudimo, da bi otroci naši mladostniki, ki sem prihajajo vsak s svojo življensko zgodbo, radostmi in težavami, čutili, da imajo za vsake težave vedno na voljo vsaka vrata. Da jih za njimi čakam jaz, pa kateri mojih kolegov, ki jih bo poslušal, jih razumel in jim na vsak način želel pomagati. Biti prijazen do sebe, pa vseh naokoli, ni le naš moto. To je vsakodnevno gonilo, za katerega si želimo, da se vcepi v vsakega posameznika,” vidi šolo in delo v njej pedagoginja gospa Lidija Kremžar. ZNANJA, POVEZANA Z USPEHI Orati ledino gotovo ni lahko. Orati ledino v prosveti pa je za spoznanje odgovornejše od vseh drugih oranj, ker v tem poklicu posameznik dela z otrokom, z nežno človeško bitjo, ki tako ali drugače vpija vse videno in slišano in nekoč pozneje to vrača na znani mu način. In zato, ker učitelji na Muti, čeprav se - priznajmo, zadnje čase Muta sliši predvsem po še neizbranem kandidatu za prazno ravnateljsko mesto - v vsem tenkočutno orjejo ledino, uspehi prihajali sami in sproti. Tudi ni čudno, da se tako učitelji kot učenci povezujejo s sorodnimi šolami v tujini. Prav posebne vrste povezavo so našli s šolo v Arnfelsu v Avstriji. Ne samo, da si izmenjujejo razred učencev, ki eni pri nas poslušajo pouk v slovenščini, spet drugi na tujem pouk v nemškem jeziku. Hkrati so podpisali pogodbo z osnovno šolo v Erkheimu v Nemčiji o vsestranskem sodelovanju. Prav v ta namen bo v naslednjih mesecih prišlo do izmenjave učencev med šolama. Približno teden dni bodo spoznavali tako eni kot drugi tuje navade, jezik in način življenja. Simon, Mariina in Bojan (z leve na desno) so na televiziji predstavljali šolo Muta. Da pa šola ni zgolj in samo učenje, prijetno popestrijo svoje delovne načrte z bolj ali manj poučnimi izleti, pohajkovanji in pikniki, ki ostajajo in ostanejo lep spomin. NA MUTI SEM DOMA... “Vse pogosteje in vse bolj se zavedamo pomena poznavanja okolja, v katerem živimo. Zato tudi ni čudno, da smo se zadnji dve leti lotevali cele vrste projektnih nalog, ki so imele namen otrokom in nam pokazati svet, v katerem živimo. V realnosti spoznanj tako sedanjosti kot skozi stoletja nazaj. Že učenci nižjih stopenj so skupaj s svojimi učiteljicami spoznavali in spoznali kovaštvo nekoč in danes, praznični in vsakdanji kruh, pa nastanek kruha od zma do kosa, ki ga dišečega in dobrega pojemo. Otroci so spoznali beli svet mleka, naše prve hrane. Skupaj z gozdarji in lesarji smo odkrivali lepote in pomen drevja ter izdelkov iz lesa. Skozi številne stare in nove fotografije smo prisluhnili šepetu ljudi prejšnjih in zdajšnjih rodov Mute. Nazadnje smo si začrtali še gozdno učno pot, in nanjo smo sila ponosni,” opiše nekaj vsakodnevnega dela Milena Košič. “Se pa višji razredi, ki imajo, kot vemo, že več učiteljev in zahtevnejši način spoznavanja sveta in znanj, dela lotevajo nekoliko drugače. Ker sama učim nemški jezik, smo že pred časom sklenili, da bomo v tujem - to je nemškem - jeziku izdali revijo z naslovom “Tam, kjer sem doma”. V njej v prvem delu predstavimo kraj, njegovo lego, gospodarstvo, turistične značilnosti, ekološka vprašanja. V drugem delu obiščemo umetnike, ki so si Muto izbrali za svoj kraj domovanja. Naši gostje so tako slikar anton Repnik, vsestransko aktiven Ludvik Jerčič ter kantavtor Adi Smolar. Tretji del je posvečen germaniz-mom, ki so nekoč bili sila živi v kraju, danes pa jih mladi poznajo veliko manj kot nekoč. Nekaj otrok je tako obiskalo kmetije na Jerneju, Primožu in Pernicah in si zapisalo vse tujke in spačenke. V šoli smo potem iz vseh zbranih besed naredili mini slovar, v njem pa vsako besedo zapisali pravilno in ji našli izvor bodisi v angleščini ali nemščini. Sila ponosni smo lahko na našo drevesno učilno. Naša učiteljica biologije gospa Jakiča Mravljak je skupaj z učenci uredila akvaristični biotop v razredu, pred šolo pa so dolgo zbirali podatke o drevju, ki rase v šolskem parku, nekaj so ga sami tudi posadili. Med znamenitostmi učilne je gotovo sila redko in zdravilno, častitljivo staro drevo ginko. Velikega dela se je lotila učiteljica zgodovine in zemljepisa. Ustanovila je turistični krožek in z nekaj več kot desetimi učenci orala ledino v turizmu. Najprej so izdelali vodič po Muti in se z njim udeležili tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava. Dosegli so tretje mesto, a niso zaspali na lovorikah. Trmasto so šli naprej in z nekaj zunanjimi sodelavci posneli prečudovito kaseto o Muti in njenih okoliških hribih. A žal je tako, da našega znanja in dela še ne znamo tržiti. Res smo bili na prvem kongresu germanistov v Ljubljani in v Nemčiji pohvaljeni in s svojo revijo navdušili zbrane: res je učiteljica biologije dobila posebne pohvale iz pedagoške akademije Maribor za raziskovalno akcijo kartiranja žitnih plevel, pa učilno; res so mladi turistični delavci poželi nagrado s svojim vodičem in se letos predstavljajo s kaseto na razstavi učil v ljubljani - a za naš trud in naše delo vedo le naši učitelji in učenci. Pa starši, saj ne smemo pozabiti poudariti, da nam starši velikodušno pomagajo in so vsestransko pripravljeni sodelovati z nami," zaključuje učiteljica nemškega jezika, ki je hkrati tudi vodja učiteljskega zbora višje stopnje, gospa Vera Sterže. Standardno delujejo na Muti krožki, ki otroke bogatijo tako v besedi kot v dejanjih. Dramatiki so med njimi, pa novinarji, ki sodelujejo z radiom Radlje, sila aktivni so športniki, ki jih vodita dva prizadevna učitelja športne vzgoje. Ponosni so Mučani na svoje tri šolarje, Simona, Bojana in Martino, ki so časmo nastopali na kvizu Male sive celice v Ljubljani. Tudi letos so prijavljeni in upajo, da bodo šestošolci izbrani. “Sila veseli smo, da je nov občinski svet s svetniki in z gospodom županom tankočutno prisluhnil dogajanju v šoli. Pomagajo nam po svojih najboljših močeh. Tako tudi letos nova občina krije polovico stroškov šole v naravi, tako letni kot zimski, otrokom višjih razredov pa poklanja praznično darilo, zastonj prevoz na ogled gledališke predstave v celjskem gledališču. Tako bo okoli dvesto zvedavih glavic poslušalo čarobnost čarobnega napoja,” zaključuje pedagoginja Lidija Kremžar. Da drevo rase iz korenin, otroci na Muti vedo. In ko se bodo Mravljice (glasilo otrok) predstavljale ob naslednjem zaključku šolskega leta, jim prisluhnite. Tudi zato, ker so v resnici mravljice, ki grade svoj jutrišnji svet. Tončka Repnik-Vrhnjak IL KONGRES ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV . Starša prvič sedel za očetove lx>bne, je Nataša Hutinski Bojan in Zdenka sta takrat sode- rekel: “Ata, jaz bom bobne Za mlade mmu m ®mšm nili. še neimenovana diskoteka na Ravnah. Glasujte za svojo najljubšo diskoteko, povejte. kaj vam je njej všeč in kaj ne. Čez mesec dni bomo izbrali najboljšo diskoteko na koroških tleh. Po dolgem «asu sem spet z vami. Zanimivi tedni so za nami. V Radljah ob Dravi je gostovala popularna skupina Parni valjak, v slovenjgraški Atlantidi Neno Belan, izvajalec tako opevane pesmi "Što je danas lijepi suncan dan", skratka povsod je bilo super. Eureka gostov sploh ne potrebuje, ker D.J. - ja naredita popoten žur. Neuradno pa se širijo novice o odprtju nove diskoteke na Ravnah in to v kratkem. Kot smo tudi slišali, naj bi imel prste zraven znani ravenski gostinec (Rene). Ko bo in kje bo, pa vas bomo seveda pravočasno obvestili. Saj bo menda diskoteka pravi buuum. No, pa si poglejmno še nekaj lestvic: Zmagovalna diskoteka lx> pripravila žrebanje svojih glasovalcev in prve tri nagrajene (ki pa seveda morajo biti takrat prisotni) bogato olxlarila. iVata.ša Hutinski M za naj diskoteko na Koroškem: Iz Atlantide sta D.J. Matjaž in D.J. Miha poslala tole: 1. FUN FACTORY Ceiebration 2. SCATMAN 3. Gl T n MOVE i. MINEA š. SENNA 6. o,i. nono 7. FA EOI CHE K. F.-ROTIC 9. Wl IIGFIELD 10. NETZWERK Scatmans \v< >rid Fin alive |oš volim ga Indija nac There is a Party Be my Fover Sex on thè Pitone lliink ot you Memories V Jolly-ju bo to soboto velik žur, soj bo nastopila mlada in priljubljena pevka Severina. D.J. pa je napisal njihovih vročih deset: 1. E.T. Ja ti priznajem 2. N-TRANCE Stay'in alive 3. D,F BOBO Freedom 4. RM PROJECT Močem tvojo pi 3. CLOCK Everyltody 6. TECHNOHEAD I vvanna Ite a I lippy 7. ME & MY Due *1' Dtib 5. ODYSSEY EverylxxJy move 9. VISION ot' D Ilien I dream 10. BLUE SYSTEM Laila D.J. Gogy in D.J. Jure vsak vikend "rolata" za mešalno mizo naslednje pesmi: 1. SHAGGY B22-176, ob delavnikih od 18-20 ure. PRODAM: PC 486/40 (Hpp 270,4 MB RAM, 1 MB SVGA, TIPKOVNICA, SOFTVER (WINST+IGRE)) CENA 1000 DEM DOPLAČILO NA 8MB 1000 DEM ©22-373, po 19 uri NARODNOZABAVNI ansambel vabi k sodelovanju harmonikarja, klaviaturista. © 55-927 10 TEDNOV stari kužki, izredno lepi, bistri, in prijazni iščejo topel dom. Eva Blatnik, Meža 73, 62370 Dravograd. ©83-270 PRODAM osebni avto CITROEN GS 1.3,1.1979, registriran do oktobra 1996. Cena po dogovoru. Tel.37-046 HONORARNO zaposlimo poznavalca lesa, za nabavo lesa. © 063-858-424, Mobitel: 0609-635-719 KUPIMO dvo ali trosobno stanovanje na Prevaljah. © 33 - 090. popoldan. PRODAM Mazdo 626 coupé 2.0i 16V, zelo dobro ohranjeno. ©20 342 PRODAM 4-sobno polovico dvojčka (135m2) v Velenju. Sončna lega, garaža, vrt. ©0602 41 077 EKSKLUZIVNI KOLEDAR 1996 domačih avtorjev - fotografije Toma Jeseničnika (nagrajenca letošnjega natečaja slovenske fotografije leta): TUKAJ SMO DOMA. Velikost: 56 X 47 cm neto, možnost dotisa logotipa. Cena: 850,00 SIT, za večje količine popusti. Naročila sprejema: ČZP VORANC, Prežihova 24, Ravne na Koroškem. Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje - območna enota Velenje GRADBENI DELAVEC, za leto dni, poln delovni čas, rok prijave 27.11. 1995. PLAN EXPORT d.o.o., Mariborska 3, Dravograd BRUSILEC LVERNIH PLOŠČ, za poln delovni čes, delo na tri izmene, rok prijave 27.11. 1995. LESNA - TOVARNA IVERNIH PLOŠČ Otiški Vrh, Šentjanž pri Dravogradu 133 GRADBENI DELOVODJA, za poln delovni čas, rok prijave 27. 11. 1995 PLAN EXPORT d.o.o.. Mariborska 3, Dravograd KUHAR, za čas šest mesecev, rok prijave 27.11. 1995. MERX KOZJAK Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 68 NATAKAR, tehnik strežbe, za nedoločen čas, popoldansko delo, rok prijave 27. 11. 1995. BOBOVNIK Rajko - Okrepčevalnica, Mariborska cesta 9, Radlje ob Dravi ČISTILKA, poln delovni čas, delo dopoldan in popoldan, rok prijave 27.11. 1995. KRISTIANIJA d.o.o., Kidričeva ulica 3, Slovenj Gradec PRODAJALKA, za leto dni, rok prijave 4. 12. 1995. DEMIRI Islam - slaščičarna, Glavni trg 19, Slovenj gradeč TRGOVKA, za poln delovni čas, delo dopoldan in popoldan, rok prijave 27. 11. 1995. OSIM Slovenj Gradec, Celjska cesta 29a ORGANIZIRANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV, dipl. oec., za poln delovni čeas, rok prijave 27. 11. 1995. KOPA, računalniški inženiring, Kidričeva ulica 14, Slovenj Gradec PRIPRAVNIK, dipl. oec., dipl. pravnik, za čas enega leta, poln delovni čas, rok prijave 27. 11. 1995. UPRAVNA ENOTA Slovenj Gradec TESAR, za leto dni, dvoizmensko delo, rok prijave 27. 11. 1995. IVARTNIK Matjaž s.p., splošna gradbena dela. Dolga Brda 39a ZLAT IN SREBRNI NAKIT KRISTAL PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST Trg 4. julija 43 Dravograd Telefon: 84 - 739 POtléVMA f>S© a»©rn □ SKKIAfipS □ 'sminsMAM □ aairs si § © o s d In «STAil »©«SA?I 0Ì «« 99© JAICI IZNiKOV, K» ZA®©ffi llO&M mlO® ČE NIMATE ČASA ZA NEPOSREDNO IZBIRO V NAŠI GALERIJI, VAS BOMO OBISKALI IN PREDSTAVILI NAŠO PONUDBO S KATALOGOM. S& HXMBBì© KJi\IL©^3® o S3o£JS®JI? IM)SIL®Wiai3 V IPOSILOWÌ® §IP®SIi=» SKìnaa K®sa?&sK©® ■sbì^biibì© ®5^S7®©5ì^® ©> gradnja Poslovno športnega kompleksa Traberg na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) se zaključuje e> neprodanih je le še ne kaj poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073,83 446. TEHNIČNI CENTER ^MERKUR (ehaus) ki®w^\ © TUGoraoSKiatia OKO ©ODtPBB WB®(§OffiilQ ©BKi5\ffi]a OD SEDAJ MERKUR TUDI NA KOROŠKEM ! o 0602 84 370, 84 371 fax: 84 372 OTVORITEV BO V SOBOTO, 25. 11. 1995 OB 10°° URI WtlOQallDO® W§l[b[|3©Crùa!