ISSN 0351 6407 640019 svojih delovnih mestih 9000 murska sobota, vegova 13, tel.: (069) 32 735, faks.: (069) 31 954 NimoiN ■llRIWWn 6 LET TRADICIJE! VE! © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Hiša celostnih računalniških rešitev! MS Office 95 + MS tipkovnica za samo 47.490 SITb AKCIJA! Računalnik PENTIUM že za 70.000 SITI ■H g VESTNIK VES srNlK VESTNIK Mura v Sarajevu Modna revija M VESTNIK Murska Sobota, 19. septembra 1996, leto XLVIII, št. 38, cena 170 SIT za zgodovino VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme in razmeroma hladno. Vestnikov koledar 19. september, četrtek, Jan 20. september, petek, Suzana 21. september, sobota. Matej 22. september, nedelja. Mavrlcij 23. september, ponedeljek, Slavka ' 24. september, torek. Nadja 26. september, sreda, Uroš Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. Nepričakovano je razpadel lendavski vozel sivega trga kdaj že Kurja firm n° zapisaH stavek, da je sivi trg de-Seksivi tr"^°r kruh s°l- Nedolgo nazaj, ko M h ko .aria pokazal v vsej raznobarvno-p°slov k(,t sPiižva napajal iz nepoštenih 5 svojimi ^ru^Sa denarja. Mreža sivega trga je Alpam™' °.mre^a vsak delček naše dežele ^etelje D ^eno tudi severovzhodni kot države. Oljenja v °n- ‘č Podarjale so se rože, bil je to čas ^fiice ie a^-Jkrogih. Tako kot cvet rože eno- Potem”0™0 ‘n opoino zadišalo le za kratek 11 kot nri„ PNe omama čez noč začela zaudarja-kom^rvet ob gnitju. Cuje lani r 6” WZe^ s‘ve^a v lendavskem kon-^ujoče aŽpa^e!- nepričakovano, iznenada, za-^^tniči e Se^ s' namrečpodjetja in zasebni Pa petičneži z debelimi denarnicami stiranjem na primer v poslovne prostore. In za lendavskega, tistega, ki se je čez noč tako nepričakovano sesul, bi lahko zatrdili, da je deloval na tisti višji ravni, ko se je posrednik odločil za nekaj več kot samo za pobiranje obresti. S tem pa je v mrežo potegnil tudi številne Izvajalce, ki so delali pod njegovim imenom. In ko je udarilo, je udarilo temeljito po vseh, tudi po številnih izvajalskih firmah, ki so se za svoj zaslužek od opravljenih storitev lahko obrisale pod nosom. Ker pa je y poslovnem svetu znanih več različnih mrež in ker je zapravljen denar treba povrniti vsaj delno, če ne v celoti, se je kot zdravilo bolečim ranam začela iskati pomoč v kompenzacijskih verigah. Petrol, ki je nasploh znan po tem, da svoje investicije skorajda v celoti »zapira« s kompenzacijskimi veriga- firme si ližejo rane arso vrg™ ^ejopoti, da bi dobili vsaj del tega, ‘n še h V!?hne sivega trga. Zaupali so na be-p^liene verJeh očem, bili prepričani, da jih, r^ti. pa ^Poslovnem svetu, nihče ne more pre-kar grd° opekli. Vse tisto, kurje vide-Postav/ hd° jamstvo za vloženi denarje He d™0 5 ,uj'm denarjem. Iz videnega se tr° P°Plačati ničesar, kar je bilo v igri tretji'b'je'u>' saj je lastništvo v rokah t^sosgo^/' Prav presenetljivo je slediti, kako ^Hi, kaj 0 ez lendavskega konca, teropazni Park je udarec ob zdrsu na spol-Sivi^U sivega trga. ^JpNprost™a^a deluje na več ravneh, od tiste z On/ Se S PrePr°dajo denarja pa do visoke ajanjem denarja s sivega trga z inve- mi, je bil s svojo naložbo, bencinsko črpalko v Lendavi, zelo priročen ter odigral pomembno vlogo pri zapiranju poslov za odplačilo terjatev do posrednika s sivega trga. In ker kompenzacijska veriga pač nima konca, se je nekomu neporavnan račun plačal z osebnim avtomobilom, drugi je dobil poslovne prostore, na katerih je prilepljen listek »Naprodaj«, tretji si je poravnal račun z nakupom gradbenega materiala. Posrednik pa še vedno posluje, seveda prek drugega podjetja in računa. Krpa in popravlja si mrežo in s tem vleče vanjo vedno nove firme. Živi, ker se je obesil nanje, a če se bo utopil, se bodo z njim vred tudi omrežene firme ali dokler se ne bodo zadušile vpletene firme, bo tudi sam živel. MAJDA HORVAT Nedelja je družinski dan Kaj imata skupnega Umberto Bossi in erotični sejem? Nedelja ob 16. uri. Gradec. Erotik & Lifestyle ■ Messe ali po naše Sejem erotike in življenjskega stila. V Kmetijski zadrugi Panonka se razmere še naprej zaostrujejo o Z O o Hercog in Avstrijci na gornjeradgonskem gradu? »Living History - Schloss Oberradkersburg« Visoki državni uradnik in njegova žena sta se odločila, da bosta prav v nedeljo obiskala mojstre gradbince, ki so delali pri projektu obnove Stare hiše sreče 2 vestnik, 19. septemberj^ Aktualno okoli nas Nedelja je družinski dan Bossi in erotični sejem? Nedelja ob 16. uri. Gradec. Erotik & Lifestyle - Messe, ali po naše Sejem erotike in življenjskega stila - Trajanje: tri dni Nedelja ob 16. uri. Benetke. Deklaracija o neodvisnosti Padanije z velegovorom Umberta Bossija, voditelja Severne lige - Trajanje: 3 dni Kaj bi torej lahko dobili, če bi se odpravili minuli konec tedna k enim od sosedov. Oboji bi vam zagotavljali, da padajo ideološki vzorci. Prvič avstrijski seks sejem in prvič deklaracija o neodvisnosti Padanije, na novo poimenovane regije severne Italije (zaenkrat torej severno od reke Pad). Kaj imata skupnega Umberto Seveda so za sejem prehodili pot že drugi, pred utečeno prakso npr. v Nemčiji, ob pomoči medijev (predvsem satelitskih programov), pada ideal o seksualni združitvi brez posredništva - to je brez vizualne, taktilne ali kakšne druge stimulacije. Vendar so seksualno revolucijo izvedli že prej, v šestdesetih letih. To, kar se dogaja danes, zato nima več naboja prepovedi države, po-litike (če ne gre ravno za Vatikan in njegov negativni odnos do kakršnega koli posredništva pri seksualnem aktu različnospolnih partnerjev - posredništva npr. že zdavnaj detabuiziranega kondoma), temveč morda zgolj s strani ljudi, ki verjamejo, daje golota -sramota m greh - greh v užitku oziroma da je seksualni odnos namenjen samo reprodukciji, ohranjanju vrste. Tudi druge države, ustanovljene v zadnjih šestih letih, predstavljajo bolj- ali manj model odcepitve - nasilen, v obliki vojaškega udara, manj nasilen -, to Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPN1 Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. VESTNIK je s sporazumom oziroma dogovorom, pa vendar ostaja za jug Italije, predvsem pa seveda za Rim, te molzne krave severnega predela Italije (najbogatejše italijanske dežele so Piemont s Torinom, Lombardija z Milanom in Veneto z Benetkami), žgoči pritisk zelenosrajč-nikov, kajti odcepiti najbogatejši del, pomeni navsezadnje izgubiti vir preživetja in hkrati povzročiti cepitev naslednjih delov. Res je, da so Italijani v EU dokaj močni, predvsem ko gre za nagajanje nepri-druženim članicam, pa vendar bi z razkosanjem izgubili precejšnjo moč, vprašanje je celo, ali si Evropa želi tako šibko članico, kot bi postal samostojni jug Italije. Recite in mislite, kar koli želite, toda nova država je bila razglašena, ima vse manifestativne simbole: zastavo, himno, izvoljeno vlado, 1,5 milijona ljudi... N veliki hali, tam v bližini metroja, je bil vstop mladini do osemnajstega leta prepovedan. Mladino je potrebno obvarovati. Med obiskovalci so nekateri vide- ti stari manj kot osemnajst let. Nihče ne preverja. Posel je posel. Bossi se mladine ne brani. Kajti mladina je najbolj dovzetna za takšno ali drugačno politično propagando. Je tista, ki je življenjsko energijo še sposobna vložiti v osebni, medosebni ali čezosebni revolt. Bossi obvladuje množico s parolami, predvsem pa z retorično močjo svojega nastopanja in kazanjem na krivca - požrešni in nikdar siti Rim, na korupcijo v političnih rimskih krogih, na ... Tam, kjer so ljudje prepričani, da Jim zmanjkuje iger in kruha, kar hitro prisluhnejo. Sploh pa ne smemo pozabiti, kako navdušeno so Italijani korakali na nemški strani sprva v prvi in nato še v drugi vojni. Kako so vzklikali duceju, svojemu Mussoliniju, in kako hitro so stisnili rep med noge, ko so padale prve žrtve. Sploh pa je za Italijane značilna ta eksplozivna emocionalnost, ki npr. z eno družino (po glasnosti in prilaščanju prostora) zasede celotni del ograjene plaže. Skratka, narod, ki je verjel v prihodnost in ki si je za svojo parolo izbral prav parole »prihodnost, hitrost, omama«, skratka cel kup futurističnih parol. Narod, ki ima po rimskih koreninah izjemno rad igre, še posebno če so te gladiatorske. Narod torej, ki brez spektakla ne more. In kako drugače bi lahko poimenovali vrsto prireditev, ki so se zgodile od zajetja vode ob izviru Pada do načrtovanega, a spodletelega držanja za roke ob Padu pa do nagovorov v Torinu, Milanu in na koncu v Benetkah. Seveda bi bil sejem seks branže čisto navaden sejem, če ga ne bi na velikem odru popestrili z najrazličnejši prezentacijami: od t. i. erotičnega perila (saj veste, malo usnja čez rit in malo čez joške), erotičnega kopanja v bazenu (čistor zares in brez šale, bazen je bil majhen za majhne otročičke), v njem pa se seveda niso znašli otroci, temveč »odrasli« razkazovalci svojih teles in svojih sposobnosti simuliranja, lezbičnega šova, avkcijske prodaje perila (Avstrijci so kar precej škrti in so ceno spodnjim ero tičnim gatam nabili samo na 320 šilingov), moškega striptiza enega od gledalcev (zadeva, verjemite, je lahko videti precej neokusna, če mož ne ve skočiti iz lastnih gat, še posebno, če imaš občutek, da ni ravno muzikali čen) itd. itd. Publika je bila seve-ga zagreta. Od glasnega vzklikanja striptizetam do zamolklo otrdelega bolščanja v prelepe silikonske prsi in še lepše zadnjice. Glasba na ves glas, cena pijač Avstrijcem primerna, spiker in povezovalec programa pa človek, kije obvladoval svoj položaj. No, pa pustimo veliki žarometni oder in buljenje. Sejemska ponudba je obsegala vse od skorajda povsem kozmetičnih in masažnih naprav, sladkarij in leci-tovih srčkov ter plišastih medvedkov do bolj izbrane ponudbe. To je bilo npr. posebno pohištvo, od plišasto prevlečenih stolov do gugalnikov ... Precej se je sukalo okrog oblačil, npr. erotičnega perila pa tudi povsem običajnih bombažnih maje s posebnimi napisi, usnjenih jop in hlač, kap ... Seveda tudi ni manjkalo najrazličnejših žavb in maž, med drugim tudi takih za podaljšanje penisa (nikar se ne smejte človeški neumnosti!) ali njegov lažji prodor pa španske muhe s takšnim ali drugačnim učinkom pa povsem natur preparatov ... in seveda bičev, lisic in vse druge sadistične in mazohistična šare pa seveda umetnih penisov - gumijastih, kovinskih, z dvema ali tremi hitrostmi, kroglic za ženske pa najrazličnejših kondomov - zapakiranih tako in drugače - tudi za slone! Pa makaroni v obliki penisov pa slamice z motivom penisa pa gole ženske za ledene kocke in še in še druge ropotije -bolšji sejem za simulacijo ali celo užitke. Če se vam je zahotelo »piercinga«, ste lahko uhan - obroček dobili, kamor vam je bilo drago - od nosu, ušesa do spodnjih sramnih ustnic ali na spodnjo glavo. Tudi za tetoviranje je bilo dovolj časa, samo povedati ste morali, kam, predvsem pa imeti pogum, saj tetoviranje boli, zelo boli. Je pa res, daje obstajala tudi stojnica z napisi, ki so opozarjali na nevarnost okužbe z aidsom in kjer ste lahko dobili naslov za brezplačni pregled v Gradcu, na Dunaju in drugje v Avstriji. No, prospekt je bil tudi v hrvaščini, »zna se, štampan u inozemstvu«. In seveda je bilo ogromno videomaterialov, vse pod čedno parolo »video - erotika«, pa čeprav gre največkrat za bolj ali manj brutalno simuliran fuk. V tej branži se skriva denar. Kaj je udobnejšega kot namesto v kino, kjer ti lahko še kaj prileti za uho, oditi v videoteko in si domov privleči tak ali drugačen pornič, pardon erotični video. Z bi- ali heteroseksualnimi odnosi pa s človekom in njegovo živalco ... Ne moralizirajmo in pustimo ob strani ljudi, ki jim ni težko simulirati seksa in ki to počnejo za velike denarje in z bolj ali manj osebno odločitvijo. Toda, kaj se zgodi, ko so meje presežene in so v igri tisti, ki sami nimajo izbire, ki so zgolj žrtve tako ali drugače pohotnih moških in ženskih per- na ott^6' verzij? Mislim seve na Na erotične videe z zlorabljanje otrok v t na kupovanje otrok čezoceanskih otokih. bljanje v družini ah c* inštituciji. Kako ods dat veško bolezen? Za tjste, W pod ključ ne samo vs b]jali H posiljevali, snemali, ug^„, morili otroke, a i P tjSteP®_ čin kaznovati tud uj6j|| verzneže, ki »sam ^edU vrstni »štof«- K® ’ ^enjal0 spolni zlorabi otrok a® „ zadnjem času pr Tndal° , nosti tako zarad JdiW Belgiji, Avstriji ko . pOw državah. Toda, , poinač zvoniti PrePozn°]nO zlot^ če človeka za sp pot« roka zaprejo za osem^.^j ea pa spustijo na plan SvešPkdobonjego^aliJ žrtev. Morda ra otrok? In kakorkoMC.vefltl > in seks drugače ven sicer prinaša nas a i^. mar ni zgolj P^’ gniti niču, kako n.n.? večni samotni P ,jte da ® ,e. Nikar si ne erotični sejem Pris ■ setletntki. j^niM Precej je bilo t|edaj0... brž lahko samo se b Q y fotografi^ Mktualno doma fca y Sarajevu Modna revija za zgodovino Jo ste prejšnji teden tisti, ki prebirate enega največjih slovenskih , *®kov, na zadnji strani ugledali barvno fotografijo manekenke, v 5°zre množica radovednih oči in pod njo prebrali, da Sarajevo pač (Ji3ker tam že prirejajo modne revije, vam verjetno še na w J? Prišlo, da je Reuterjev novinar, ki je fotovest razposlal po svetu, aJe happening v pomursko-sarajevski režiji. Mura je imenovano franšizing trgovino (s partnerjem Sa-hta • )’v kateri predvsem najbogatejšim Sarajevčanom, predvsem 4žen i ^eni ponujajo svoje najuglednejše blagovne znamke. I ako We kot za moške. l^P^ah-genc^ d-ek- desetim sogovornikom so svetovali, 20 prime-Vhiao Se i. a "ovo reševati. n Varuhom želelo 'A d?1 hržavP°sameznikov in s°Pre' V^e^Sala8^1 krivica. Prva Oj^alj L^em,s kate' bi| ',^'pu stano-d„ kup nemogoč n nac’onalizacij-’ Potem pa je po- djetje šlo v stečaj; po dosedanjih informacijah je g. Bizjak prepričan, da bi moral stečajni upravitelj čim prej omogočiti sklenitev prodajnih pogodb. Druga skupina seje pritožila zaradi problema neizplačanih odpravnin pri istem podjetju v stečaju (Kmetijstvo Črnci); tisti, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi SHS Mura je dobro poskrbela za propagando - v središču Sarajeva ni bilo težko zabeležiti takega prizora. 365 je zdaj zaposlenih 200, čeprav noben ni dobil odpuščen - nekateri so šli na stran nasprotnika, veliko pa jih je umrlo ali so jih ranili. V Strossmayerjevo 3, čisto v središču Sarajeva, .se torej spet vrača življenje. Brez nepotrebne patetike lahko zapišem, da tudi po Murini zaslugi, torej po zaslugi . naših ljudi. Čeprav gre v prvi vrsti za obojestranski ekonomski interes - in prav je tako! Besedilo in fotografije: Bojan Peček Gospodarsko-politično sožitje: pravijo, da se uspešni radi družijo. Ker je bila otvoritev Murine trgovine na vrhuncu predvolilne kampanje, ni niti malo čudno, da sta vhod v trgovino ozaljšali zastavi najmočnejše bosanske stranke. Ali so to v Murinem marketingu vedeli, nisem preverjal. stečaja, niso dobili odpravnin niti plač za nekaj mesecev. Varuh tudi ni prepričan, da je zakonito to, kar so počeli: da so izplačevali odpravnine v naturalijah. z mehanizacijo in stroji. Zanimiv je bil primer enega od varovancev v domu na Tratah, ki se ne strinja s predolgim podaljševanjem njegovega bivanja v zavodu; varuh mu je predlagal možnost revizije postopka ali nastanitev v drugem domu, morebiti v domu za ostarele. Pritožila se je tudi skupina krajanov iz Občine Sv. Jurij, ki se ne strinjajo z različico avtoceste, ki jo predlagajo državni organi. V Murski Soboti seje v sredo najavilo 24 državljanov. Tako v Murski Soboti kot Gornji Radgoni tarejo državljane predvsem socialno- stanovanjski problemi in prepočasni sodni postopki . »Dolgotrajni sodni postopki so eden od bistvenih poudarkov, ti lahko povzročajo izjemno resne težave posameznikom. Eden takih primerov je dolgotrajna pravna razdelitev premoženja med zakoncema, zaradi česar mora posameznica stanovati kot podnajemnica, čeprav sta imela prej z možem več prostorov na različnih lokacijah. V M. Soboti smo imeli nekaj prijav problemov z denacionalizacijskimi postopki in komasacijami. Na povabilo župana Jožefa Ka-vaša sem se udeležil tudi okrogle mize v Beltincih, kjer sem dobil vrsto sugestij in ugotovitev o problemih, ki V tej državi obstajajo in s katerimi se doslej še nisem seznanil. Gre za problematična romska vprašanja, saj bi Romi želeli nekaj graditi, drugi krajani pa se s tem ne strinjajo. Predlagal sem jim, naj poiščejo primerne nove lokacije, kjer si bodo Romi ob pomoči družbe lahko vzpostavili normalne pogoje življenja,« je povedal Ivan Bizjak. V soboških zaporih se je pogovarjal z zaporniki, kjer se je pritožil eden od zapornikov, ki se čuti oškodovanega tudi zaradi dolgotrajnosti sodnih postokov; neustrezno opremljeni pa so sedanji prostori za pridržanje na policijski postaji v Murski Soboti, saj so »prilagojeni le za iztreznitev«. BERNARDA B. PEČEK : Opredeljena volilna opravila Odštevanje se je zares začelo! Potem ko je bilo določeno, da bodo letošnje državnozborske volitve 10. novembra, torej na martinovo nedeljo, so zdaj natančno opredeljena tudi volilna opravila. Pri tem bodo volitve poslancev državnega zbora -vsega skupaj jih je 90, od tega pripadata dve poslanski mesti narodnostnima skupnostima - potekale po veljavnem zakonu o volitvah v državni zbor. Na tem pomembnem področju ne bo nikakršnih sprememb, to pomeni, da bomo poslanke in poslance slovenskega parlamenta volili na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Tako bodo volitve tudi tokrat izvedene po proporcionalnem volilnem sistemu, ki z nekaterimi dopolnitvami prinaša sorazmerno politično in teritorialno zastopanost. V ta namen je republiška volilna komisija sprejela rokovnik za izvedbo volilnih opravil za splošne volitve v državni zbor, ki bodo, kot rečeno, v nedeljo, 10. novembra letos. Sprejeta pa so bila tudi prva navodila za delo volilnih komisij posameznih volilnih enot pa tudi okrajnih volilnih komisij. Prav z dnem razpisa volitev, to je z 11. septembrom, pa so se pravzaprav že začeli roki za volilna opravila. S tem so namreč odpadle sleherne ovire za opravljanje postopka kandidiranja in dajanja podpore s podpisi volilcev ali poslancev. To velja tudi za imenovanje komisij za sestavo volilnih imenikov državljanov, pripadnikov italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Vsekakor je treba v prvi vrsti omeniti volilno kampanjo, ki se bo začela 10. oktobra. Tako je zadnji rok za oddajo kandidatur in tako imenovanih nacionalnih list 16. oktobera do 24. ure, pri čemer bodo deset dni kasneje objavljeni seznami potrjenih list kandidatov. S sprejetim rokovnikom je tudi določeno, da morajo organizatorji volilne kampanje najkasneje do 25. septembra odpreti poseben žiroračun, na katerem se bodo zbirala sredstva za volilno kampanjo. Še prej, to je 20. septembra, bodo določena volišča, kajti že deset dni kasneje bodo razgrnjeni volilni imeniki. To je potrebno storiti zato, ker bodo 22. oktobra dokončno potrjene liste kandidatov, 25. oktobra pa bo žrebanje, s katerim bodo določili vrstni red list. Že 5. novembra se bo začelo predčasno glasovanje, kar bo nekakšen uvod v splošne volitve 10. novembra. Volilni molk bo nastopil 8. novembra opolnoči. Ob vsem tem je treba upoštevati vsaj sedem zakonov, ki so nepogrešljiv pripomoček za nemoteno izvajanje obsežnih predvolilnih in volilnih opravil. V mislih imamo predvsem zakon o volitvah v državni zbor, nadalje evidenco volilne pravice, zakon o volilni kampanji, političnih strankah, še posebej pa zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in o poslancih, ker bodo iz njihovih opredelitev morali izhajati pri izbiri posameznih kandidatov. Ne gre pa prezreti tudi zakona o določitvi volilnih enot,- ki naj bi pripomogel k enakomernejši zastopanosti volilnih območij in odpravi belih lis na tem pomembnem področju, kar seje žal zgodilo pri prejšnjih volitvah poslancev državnega zbora. Mar ljutomerski primer ni dovolj zgovoren?! MILAN JERŠE Glosa Nepozabna nedelja Visoki državni uradnik in njegova žena sta se odločila, da bosta prav v nedeljo obiskala mojstre gradbincev, ki so delali pri projektu obnove Stare hiše sreče. Vremenska napoved za tisti dan je že pozabljena, nepozabno pa je, da je bila nedelja. Nepozabna nedelja za tiste, ki sta jih obiskala, pa ne samo zaradi tega, ker sta jih morda prikrajšala za družinski izlet, obisk prijateljev ali posedanje v domačem fotelju. Visoki državni uradnik in njegova žena sta jim namreč tisto nedeljo spremenila v težak dan. obremejen z vprašanji posla. Ne ve se, kateri je pozvoni! na domačih družinskih vratih in kateri je potem prvi vstopil, zagotovo pa sta vstopila oba ter se z mojstri pogovarjala o delih v Stari hiši sreče. Terjala sta dokumente z namenom. preverili njihovo delo ter vgrajen material, odkriti goljufijo. Da, prav goljufija naj bi bila tista, ki je solila račun, sta bila-prepričana, in ne dodatna potrebna dela in materiali visokega kakovostnega in cenovnega razreda, ki so jih po naročilu vgrajevali ob obnovi. Kdo bi vedel, ali sta jih razkrila, goljufe goljufive, ali pa sta si morala priznati, da tudi navzočnost visokega državnega uradnika, ki pooseblja močin represijo "pravne" države, ni pomagala. Na obiskih pri gradbenih mojstrih pa visoki državni uradnik ni bil le za strašilo, ni samo tiho sedel in poslušal kol varuh in zaščitnik. Bil je tudi besedno zelo aktiven in v tel aktivni vlogi so padale besede, ki so za tiste, ki so jih morali slišati, imele tudi priokus grožnje. Se je državljan, ki pooseblja moč "pravne ” države, torej nadzor in represijo, tisto nedeljo spozabil? Je morda mislil, da se sme tisti dan preleviti v navadnega državljana, a zadržati kot ščit kožo visokega državnega uradnika? To bo morda nekega meseca in nekega dne ugotavljal kdo drug in ne pisec teh vrstic. Skoraj gotovo pa lahko trdi, da so se pri visokem državnem uradniku levitve dogodile že večkrat. Tudi takrat, ko je stopil do posojilodajalca na sivem trgu in si pri njeni za projekt Stara hiša sreče najel - kot seje sam pohvalil - dvanajst milijonov. Kot človeka, kije spremenil svoj obraz in barvo svojega ogrinjala, pa so ga še najbolj spoznali ti, ki so njemu in njegovi ženi zaupali, ki so verjeli v družinsko prijateljstvo in pošteno sosedstvo. Ogoljufani, razočarani, objokani, ki še vedno ne morejo verjeti, da se je mogoče čez noč tako spremeniti, pokvariti in pokopati tisto, čemur se reče dobri medčloveški odnosi. In četudi si prizadeti in razočarani izjočejo oči, četudi so prepričani, da bi si ravnanje visokega državnega uradnika in njegove žene zaslužilo, da bi bilo izobešenno na razglasni deski sredi mesta, brez solzavosti ostajajo vprašanja: ali je dopustno, da se nekdo iz pomembne državne službe levi tako, kot mu v določenem trenutku za osebni družinski posel najbolj ustreza? To pa je že vprašanje zakonitosti pa tudi morale visokega državnega uradnika. Odgovoriti nanje? Da. tudi zaradi zaupanja v sistem in pravno državo. Vohljač P. S. Visoki državni uradnik je tudi direktor in soustanovitelj zasebnega podjetja Remo Černelavci, d. o. o, ter ožji družinski sorodnik ustanovitelja in direktorja zasebnega podjetja za turizem, gostinstvo, trgovina, d. o. o., Murska Sobota. vestnik, 19. septemberig ospodarstvo in JL/olitika Seja vlade »Samo« 96 let za razgradnjo jedrske elektrarne Nove cene pšenice, moke in kruha - Certifikate bomo lahko vložili do 30. 6. 1997 - Koncern Litostroj pred bakrotom, upanje je spet Sklad za razvoj - 740 milijonov mark za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško. Na svoji zadnji seji je Vlada Republike Slovenije odločila, da se povečajo cene pšenice in pšenične moke iz blagovnih rezerv ter cene kruha. Tako bo zdaj Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve zaračunaval pšenico in pšenično moko iz blagovnih rezerv, ki ju za mletje v moko in za peko kruha prodaja podjetjem in zasebnikom po ceni 29,21 tolarja za kilogram pšenice, za kilogram pšenične moke T-400 bo potrebno odšteti 58,80 tolarja, za kilogram T-500 52 tolarjev in za moko T-850 45,95 tolarja za kilogram. Najvišje drobnoprodaj-ne cene vseh vrst pšenične moke, razen namemskih pšeničnih mok, pa so: pšenična moka T-400 88,13 tolarja za kilogram, T-500 79,74 tolarja, pšenična moka T-850 72,34 tolarja za kilogram. Najvišja drobnoprodajna cena za beli kruh (T-500) je 139,30 tolarja za kilogram, za polbeli kruh (T-850) pa 130,05 tolarja za kilogram. Pri pšenici je prišlo za od 5,8- do 6,3-odstotno podražitev, pri moki v povprečju za 6-odstotno in pri kruhu za skoraj 8-odstono podražitev. Vse te višje cene proizovodov naj bi na inflacijo vplivale z 0,1 odstotka. Na lastninjenje čaka še 200 podjetij Vlada je z uredbo odločila, da se podaljša rok za porabo cetifikatov. Neporabljene lastniške certifikate bomo lahko vlagali do 30. 6. 1997. Na lastninsko preoblikovanje čaka še 200 podjetij, ki bodo prišla na vrsto za lastninjenje prihodnje leto. Vladaje pozorno spremljala dogajanje in predvsem stavko v ljubljanskem Litostroju, kjer so delavci zahtevali odstop predsednika družbe dr. Jožeta Duhovnika. Omenjeni predsednik družbe Litostroj pa je od države zahteval, da v podjetje vloži 26 milijonov mark za tekoče poslovanje. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je na tiskovni konferenci dejal, da takšen finančni poseg države v Litostroj ni mogoč, ker bi s tem posegali v lastninsko zakonodajo. Vlada je pozvala predsednika družbe dr. Jožeta Duhovnika, naj podpiše pogodbo o dokapitalizaciji Litostroja v znesku 36 milijonov mark. Jože Duhovnik je to zavrnil in že ponudil odstop; zdaj Litostroju oz. državi ne preostane nič drugega kot navadno lastninjenje z notranjim odkupom. Na potezi je tako sklad za razvoj, ki je že tako več kot 35-odstotni lastnik podjetja. Po besedah ministra Metoda Dragonje bi bila za državo cenejša varianta, ki jo je predlagal dr. Jože Duhovnik, vendar bi, če bi sprejeli njegove pogoje, porušili bistvo lastninjenja, prav tako pa bi morali na novo oceniti vrednost koncerna. Poleg zahteve po denarju naj bi bile za državo tudi nesprejemljive zahteve predsednika družbe Litostroj po zaščiti domače industrije in zahteva do predpravice za izvedbe obnove Dravskih elektrarn pa odpis posojil iz leta 1991 in 1993, ko je Slovenska izvozna družba jamčila za posamezne projekte. Država bo skušala pomagati delavcem v Litostroju, ki jih je zdaj nekaj čez 1300, ob prihodu dr. Jožeta Duhovnika na čelo Litostroja pa jih je bilo več kot 4 tisoč, tudi s programi aktivne politike zaposlovanja. Razgradnjo bo plačal lastnik Vlada je sprejela načrt za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško; izbirala je med tremi predlogi, odločila pa seje za takojšno razgradnjo, ki bo po zaprtju trajala 96 let. Razgradnja bo stala 740 milijonov mark, prednost izbrane variante je v tem, da bo okolica elektrarne »uporabna« že po 14 letih. Varianta z zalitjem NEK bi bila cenejša, vendar pa bi to bila verjetno prava ekološka sramota. Država bo denar za razgradnjo zbrala v skladu za razgradnjo NEK, v katerem se od vsake kilovatne ure prodane elektrike zbere 61 stotinov. Do leta 2023, ko naj bi elektrarna prenehala z delom, se bi tako zbralo 132,2 milijarde tolarjev. Vlada je sklenila, da bo vsakih tri do pet let prevetrila svoj program, predvsem zato, da bi v njega vnesla nova spoznanja v svetu o jedrski energiji. Minister za okolje Pavle Gantar je povedal, da bo stroške nosil seveda lastnik, v tem primeru NEK, torej tudi Hrvaška. Medtem ko bo skušala država za shrambo srednje- in nizkoradioaktivnih odpadkov dobiti privolenje prebivalcev določenega kraja in za to plačala odškodnino, še ni jasno, kako bo z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Do konca leta bodo ugotovili, ali bodo v Krškem širili sedanji bazen ali se bodo odločili za suho skladiščenje jedrskega goriva. Do leta 2000 bodo morali izbrati tehnologijo, do leta 2020 izbrati lokacijo in do leta 2050 zgraditi stalno odlagališče. V bazenu v Krškem je 828 mest za skladiščenja gorivnih elementov, polnih je že 470, prostora naj bi bilo do leta 2003. Nujno bo potrebna razširitev bazena v Krškem, kar seveda ne bo šlo brez soglasja krajanov. ,, . „ Marjan Horvat Radenska pred jesensko bero Naložbe se obrestujejo V Radenski izplačali dividende - Pred koncem leta bodo delnice kotirale na borzi - Težave družbe R & S zaradi plačilne nediscipline v Evropski uniji Ena pomembnejših informacij, ki smo jo dobili na petkovi (13. septembra) tiskovni konferenci v Radencih, je bila prav gotovo tista o kadrovski zamenjavi v Naravnem zdravilišču Radenci. Kdo bo novi direktor(ica) nas bodo obvestili pozneje, prav gotovo pa se odločitev za novo sveže vodstvo zdravilišča ni porodila od danes na jutri, ampak je posledica tehtnega premisleka, predvsem pa odsev potreb po koreniti spremembi v radenskem zdraviliškem turizmu. Prav tako pomembna pa je tudi odločitev o načrtovani »čistki«, prodaji nerentabilnih mestnih hotelov in gostinskih lokalov. Generalni direktor uprave Radenske, d. d., Alojz Behek je navzoče najprej seznanil s pozitivnimi učinki naložbe v novi bazenski kompleks, ki se sedaj imenuje Terme Radenci. Naložba v vrednosti okrog 11 milijonov mark že daje pozitivne rezultate; dnevno je v bazenih okrog 700 gostov, od tega okrog 400 hotelskih. Po dveh mesecih so premagali tudi začetne težave z občutljivo elektronsko bazensko tehniko, kar pa je pri tako velikih sistemih, kjer mora biti kakovost vode in klime sinhronizirana, nekaj povsem normalnega in so jih nanje opozorili že izvajalci ob podpisu pogodbe. V dveh mesecih se je osebje že ustrezno usposobilo in tudi odmevi gostov, kopalcev, so v glavnem pozitivni. Izredno pozitivno pa ocenjujejo tudi odločitev skupščine, da se del dobička nameni za izplačilo dividend delničarjem Radenske. V zadnjih mesecih so dokapitalizirali Terme Lendava, tako da je Radenska lastnik 55-odstot-kov premoženja Term Lendava. »Z H odstotki smo tudi solastnik zdravilišča Moravske Toplice in tako zaokrožujemo Pred jesensko setvijo v Pomurju Žetev bo odvisna od setve Pšenico bodo to jesen zasejali na nekaj manj kot 16 tisoč hektarjih njiv Pridelovalci krušnih žit so letošnjo žetev sklenili s polovičnim zadovoljstvom. Kakovost pšenice je bila izredno visoka in temu primerne so bile tudi cene, nikakor pa pridelovalci niso zadovoljni s pridelkom, ki je močno zaostajal za povprečnim. V Pomurju so bili letošnji pridelki pšenice ponekod za 20 do 40 odstotkov nižji od pričakovanih, največ vzrokov za to pa je potrebno pripisati neugodnim vremenskim razmeram. Seveda za vse ni krivo vreme, so pa zaradi neugodnih podnebnih razmer prišle do izraza vse tehnološke napake, ki so jih zagrešili ob setvi. Kot pravi Žita Flisar - Novak iz kmetijske svetovalne službe za Pomuije, so bili najpogo stejši vzroki za izpad pridelka: neprimerno izbrane lege in rastišča za posamezno vrsto žita, ozek kolobar, kisla tla, neurejen vodno-zračni režim tal, nedosledna agrotehnika, površna priprava setvišča ter površna setev. Vse to bodo morali pridelovalci upoštevati ob letošnji jesenski setvi, saj bo od nje najbolj odvisna tudi žetev prihodnje leto. Pomurski kmetijci namenjajo žitom vsako leto okoli 20 tisoč hektarjev njivskih površin. Včasih so sicer z žiti zasejali več njiv, vendar so se v zadnjih letih te površine zmanjšale na račun koruze. Uspeh jesenske setve je navadno precej odvisen od rezultatov minule žetve, na obseg površin pa naj- več vplivajo odkupne cene, ki so jih pridelovalci dosegli za prodano pšenico. V nasprotju s prejšnjimi leti letos čez cene ni bilo večjih Nova viža za obrat Konec junija smo v našem tedniku napovedali, da bo Ljutomer izgubil obrat Mariborske tekstilne tovarne ter zapisali izjavo direktorja podjetja MTT Milana Ledineka, da je selitev načrtovana zaradi zložbe in reorganizacije podjetja, ki bi podjetju prinesla prihranek ter boljše poslovanje. Preselitev strojev iz ljutomerske tkalnice na Melje pa bi pomenila, da bi z njimi morali iti tudi delavci. Na delo se sicer ne bi vozili vsi, saj za petnajst, kot je junija izjavil direktor, pripravljajo predčasno upokojitev, toda večina bi jih bila vključena v štiriiz-mensko delo na Melju. pripomb in prav to bo spodbudilo posamezne pridelovalce, da bodo pšenici ponovno namenili več površin. Po prvih ocenah bodo tako In sedaj, v drugi polovici septembra, ko naj bi bila po prvih napovedih proizvodnja že v celoti preseljena, zaposleni v ljutomerski tkalnici MTT-ja še vedno delajo na svojih delovnih mestih, na Melje pa so prve dni julija odselili le štiri stroje. Zavlačevanje selitve obrata seveda najbolj ustreza zaposlenim v ljutomerskem in povezujemo pomurski turizem. Nedvomno bo tako povezovanje v prihodnje dajalo še večje učinke in prepričani smo, da bo vsaj turizem tisti, ki bo dajal v Pomurju boljše možnosti za življenje,« je povedal direktor Alojz Behek, ki je pohvalil tudi veliko 10-odstot- Pomurci z ozimnimi žiti zasejali blizu 16 tisoč hektarjev njiv. Največji pridelovalci še naprej ostajajo kmetijska posestva, največ pšenice pa bodo letos zasejali v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Če bo teklo vse po načrtih, bo pšenica tokrat rasla na 1.550 hektarjih, 250 hektarjev pa bodo namenili semenski pšenici. Med posevki bodo prevladovale že uveljavljene in preizkušene sorte matija, ana, žitarka in profit, letos pa bodo sejali še dve novi hrvaški sorti, ki sta šele zdaj tudi uradno priznani. V Kmetijskem gospodarstvu Tkalci v Ljutomeru še na svojih delovnih mestih da se pripravlja I ljutomerskih pr°s u jd I to, da so v Manb vcev že poslali na tfoRj/ J zaposlenim PotRg pciey, izplačevati z bon1’ bj P no razmišljanj®- s« J najbolj ustrezalo. tofiPj/ meru prodali P^0 delavci vred in j« relo opremo. 01 L J/ ljutomerski žuPffjapJ/ že junija pogova j Nemcem, direkt0 ■ (tj( razvoj, in po nj^ 1 slednjemu pred ?odjCX Ijiv. Mariborsko P reč v lasti SkM*M kanje kupca ske tkalnice ter ca za zaposlene to ji izbrana prav ta s obratu, saj bi jim selitev prinesla okoli 130 kilometrov vsakodnevne vožnje. Zavlačevanje sicer še ne pomeni, da je vodstvo odstopilo od načrtovane selitve, uradno ga tudi ni preklicalo, lahko pa je napoved, da se za ljutomerski obrat pripravlja nekaj drugega. Nekaj mora biti posredi, če med ljudmi že kroži informacija, no povečanje produktivni ki bo s približevanjem ER ski uniji čedalje pom®®™ še. Napovedal je tudi n delnic Radenske na »Obljuba delničarjem bo sničena: oktobra bomo V li za kotacijo delnic.r^t^i6 bljanski borzi, najprej h« D, prizadevali pa ši bo • bi kmalu prešli na koM Če bo naša vloga popoM bodo naši pogoji gojem borze, da se uvrst kotacijo, pričakujem, naše delnice kotirale n že konec tega leta.« jS) Nekoliko večji proN še vedno v družbi K« roma nekdanjem J Q(J. je kljub 26-odstotn®^ stu realizacije se vedno P zek obseg poslovanja- Cene v zahodni E r dajo, zato jim nižjimi ceni tudi znane nemške f'fm . krat o stečaju ne ra ampak poskušajo ® vjV datne (plačane) pos* if|i je namreč plačilna n .{|)( na ravno tako celo večja kot v Slove™ terjatve so nesporn > daril g. Behek. Z izgubo pa se ubada tudi združena Diana - Zvezda, gla pa naj bi bila večja cija, kije zaradi ste\t«lf ložb nujna rečp^ če vzdrževanje na Ut vajo iz amortizacije « ga poslovanja. Zan Ji je vest o načrtovan P neprofitabilnih ho> p db in gostinskih loka teri hoteli (kavarn®. bodo prišli v P°s, •*; po mogli izvedeti, tančnih izračuni narejen najprej pre J vestiranja oziro osnovnih sredstev, ^4 in nepremičnin. |tatov'.; šajo ustreznih re pa ga mora potrditi * svet. ^^ERNARD^^^/ Lendava bodo menili okoli 250 hepJ površin kot lani, račun spomladi P°J ^jelS koruze, ki postaja cenovno zanimivejša- (i j do tako to jesen po^jA 1.250 hektarjih. ( 120 hektarjev nam®" sko pšenico. sklepni J Ljutomerčanu še m . UjsO co, saj še m bilo d« tve o tem, koliko . y poi |f ce bodo zasejali. 4 stvu v Črncih, kJer ji s® 1 d li september 1996 ospodarstvo ^Kmetijski zadrugi Panonka se razmere še naprej zaostrujejo Škriplje na vseh področjih Zadolženost se ne zmanjšuje, zadruga od 5. avgusta blokiran žiroračun, ^oški poslovanja se povečujejo______________________________________________________________________ (iAr?^n'ni razmeram, ki vladajo v zadružnem sistemu Panonka, še ni teža'k8’ vse to pa kaže’ da ta nekdaJ uspešna zadruga tone v Za ka‘ere je krivce potrebno iskati predvsem znotraj sistema. "Oljskiprogram, kije predvideval predvsem zmanjšanje zadolženosti, če nr'kZV^’ zadružniki so razdeljeni na dva tabora, zato ne preseneča, druge s{j.a d° blokad P°sameznih aktivnosti enkrat z ene, drugič spet z baso razmere resnično kao-'Cne, dovolj zgovorno potrjuje elsho, da imajo v Panonki tre-autno dva upravna odbora, števi-'navprašanja, ki bi jih morali re-»evMi v okviru zadruge, pa ure-Wis posredovanjem sodišča. Zadolženost Panonke je zna-na začetku drugega polletja ’ milijarde tolarjev in je necenjena že od zadnjega obč-zbora, je v poročilu o kritič-stanju v Panonki zapisal Gomboc, predsednik upravi5 odbora in predsednik et'jske zadruge Panonka, ki e funkcije ne opravlja že ne-1 easa. p0 zadnjem izrednem "em zboru, ki je bil sklican .Pobudo nekaterih članov za-glasovi za ta zbor so bili ani s podpisi) in na katerem nov uPravn’ odbor, je sodišče temu odboru od- vzelo vse pristojnosti in jih vrnilo staremu upravnemu odboru. Tudi temu bi moral predsedovati Alojz Gomboc, vendar so mu odvzeli pristojnosti in vodenje upravnega odbora zaupali podpredsedniku Francu Kučanu. Gomboc sicer zatrjuje, da se je sam odpovedal vodenju starega upravnega odbora, saj ne želi biti kriv za vse posledice, ki nastajajo zaradi neurejenih razmer v Pa-nonki. Vendar mu ni vseeno, kaj se bo z zadrugo dogajalo, zato naj bi po njegovem čim prej prišlo do sklica izrednega občnega zbora kmetijske zadruge, na katerem naj bi opravili s sedanjimi razmerami in se temeljito lotili sanacije celotnega zadružnega sistema. V zadružni enoti na Cankovi (Alojz Gomboc je član te zadružne enote in tudi njen predsednik) so zato že sklicali se začenja .Spovedujejo dobro Novost in količino Zaloge so v glavnem pošle in že ^^bona trgu letošnji letnik __________________________________ N« 0 '"»^kili 'n Radgonsko-Kapelskih goricah je že čutiti V^dtiejša2611^ tračev, ki so začeli obirati zgodnje sorte grozdja. f(ld.sor‘a ie rizvanec, ki so ga začeli trgati najprej, zdaj pa dobr1 l3"'"0- Tam, kjer ni bilo toče, je zdravstveno stanje 'jo ne m?’ *jer Je klestila toča, pa je grozdje že začelo gniti in s tr-, V u^ejo odlašati. 5?PrX?ka^ poleg vinndje’ ki v« Predelujejo tudi Vij^^dniL3 ?rodaJaj° zasebni k’1,3 bo lB?ega °bmočja, pra- bo do), V° J'V 'n tudi kako-a' Pri ranih sortah zorenje sicer nekoliko zamuja, medtem ko pri poznih sortah, sodeč po vsebnosti sladkorja, dozorevanje za kakšen dan celo prehiteva. Toče na tem območju letos ni bilo, zdravstveno stanje v vinogradih je zadovoljivo in leto- ^korova podjetja Mila prvo soglasje lastninjene strukturiranje in privatizacijo je dala v drugi A iz ? lastninjenje družbenega premoženja petim p J ' e^a murskosoboškega Dekora. S b(btstvjin notranji odkup, se b°doJas‘n’n’'a,',^^pjrst ter l^ekor kamnoseštvo, Teracerstvo in kam"os.‘:štv“’ ItN J “Porabljenem ključu, in sicer da bi večinski lastniki 1pos žit() ^»»kojenciter morda še nj'hovi druz'nskl c anl’ JLani i V na katere je mogoče vplačati kupnino v gotovim. hSkibodo odločali delavci in njihovi nA ko h Pripravljeni prinesti v podjetje, o . njihova odločitev znana, bo znana tud. nad PodJ^ Temu, da nobeno ne bo potom o. V^slov. 3 PodJetja, z malo zaposlenimi in s po c Lazar, Podjetja, ki sojih zapustili^reM ^PUstiT 'n Stevo Kaljevič ter računovodkinja A g ie|avnicah S ' Ujetja, SO se vpisali med zasebnike v svojih delavni^h isto dejavnost, kot so jo vodili v podjetji 1 zbor enote, ki bo prihodnjo nedeljo (22. septembra), takšni zbori pa naj bi se zvrstili tudi v preostalih zadružnih enotah. Tako za prejšnje kot za sedanje vodstvo zadruge bi lahko trdili, da sta bili s podatki skopi, zato je tudi izredno težko dobiti realno sliko o položaju v Panonki. Je pa dejstvo, da se ta niti malo ne izboljšuje, saj je iz poročila, ki ga je pripravil predsednik upravnega odbora, razvidno, da se ob zadolženosti v Panonki ubadajo še s številnimi drugimi vprašanji. Kmetijska zadruga ima že od 5. avgusta naprej blokiran žiro račun, zapadle obveznosti do kmetov, med katerimi sta dve tretjini članov zadruge, znašajo okoli 90 milijonov tolarjev, medtem ko obveznosti do dobaviteljev dosegajo 400 milijonov tolarjev. Zaradi slednjih se založenost v skladiščih poslabšuje, kar bodo kmetje lahko čutili ob oskrbi za jesensko setev. Čeprav so že na več sejah upravnega odbora sklenili, da je treba zmanjšati stroške poslovanja, se to doslej ni zgodilo, zaradi sodnih sporov in kadrovske slabitve zadruge se ti celo povečujejo. Ne škriplje pa le na finančnem, pač pa tudi na organizacijskem področju. Sedanje vodstvene in upravljalske strukture po Gombočevem mnenju ne raz- šnja kakovost pridelka bi zato morala biti dobra. Sicer pa bo kakovost predvsem odvisna od vremena, zato si vinogradniki želijo veliko sonca. V Ljutomerčanu trenutno obdelujejo 320 hektarjev vinogradov, zato bo potrebno veliko bra-čev, da bodo lahko pospravili ves letošnji pridelek. Kot že vsa leta likujejo upravljanja in poslovodenja, ker je prišlo do razpada organizacije dela, pa po njegovem tudi nihče nikomur ni odgovoren za svoje delo. Zaradi odhoda nekaterih strokovnih delavcev se zadruga kadrovsko slabi, povsem neurejeno pa je tudi pravno področje. Prišlo je do vrste sodnih sporov med zadružnimi enotami, posamezniki in zadrugo, zaradi najrazličnejših blokad pa ni bilo mogoče prodati določenega premoženja, s čimer naj bi zmanjšali zadolženost zadruge. Ali bodo na predlaganih zborih zadružnih enot našli izhod iz nastalega položaja, je v tem trenutku težko napovedati, zaradi razkola, ki vlada med člani, pa ne moremo biti ravno preveč optimistični. Odločilno besedo o nadaljnji usodi Panonke bodo morali povedati na občnem zboru zadruge, če bo seveda do njega prišlo, vendar bo pri teh odločitvah potem potrebno tudi vztrajati. Vsekakor pa bo moralo vse skupaj potekati v skladu z zadružnimi pravili in ustrezno zakonodajo, da ne bi ponovno prihajalo do sodnih sporov in izdaj začasnih odredb, ki bi blokirale normalizacijo razmer v Kmetijski zadrugi Panonka. LUDVIK KOVAČ je na območjih, kjer je padala toča, grozdje začelo gniti, prihodnji teden pa bodo že začeli trgati tudi chardonnay za šampanjce. S trgatvijo poznih sort bodo začeli po 1. oktobru, nekaj grozdja pa bodo pustili tudi za posebne trgatve. Zanje bodo namenili ra-nino, sivi pinot, traminec in sau-vignon, tudi letos pa ne bodo doslej, si bodo tudi tokrat pomagali s sezonskimi delavci, nekaj grozdja pa bodo pustili tudi za pozne in druge posebne trgatve. Sicer pa v Ljutomerski kleti v zadnjem času nimajo težav s prodajo svojih vin, ki zaradi kakovosti posegajo tudi po najvišjih priznanjih na domačih in tujih ocenjevanjih. Starih zalog vina tako rekoč nimajo, gotovo pa bi vina že zmanjkalo, če ne bi racionalizirali prodaje. V podjetju Radgonske gorice so v začetku tega tedna začeli trgati rizvanec, proti koncu tedna pa bodo trgali tudi ranino. S trgatvijo niso mogli več odlašati, saj mogli brez že tradicionalne mik-lavževe trgatve. Zanjo so rezervirali 1 hektar vinograda, ki ga bodo zaščitili z mrežami, da se ne bi ponovila zgodba izpred let, ko so brače prehiteli ptiči. V Radgonskih goricah bodo njihovim zaposlenim priskočili na pomoč dodatni delavci, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, že vrsto let pa uspešno sodelujejo tudi z delavci Radenske. Kakovostna vina tudi temu podjetju zagotavljajo dobro prodajo, zato so zaloge starega vina v glavnem pošle in bodo morali pohiteti s polnjenjem letošnjega janževca. LUDVIK KOVAČ Dve rdeči jagodi za Butale Zaradi oporečnega italijanskega sira mascarpone, afere, ki je polnila naše in tuje časopisne strani, je bilo nekaj dni vznemirjeno stanje tudi pri nas. Na televizijskem enkranu se je pojavil glavni sanitarni inšektor, ki je predse postavil sumljivi sir ter s posebnim poudarkom v nagovoru ljudem sporočil, da naj ne uživajo italijanskega sira s tem in tem imenom, ker obstaja nevarnost, da se bodo okužili in zboleli za hudo boleznijo. Kot posebno obvestilo so opozorila sanitarne inšpekcije brali po radijskih postajah in o dveh jago-dag kot razpoznavnem znaku na embalaži oporečnega sira so čivkali že vrabci na strehi. Trgovci so sumljivi izdelek na mah pobrali s polic, morda so ga tudi primerno uničili, regijski sanitarni inšpektorji pa so se po nalogu iz Ljubljane zapeljali od trgovine do trgovine v kontrolo, ali izdelka res ni nikjer več na policah. Vsekakor pa sumljivi sir ni dal dela prav vsem trgovcem, zagotovo ne tistim iz trgovin, ki strežejo manj zahtevnim kupcem ali tistim s socialnih list. V takih trgovinah uvoženega sira zagotovo ni bilo mogoče kupiti pa tudi njihovim strankam sladica tiramisu ne sladi vsakodnevnega življenja. Vse je bilo na nogah, tudi novinarske hiše, ki so hitro pobrale statistiko o bolezni pri nas, strokovnjaki so o njej in povzročitelju spregovorili bralcem in poslušalcem. Vrlemu državljanu je z zastavljeno akcijo in propagando v medijih država dala vedeti, da skrbi zanj in njegovo zdravje, ga varuje kot dobra mati. Vse je teklo kot po maslu, obveščanje, akcija, uspeh. Pa vendar, ali pri velikem mahaju za odstranitev sumljivega italijanskega sira le ni bilo nekaj butalskega? Pa pustimo to, daje tu in tam kateremu od napovedovalcev v besedi botulizem črka o preskočila v u. Tistemu, ki je ob dveh rdečih jagodah pomislil tudi nekoliko na levo, se je posvetilo. Akcija, v kateri so vsi bili na nogah, je razkrila prav to: v naše trgovine lahko pride živilo iz uvoza, ki je oporečno. Če bi bile sanitarne službe prepričane o popolnosti svojega nadzora in kontrole, potem bi se njihovo sporočilo našim ljudem in kupcem lahko glasilo: lahko ste brez skrbi, saj na naše police oporečno živilo zaradi kontrole ne more pritL Zato, na klin lahko obesimo zaupanje v naš sistem varovanja in nadzora nad živili iz uvoza, če deluje kot sito. Preseje tako, da se skozenj vedno lahko kaj izmuzne. Ali bi morda o tem in na tak način pri nas glasno razmišljati le, če bi tudi pri nas oporečni sir povzročil bolezen in celo smrt? Morda je tudi res, daje zaradi narave blaga živila najtežje nadzorovati ali pri tem zagotoviti popolnost. Toda pod vprašaj lahko postavimo tudi nadzor nad uvozom prehrambenih surovin, mesa in sadja. Uvozne partnerice so nam postale države, ki so znane po tem, da je njihova pridelava še vedno podprta s škropivi, ki so v večini držav in tudi pri nas zaradi dokazane škodljivosti za zdravje prepovedana. Pa tudi oljna repica in sadje iz ruskih krajev, ki so zaradi Černobila še vedno obremenjeni, so se prav tako znašli na seznamu uvoženega. MAJDA HORVAT Dražja soboška kabelska TV Cena vzdrževanja za kabelsko TV v mestu Murska Sobota, ki jo bodo morali plačevati lastniki televizorjev, bo od 1. oktobra 7,90 DEM v tolarjih, pri čemer je upoštevan tudi prometni davek. Drugi naročniki v okolici Murske Sobote, ki so priključeni na soboški CATV - kabelsko-prenosni sistem, pa bodo morali poslej odšteti 8,40 DEM. Pri slednjem so upoštevali tudi amortizacijo in stroške poslovanja. V primerjavi z junijem, ko je bila v Murski Soboti nova cena 6 DEM, podražitev ni majhna, vendar so jo narekovale razmere. V prvi vrsti gre za obvezno upoštevanje določil novega zakona o avtorskih pravicah pa tudi za plačevanje obveznosti tujim predvajai-cem kabelskih TV-programov. Tako bo znašala povprečna vzdr-ževalnina za prebivalce Murske Sobote v letošnjem letu 6,15 nemške marke v tolarski protivrednosti. To je gotovo eden od najpomembnejših sklepov s ponedeljkove skupščine CATV - kabelsko-prenosnega sistema v Murski Soboti, na kateri je peščica delničarjev uvodoma prisluhnila poročilu direktorja Stanka Farkaša o poslovni politiki v minulem letu. V tem obdobju so nadaljevali z gradnjo kabelskega TV-sistema v mestu in okoliških krajih ter z njegovim vzdrževanjem in servisiranjem. Kot je navedel, je bilo skupno 4.5 17 priključkov; od tega samo v mestu 3.490. Na ta način delniška družba skoraj v celoti pokriva območje nove mestne občine z izjemo Rakičana, ki ima svoj sistem. Trenutno je mogoče gledati 27 različnih programov. Pri tem skušajo karseda upoštevati želje gledalcev, zaradi najnovejšega zakona o avtorskih pravicah pa so bili primorani nekatere programe ukiniti, kot so npr. TV 1000, Premiere in Sky movie. S pobrano vzdrževalnino pokrivajo stroške za prenose TV-kanalov. Nadzorni in programski svet pa redno spremljata dogajanje v družbi in predlagata določene spremembe. Kot so ugotovili na skupščini, je bilo lanskoletno poslovanje družbe kljub raznim težavam pozitivno. Ustvarili so okrog 31,67 milijona prihodkov in 30,48 milijona odhodkov, kar pomeni, da znaša dobiček približno 1,19 milijona tolarjev. Delničarji so sklenili, da ta znesek prenesejo v rezerve družbe. Z letošnjo poslovno politiko pa so si začrtali zlasti izboljšanje informiranja prebivalstva o kabelskem TV-sistemu, njegovo redno vzdrževanje, zagotovitev izterjave neplačnikov pa tudi nemoteno finančno in upravno poslovanje. MILAN JERŠE 6 vestnik, 19. septemberj996 »ociala, šolstvo, zdravstvo Učenci delali tudi med počitnicami Šolska vrata so se spet na široko odprla, zvonec je na dolgo zazvonil in garderoba se je napolnila z veselim živžavom. Ob koncu prvega tedna pouka v novem šolskem letu je ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Štefan Ftičar podelil priznanja učencem, ki so bili tudi med počitnicami UČENCI. Tako se jih je 19 (od 5. do 8. razreda) 7. septembra udeležilo državnega tekmovanja v Ljubljani iz razvedrilne matematike in osvojili so kar štiri prva mesta. Na tekmovanje so se pripravljali med počitnicami. V naši šoli je od 12. do 16. avgusta potekal računalniški tabor Logo v okolju Windovs, ki so se ga udeležili še učenci OŠ Bistrica, Gornja Radgona in Murska Sobota. Dva učenca naše šole sta v tem času sodelovala na računalniškem taboru Pogovorni jezik Pascal na OŠ Gornja Radgona, trije učenci šestih razredov so si med počitnicami pridobivali znanje tudi na mednarodnem taboru v OŠ Kuzma (ptičjeslovje), nekaj učencev pa se je udeležilo tabora Svet ob Muri na OŠ Bistrica. Vedoželjni torej tudi med počitnicami niso mirovali. M. REŽONJA Otroci ne poznajo meja Društvo prijateljev otrok od Svete Ane v Avstriji je 7. septembra organiziralo prireditev z naslovom Velike družinske igre. Njihovemu povabilu se je odzvala tudi OŠ Sveti Jurij. Tekmovanja so se lahko udeležili mladi po letih in srcu. Otrokom, ki so sicer že shodili, pa kakšne naloge niso mogli opraviti, so lahko pomagali starši. Enako so lahko otroci pomagali staršem. Čeprav smo govorili v dveh različnih jezikih, to nikogar ni motilo. V okviru prireditve je bil tudi prikaz veščin psov reševalcev, pripravili pa so še vožnjo s kočijo, ogled gasilskega, reševalnega in dirkalnega avtomobila, vožnjo s helikopterjem ... Vsi smo se pomerili tudi v vlečenju vrvi. To je bilo res prekrasno tekmovanje ter druženje otrok in njihovih staršev ob meji. Vsi udeleženci smo bili zmagovalci. NADA GABER Ob vstopu v prvi razred Prvi šolski dan je za vsakega otroka pomemben življenjski korak. Velikokrat je od njega odvisno počutje otroka v naslednjih dneh in mogoče tudi vse nadaljnje šolanje. Tega se na OŠ v Črenšovcih prav dobro zavedamo, zato se na ta dan zares dobro pripravimo. Tako je bilo tudi letos. Priprava proslave, sprejema, pogostitev učencev in staršev, priprava učilnice in daril za učence, vse to je zahtevalo veliko truda in časa že med počitnicami, ki jih mnogi učiteljem tako zavidajo. Skrb za učence 1. razreda pa ni omejena le na prvi šolski dan. Že leta nazaj učiteljice elemen-tarke opažajo, da prihajajo v šolo vsako leto živahnejši otroci, v posamezmih generacijah tudi bolj agresivni, nestrpni, s pomanjkljivo zbranostjo in sposobnostjo pozornega poslušanja. Vsem tem problemom na šoli že nekaj časa posvečamo sistematično pozornost in iščemo uspešne načine dela, s katerimi bi jih ublažili in postopno tudi odpravili. Kdor rad v šolo hodi, mnogo ve in zna, znanje pa je boljše kakor kup zlata. Tako smo v 1. razredu že pred dvema letoma začeli vključevati v vzgojno-izobraževalno delo drugega učitelja, ki prevzame delo s šibkejšimi učenci, pomaga pri skupinskem pouku ter vodi in usmerja delo pri socializaciji romskih učencev. Tako se že tudi pripravljamo na devetletno šolo. Ker učenci prihajajo v 1. razred z različnim predznanjem, različno zrelostjo in tudi-z različno starostjo, je še posebno pomembno, kako in na kakšen način pristopiti k obravnavi določenih spoznanj, da za učenca ne bo pretežko pa tudi ne prelahko - torej ustrezno njegovi telesni, osebno stni in tudi intelektualni zrelosti. Metoda integriranega dela in opisno ocenjevanje je na šoli že šest- Slovesen sprejem prvošolčkov na OŠ Črenšovci in tudi izkušnje so pokazale, da se s takšnim načinom dela in ocenjevanja laže približamo razvojni stopnji otrok, laže spremljamo ne samo otrokovo znanje, spretnosti in sposobnosti, pač pa tudi otrokov osebnostni razvoj, način in pripravljenost za delo, komunikacijo in napredek. Prav romskim učencem v začetnih razredih posvečamo več pozornosti na področju interakcije in socializacije, saj v ta namen izvajamo tudi šolski projekt. Zavedamo pa se, da z vsem tem dejansko stanje le »zdravimo« in da bo potrebno kaj storiti tudi v preventivne namene. našnjega tempa življenja in okolja, ki nas obdaja z vsemi mogočimi informacijami (radio, televizija, videoigre, računalniške igre idr.). Nekatere so lahko po sebno škodljive. Razmislimo, koliko časa se otrok ukvarja z na štetimi ponudbami današnje teh nike v primerjavi s pogovora družini ali aktivnim prebija njem dneva na prostem, močne, intenzivne inform povzročajo nemir, nestrpno , nezadovoljstvo - karje.wxne vzrok za hujše in trajne ps težave. Zato moramo o vsem te® misliti vsi: starši, vzgojite Ji,® telji in drugi strokovnja , ukvarjajo z mladimi mi J ali drugače osebostno obl« razvojnem obdobju ^er^ivljefl? gočiti takšne razmer zdra-in delo, da se bodo ra .^sove ter telesno, emo o«; cialno in ebnosti. MAR . ^renšovC pedagoginja na Ob Sprejem za prvošolčke Kot verjetno na vseh šolah, so tudi na soboški tretji osemletki pripravili krajšo slovesnost za nove učence in njihove starše. V večnamenski dvorani so se s krajšim programom predstavili učenci, potem pa seje 88 »prvčkov« po krajšem nagovoru-ravnateljice, gospe Angele Novak, razdelilo v štiri razrede in odšlo pogledat svoje prostore, kjer bodo naslednje leto pridobivali življenjske izkušnje in modrosti. Učilnice so si ogledali tudi njihovi starši. ASAM Sklepanje pogodb v zdravstvu Pogajanja v vnaprej določenih okviri*J Še ta mesec bodo vodstva javnih zdravstvenih zavodov, lekarn, zdravilišč in socialnih zavodov za starejše ter zasebni delavci v zdravstvu z Zavodom za zdravstveno zavarovanje začeli podpisovati pogodbe o cenah in storitvah, ki jih bodo to leto opravili za zavarovalnico. Dogovor za leto ’96, ki je bil kot osnova za pogodbe sprejet po arbitraži na republiški ravni, je tudi tokrat prinesel nekatere novosti, ki zadevajo izvajalce ter zdravstvenim delavcem najdejo drug ali dodatni vir zaslužka. H kolektivni pogodbi za zdravnike ter pogodbi za zdravstvene in socialne delavce sta bili podpisani dopolnili v smislu zviševanja Otroški dodatek s potrdilom o šolanju Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva vse starše otrok, ki prejemajo otroški dodatek za otroke, starejše od 15 let, da do konca septembra zanje predložijo potrdilo o šolanju. Potrdilo morajo odnesti na tisti center za socialno delo, ki je pravico do dodatka odobril. To je potrebno opraviti, ker bodo centri s prvim oktobrom preverjali upravičenost do otroških dodatkov za vse otroke, ki so starejši od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, imajo namreč pra- vico do otroškega dodatka le, če se redno šolajo. Otroški dodatki za Otroke, starejše od 15 let, za katere ne bo pravočasno predloženo potrdilo o šolanju, bodo oktobra ukinjeni. Predšolska vzgoja naposled tudi v M. Soboti Nova možnost Medtem ko poteka šolsko leto v osnovnih in srednjih šolah že po utečenih tirnicah, se vse bolj bliža tudi novo študijsko leto. Leto prinaša v pokrajino ob Muri novo možnost za izredni študij. Gre za visokošolski strokovni program predšolske vzgoje (izredni študij), v katerega se bodo lahko vpisali vsi, ki so opravili maturo ali zaključni izpit v programih gimnazija, predšolska vzgoja in zdravstvena vzgoja, le da bo potrebno še prej uspešno opraviti preizkus glasbene sposobnosti. Poleg tega novega programa si je Ljudska univerza M. Sobota že prej pridobila soglasje za izvajanje izrednega študija poslovna ekonomija (3-letni visokošolski strokovni program), javna uprava (prav tako 3-letni strokovni program) ter vpis v 3. letnik enote Pravne fakultete Maribor. Za vse navedene možnosti je rok za vpis 27. september. Vsekakor je to ena od možnosti, da si ukaželjni mladi, ki ne morejo na reden študij v Maribor ali Ljubljano, pridobijo višjo oziroma visoko stopnjo izobrazbe. J. G. posredno tudi zavarovance, bolnike. Zagotovo je za bolnike pomembna novost, da se bo vsaka ambulanta, ki bo podpisala pogodbo z zavarovalnico, obvezala, da bo imela enkrat na teden odprta vrata tudi popoldne. Doslej je to določilo veljalo za zasebne ambulante, z letošnjimi pogodbami pa ga bodo morali izpolnjevati tudi v vseh javnih zdravstvenih zavodih. Vodja murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Jože Zver je povedal; da bodo podpisnikom pogodbe svetovali popoldansko delo dvakrat na teden, zahtevali pa bodo popoldansko delo enkrat na teden. Druga taka novost je odločitev, da morajo v vseh timih v specialističnih ambulantah opraviti določeno število pregledov, da izpolnijo zahtevano normo in obveznost do zavarovalnice. To pomeni, da bodo bolniki v tistih ambulantah, ki tega normativa doslej niso izpolnjevale, poslej laže prišli do zdravnika, saj bo moral pregledati več bolnikov kot doslej. Ta zahteva je po novem postavljena zaradi tega, ker so v nekaterih ambulantah opravili manj pregledov, vedar za pregledane bolnike naročili dosti drugih storitev, da so tako dosegli zahtevano število točk za plačilo. Program zdravstvenih storitev, ki jih bodo javni zdravstveni zavodi in zasebniki v zdravstvu opravili za zavarovalnico, ostaja na ravni leta ’95, toda v bolnišnicah se bo moralo število bolniških oskrbnih dni zmanjšati za več kot pol odstotka. To pa bodo bolnišnice lahko dosegle le s skrajševanjem le- V prihodnjih dneh bodo tudi na murskosoboški enoti Zavoda za zdravstvenno zavarovanje sklepali pogodbe med izvajalci v zdravstvu ter zavarovalnico. Lani je imelo z zavarovalnico sklenjeno pogodbo o opravljanju storitev 30 zasebnikov, 3 splošni zdravnniki, l pediater, 17 zobozdravnikov, 4 specialisti (psihiater, rentgenolog za ultrazvok, ginekolog in dermatolog), 1 fizioterapevt ter 4 zasebne lekarne. Letos jih bo že 43, saj bodo z zasebno dejavnostjo začeli še 4 splošni zdravniki in 3 pediatri, 1 splošni zobozdravnik ter 1 specialist protetike, 2 ginekologa, 1 internist gastroeterolog ter dve zasebni lekarni. Novim podpisnikom bodo pogodbe začele veljati oktobra. Poleg tega bo zavod za zdravstveno zavarovanje pogodbo sklenil še z bolnišnico, 4 zdravstvenimi domovi, 2 domovoma za starejše, posebnim socialnim zavodom v Lukavcih ter Pom urskimi lekarnami. Glede na prejšnja leta je mogoče napovedati, da bo največ odprtih vprašanj tudi to leto pri sklepanju pogodbe z bolnišnico žalne dobe in uvajanjem tako ime-novanne dnevne bolnišice. Za toliko kot se bo zmanjšal delež denarja pri plačilu storitev bolnišnicam ali za odstotek (342 milijononov tolarjev) se bo povečal delež denarja, namenjen za zdravstvene domove. Za zdravstvene domove na našem koncu pa prinaša nekaj ugodnosti tudi za vso državo poenoteno postavljanje timov ter določitev storitev, ki jih morajo opraviti, in njihovo plačilo. Zdravstvena zavarovalnica bo torej plačala delo določenega števila timov, dolžnost zdravstvenih domov pa bo, vsaj na našem koncu, da time kadrovsko zapolnijo, drugje z več zdravniki na število prebivalstva pa, da presežnim ,, tega s«D plač zaposlenih. ^a?veznega P1^ moralo iz blagajne za ta n stovoljnega ^^ijarde ®>a men odrezati 6, drtovane^ jev. Manj kot pol tavanji* P»Y«.njaWs>P^ denarja dobila zd pa bo valnica, drugo polo ; ukrepi'" ba zbrati z varcev^^ sicer z znižanjem ter z® škov za 1,5 ^^vbo^J njem fonda dežurnih u ga cah za 20 odstotkov y , . tega pa bo vraZ -e Ve®0-šnicah so, nemog v jZr prav bolnišnice utaPj^ visokih izguba P ^pvVP1. 6( nja materialnih s aI.ovaia 0 davi s Pla^/n zato bo posta J ja|nih zmanjševanju ® )e nan 6 škov mogoče tzp^^ da se izgube bol^anjšanl^o povečajo. Tud’z b0 st vila dežurnih u s f ods0'^ kaj privarčeval dagat^e zdravnika P°% bo!®k^j-časa ne bo tud z bi bihg^ bolniki s tem naj zdravn*a šani, sajodsotn s koieg^ ko nadomesti njeg oSjp_ a snica drugačna. ®edejša prav nišniciješenajJJ zdravnikovega dela oKVA' MAJDa Spet so se odre^ JL 'q\1 $ V Ljubljani je bilo pred dnevi 7. državno tekniov j matematike, ki gaje organiziralo Društvo mate so®la aci j astronomov Slovenije. Tudi tokrat seje pokazalomso^>g, valet iz Pomurja na tem področju zares dobri. 1 ta - /L Franceta Prešerna Črenšovci uvrstili na prva štin gaša (Mihael Kolarič, Gašper Horvat, Boštjan Miku d° . pija med šestošolci je bil Matjaž Horvat 4., enako uvrs ostno5° pa /j nuela Smej med sedmošolci in Simona Roudi m uVs ; 3. letnika Gimnazije Murska Sobota Matjaž Titan^^. 1. go mesto, Uroš Benko iz 4. letnika pa je bil zaslužijo čestitke! september 1996 7 Hercog in Avstrijci na gornjeradgonskem gradu? cine Living Histoiy - Schloss Seja občinskega sveta Lendava Nezadovoljni ObeiTadkersburg« J^uda in pomoč Avstrijcev pri vključitvi markantnega gradu Radgoni v koncept deželne razstave 1998. leta Mgono ' razstavj v sosednji avstrijski Radgoni v povezavi z Gornjo za^ ze vse °d k 991. leta; točneje od takrat, ko so tudi t0 u. > da so bolj povezani z mestom na drugem bregu Mure Wdnjo 011*^1 ^'.Priznali- Takrat je bila razširitev deželne razstave v ^zaradi t ° držav° Slovenijo nadvse zanimiva ideja in morebiti so ^tala tud' uspeli dobiti deželno razstavo v Radgono. Leta so ^alo vse h r S0 ?e meniavale in tudi leto deželne razstave se je po-na 1998 | P™*' 311*1*1- Od leta 1994 so prešli na 1996 in konč- •ita de^,' eto- To naj bi bila sedaj povsem z gotovostjo določena let-^lelno razstrazstave’ ki traja od maja do oktobra. Dobiti takšno Pridom n *V° v svoi kraj, je želja vsakega avstrijskega mesta ali kraja Tud' ’ Potrebn'm obnove. ^skut!?081 za sodelovanje na i^Mohi nibala in se z leti sta bila v prvih Slovani« °Jriost’ za premajhno Aktiva ?? PretHaganem kon-1 iznajdljiv ekonstituiranje in sla-°rganov>n Ost ustreznih državnih ^etihr^ pa je v %e]nvzl°8 Premajhne-Mljivo?Ja »Prevelika iz-?StitUcii Ain^terih vladnih ?‘nekdorka^ ?n° Prin?^' be bi bilo po-iV(>iia |jui,v b to deželno raz-h^ridgorJuH^em gradu in bi se 1'SVdsT31' lndobiIi PO-f°c'-tnorai Va: Ulivanje podijo Ra?6 'n denarne - v ni?110žrtev $°n? kot mesto te Vse Dnh? Osorna usah-Sesta bude m prošnje iz . 0 dobile negativ- o^Osti naradi Prijave ne- ' Ptei,0IZ ■ ' najugodnejšega ponudnika, to je Vodnogospodar-^thii '^710|.ra 'z Murske Sobote. Predračunska vrednost naložbe je ^ihrr^stev3^^.’ tega so ,r’dobili sedem milijonov tolarjev nepo-^8 (-..'^'štrstva za ekonomske odnose in razvoj, nekaj več kot v ®-000 bo denarja od krajevnega samoprispevka, nekaj več L de|a °Jadev pa bo iz proračunskih sredstev občine za letošnje so aj b' končali do novembra. < Xa|°S,e sanjali, da je to zahtevala ^HiNevai; , Jub temu si bo-b' že letos po-jnkarnen za gradnjo ?nOst tp Vrtca. Predračun- Sa^Pana na,°žbe bo po be-S^dvi/^'06 Pavla Ne-Si?V' 34 milijonov ^d^Ubiij^uriali naj bi jo Si^Oci uPajo, da bodo Sa"*1 že se^r ednjem šob iM^tca del' v prostorih Sv?’c'. n telovadili v novi občanP nja stanovanj za I;It po načrtu, Wa d‘lltudi ostrešje. St?a°bčin^ Kobi' ?8a|?sljo, h ske svetnike obr-(V^adnH j'm občina P0’ letini novega lovske-deni?' S0 se strinjali, č n° pomagati tudi Ft"1’ ki dl?- pomagajo vs- ‘‘ovci sami, zmajarja za okna: vrata, tlake in notranje omete. Dogovorili so se, da bodo najeli posojilo, s katerim bodo končali najnujnejša dela, predstavnik Lovske družine pa je povedal, da bo zgradba, ko bo končana, na voljo za uporabo tudi občini in drugim društvom. Za dokončanje teh del bodo tako porabili približno milijon in pol tolarjev. Seveda pa tudi tokrat niso mogli mimo podjetja Kobitex, katerega usoda je že nekaj časa precej negotova. Zato se tudi sami ves čas aktivno vključujejo v prizade- vanja, da bi se proizvodnja nadaljevala in da bi podjetje dobilo novega poslovnega partnerja alj solastnika. Kot je povedal župan, bo stečajni postopek končan predvidoma v mesecu ali dveh, zato si bodo prizadevali, da bi do takrat sprejeli dogovor z enim od podjetij, ki ponujajo sodelovanje, in bi se proizvodnja brez prekinitve nadaljevala. Proizvodnja v podjetju sedaj še vedno poteka, saj je precej naročil. Sodelujejo s podjetjem Prevent. Na seji so sprejeli tudi odlok o urejenosti občine, vzdrževanju reda, prizadevanju za lepše, čistejše in bolj zdravo okolje ter za večjo varnost občanov. V njem so zapisane obveznosti občanov v naselju, v vinogradih in sadovnjakih, potokih, njivah in travnikih, gozdovih, cestah ter njivskih in gozd- nih poteh pri prizadevanju, »da bi bilo Kobilje med najlepšimi kraji«. Za kršitve bodo predvidene sankcije, za poravnavo škode in neopravljena dela pa denarna nadomestila. Osnutek bo dan v javno obravnavo vsem občanom in potem v obravnavo in potrditev na zboru občanov. Jože Gabor Lendavski svetniki so na 15. seji občinskega sveta razpravljali tudi o težavah zaradi državne meje s Hrvaško v lendavski občini. Sklenili so, da bodo na zunanje ministrstvo poslali dopis, v katerem bodo poudarili, da se ne strinjajo z delom komisije za mejna vprašanja s Hrvaško in zahtevali takojšnji odstop njenega predsednika dr. Iztoka Simonitija. V poročilu župana lendavske občine Jožeta Kocona je ta povzel vse dogajanje do sedaj v zvezi z urejanjem vprašanja meje s Hrvaško, kjer je bil« veliko sprenevedanja in izmikanja tako s strani hrvaške kot tudi slovenske oblasti. Še posebno seje osredotočil na zadnje dogodke v zvezi z brodom na Hotizi, ki je na območju, ki ga nadzira hrvaška policija. Hrvaška inšpekcija je namreč pregledala brod in ugotovila, da ni registriran. S Hrvati so se predstavniki lendavske občine kar nekajkrat dogovorili za sestanek, vendar so ga prvi odpovedali. Na zadnjem sestanku pa so hrvaški predstavniki le govorili, da je brod na Hrvaškem, zato mora biti njegova dejavnost v skladu s hrvaškimi zakoni. Lastnik broda bi tako moral zaprositi dovoljenje za dejavnost v hrvaških vodah. Po hrvaškem zakonu pa lahko izdajo tujim plovilom dovoljenje le, če niso konkurenca domačim, pa še cena za registracijo plovila je menda kar precejšnja. Na seji so sprejeli tudi odlok o lokacijskem načrtu za zahodno obvoznico mesta Lendava in Dolge vasi. Predvideno je, da bo obvoznica dolga 6.800 metrov, trasa pa je zasnovana kot dvopasovnica z robnim pasom in bankinami skupne širine 9,5 metra. Sprejeli so tudi pobudo za spremembo in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu za območje mejnega prehoda Dolga vas. Po predlogu podjetja FI-TO naj bi namreč predvidene objekte (špedicijske objekte, javne sanitarije, večnamenske objekte in bencinski servis) gradili etapno. Poudarili so, da gradnje predvidenih objektov ni mogoče začeti brez dokončane komunalne opreme in da sprejetje tega sklepa ne bo v »ničemer vplivalo na oblikovalske in funkcionalne rešitve območja mejnega prehoda, temveč bo omogočilo vzporednost gradnje prometnih, parkirnih in manipulativnih površin ter predvidenih objektov«. Svetniki so se strinjali s predlogom in dodali, da se »po končani gradnji komunalne opreme oz. infrastrukture morajo na to obvezno priključiti. Investitorji so si dolžni pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje lastnikov že zgrajene komunalne infrastrukture.« Predlog je dobil tudi podporo ministrstva za okolje in prostor. Tokrat so končno sprejeli predlog o grbu in zastavi Občine Lendava. Na prejšnji seji so namreč predstavniki madžarske narodnostne skupnosti nasprotovali obravnavanemu osnutku, češ da je izbor zgodovinskega pomena in bi morali vključiti več strokovnjakov. Želeli pa bi tudi, da bi bolj odseval sožitje tukaj živečih ljudi. Drugi so se v glavnem strinjali, da je bil postopek za izbiro predlaganih simbolov izpeljan strokovno in korektno ter da izbrani simbol estetsko in vsebinsko ustreza. Tokrat je madžarska narodnostna skupnost osnutek sprejela in lendavska občina ima svoj grb in zastavo, vendar se je ob obrazložitvi sprejema predloga, ki ga je podal Jozsef Balasko, dalo čutiti, da v madžarski narodnostni skupnosti niso zadovoljni s podporo drugih svetnikov njihovim predlogom v občinskem svetu, še posebno tistemu o spremembi imena ulic. Grb lendavske občine je na modrem ščitu poznogotske oblike. Na njem je štirioglat grad, ki stoji na zelenem hribu, pod katerim tečejo trje srebrni potoki v dnu ščita. Grad se končuje s trikotno streho, na kateri je zlata (rumena) trikotna zastava, kije po vertikali razdeljena v tri polja: zeleno, srebrno in belo, v njej pa je tudi mestni grb. Jože Gabor Občina Murska Sobota Nekaj statistike Po zadnjem popisu meri Mestna občina Murska Sobota 6.432 hektarjev, kjer živi 20.972 prebivalcev v 6.638 gospodinjstvih. Največjih seveda prebiva v mestu Murska Sobota, in sicer 13.857 v 4.692 gospodinjstvih in na površini 1.458 hektarjev. Druga po velikosti je Krajevna skupnost Černelavci, ki meri 1.345 hektarjev, v 643 gospodinjstvih pa živi 2.453 prebivalcev. Sledijo KS Krog z 1.230 hektarji in 1.343 prebivalci. KS Rakičan z 920 hektarji in 1.241 prebivalci ter KS Bakovci z 873 hektarji in 1.610 prebivalci. Na 313 hektarjih KS Nemčavci prebiva 287 ljudi, na 293 hektarjih KS Markišavci pa 181 prebivalcev. M. JERŠE Po uvedbi modrih con v Murski Soboti Parkiranje ne bo več zastonj! Od ponedeljka, 16. septembra, morajo lastniki jeklenih konjičkov za parkiranje v središču mesta Murska Sobota plačati parkirnino. No, v prvih dneh to še ni povsem veljalo, saj sta mestna redarja, ki sta opravljala nadzor nad plačevanjem parkirnine, pozabljive voznike tokrat le opozarjala, ne pa tudi kaznovala, če so morebiti pozabili kupiti parkirni listek. To velja za parkiranje avtomobilov na obeh straneh Trubarjevega drevoreda in Kardoševeve ulice, na vzhodni strani Slovenske, na zahodni strani Kocljeve in severni strani Lendavske ulice. Na označenih modrih conah je treba za eno uro parkiranja plačati sto tolarjev, za 2 uri dvesto tolarjev, za 3 ure 400, za 4 ure 600, za 5 ur 800, za 6 ur 1.000 in za nad 6 ur je treba odšteti 1.200 SIT. Za enourno parkiranje na neasfaltiranih površinah v središču Murske Sobote pa je treba odšteti 50 tolarjev. Letna parkirnina znaša 24.000 tolarjev, ki se splača za tiste voznike, ki imajo vsakodnevno v središču mesta daljše opravke. V prihodnje pa si bo možno rezervirati parkirišče. Sicer pa je nakup mesečnih parkirnih listkov mogoč v bližnjih kioskih. Te lističe mora la- stnik vozila zatakniti pod vetrobransko steklo. In še podatek o mandatni kazni: ta znaša 3.000 tolarjev. Med tednom morajo vozniki, ki svoja vozila parkirajo na označenih modrih conah, plačati parkirnino v času od 6. do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 13. ure. Le ob nedeljah in praznikih ni treba plačevati parkirnine. Z uvedbo modrih con želijo v Murski Soboti vzpostaviti več reda pri parkiranju. Kot kažejo izkušnje iz prvega dne, je ta ukrep dosegel svoj namen, saj na označenih parkirnih prostorih ni bilo opaziti gneče, kakor se je dogajalo v preteklosti. M. JERŠE Naša fotoreporterka Nataša Johnov je posnela delček utripa na eni izmed soboških modrih con. 8 vestnik, 19. september_!9^ nasveti Dogajanje na ljubljanski borzi Po dolgem čakanju in raznih ugibanjih smo končno dočakali uvrstitev v borzno kotacijo A-delnice ta hip enega najboljših slovenskih podjetij -Leka, d. d. Delnica je prišla na borzo v trenutku, ko so se nad njo zgrinjali najbolj črni oblaki, odkar sploh posluje. Pričakovanja so bila naravnana zelo pozitivno, toda tega, da bo takoj prevzela popolni primat, hkrati pa dala zagon drugim delnicam, v tem trenutku najbrž ni pričakoval nihče. V popolni senci delnice Leka sta tako ostali tudi dve na novo uvrščeni delnici na OTC-ju, to sta delnici podjetja Rudis iz Trbovelj in Tosame iz Domžal. Borzni trg Delnice LEK Sreda, 11. septembra 1996, bo najbrž zapisana v zgodovini borze kot eden pomembnejših datumov. Borza je ta dan lahko začela povezovati ponudbo in povpraševanje z delnicami Leka, po tržni kapitalizaciji trenutno največjega podjetja na borzi. Šlo je pravzaprav za razširjeno kotacijo tega podjetja z delnicami iz privatizacije, saj so bile na borzo pred tem že uvrščene delnice razreda C. Sonce je na naši strani! Nekaj prav neprijetno hladnih juter je oznanilo, da se z začetkom šolskih dni približuje obdobje, ko bomo morali resno računati z ogrevanjem bivalnih in drugih prostorov, v katerih prebijemo večino svojega časa. Ogrevanja je dandanes več vrst in med njimi lahko izbiramo kar sami. Če smo kolikor toliko ekološko osveščeni in če naše denarnice to zmorejo, se bomo seveda greli s plinom. Če nam pa ta ni dostopen, se bomo pač odločili za katero drugo vrsto energije. Nekateri bodo po lastni želji ali zaradi številnih drugih omejitev vztrajali kar pri klasičnih kurivih: drvah in premogu. LEKA Prvi dan trgovanja se je enotni tečaj oblikoval pri malo manj kot 13.800 tolarjih pri prometu okrog 120 mio SIT, in to je bil pri sedanjih sušnih dnevih za borzo enor- men promet. V naslednjih dnevih je tečaj brez kakršnih koli zadržkov pridobival vrednost. Tako seje ta torek že krepko približal 16.000 SIT. V teh dneh je bil promet sicer nekoliko manjši kot prvi dan, gibal pa se okrog milijon mark. Prav gotovo ta trenutek analitske službe ne mirujejo v nobeni borzni hiši, vsi pa imajo skoraj podoben problem - pri kateri ceni je mogoče trditi, da je delnica precenjena. Velika sreča pri tem je. da bo vsak analitik in investitor »izračunal« svojo ceno, zato bo trgovanje tudi vnaprej zelo živahno in zanimivo. Ta teden so »pozitivno« poslovale tudi vse druge delnice v kotaciji A. Po zelo dolgem času se je tečaj redne delnice Dolenjske banke ponovno dotaknil enajstih tisočakov. Čeprav promet ni sledil naraščajočemu povpraševanju in ceni, pa tečaj do konca tedna vseeno ni izgubljal vrednosti. Tudi druga bančna delnica v tem tržnem segmentu, delnica SKB-banke, se je podražila. Še v prejšnjem tednu so se posli sklepali tudi malo nad 23.000 SIT, tokrat pa je tečaj ob koncu tedna že dosegel 25.000 SIT. Morda pa v bankah le ne gre samo za papirnat dobiček, kot ga mnogi strokovni krogi radi imenujejo. Če naj borzna cena odseva tudi bančno poslovanje, je mogoče pričakovati, da bo tudi druga polovica leta ugodna za banke in da bi lahko bile te delnice spet »nagrajene« z vabljivo dividendo. Za navedenima delnicama pa nekoliko zaostaja oz. izstopa delnica Pro-banke. Cena je že nekaj časa ustaljena pri 14.000 SIT in ne kaže znakov nadaljnjega upadanja niti večjega zanimanja zanjo. Zaninimi.vi sta še delnici Finmedie in Kolinske. Prva je v tem tednu doživela in preživela redno letno skupščino delničarjev, kjer se je svojim delničarjem v obliki dividende vsaj malo oddolžila za prestani pekel zaradi krepkega padca tečaja v tem letu. Druga pa še naprej uživa ugled in zaupanje investitorjev, čeprav je tokrat ostala v senci Leka. Tako se je skoraj nevidno podražila za več kot sto tolarjev, maksimalni tečaj sklenjenih poslov pa je bil okrog 1.550 tolarjev. Ena možnih rešitev, verjetno pa tudi najpomembnejša! je izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imamo v mislih zlasti neposredno izkoriščanje sončnega sevanja in posredne učinke tega sevanja. Ravno neposredno izkoriščanji sončnega sevanja pa omogoča življenje na zemlji, saj daje človeku svetlobo in toploto. Energija sončnega sistema se namreč najpogosteje pretvarja v toplotno, ki jo potrebujemo pri vsakdanjem življenju za ogrevanje prostorov ali pripravo tople vode. Med neposredne učinke sončnega sevanja lahko prištejemo tudi pretvarjanje sončne energije v električno prek pol-prevodniške tehnike (sončne celice), ki postaja cenovno čedalje dostopnejša. S pravilno zasnovanimi objekti pa skušamo zajeti čimveč sončne energije za njihovo ogrevanje v hladnem obdobju, s čimer zmanjšamo potrebo po dodatnem ogrevanju. Spomladi in jeseni je sonca obi- čajno dovolj, zato lahko z njegovo energijo ogrevamo vodo ali prostore. Pri tem moramo upoštevati dvoje: hišo je treba nadpovprečno toplotno zaščititi in ogrevalni sistem mora biti nizkotemperaturen (talno ali stensko ogrevanje). Splača se, če za pripravo tople sanitarne vode vgradimo sončne sprejemnike (kolektorje). Ob njih moramo vgraditi tudi primerno velik in dobro izoliran hranilnik toplote, ki hrani energijo za čas, ko ni sonca. Sončni kolektorji so primerni za samostojne hiše. Energija sonca na zemeljski površini presega energijske potrebe človeštva za 15.000-krat. V Sloveniji je povprečno letno 1.700 do 2.000 ur sončnega obsevanja. S solarnimi sistemi lahko zagotovimo letno med 350 do 450 kWh toplote na kvadratni meter sprejemnika sončne energije. Solarni sistemi za pripravo tople vode so pri nas že dobro znani. V preteklosti je bilo namreč vgrajenih že več kot 100.000 kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije, kar nas glede na število prebivalstva uvršča med največje uporabnike solarnih sistemov. V zadnjih letih pa je število novih solarnih sistemov nekoliko upadlo, kar je posledica nizke cene energije in relativno visoke cene teh naprav. Kot zgled navajamo, da Ministrstvo za okolje in prostor povrne vsakemu novemu uporabniku SOL 2010 okrog 200 tisoč tolarjev. Zaradi najnovejših spoznanj o škodljivih vplivih snovi, ki se sproščajo ob sežigu fosilnih goriv (premoga, olja in plina) na okolje in podnebje, seje znova povečalo zanimanje za uporabo sončne energije. Zato ne preseneča, da je v slovenski energijski strategiji opredeljen cilj gradnja novih 100. 000 sprejemnikov sončne energije. Energija, vložena v izdelavo sončnih sprejemnikov, se povrne v enem do dveh letih, s solarnim sistemom za pripravo tople vode v enodružinski hiši pa znižamo vsebnost ogljikovega dioksida v obdobju 20 let za 40 ton. Možnost ogrevanja zgradb s solarnimi sistemi potrjuje tudi večje število naselij, zgrajenih v Skandinaviji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem, kjer se toplota shranjuje v central- Podržavljenje gradov in parkov Od blejskega otoka do goričkega gradu Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije, bo začel veljati te dni - Nobenega odziva pomurskih občin? Obveznice Pri dosedanjih tolarskih vezavah in naložbah so prišli do spoznanja, da v naslednjih nekaj mesecih ne bodo mogli konkurirati naložbam z devizno klavzulo. To dejstvo je zadnje čase mogoče opaziti prav na trgu obveznic. Ker so le-te skoraj vse denominirane v nemških markah, je povečano povpraševanje po njih privedlo tudi do za ta trg dokaj ugodne likvidnosti (poslov). Tako je državna obveznica druge izdaje dosegla celo-ceno 120 odstotkov nominalne vrednosti, nekoliko pa sta se podražili tudi obveznici Abanke in Banke Celje. Organizirani trg C Daleč najbolj zanimivo in živahno je bilo trgovanje z delnicami Poslovnega sisitema Mercator. Delnica je prejšnji teden nepričakovano izgubljala vrednost ter se približala 3.000 SIT. Tako nizko na borzi še ni bila. K znižanju cene so prispevale razne govorice, največ pa je prav gotovo prispevalo tudi dejstvo, da v podjetju niso hoteli objaviti polletnega poslovanja. Takoj so se pojavili dvojni generali, »mlajši« so trdili, da so rezultati tako dobri, da bi ceno pognali krepko navzgor, »starejši«, previdnejši, pa so zagovarjali prav nasprotno. Po tednu dni vojskovanja ni mogoče najti zmagovalca oz. so zmagovalci oboji. Cena je najprej močno upadla, takoj zatem pa se ponovno vrnila na staro raven okrog 3.800 SIT. Na ta trg sta bili uvrščeni tudi dve novi delnici, ki sta v procesu privatizacije izvedli tudi javno prodajo delnic. To sta delnica podjetja Rudis, poslovno združenje za inženiring in gradnjo objektov iz Trbovelj, in delnica Tosame, tovarne sanitetnega materila iz Domžal. Prvi dan trgovanja je krst doživela le delnica Tosame, medtem ko z delnico Rudisa ni bilo sklenjenega niti enega posla. Enotni tečaj delnice Tosame je prvi dan trgovanja dosegel vrednost 3.896 SIT, kar je skoraj 40 odstotkov njene nominalne vrednosti, ki znaža 10.000 SIT. Pri obeh podjetjih so na trg vključene le prosto prenosljive delnice, to pa so ta hip le še delnice razreda A in G. Še o certifikatih... Vlada je s posebno uredbo podaljšala rok za uporabo lastninskih certifikatov do 30. junija 1997. Poleg nekaterih investicijskih družb poteka trenutno javna prodaja delnic v naslednjih podjetjih: - Color Medvode - Slovenijales, štolama Dobrepolje - Kerna Puconci - Gozdno gospodarstvo Kranj Slavko ROGAN, dipl. oec. Je bila objava sklepa o podržavljenju namerno objavljena v avgustovskem dopustniškem času, ko se tudi uradne objave spremljajo bolj površno kot sicer? Morebiti, le kako si drugače lahko razlagamo takšno resignirano sprejemanje podržavljenja tudi tistih objektov in parkov, ki so vitalnega pomena za določeno občino, spet drugih, za katere bi pričakovali, da bo zanje poskrbela država, pa ni na seznamu. Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Sovenije, je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 46, 23. avgusta 1996. Pravzaprav zadeva ni nova, saj je osnova avgustovskega sklepa Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini; z dnem njegove uveljavitve, 23. 3. 1996, so postali last Republike Slovenije naslednji kulturni spomeniki oziroma njihovi deli iz prvega odstavka in stvari iz drugega odstavka 4. člena zakona, ki so bili na dan sprejetja zakona družbena lastnina v sredstvih podjetij ter drugih pravnih oseb in imajo spomeniške lastnosti, za katere je utem-Ijeno zagotavljanje 'njihove prezentacije kot registrirane kulturne dejavnosti. N javnih medijih smo zasledili le ogorčenje občanov Bleda, ki se ne strinjajo s podržavljenjem blejskega otoka in gradu, saj so prepričani, da bi morala občina sama odločati o uporabi in izkoriščanju teh naravnih in zgodovinskih spomenikov. Doslej so v glavnem Blejčani skrbeli za njuno ohranjanje, zato menijo, da ni prav, da bi si vse pravice sedaj lastil nekakšen državni organ. Kakšen bo odnos države do teh spomenikov, bo to predvsem nadzomiška in omejevalna funkcija (takšne so v glavnem izkušnje z zavodi za spomeniško varstvo) ali pa bo država pri- maknila tudi kaj več denarja za njihovo obnovo, vzdrževanje in oživljanje. Vsekakor bi vsaj te stvari (namen in cilj podržavljenja) morali predhodno pojasniti tistim, ki so doslej skrbeli za te objekte. Zanimivo je tudi, kakšen je bil kriterij pri podržavljenju: rakičanski grad je podržavljen, čeprav je v njem našel svoje prostore konjeniški klub, občina pa je skrbela za njegovo obnavljanje; gornjeradgonski grad ni podržavljen, ker je pač občina pred leti dala grad v najem za 99 let! Torej bi morali gradove in dvorce dati v najem bodočim uporabnikom, pa ne bi bili podržavljeni?! Če ste spregledali 46. številko Uradnega lista, vam bomo na krako predstavili novo državno lastnino v Pomurju. Na območju Občine Gornja Radgona so podržavljeni trije pomembni kulturno-zgodovinski spomeniki: v Črncih Fridenavov grad, v Gornji Radgoni dvorec na Partizanski 1 (Admontov dvorec) in pri Negovi grad. Vsi trije objekti so bili razglašeni za kulturnozgodinske spomenike z občinskim odlokom, ki je bil prvič objavljen že 1991. leta, in nazadnje v 58. številki Uradnega lista RS 1995. leta. Na območju Občine Kuzma je podržavljen grad pri Gradu ali Gornji Lendavi, in sicer na osnovi odločbe Spomeniška zaščita gradov in parkov v Prekmurju in odločbe zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije 56/1- 48. Na območju Občine Ljutomer so na osnovi Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih zgodovinskih spomenikov v Železnih Dverih podržavili Vinogradniški dvorec Železne Dveri. Na območju Mestne občine Murska Sobota je torej podržavljen Grad Rakičan, in sicer na osnovi odloka, objavljenega 1991. leta, in s popravkom iz 1992. leta. Od naravnih znamenitosti v Pomurju (očitno jih je v tej pokrajini zelo malo) sta postala državna last krajinski park Negovsko jezero in krajinski park Jeruzalemsko-Ormo-ške gorice. Prvič izvemo, da imamo v Pomurju že krajinske parke - kolikor smo vedeli do sedaj, ni še nobenega uradnega krajinskega parka, ampak sta šele predlagana krajinska parka na Goričkem in ob Muri. Da so si pri Negovskem jezeru pomagali s predpisi, privlečenimi za lase, govori tudi podatek, da gre pri krajinskem parku Negovsko jezero za zemljišča v družbeni lastnini, ki so znotraj krajinskega parka, katerega meje so določene v odloku o zavarovanju krajinskega parka Negova in Negovskega jezera, objavljenem v Pomurskem Vestniku, uradne objave št.19/67. Zakaj prav Negovsko jezero in zakaj ne tudi Blaguško, Bukovniško in Ledavsko jezero v Kraščih? BBP nem hranilniku in Pre^ daljinskega ogrevanja vodi K P mezni zgradbi. . ener. Usmeritve, ki upostevJ pro. gijski razvojin ^iJnativnih izvodnjo na osno s0 virov in varčevalnih našle svoje mesto tudi n nodaji.kiurejatop0«^ zakon o prometne tnega da-najnižje stopnje P g0čajo vka za proizvode om proizvodnjo energije i nih virov in smotrn jzVOde do- Davčne tarife za P ^ponai ločajo, da se plačuje « nižji 5-odstotmstopn ' t lamih vodnih gre torjev, toplotnih c P strBifa- toplotnih naprav, U dn0 ne za neposredno n P uporabo sončne energij toVj)Stt. Zanimivejše Pa s° Lspodaf' bvencije Ministrs ske dejavnosti, v ok deluje Agencija za ucin f, energije. V prvi vrst veh da znašajo subvencJ jg «- meter solarnega ^ra * soč tolarjev. Prl.te® fe sOlan«s'' izpolnjen Pog°J’ , i daM ste m zgrajen letos sn,e bi Njegova povrsi^^ ^ manjša od 4 k nOmen^ sistem pa m°7 ^Jlt?te stom Strojne f dene subv Prav tako so pred ju in S« cije za izolacijo pods )ni 350 tolarjev za kvadre.2gtl c oziroma skupn . pogoji SIT Tudi tu so doloc " p dnost ki ne smejo bit i/eivin°v^. .a na kvadratni meter 2 pinj. Marsikdo bo lahkot subvencijo za tes Jnegate5n kvadratni meter vg J aica . od pooblaščenega k0 P treba odšteti 35do čemer priznajo n J SIT, preostal^zne d čati uporabnik. p in nastav meritve servisi va® serviser lahko oprav' dela. uhko dobite Sicer pa lahko o sedezue"i nejše informacij v Slo^^Lče gijske svetovalnic , 48 v Murski Sobo J trtkihodlMol^ ru tudi dlje) Pr, , tudi n „|v vam bo posred žoSpl^ gj nike Milan Čulibr f naselja v Beltinc*-^ Murska Sobota 1.1 306 stanovanj v Kot je znano, je Mestna občina Murska Sobota z stanovanjski sklad, da se zagotovi izvajanje občinskega vsas programa. Tako mestna občina prenaša na stanovanj5 iJi*88^ vanja, ki jih je pridobila po določilih stanovanjskega za udan« stanovanja, nad katerimi je pridobila lastninsko pravjc a . ep0 omenjenega sklada. To velja tudi za vsa denarna za Sicer pa je Mestna občina Murska Sobota P^ltapoV^Lbi' bilanco od premoženja prejšnje soboške občine 30 Jelitv yanja narna sredstva v višini 58 milijonov tolarjev. Ker je d stan° lanca sprejeta po uveljavitvi omenjenega odloka, so m J. in denarna sredstva zdaj prenesti na stanovanjski sk r Murska Sobota Dražji vrtec Popravek V zadnji številki Vestnika je prišlo v članku »Ludvik Vrečič 1900-1945« avtorja Roberta Inhofa do neljube redakcijske napake. Tako je v uvodu po pomoti zapisano: »Pokopan je na mono-štrskem pokopališču ...«. Pravilno se glasi: Pokopan je na monor-skem pokopališču, saj se kraj imenuje Monor in ne Monošter. Za napako se avtorju in bralcem opravičujemo. Uredništvo Vestnika Od L septembra veljajo nove ekonomske cene yzS°J nih storitev. Nova cena je v primeri z dosedanjo višja stotka za oddelke vrtcev z otroki od 3. do 7. leta star« ^jj jr stotna podražitev pa velja za oddelke otrok od enega prif d starosti. lako znaša nova ekonomska cena v PrVf jja 32.287 tolarjev, v drugem pa 25.796 SIT. Ob 7^ <71 da lahko starši uveljavijo znižano mesečno plačilo, k* več , do 85 odstotkov cene programa. Če pa je v vrtev vklJu /a en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačuj^ nižjo ceno. evM Zanimivi so tudi podatki o vključenosti otrok v g^ph^, stni občini Murska Sobota v šolskem letu 1996/9 .j, vpisanih 943 otrok v 55 oddelkih vzgojno-varstveb ^jf) lanyijeva, Štefana Kovača in Gregorčičeva ter oddelkih Rakičan, Bolnišnica, Prešernova, Le' Krog, Bakovci in Pušča. vestnik, 19. september 1996 Sortiment ozimnih žit v Pomurju Čeprav je Pomurje žitnica Slovenije, kajti tu žita dobro jgevajo, moramo skrbno paziti, katera bomo poseja i_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Celotno Pomurje ima z žiti posejanih 20.233 ha površine, kar je 37,012 Ječmen ZH naše .'■L?n'uria- Od tega pri žitih prevladuje pšenica, ki jo posejemo na i-o/jviprp »Mizno 15.624 ha, ječmena na 3137 ha, nekaj pa je še rzi in tritikale FaZm 'Etični podatki za leto 1990). rw20memb™K, da z ustrez-v°stnekp°8IJ0 dosežemo čim kako-zrnja v !n tudi čim višje pridelke Pomemhn zrnja Je Posebno Saj je od Pšenice v"ayis!na odkupne cene ^enamISOke 'n kakovostne pri-'»dosipH zag°tavljajo pravočasni medu ni aB.rot®hnični ukrepi, sorte IbarSod' tud’ pravilna izbira '“'Moram173133^ Obiramo sor-^Pteirti.FHPoštevati rodnost (ta Flisih) V m'kr°- in makropo-nost Meganin ak?vost> Odpornost proti ^0 Dom. P?rnost proti gospo-r,o,r1!mbnim boleznim (ve- Dridti6?6 'abko Popolnoma Okatem ek ' Pepelasta plesen) dol°eena snrtP°dnebna območja je Ma So 8orta Primerna. Vemo, da ^ned.Vvseb podnebnih raz-a enakih rezultatov. sporočene sorte ženice treh letih je dala na vseh poskusnih mestih v Sloveniji najkakovostnejši pridelek. Letos je dala v Rakičanu 67,42 dt/ha in imela 13,7 % beljakovin, hektolitrska teža pa je bila 78,3 kg. Da tudi izredno stabilne pridelke in zato jo priporočamo za setev v Pomurju. Optimalni rok setve je 1. do 20, oktober, norma setve 700 kalivih zrn/m2, kar je 300 kg semena na ha, teža 1000 zrn je 42g. Primerna je za setev prav v vzhodni Sloveniji. Dobro je odporna proti poleganju in rjavenju plevic, nekoliko bolj pa je občutljiva za pepelasto plesen. Poleg teh treh vodilnih sort priporočamo za setev v Pomurju še GK PINKO in PROFIT. GK PINKA je Madžarska sorta, srednje nizka in rana, precej občutljiva na pepelasto plesen in primerna za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. Pri nas v Pomurju je dala zadovoljive rezultate. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom, Od ozimnih ječmenov bi pri nas za setev priporočali sorte PLAI-SANT, COPIA, ROBUR, GOTIC, REX, ALPHA in ASTRID. PLAI-SANT, ROBUR, GOTIC in COPIA so šestredni ječmeni, REX, ALPHA. ASTRID pa dvoredni. PLAISANT je srednje nizki, srednje rani, občutljiv za pepelasto plesen in listno pegavost. Optimalni čas setve je med 10. in 30. septembrom, norma setve 330-360 kalivih zrn/m2, kar je 160-180 kg semena/ ha, absolutna teža 1000 zrnje 47 g. Primeren je za vsa pridelovalna območja. V Rakičanu je dal v letošnjem letu 47,74 dt/ha, imel 7,84 % beljakovin in 61,9 kg hektolitrske teže. COPIA je nizki in rani šestredni ozimni ječmen, primeren za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. Norma setve je 330-380 kalivih zrn/rn2, kar je 160-180 kg/ha semena. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Kot druga dva šestredca je tudi sorta copija v.e®letne rezultate in ^ilavp,/3^ določena sorta pri- Priporočamo v le- ^niCe (96/97) naslednje sor-Pšenici sta ANA ..MAR|ja . ^Sortant^ Več lel naibolJ raz-^'ileluis"11116 Pšenice. Lahko , Joejih 51na Vseh pridelovalnih ^^Ovn^6- Praviloma jo h ^jon« 1 ' kakovostni razred, !^ih u,:1??110 oskrbujemo, se v Mii razrpri uvrsti v 1. kako- na kakovostni razred je tJIr'entacii?vnov' beljakovin in se-jMredniZvrednosti). Spada r,5hje J nizke sorte in je tudi ^ivana^' N,ekoliko bolj je m Men p?Pe'asto plesen, me-n/Ma. Plevic precej Optim' P0'eganje ni obču- i nat'n ob rok setve ie med brom' njena absolut- H ^Pa finn13^ 36-38 gramov, kaiiv.h zrn na dala^6111 len/8 semena na ha- v ik^niakrn nam -i® v Rakičanu viShaiPoskusl1 74,44 dt pri- ^JeT^šn3 žita-^'»De n? najbolj razširjena to Mvin jn Ps®nice. Po vsebnosti CMda vSie^mentacijsk> vred-1» i Me n? kakovostni razred, lOeloodenice 'n je srednje ra-^>^a proti PePelasti Mj '1,6dt/h^r'^elek v Rakičanu je loiil.;in 79 , ' beljakovin je imela 'Za e^a b''a nJena bek-^ia^eje^tnaSU se pri nas v Po’ Precej ŽITARKE , ' kakovn.,nje Pozna sorta, spa-Slni razred. V zadnjih sejemo 600-700 kalivih zrn/m2, kar je 280-300 kg semena na ha. Teža 1000 zrnje 48 g, spada v II. kako- vostni razred. ’ PROFIT je nemška sorta, pozna, ■ spada v I. kakovostni razred. Absolutna teža je 50 g, norma setve je 400-450 kalivih zrn na m2, kar je 220-250 kg semena/ha. Dobro je odporna proti pepelasti plesni, manj proti žitni progasti rji. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom. Ne priporočamo jo za setev na lahkih plitvih tleh, ampak na težjih tleh, kjer so tla dobro preskrbljena z vodo. V Rakičanu je dala v letošnjem letu 56,82 dt/ha, 13,7 % beljakovin in 58,5 kg je bila njena hektolitrska teža. Od novih sort bi omenila še ozimno pšenico DEMETRO , ki je hrvaškega izvora in je »sestra« ANE. Je nizka pšenica, srednje rana, dobro odporna proti poleganju, manj proti pepelasti plesni. Spada v L kakovostni razred in je letos v Rakičanu dala 56,77 dt/ha pridelka, imela 11,9 % beljakovin in 78,9 kg hektolitrske teže. Optimalni rok setve j^ med 8. in 25. oktobrom, norma kalivih zrn je 650-750/m2, kar je 300 kg semena/ha, teža 1000 zrn je 37 g. Spada med dobra kru- i šna žita. ’ cene PUJSKOV ilJMv, sta sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 74 2» p r'b °d 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogra-\ Pa s b*'0 potrebno odšteti od 10 do 13 tisoč tolarjev. \ s° 40 živali. Ml Se ČADOI/OLOGAJ •■■A LETOS 2 E kg semena/ha. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Primeren je za vsa prideloval-, na območja Slovenije. V Rakičanu je dal letos 60,04 dt/ha. Od dvorednih ječmenov pri nas priporočamo sorte ozimnega ječmena REX, ALPHA in ASTRID. REX je ozimni ječmen, ki se je v Pomurju dobro obnesel. V Rakičanu je dal v letošnjem letu 62,67 kg pridelka/ha in bil vodilni med ozimnimi ječmeni. Norma setve je 500 kalivih zrn/m2, kar je 210 kg semena/ha. Teža zrn je 48 g. Je srednje visok in srednje pozen, primeren za pridelovanje po vsej Sloveniji. Zelo dobro je odporen proti poleganju in ima visok rodnostni potencial. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom. ALPHA je srednje visok ozimni ječmen in srednje pozen. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom, norma setve je 450-480 kalivih zrn/m2, kar je 200 kg semena/ha. Teža 1000 zrnje 48 g, primeren je za vsa pridelovalna območja Slovenije. Je srednje občutljiv za listno pegavost in poleganje. ASTRID tudi spada med dvored-ne ozimne ječmene. Je srednje nizek, srednje pozen, srednje odporen 1 proti pepelasti plesni in listni pegavosti. Optimalni čas setve je med 10. septembrom in 10. oktobrom, primeren je za vsa pridelovalna območja Slovenije. Norma setve je 380 do 430 kalivih zrn/m2, kar je 180-200 kg semena/ha. Absolutna teža je 55 g. V Rakičanu je dal v makroposkusu v letošnjem letu 52,17 dt pridelka/ha, imel 9,3 % beljakovin in 60,3 kg hektolitrske Rž, trikala in ječmen manj zahtevni od pšenice Ozimna rž je najskromnejsa Rž je med pravimi žiti najskromnejša glede podnebnih in talnih zahtev. Ustrezajo ji lahka, pečena in peščeno ilovnata tla. Na težjih s hranili in humusom bogatih tleh rada poleže. Prenese bolj kisla tla kot pšenica. Optimalna kislost tal je pH 5-6. Rž v primerjavi s pšenico hitreje raste. Ima močnejši koreninski sistem, bolje prenaša sušo in izrablja hranilne snovi iz tal, predvsem fosfor iz težko topnih fosfatov. Odporna je proti nizkim temperaturam - bolj kot proti visokim. Rž se razrašča že jeseni, takoj ko ima razvita 2 ali 3 liste. Pri optimalnem roku setve (25. 9. do 5. 10) že jeseni oblikuje 75 odstotkov stranskih poganjkov, če je dovolj vlage in ustrezna temperatura. Tabela 1: Temperaturna območja za posamezne fenofaze razvoja rži biološki minimum C biološki optimum 6-12 teže. Ozimna rž in tritikale odporna proti pepelasti plesni in listni pegavosti. Letos je dal v Rakičanu 56,89 dt/ha pridelka, imel 8,78 % beljakovin in 56,8 kg hektoliter-ske teže. ROBUR je najstarejša sorta ozimnega ječmena, ki se seje na naših površinah. Je šestreden, srednje nizki in srednje rani, teža 1000 zrn je 47 g. Norma setve je 480 kalivih zrn na m2, kar je 200 kg semena/ha. Primeren je za vsa pridelovalna območja Slovenije, optimalni čas setve pa je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Je precej občutljiv proti pepelasti plesni in listni pegavosti. GOTIC. Od šestredcev se v zadnjem času pojavlja nov ozimni ječmen, ki se je v dveletnem preizkušanju pokazal kot zelo roden. Je srednje nizki, srednje rani ječmen. Absolutna teža je 43 g, norma setve 450-480 kalivih zrn/m2, kar je .200 t AHO ( MAP-NOj faza razvoja vznik rast klasenje zorenje Temperaturne zahteve kažejo, da rž lahko raste tudi pozimi, s tem je povezano tudi močno razraščanje. Prenese temp, do -25 C. občutljiva pa je za močan mraz brez snega na začetku zime, predvsem če je zemljišče čezmerno vlažno. Rž je občutljiva na globoko setev in neuležano zemljo. Zemlja mora biti za setev pravočasno pripravljena in dovolj sklenjena s pod-brazdjem, drugače lahko klice propadejo. Gnojimo jo tako kot pšenico, vendar zaradi nižjega pridelka zrna z nižjimi odmerki (250-350 kg/ha NPK 7-20-30...), z dušikom jo dognojujemo zelo zgodaj spomladi. Na slabo humusnih tleh jo lahko pognojimo tudi s hlevskim gnojem. Njiva ne sme biti zaplevljena s trajnimi pleveli in ne sme biti depresij, v katerih zastaja voda. Njiva pa mora biti tudi dovolj velika, da se lahko vsak dan med cvetenjem ustvari dovolj velik oblak cvetnega prahu za opraševanje. Na majnih in ozkih njivah veter cvetni prah hitro odnese in se cvetovi ne morejo oprašiti. 1-2 4-5 10-12 10-12 12-16 16-20 16-22 Za setev ozimne rži priporočamo sorti DANKO in EHO-KURZ. < DANKO je visoka ozimna rž in srednje pozna, dobro odporna proti poleganju in občutljiva za snežno plesen. Optimalni čas setve je med 25. septembrom in 15. oktobrom, primerna je za pridelovanje na vseh območjih Slovenije. Sejemo 450 kalivih zrn/m2, kar je 160-180 kg semena/ha. Teža 1000 zrnje 40 g. Ozimna rž EHO - KURZ je novejša .sorta z nižjo slamo od rži danko, je odpornejša proti pepelasti plesni. Primerna je za pridelovanje na vseh območjih Slovenije. Norma setve je 350- 400 kalivih zrn/m2, kar je 160-180 kg semena/ha. Teža 1000 zrn je 40 g, sorta je srednje pozna. Optimalni čas setve je med I 20. septembrom in 10. oktobrom. Tam, kjer so slabša zemljišča in kjer je v bližini gozd, pa priporočamo setev ozimne triticale (križanec med ržjo in pšenico). Tu sta pomembni sorti CLERCAL in ALMO. od katerih je ALMO rodnejša in tudi odpornejša proti poleganju. Optimalni čas setve je med 20. septembrom in 10. oktobrom, primerni sta za osrednjo Slovenijo, norma setve pa je 450 kalivih zrn/m2, kar je 160-180 kg semena/ha. V Rakičanu smo pri sorti ALMO dosegli 50,63 dt/ha, imela je 8,0 % beljakovin in 67,6 kg hektolitrske teže. Metka Barbarič, dipl. inž. kmet. KSS za Pomurje Ozimna tritikala Je alternativa za krmno in tudi krušno žito na območjih, ki zaradi podnebnih in talnih lastnosti niso primerna za setev pšenice ali ječme-,na. Dobro uspeva tudi na peščenih in siromašnih, s hranili slabše založenih ter kislih tleh, odporna je proti nizkim temperaturam in suši. Ponavadi bolje prezimi kot pšenica, ker je odpornejša proti ledeni skorji in pogostim otoplitvam. Spomladi se hitreje razrašča in ima večjo sposobnost regeneracije kot pšenica. Občutljiva je za pomanjkanje vlage pred klasenjem in v fazi polnjenja zrn. Od vseh žit jo lahko najuspešneje pridelujemo ob gozdovih, kjer dela škodo divjad. Po nemških podatkih daje relativno visoke in stabilne pridelke tako na lahkih kot na boljših zemljiščih. Zaradi ugodne aminokislinske sestave in visoke vsebnosti beljakovin postaja zanimiva kot krma za prašiče. Ozimni ječmen Ječmen je najodpornejši proti suši (ima nizek transpiracijski koeficient) in potrebuje najmanj vlage za vznik. Dovolj vode mora imeti v prvi fazi razvoja korenin ter v fazi razraščanja in klasenja. Na »toplotni udar« v fazi dozorevanja je manj občutljiv kot pšenica. Glede zemljišča ima podobne zahteve kot pšenica. Za setev izberemo srednje težka, rodovitna, strukturna in s hranili dobro založena tla, ker ima slabše razvit koreninski sistem. Peščena in kisla zemljišča-mu ne ustrezajo. Z osnovnimi gnojili gnojimo enako intenzivno kot pšenico. Zaradi neodpornosti proti poleganju z dušičnimi gnoji pri dognojevanju ne smemo pretiravati. Ječmena ne smemo kar tako »poslati« v zimo. Najprej izberemo primerno rastišče (ne preveč kislo zemljo) in predposevek, ki ga dovolj zgodaj pospravimo z njive, da lahko pravočasno pripravimo zemljo ža setev. Pomembna je tudi pravočasna setev (od 25.9. do 10.10.), kajti jemčmen mora imeti že pred zimo dobro razvite stranske poganjke. Prezgodnja setev tudi ni priporočljiva, posebno na območjih, kjer dolgo leži sneg, tam ga namreč rade napadajo snežna plesen in nožne bolezni. Žita Flisar Novak, dipl. inž. kmet., KSS za Pomurje Uporabimo kakovostno seme vkoke in zanesljive pridelke, moramo za setev upora- so pšenična trda ali smrdljiva snet, —nori strogo kontrolo pšenična prašnata snet, ječmenova ’* črna snet, ječ Če hočen«) doseči visoke in zanesljive pnueiKe, HlUlCMlav -_ biti kakovostno in sortno seme. Tako seme se prideluje pod strogo kontrolo državnega inštituta (Kmetijski inštitut Slovenije), ki spremlja razvoj semena od setve do žetve. Tako seme prihaja na trg v zaprti papirnati embalaži (v vrečah) in je opremljeno z atestom na vreči in s spremljajočo deklaracijo, ki potrjuje sortno čistočo in kakovost semena. Na atestu so podatki o sorti, kalivosti, čistoči, letu pridelave, zdravstvenem stanju in med preostalim tudi datum in številka deklaracije te sorte. Na deklaraciji so vidni še podrobnejši - • ■—semena in proizvajalcu. lahko naredijo ogromno škodo. Najbolj nevarne bolezni, ki se prenašajo z nerazkuženim semenom, SO pbcmvii« ------ pšenična prašnata snet, ječmenova gola snet, ječmenova črna snet, ječmenova trda ali pokrita snet, ječmenova progavost in fuzarioze. Da se temu izognemo, uporabimo kakovostno seme, ki ga kupimo v tr-govinah. Tako seme je že odbrano in ni nevarnosti, da bi se bolez- datum in stevima UVn>»_„ podatki o kakovosti semena .... Kakovostno seme pomeni tudi to, da z njim ne smemo prenašati določenih bolezni, ki v posevku ?(W"' IH V?A^ i ni prenašale. Večji problem nastane tam, kjer se kmetovalci odločijo, da posejejo lastno pridelano seme. V tem primeru imamo nekaj pripravkov, s katerimi je potrebno seme obdelati, ga razkužiti in šele takšnega sejati. Ta postopek nanašanja fungicida na seme pa mora biti kakovostno opravljen, saj sta le tako Priporočamo uporabo enega Pripravek PANOCTINE 35 VITAVAX 200 FF BENU UNIVERSAL 4,75 DS * RAX1L omogočena dobro in enakomerno prekrivanje semena in točen odmerek fungicida za posamezno zrno. Če sami razkužujemo, moramo seme najprej očistiti primesi, potem pa lahko uporabimo mešalec za beton, ki omogoča dokaj dobro mešanje semena s preparatom. Treba pa se je ravnati po priloženih navodilih za uporabo določenega sedativa. Poleg pripravkov moramo pri razkuževanju semena več pozornosti posvetiti kakovosti nanašanja pripravka na seme, ker je od tega odvisno delovanje pripravka. In še nekaj! Tako razkuženo seme se ne sme uporabljati za živež ali krmo. Uporabite zdravo seme, da boste lahko dosegli visoke in kakovostne pridelke! Metka Barbarič, dipl. inž. kmet. KSS za Pomurje od pripravkov, ki so v razpredelnici: Aktivna snov 6VAZATINACETAT KARBOKSIN * TIRAN propikonazol imazalil+tiabendazol terbukonazol Odmerek za 100 kg semena 200 g 200-250 g 200 g 200 9 Pogovor z Mojco Krašovec, direktorico agencije VAS Dolgo zorenje turističnih jabolk Kakovost turističnih kmetij v prihodnje ne bo več označevalo razpolovljeno jabolko, ampak več jabolk - Bodo nove občine spodbudile ali zavrte razvoj turizma na podeželju? Pet let je minilo od ustanovitve zadružne turistične agencije VAS, ki naj bi skrbela za prodajo trusitičnih zmogljivosti na podeželju, predvsem turističnih kmetij. V minulih letih je agencija doživela velike spremembe, tako organizacijske kakor vsebinske. 98-odstotni lastnik agencije je Zadružni poslovni sistem, med solastniki pa je ostalo le nekaj kmetov. Prosili so prvotne lastnike - kmete - z izjemno majhnimi deleži, naj izstopijo, da bi agenciji lažje dali novo pravno obliko. Tudi vsebina delovanja je spremenjena: ugotovili so, da zgolj s prodajo turističnih kmetij ne bodo prišli nikamor, da samo kopičijo izgube. Zaradi pomanjkljive zakonodaje in slabega nadzora so gostje, ki so morebiti prvo leto prišli na kmetijo prek agencije, drugo leto prišli v lastni organizaciji. Zato so razširili ponudbo in v katalogu so se poleg kmetij pojavili tudi drugi, le da so plačali višjo ceno, torej tudi gostinci in lastniki turističnih sob na podeželju. Poleg klasične ponudbe pa so v agenciji VAS začeli pripravljati nadvse uspešne programe za otroke, pohodništvo in letovanje ob morju. Vključeni pa so tudi v pripravo srednjeevropskega turističnega projekta, ki povezuje turizem in kulturo v več državah. Direktorica turistične agencije VAS je Mojca Krašovec; in res je, kar trdi, da se jih od 650 slovenskih turističnih agencij kar 248 ukvarja s tem, da vozijo Slovence v Gardaland, dve prodajata Bled in Portorož, s prodajo podeželja pa se ne ukvarja nobena. Res pa je tudi, daje prav podeželje z neokrnjeno naravo in zdravo hrano naj večji adut oziroma prednost Slovenije, le da tega ne znamo prodati. Že pet let »pred odrinem« V novi katalog ste poleg turističnih kmetij vključili tudi vaške gostilne, penzione in turistične sobe, boste v prihodnje vključili tudi prodajo domačih pridelkov in izdelkov na domu? »Seveda bi pripravili širšo ponudbo prodaje na domu - zaenkrat smo vključili le projekt Besnice pri Ljubljani - vendar čakamo na zakonodajo, ki bi to dejavnost natančno opredelila. V primeru Besnice so malce zamižali ... dejansko ni znano, kakšni teh V pokrajini ob Muri je zelo malo turističnih kmetij, kakor da ta pokrajina ne bi bila kmetijska in turistična. Stroga ločitev na levi in desni breg Mure in predstavitev kmetij na različnih mestih v katalogu pa sta povzročili dodatno zmedo. nični in sanitarni normativi naj bi veljali za tovrstno prodajo. Zakaj naj bi gospodinja nesla marmelado na kemično analizo, saj vidi, če seji pokvari!« Ponudba na domu ■ pridelkov, izdelkov, hrane - je tesno povezana z identiteto neke pokrajine. V tujini zadnje čase v reklamanah močno poudarjajo, da je to »naše«, »zdravo« in podobno? »Da, vendar oni nimajo, mi pa imamo!. Če primerjamo kakovost ponudbe hrane, sem prepričana, da smo boljši od vse Evrope! To lahko dokažem tudi z gosti: vsi tuji gostje, ki prvo leto iz previdnosti vzamejo le prenočišče z zajtrkom, se drugo leto obvezno odločijo za polni prenzion.« Kako, da tega ne vemo tržiti? »To ni samo naš problem, to je problem trženja Slovenije kot celote. Podeželski turizem je tu povsem na koncu. Mi lahko vedno gremo vzporedno s preostalim turizmom, če se ta uspešno promovira v tujini, se hkrati promovira tudi pokrajina. Opažamo, da tudi mi dobro prodajamo tista območja, kjer je močna državna promocija in kjer veliko prodajo tudi drugi turistični ponudniki. Tam potem Slovenija kot turistična ponudba tudi obstaja, če je pa ni, je pa ni.« Imam občutek, da smo tik pred odkritjem ... »Jaz imam tak občutek že pet let. Vsi, ki pridejo v Slovenijo iz tujine, so navdušeni nad našo deželo. Smo brez reklamacij, če prav imamo tip zahtevnega gosta.« Venerina pot Ali pri nas že znamo prodajati pokrajine, so sploh že izoblikovane specifičnosti posameznih pokrajin? »Velik dosežek je že to, da je slovenska turistična ponudba se daj končno razdeljena na pet področij, to zadnje področje je prav podeželje. Do sedaj so prodajali Mojca Krašovec je že od začetka izpred petih let direktorica zadružne turistične agencije VAS. le turizem v gorah in ob jezerih, na morju in Krasu, v zdraviliščih in turizem v mestih. Nekatera zdravilišča so povezana s ponudbo v svoji bližini, z naravo -Zreče so lep zgled -, druga ne. Nekatere kmetije imajo možnost nakupa vstopnic za kopanje v termalnih kopališčih po nižji ceni, in to je lahko dodatni magnet za goste, da se odločijo za počitnikovanje na kmetiji. Zanimiv način predstavitve ponudbe bi bili tudi projekti, ki so nastali v okviru CRPOV-a; mi smo zaenkrat vključili v katalog z vsakega območja po en projekt, tako je iz severovzhodne Slovenije predstavljen Benedikt. Vprašanje je, kdo bi plačal takšno celostno predstavitev vseh projektov, ki v resnici zajemajo vso ponudbo in razvoj nekega širšega območja? Občine tudi nimajo predstave, kako razvijati turizem. Opazila sem - v pogovorih z različnimi župani -, da vidijo le državni denar za turizem, vendar si samo z njim ne morejo kaj dosti poma gati in ga med letom zapravijo. Sicer pa je tako, da imaš lahko neko svojo vizijo in predloge, potem pa na neki borzi v tujini vidiš, kaj in kako se že tam prodaja... groza.! Recimo Avstrijci imajo že ponudbo turističnih kmetij na internetu in temu primeren slogan: »Mit dem Internet ins Bauern Bett!« Brez ustreznega povezovanja ob- čin pa tudi pokrajin ne bo učinkovite turistične promocije? »Tudi Avstrijci razvijajo turizem brez meja - dobesedno - in poleg svoje pokrajine tržijo tudi našo ponudbo, torej zanimivosti v slovensko-avstrijskem-italijan-skem bazenu. Slovenija je torej vključena v evropski projet Venerina pot, ki združuje turizem in kulturo. Strokovnjaki so namreč spoznali in trdijo, da je »zeleni turizem« prišel, do koder je pač prišel. Zdaj stagnira. Naslednja etapa v razvoju turizma je drugačna ponudba z nekaj več kot zgolj naravo: to bo turizem s kulturnimi doživetji, kultura mesta, neodkriti kulturni zakladi na podeželju, lepota majhnih mest. Avstrijci v okviru EGS-a razvijajo Venerino pot, ki povezuje Avstrijo, Češko, Slovenijo, Italijo in Nemčijo kot skupni turistični produkt. Turizem nima meja. Pri nas pa naletimo na takšne neumnosti, da je vsaka občina želela ime ti, ko smo pripravljali katalog o vinskih turističnih cestah, svoj košček vinske ceste posebej predstavljen. Turista, Slovenca ali tujca, ki se poda na vinsko turistično cesto, res ne zanimajo občinske meje, tudi mu ne moremo prepovedati, da si vmes ne bi ogledal Ptuja in gradu. Občine, predvsem manjše, bodo prisiljene v tesnejše sodelovanje in povezovanje, saj same ne bodo imele dovolj denarja za promocijo. Prvotni predlog v zakonu o turizmu, da naj bi za razvoj krajevnega turizma prispevali prav vsi, ki imajo storitveno dejavnost - lastniki gostiln, trgovin, črpalk in drugi -, je bil umaknjen, torej bo kakemu kraju pri razvoju turizma lahko pomagal le občinski proračun. Tu pa ne bo veliko denarja. Navzočnost kmetije bo v prihodnje pomembna V petih letih ste spoznali, da se ne splača prodajati samo turistične kmetije, ampak vse, kar je v neki pokrajini zanimivega! .»Spoznali smo, da samo s prodajo kmetij ne bomo prišli nikamor ali pa bomo - tako kot se to dogaja podobnim agencijam v tujini - prenehali obstajati. Počitnice na kmetiji so tako specifičen in individualen produkt, da kakor hitro pripelješ gosta do kmetije, se ta ne bo več vrnil na agencijo, ampak bo sam odšel na kmetijo. Ker ni ustrezne zakonodaje niti nadzora, kmet tudi ne vidi neposredne koristi od sodelovanja z agencijo. Gosta ni treba prijaviti, ne plača davka ne turistične takse ... Vsaj dokler ima dovolj gostov, ne želi sodelovati, ampak raje zniža ceno, če pridejo gostje k njemu naravnost mimo agencije. Mi pa bi morali imeti pri kmetijah, s katerimi sodelujemo in jih ponujamo v katalogu, vedno na voljo nekaj postelj, vsaj eno sobo, ki bi jo lahko prodajali. Slovensko podeželje nima veliko namestitvenih zmogljivosti. Kaj lahko torej tam prodajaš? Lahko prodajaš izletniški turizem? Nemogoče. Zato smo mi kot turistična agencija vsa ta leta brez konkurence. Mi še vedno v celoti prodajamo kmetije, ne gre za komercialno načelo, sicer bi jaz izbrala 15 kmetij, ki se najbolje prodajajo, druge pa naj se predstavljajo in prodajajo kakor vedo in znajo. Predstavitev v katalogu stane turistične kmetije od 20 do 30 tisoč tolarjev, če sklenejo z nami pogobo o prodaji, imajo 30-odstotni popust. Vsi drugi, ki niso kmetije, plačajo 15 odstotkov višjo ceno. Iščemo pa možnosti, kako bi razširili našo dejavnost, vendar je zelo težko razviti neki novi turistični produkt. Za ponudbo trackinga -pohodništva, ki smo ga ponudli trgu lani, smo potrebovali tri leta dela. Predvideti je potrebno število ur hoje, vzpone, prehrano med potjo, prenočišča, prevoz prtljage. S to ponudbo bi morali priti v tuje kataloge, kajti nima smisla čakati na individualce. Tudi po Prekmurju in Prlekiji bi lahko uredili zanimive pešpoti ali drugo ponudbo. Če pri tem pomaga občina, lahko uspemo na razpisih in gre mnogo lažje.« prihodnje sem namerava aP dbo dopolniti, takoda i voljo npr. penziončki, i kot nalašč za družine z dojen* in majhnimi otroki - mJ® imele na voljo pnrocno ku M so zelo pomembna. O družinske počitnice je m e ka. Potrebno je PnPravl' ? pr. dbo za tiste otroke’'^fzatiste vič na podeželje, pa tud pubertetnike, ki lahke. g J sami na počitnice, ta rj v delavnice. Enim K* kampiranje, razdelit y nalog, skrb za živaE ra(|i kmečki kuhinji, drugi naučili jahanja.« _ , Boste iz(,stritikrl,e^ kot kmetij, kise lahko pon«)) , turistične kmetije v kat^ »To ni naša stvar. Ja J D delujem z ga. Mileno pripravi nove kategon® J stičfth kmetij, vendar to « agencije. Že do do- stvar inšpektorjev, ^Dovoljenja za opravlj J gnesti. Ponekod tečnarijo |anCJ. ga centimetra ograje ne« hiše, drugod pa roZa. nje za tako »stalo«, J tye oZ-Prej so bile turisticne lovljen«-načene z znakom ga jabolka, toda P0^"^ zgodilo, da ga nove n lej >e tije niso imele, ke jeaePa ocenil, stare in zanemari so ga imele. na katef0 Nova kategonza J ■ se tudi čaka že trileta'^ več pozornosti posv se sti kmetije. Kmetije _ ukvarjale s turizmo ^jabolk-ko dobile od eno do s ' Od kategorizacije n J vjjin> visna tudi °bdaVC! nj izre^’ cen. Zdaj je tako, da p visoko cenijo svoj 1 jrug bi bilo bolje, če Je "X, strani pa ima nekd h ne cen pristnost, pa tega P dovolj visoko. vOjo jnte Jaz imam že sedaj a no kategorizacijo i gOst. katera kmetija bo ustrezala. Ta Pr° . , poti>e nadvse zahtevna, kaP [j5 J bno samo P^^metija Je kmetijah. Neka drug8 merna za en tip g ’toni ( drugi tip; z vsaklrti^akšne^ potrebno pog°vo ’ jtfk šel« ima - če želi ime ^tetii1 H. uri, če ima dva P ^0 d in drugo. V P°v£ro narn65*^ imamo kar odlično ponudb narestvena ali celo ^nce z i???081' razkrivati oz-ni!|i ali manj determinira-Hukot , °m- ln mar govoriti o 'kovati lvnosti. ni podobno kot Hda nriviao nič, neskončno ali J^novar ' n ne nazadnje kako H.čnost karfkaJ’ kar presega mi' j vas sn? torej Preseže iluzijo? HvklM»r?'m nPr- na vzporeden Posnn'SCU' naibo|j iluzionistič-n ^intaii .r^Va^° gledališče je uPrizar;St,9no zolajevsko.) Da-tak'0Vn' zgodnJe del’ ki Pr'Padajo lahnih ur ,Vlni s Posnemanjem H na distanik uPrizarjanja, pušča > ki ho pustimo ob strani ?tlisnega „;1J? v gledališče zaradi nr 0 Sre z?,?3’ oziroma prime-nedrju za v nekem okolju i^avest o t °ene Prakse), ki razkri-'Panin ?’.da ie videno samo sir atlje-V,,: Pj^ja se tudi drugo statut J6 tisto, čemur pripi-resničnosti: virtualna ?ao^a kolonija Radenci se od drugih podobnih kolonij, ki so posebnost slovenskega prostora (če a/i ? Primerjamo z Zahodom), razlikuje ne samo po obliki, temveč tudi po pogostosti teh bolj hbnuJ l'stVarjalnih veselic in oblik druženja umetnikov, po svoji formi pa je se najbolj podobna ^en', Ekarji, kiparji, grafiki, ki se kolonije udeležijo (po ključu: trije umetniki, ^nani v širšem Pitoni, en domačin in en /bodisi domač bodisi tuj/ avtor, ki ustvarja v tujim), prinesejo ^jttion a S ^l30, tako da jim ostane čas za spoznavanje prostora -časa in vsega, 'ar tema verna P^ pritiče, hkrati pa tudi za okrogle mize, na katerih sodeljujejo kritiki, umetnos 1,1 k , narJi> kustosi na eni ter umetniki na drugi strani. Seveda so tudi izjeme. Kipar a v v sredo v zdraviliškem parku svojperformance. Razstavo del Jakova Brdarja, Dimrtrtja . Gustava Gnamuša, Zore Stanič in Franca Mesariča so odprli v petek zvečer. penica 1996 "^kn - HeJreilnja .aC,n m°goče govoriti o srednjeevropski literaturi 20. stoletja? ?rar..HltjL toreJtam nekJe V?Poli? in Jadranom, geo- Bolo"0 ®’1 Poljske, Češke, % rPc’ Romunije in do ta« -H sD| Je Jugoslavije, očitno HHža »nezgodovinskega niti 8?^ v Mi *?'. ^°* i® zapisal J. se danes name-Har Poudarja »evroa- ‘°rej pripadnost liNfr Oglede na po-leta i Peter Handke, ^'tore ^Podelili nagrado \r > Vania Ze drug° le*0 njenega Slavil a °b Priložnosti je Je srednja Evropa C^lji Pojem (kar so mu Hi; p°trehn° Zanierili), bi bilo H Hr0Dst°razloge’ kar se tiče Hiu^njeev "erature in obstoja KB81! v m-kOpslce literarne re-Ms?. zlas?Vi medsebojni po-Xccilnoo< IPa v enakih tipolo-H i?^lgenm bodisi v njihovem H >njihoVo ‘oškem sistemu) kot ^>0 je? današnjem polo-Pr' Prof- Kos učil, da H? 'UžiSLVanj° lahko spadale <.<ž?;Srbska, češka, slo-slovenska, hr-H bi ? ^ka, povsem zu- Ko? Je Vm?. npr- avstrijska, 'C Orim PrLaslJ'vo, ali lahko o '■ Posl°e kot 0 Posebni knji-avstrij5 cnP Pa je literarni k® literature bližji nemški, čeprav so v njej po osemnajstem stoletju opazne tudi nekatere poteze, ki so morda srednjeevropske (ni pa to nujno). Prav tako je vprašljivo, ali spadajo v t. i. srednjeevropsko literarno regijo tudi literature na njenem obodu, npr. baltske (litovska, letonska, estonska ali celo finska), na jugu pa romunska in morebiti celo bolgarska. Pri slednjih dveh se pojavlja problem vzhodnoevropskih literatur, ki so v razmerju do zahodno- in srednjeevropskih specifične vsaj od 18. stoletja naprej, ko se formirajo v vzhodni Evropi na podlagi bizantinsko-slovanskih književnosti novi tipi literature, in sicer pretežno po modelu zahodnoevropskih. V tem smislu je vzhodnoevropska literatura zlasti ruska, ob nji pa tudi ukrajinska, beloruska, morebiti romunska in bolgarska, deloma lahko tudi srbska. Tako da v srednjee- vropski predel spadajo predvsem tiste dežele, v katerih je bila močna reformacija, vendar v sto letih zadušena, in dežele, ki so imele t. i. narodni prerod. Ne glede na povedano so podeljevalci vilenice, Društvo slovenskih pisateljev, leta 1986 začeli podeljevati to mednarodno nagrado, ki naj bi, kot je zapisano v statutu, »izražala človeške in kulturne izkušnje narodov od Baltika do Jadrana, od Berna do Beograda«, srednjo Evropo, ki naj ne bi bila toliko geo- grafsko omejen prostor, pa opredelili kot »usmeritev tistega duha srednjeevropske duhovne umetniške izkušnje, katero označujejo strpnost, neagresivnost, razumevanje, pluralizem, torej integracijski princip različnosti, njegova življenjska umetniška moč pa se izraža in oblikuje v posebno prepoznavnih delih ustvarjalcev...« ^Ji v delih Fulvia Tomiz-zija, Petra Handkeja, Petra Este-rhazyja, Jana Skacla, Tomasa Ven-clova, Zbignievva Herberta, Milana Kundere, Libuše Monikove, Josipa Ostija, Adolfa Muschga in letošnjega nagrajenca Adama Zagajew-skega res najdemo to srednjeevrop-skost oziroma vse to, kar bi naj ta dela izražala in kar, kot vemo, nima kot srednjeevropskost (v političnoz-godovinskem smislu) nobene teže več? Bo srednjeevropsko kmalu nadomestila kakšna druga nagrada? Kakorkoli že. Nagrada je mednarodna, letošnji nagrajenec je poljski pesnik, ki je leta 1972 sicer emigriral v Francijo. Čeprav je nekaj časa podrejal ustvarjanje tudi političnim ciljem in idealom, ga v Francijo ni vodil neki politično-literarni boj, temveč preprosto dejstvo in želja, pridružiti se ženi. Še nekaj podatkov za kroniste. Zagajewski trenutno poučuje kreativno pisanje na hustonski univerzi v ZDA, doslej pa je izdal pesniške zbirke: 1972 Komunike, 1975 Mesnice, 1985 Potovati v Lvov, 1994 Ognjena zemlja in romane: Toplo, mrzlo (1975), Tenka črta, (1983), piše pa tudi esejistiko. A. POTOČNIK Breda Ilich Klančnik, kustosinja Modeme galerije, je predstavila projekt retrospektivne razstave slovenskega kiparja Dolinarja, ki jo pripravljajo v Moderni galeriji, poudarila pa je tudi problem aktualizacije razstave. Dolinarje aktualen tudi zaradi dveh konjeniških spomenikov (kralja Petra in kralja Aleksandra), uničenih po drugi svetovni vojni (vzporednice z rušenjem spomenikov polpretekle dobe). Poslušalstvo je ostalo bolj tiho.Brane Kovič je likovni kritik, ki se spozna tudi na trg umetnin, ki ima v Sloveniji še vedno bolj ali manj negativno oznako. Ne samo, daje simptomatično povečanje števila galerij, za katere meni, da si tega imena (če jih primerjamo s tujimi) večina sploh ne. zasluži, ker je ne nazadnje vprašljiv tudi izbor del (to, da morajo v neki regiji razstavljati samo avtorji, ki tej regiji tako ali drugače pripadajo, je lokalizem, ki ga drugod po svetu ne poznajo). Galerija, ki bi hotela parirati tuji, bi npr. morala imeti tudi stalno zbirko tujih del. Nadaljni problem, ki gaje omenil, je bil, da so bili npr. v preteklosti zbiralci, torej ljudje, ki so imeli denar, v glavnem obrtniki, ki del niso zbirali po njihovi ekskluzivnosti, temveč ravno po nasprotnem principu: hoteli so imeti tista dela, ki jih imajo doma tudi drugi (stanovski partnerji). Prav tako se ne more na i slovenskem.uveljaviti akcijska prodaja, za kar so navsezadnje (ob prevladujoči miselnosti ljudi, da je to samo za bogataše) krivi tudi mediji, ki avkcije spremljajo samo izjemoma (npr. ko se po izredno visoki ceni proda neka slika). Prav tako se mu zdi vprašljiva medijska pompoznost, ki na ves glas oznanja, da so v neki prestolnici odprli slovensko razstavo, dejansko pa pozabi omeniti, da je tam toliko in toliko drugih razstav in galerij, to pomeni, da mediji namesto primerjalnega vidika poskušajo (in to delajo dokaj uspešno) promovirati »slovensko glorijo v tujini«, ki pa je dejansko ni. Seveda obstajajo določeni lobiji, tudi politični, ki npr. forsirajo določena dela ... Prav tako je slovenska specialiteta pojavljanje titule pred imenom slikarja, npr. akademski slikar. Ti se, tako Kovač, po končani akademiji vedejo kot umetniki, pa če že so kdaj ali niso še nikdar nič ustvarili. Menil je tudi, da bi se cena morala oblikovati postopoma. Hkrati pa pri nas tudi ni povsem v navadi, da bi bila galerist in likovni ustvarjalec partnerja, vsak s svojimi obveznostmi (galerist npr. z najetjem prostora pripravo kataloga, vabil, otvoritvijo) in delitvijo fifly-fifty. Prav tako se pri nas ni uveljavil sejemski način prodaje likovnih del. V slovenskih medijih se redko pojavljajo konsistentne kritike, morda tudi zato, ker jih pišejo ljudje, ki so sami likovno nepismeni, tisti, ki bi lahko kaj napisali, pa tega ne počnejo zaradi takšnega ali drugačnega vzroka. Kovač je hkrati poudaril, da za vsakim velikim imenom stoji kak pomemben galerist, za kar imajo v tujini izdelan cel aparat: od promocije v časopisih, pojavljanja imena na čim več krajih in tako navsezadnje uspešno kreirajo bodisi enega avtorja ali celo modni stil.No, Radenska ve, kako je treba: s sponzorstvom ne samo privabi umetnike in umetnine, kritike, kustose in poslušalstvo, temveč poskrbi tudi za to, da se v Vestnikovem uredništvu znajdejo vabila. Račun, ki je fair play. A. POTOČNIK FOTOGRAFIJA: NATAŠA JUHNOV kulturni koledar Krogi I PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 19. septembra, bodo v grajski dvorani nastopili Matej Zavec s harmoniko in Tango quartet (Olga Kos - klavir, Željko Ritlop - klarinet, Janez Čizmaja - bas in Matej Zavec - harmonika). Tango quartet je bil ustanovljen prav posebej za ta koncert, saj želijo predstaviti harmoniko kot instrument, ki še zdaleč ni namenjen le izvajanju zabavne glasbe. Predstavili bodo glasbeno zvrst, imenovano Tango - nuevo, ki združuje elemente južnoevropske (italijanskih priseljencev v Argentini) in klasične glasbe. LJUTOMER: V prostorih Zavoda za kulturo in izobraževanje si lahko ogledate predstavitev pohištvenega programa »KARO«, ta in naslednji petek pa lahko pokramljate tudi s predstavniki celjskega podjetja CRI (Center za rehabilitacijo invalidov). Spremljevalne prireditve potekajo pod geslom »Knjiga, karo in otrok«. Fotografija: Natalija Juhnov RAZSTAVE RADENCI: V Muzeju Radenske si lahko ogledate razstavo del 4. likovne kolonije Radenske. Svoja dela razstavljajo: Gustav Gnamuš, Jakov Brdav, Dimitrij Orlač, Zora Stanič in Franc Mesarič, LJUTOMER: V galeriji Ante Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Vlada Potočnika mlajšega. Franc Obal je ob tej priložnosti zapisal: »Slikarstvo Vlada Potočnika mlajšega odlikuje radikalna in odločna opredeljenost za formiranje osebnega likovnega izraza, ki sloni na izraziti gestualnosti in znaku, vezanem na dramatičnost same likovne barvne površine, njenih notranjih in zunanjih odnosih, temnih, morbidno učinkujočih, nejasno opredeljenih figuralnih formah v ospredju in svetlejših barvnih pasusih, ki se odkrivajo v ozadju prostora slike. Plastenje barvnega epiderma z bleščečimi lakastimi premazi in mestoma z zamolklimi, pridušenimi mat površinami, stopnjuje do neke mere še vedno ekspresivno občuteno in izraženo likovno materijo, ki pa počasi dobiva jasnejši videz in čistejšo formo racionalno oblikovanega slikarskega telesa, koncipiranega v vertikalni smeri od zgoraj navzdol.« LJUTOMER: V Zavodu za kulturo in izobraževanje si lahko ogledate stalno muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošno muzejsko zbirko Ljutomera. V malem razstavnem prostoru je na ogled stalna razstava likovnih del Anteja Trstenjaka. MURSKA SOBOTA: V zavarovalnici Triglav si lahko ogledate razstavo Kolomana Novaka »Iluzija 3D«. K. Novak je bil rojen v Dubrovniku, leta 1959 je diplomiral na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. V letih 1962-64 je bil sodelavec slikarja Petra Lubarde. Od prve samostojne razstave »Kondenzatorji časa« leta 1962 v Beogradu pa do danes v kontekstu kinetične umetnosti raziskuje tudi fenomen vizualnega spajanja barv v konkretnem in iluzionističnem prostoru 3D. Raziskuje neokonstruktivizem v lidističnem smislu. Živi in dela v Beogradu. 12 vRstnik, 19. septemberj996 'a glasbeni sceni Jazz & Blues James Cotton Vračanje h koreninam James Cotton velja za enega največjih mojstrov igranja na ustno harmoniko po Sonnyju Boyu Williamsu in velja za enega največjih predstavnikov chicaškega bluesa. Rodil se je 1. julija 1935 v državi Mississipi. Že kot mladenič, pri svojih devetih letih, je pobegnil od doma in se pridružil velikemu Sonnyju Boyu, s katerim je prepotoval južni del Amerike. Leta 1954 se je pridružil Muddvju Watersu, s katerim sta sodelovala kar nekaj časa. Ves čas svoje glasbene kariere pa neutrudno snema plošče in nastopa po vsem svetu. Za poslušalce, ki Jamesa Cottona poznajo kot divjega mojstra boogija, ki je svoj vrhunec dosegal v šestdesetih in sedemdesetih letih in v čigar skupinah so igrali legendarni glasbeniki, kot sta kitarist Malt »Guitar« Murphy in kasneje Luther Tucker, bo mogoče njegov zadnji izdelek, s katerim je postregel James Cotton, presenetljiv. Odločil se je namreč, da si malo odpočije ušesa, in posnel je popolnoma akustični album z naslovom Deep In The Blues. ki ga je izdala založba Verve. Na najnovejšem albumu z njim sodelujejo mladi zvezdnik bluesa, ki se tokrat predstavljajo zgolj z akustično kitaro. Joe Luis Walker, pianist David Maxwell in znani jazzovski kontrabasist Charlie Haden, ki je za ploščo prispeval celo nekaj avtorskih skladb. Cotton priznava, da je bil osnovni povod za izdajo tega albuma v bistvu album Eriča Claptona Unpugged. »Ta glasba je bila vedno z mano,« pravi Cotton. »Ko sem začel, sem Rasla sem s petjem in šolo Če bi rekli, da je Anika kar z neba priletela na slovensko glasbeno sceno, bi naredili napako. Kajti čeprav je stara le devetnajst let, glasbene odre zelo dobro pozna, saj poje že deset let. Do sedaj pa je posnela že tri kasete. Po skladbah s teh kaset so jo poznali predvsem mlajši poslušalci, s skladbo Lahko noč, Piran pa je na festivalu Melodij morja in sonca navdušila in osvojila tudi starejše in zahtevnejše poslušalce. Marsikoga pa je očarala s svojo mladostno spontanostjo. Povedala je, da je od takrat, ko je zmagala, nenehno na poti in nastopa, da je prekrižarila skoraj vso Slovenijo. Imeli pa smo srečo, da se je ustavila tudi pri nas, saj smo jo lahko tako povabili tudi pred Vestikov diktafon. Zmagala si na melodijah morja in sonca. »To je bil moj največji uspeh doslej.« Kakšni so bili tvoji občutki, ko si premagala estrado slovenske glasbe? »Mislim, daje bilo na festivalu dobro, še posebno dobro pa se je izteko zame, ker sem zmagala in prejela še nekaj drugih nagrad in pohval. Sicer pa sem se že lansko leto dobro uvrstila, saj sem bila s skladbo Plima na drugem mestu. Toda z mojo mladostjo premagati takšne stare mačke, res ni kar tako. Zato sem se počutila nekoliko krivo, čeprav se nimam zakaj, saj je tako odločila komisija.« Josipa Lisac je po tvojem nastopu rekla, da ko te je gledala, je videla samo sebe, ko je začela nastopati? »To je bila zame resnično velika, velika pohvala. Skoraj bi lahko rekla, da mi je ta pohvala pomenila več kot zmaga na festivalu. Zato ker dobiti priznanje od takšne umetnice in pevke ni nekaj vsakdanjega.« Prav gotovo se je pred festivalom govorilo o favoritih ? »Jaz osebno sem navijala zase in za skupino Hallo. Če bi zmagala skupina Hallo s skladbo Anita, mi ne bi bilo Čisto nič žal. Fantje so pav tako s Primorske in bi tako nagrada vseeno ostala pri nas. Za druge nisem posebno navijala.« Peti si začela že kot majhna punčka? »Precej zgodaj, pri devetih letih. Tako sem že kot majhna pu- nčka doživela precej glasbenih uspehov. Dvakrat sem zmagala Blejskem srčku, leta 1988 pa sem v Novem Sadu zmagala za najlepšo pesem Jugoslavije. Zato si tudi to zmago nisem preveč gnala k srcu, ker ni tako malo zmagati tudi na otroškem festivalu, ki je bil za vso Jugoslavijo.« gla peti ljubezenskih pesmi, če sem bila stara deset let. Sedaj pa takšne pesmi lahko pojem.« Kdo ti piše glasbo in besedila? »Za lansko in letošnjo, torej zmagovalno skladbo, mi je besedila napisal Drago Mislej. Za sla-dbo Lahko noč, Piran pa smo dobili tudi nagrado za najboljše besedilo. Z mano sodeluje tudi Marino Legovič, ki mi piše glasbo. V zadnjem času pa mi je začel pisati tudi oče, ki je bil nekoč tudi sam glasbenik. Napisal mi je na primer skladbo Sama doma, ki sem jo prvič zapela prav v Murski Soboti.« Letos si končala srednjo šolo, kako boš nadaljevala svojo kariero? »Eno srednjo šolo sem končala, eno pa še končujem. Hodila sem na trgovsko, sedaj pa mi manjka še nekaj izpitov za op- Tvoja glasba pa se izpopolnjuje in razlikuje od glasbe, ki si jo pela pred časom? »Vedno sem pela o tem, kar je bilo meni primerno. Nisem mo- Novice od tu igral z majhnimi skupinami in se trudil doseči resnični zvok orglic. Ta zvok sem vedno pogrešek Ko igraš z vsemi temi tipi okrog sebe, je glavno, da si najglasnejši, medtem ko je pri akustični glasbi pomembno doseči resnični zvok instrumenta.« Po drugi strani pa Cotton s tem albumom poskuša predstaviti problem, ki po njegovem teži današnjo blues sceno. Sam pravi: »Danes se blues igra tako glasno, da dejansko ne veš, kaj se dogaja. Največji problem pri tem se mi zdi, da večina mladih glasbenikov bluesa ne izhaja iz resnične bluesovske tradicije. Večina’ se jih uči bluesa ob pomoči radia, kjer pa že dolgo ne slišiš več pravega bluesa.« Drug problem pri bluesu, na katerega opozarja Cotton, pa je komercializacija te zvrsti glasbe. »Normalno je, da bi vsak rad zaslužil svoj dolar. Zato se mladi glasbeniki odločajo za igranje glasbe, s katero lahko prodrejo na radio in s tem tudi nekaj zaslužijo. Vendar pa se s tem oddaljujejo od osnovne tradicije bluesa. Vsakdo mora biti to, kar je, in igrati to, kar igra.« Plošča Deep In The Blues orgličarja Jamesa Cottona je prav gotovo velika osvežitev za prave ljubitelje bluesa in kot taka je tudi v poduk vsem modernim glasbenikom bluesa, kje se je pravzaprav vse začelo. V oseminštiridestetem letuje nedavno umrl pianist, komponist in producent Don Grolnick. Leta 1971 seje pridružil jazz-rock skupini Dreams, ki sta jo vodila brata Breckers,. in tako bil eden od prvih, ki so igrali to zvrst jazza. Delal je kot studijski glasbenik v New Yorku in tako sodeloval na ploščah skupine Steely Dan, Jamesa Browna, Jamesa Taylorja in drugih. Kot producent seje bolj ukvarjal z glasbeniki jazza, kot so Michaelo Brecker, John Scofield, Peter Erskin, Bob Berg in drugi. V zgodnjih devetdesetih pa je posnel tudi dva samostojna jazzovska albuma. Iztok R. MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Latino - Gdje je ljubav tu si ti 2. Boris Novkovič - Sve mijenja se 3. Ritmo Loco - Me va 4. Rafaella Carra - A far amore comincia tu 5. Claude Barzotti - Le rital Predlog: Jasna Zlokič - Dio mog sječanja GLASUJEM ZA:_____________________________ Marjan Smode, nekoč popularen slovenski glasbenik, kije osvajal predvsem ženska srca, se znova vrača na glasbeno sceno. Kmalu bo izšla njegova nova plošča Tudi možje včasih jočejo, pri kateri mu pomaga Xenia, s katero je sodeloval že pred enajstimi leti. Skupaj sta naredila pop skladbo Naj sanjam s teboj, na katero sta tudi stavila. Skupina Pop Design je nedavno posnela skladbo Zetreskan sem vate oziroma Zatreskan sem Pišite jim! Metallica Club 75 Rockfeller plaza Knoxville TN 37928-2327 kot raketa. Skladba se že vrti na nekaterih radijskih postajah. Po njihovem mnenju naj bi bila posneta v latino ritmu. Peresodite! tika, to šolo delam v Rogaški Slatini. Kako bo s študijem, pa se še nisem odločila. Vsekakor pa bom nadaljevala glasbeno pot.« Kako si uskladila šolo in glasbeno kariero? Oboje vzame precej časa. »To mi nikoli ni delalo težav. Vedno sem bila navajena rasti s petjem in šolo. Začela sem že v četrtem razredu osnovne šole, ... in tam V začetku oktobra naj bi pri založbi Greffen izšel še zadnji album skupine Nirvana. Na njem bodo zbrani najboljši posnetki iz nastopov v živo, imenoval pa se bo From The Muddy Banks Of The Wishkah O tem, kaj bo na albumu, pa odloča Krist Novose-lic, sodeloval bo tudi Dave Grohl. Morissey je po tem, ko je odpovedal svojo letošnjo turnejo, zamenjal še svojo založbo. Z RCA se je preselil k založbi Mer-cury. To pa bi naj pomenilo, da bomo lahko prihodnje leto poslušali njegovo novo ploščo, hkrati pa ga bomo lahko videli na večji glasbeni turneji. Glasbena uganka Kar zajeten kupček pošte je prispel v naše uredništvo. Vedeli ste, da skladbico Lahko noč, Piran poje Anika. Na željo mnogih pa smo z njo naredili tudi pogovor. Pravilno pa je odgovorila tudi Tadeja Kulčar, Dolnji Lakoš 65, 9220 Lendava. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Napišite naslov novega albuma Georgea Michaela! Odgovor: K P a: Z © CZ) M C e Z Odgovore pošljite do 27. septembra na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite prebirati v rubriki Na glasbe-; ni sceni. Če ne veste odgovora, nam sporočite samo svoje želje! zato dobro vem, kako to vse skupaj poteka. Nekoliko težje bi bilo, če bi se v to podala neko-liko starejša. Učim pa se itak bolj malo (smeh), čeprav šoto vsako leto lepo izdelam in nikoli nisem padla.« Posnela si že nekaj plošč, priv gotovo pa kmalu lahko priči' kujemo še kakšno? »Sedaj načrtujem novo kompaktno ploščo in kaseto, ki bo izšla septembra. Na njej bodo zbrane vse največje uspešnico, kot so Plima, 10. marec in nove. To bo že četrta kaseta, P leg Pomlad in še kaj, kijei^ leta 1989, 1993. sem izdala P«' di. pridi, čakam te in konec isto ga leta še Nisem premlada.« V Sloveniji je veliko nilaJihP1, vk. Kako ti gledaš na njih, si tudi sama začela prav »Tudi jaz sem začela te zgodaj. Vendar je težava v te® da glasbene kariere ne grejen’1 ti tako zlahka, kot to jemljejo punčke. Sicer pa niso same/ ve za to, ampak tudi tisti,/1-/ k temu priganjajo. Prepriča so, da če bodo začele peti, b°s slava in uspeh kar naenkra To ni tako. Veliko časa je P trebno delati, vztrajati prite Pevski nastop in imidž se oblikujeta v enem letu. Za ° potrebna leta in leta trdega Jaz pojem že deset let, P3^ da še zmeraj ni to, kar bi m° biti. Se vedno se učim, idr’ veliko delam za to, da bi m stop še boljši. Vsekakor P > potrebno imeti voljo in ta Brez tega ne gre.« Morajo pa biti tudi starsi ki so ti pri glasbeni kar*en doporo in ti pomagajo pda Tudi tvoji starši te spreH1^-^ »Prej, ko sem bila še M'L je bilo to potrebno. Se J tudi sama vem, zakaj P°ie ‘ ne pojem zaradi drugih 1 nekoga pač, ampak poje”1 di sebe za druge.« $0 AUDIO-VIDEO” 69000 Murska b Slomškov3^ TELEFON, TELE 069/32-46» NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV . 1. GET D0WN - Backstreet Boys 2. BORN IN AFRICA - Dr. Alban 3. HIGHER - Gloria Estefan 4. DA BOMB - Inner Circle 5. KILLING ME SOFTLY - Fugees 6. PARTY GOES TONIGHT - HipHop Boyz 7. STAR PEOPLE - George Michael PREDLOGI: I WILL REMEMBER - Toto GOD’S MISTAKE - Tears for Fears ATLANTIS - Imperio LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SEM TAKŠEN (KER SEM ŽIV) - Faraoni 2. BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik 3. SREBRNI PRAH - Aleksander Mežek 4. OB MENI ZASPI - Braco Koren 5. ONA - Easy 6. TO NISI Tl - Katja Mihelčič 7. KO BO PADAL DEŽ - Kingston PREDLOGI: NEDELJA LEP JE DAN - Lintvern MOJE HREPENENJE - California OSAMLJENO SRCE - Copacabana LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON 1. KO ZASLIŠIM ZNANO MELODIJO - Ans. Lojzeta Slaka 2. ZAPOJ Z MENOJ -Štrk 3. NAPITNICA - Slovenski muzikantje 4. UPANJE - Gorenjski muzikantje 5. SEM PAČ TAKŠEN - Štirje kovači 6. LJUBEZEN JE DARILO - Alpski kvintet 7. NIKOLI NI PREPOZNO - Blegoš PREDLOGI: NASVIDENJE DOMAČI - Ans. bratov Poljanšek ŠTAJERC NA MORJU - Primorski fantje in Strašna Jožeta ČAS LJUBEZNI - Rom pom pom Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 26. septembra 1996, na n< val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene - Kupon št. 38 ,| Glasujem za skladbo: "domača: ‘narodnoz.abavna: Ime in priimek ter naslov: september 1996 13 'dsevi mladosti Počitniške zanimivosti Ne morem verjeti, da je že ko-počitnic. Znova smo sedli v šolske klopi, na počitniške dni pa ® ostali samo lepi spomini. Večino časa sem preživel do-Ea> deset dni smo bili na morju, Mbolj všeč pa mi je bil izlet v Planine. Vstali smo zelo zgodaj. Pripravi smo si nahrbtnike, sedli v ®io in se odpeljali proti Mežici. cilj je bil Peca, ki je visoka «5 metrov. Po dveh urah smo Prispeli do parkirnega prostora. TWso bili tudi naši prijatelji. h“j sem si dal na ramena nahr-"“k in že sva se z bratom napo-Proti koči. Drugi so šli poča- ker se je mama skoraj vsa-lhPet minut ustavila. Končno .^ Prišli do koče, kjer smo ma-^V si rezervirali sobe za ^nočitev in z novimi močmi Qs‘t proti vrhu Pece. Srečali smo veliko planincev, ki so se že vračali. Mama skoraj ni mogla verjeti, da je prišla na vrh. Zgoraj smo jo krstili s palico po zadnjici. Ustavili smo se tudi v votlini kralja Matjaža. Zvečer smo bili vsi utrujeni, zato smo hitro zaspali. Naslednji dan smo se vrnili v dolino. Med počitnicami sem doživel še marsikaj, vendar vsega ne morem napisati. DAVID MARIN kkk Komaj sem čakal na počitnice. V njih se mi je marsikaj zgodilo. Najbolj pa mi je ostala v spominu dogodivščina, ko sva z očetom iskala mucke. Doma imamo tri muce. Ena od njih je skotila mlade. Z očetom sva sklenila, da jih pojdeva iskat. Odpravila sva se po lestvi na podstrešje, kjer imamo shra- Bukovec na Razkritju h Po I4 °unedey° v avgustu so bile na Razkrižju 11. vaške igre. Kma-P°Vorka vV6 zabe'a Pomikati od cerkve proti osnovni šoli dolga '^azovar ate»'Smo 'ahko videli prikaz nekaterih starih običajev Mtlarjj, l 1 So jih pastirčki, prešarji in vinogradniški delavci, kosci, i ^i. ple^'’ m'atc’ Penice, ličkalci koruze idr.), delo carinikov na ^Maskot Vehf°'kl°rn'h skuPin, odltimerje, dve stari kočiji in še Mpeljai 3 '8erje P°1Z| k’ Je »kezel« na čelu povorke. Medtem se ■e bila naš/ °a prizorišče iger tudi Brigita Bukovec s svojimi starši, ki ■nt.ervju, ](jPosebna gostja. Učenke literarnega krožka so imele z njo h^in d S|° ga iahko vs‘ poslušali, potem pa je Brigita prišla na Ji^Veniv Z?ak za 8tart štafetnega teka čez ovire (plastični za-Diimi skuP*ni je bilo sedem deklic, v drugi pa prav toliko fantov. prebij11’'1 tudi jaz. P^kovai1 PnPravheni, nam je dala Brigita znak in tek seje začel. 2 stjeen * Sm° zab°Je’ kar je n'aredilo tekmo zanimivejšo. Na H ^Pjiin bekbc padla, zato smo fantje iz vljudnosti prepustili s ^niti hicer pa to niti bilo tako pomembno. Kako prijetno je .ehhkoro,rok° naši srebrni olimpijki! Prav ponosni smo bili, da smo j' 'etalo j ^ar naenkrat pa se je zaslišal hrup in že smo zagle- P^gite/p2 katere8a je skočil padalec. Pristal je na igrišču, blizu nas -eph je naš^ Zarach nje se je tudi spustil. Prinesel ji je šopek rož, ki ?iil(>sta|a 3 g°stja resnično razveselila. Po tem dogodku je še nekaj °znja d0 > nami, nato se je poslovila, ker jo je čakala še dolga Vaške i Jubliane. ^radj so se nadaljevale še pozno v noč. Meni so bile všeč Jl^nje z°Rlska Brigite Bukovec in tudi zaradi dobre organizacije. U čeSa. r'8itinim podpisom pa sem skrbno shranil, saj je to ne more dobiti vsakdo. Mar ne? MIHA NOVAK, 7. raz. OŠ Razkrižje perica ^■£ivH *ma veHk košat ^i/^vesnih vrhovih. želod ,eza P° deblih in S1 opravi 3 ' Večkrat spravi z skrivališče in si jih Veverjc Zirtlske dni. Veliko cih. K Je v parku v Raden- e,T> šla skozi park, sem jih videla več hkrati. Ena veverica je skakljala po tleh in jedla lešnike iz rok neke tete. Čisto nič se ni bala. To je bilo res lepo gledati. Ustavila sem se in z zanimanjem opazovala ta prizor. KLAUDIJA TRATNJEK OŠ Bakovci AOJAtOR NltVNK d UH........HM... i/fsilmi ‘•tros 5ee/he 1 MIŠJE... -■AH. C 60S?0P HUR... EVO . PRI -PEDM SEM SEPEhA , ?OVOČI SHO \2l/£bU atoKHTltM POSTOM M> DWA /2-MAL). M CA VIČ... PUF/ jtubj i kirk p/l/JAP. Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Za začetek nove serije naših nagradnih vprašanj smo vam dali nalogo, naj bi uredili »pomešane« besede v smiselni stavek. Učenci 5. in 6. razreda OŠ Mala Nedelja so (najbrž s pomočjo učiteljice Brede Žunič) zelo hitro in brez težav ugotovili, da je rešitev taka: Vse najboljše v novem šolskem letu in tudi na Vestnik ne pozabite! Tudi DOMINIK BARAT iz Noršinec pri Ljutomeru je prav razvozlal našo »skrivalnico« in si zaslužil obljubljeno nagrado. Čestitamo! KUPON št. 2- ALI VESTE? Ali bi razumeli, če bi vam rekel: »Zakaj se gnocaš?« Vaše odgovore (s kuponi) pričakujemo najpozneje do 25. septembra. Naš naslov je: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Nova 13, 9000 M. Sobota. njeno slamo in seno. Večkrat sva bila čisto tiho in poslušala, če bi kje kaj zamijavkalo. Naenkrat je očetu spodrsnilo po slami. Treščil je z nogo ob tla. Bil sem ves prestrašen. V tistem trenutku sem tudi odkril gnezdo z muckami. Spraševal sem očeta, ali naj koga pokličem na pomoč. Odgovoril je, da ni tako hudo. Ves čas je ležal, dokler ni prišla mama. Odpeljala ga je k zdravniku. Na srečo ni bil zlom, ampak le zvin Moja prijateljica Naredili so te y tovarni Meha-noland v Izoli z namenom, da bi se otroci s teboj igrali. Zelo si lepa. Ime ti je Lokomotiva. Si črne barve, koleščki pa so srebrni. Tračnice, po katerih vlečeš rumene, zelene in rdeče vagončke, so tudi srebrne. Čisto taka si kot prava velika lokomotiva. Tvoji va-gončki so potniški in tovorni. Vesela sem, da si na polici med mojimi igračkami. Danes me boš popeljala daleč proč iz moje sobe. Jaz bom strojevodja. Vodila te bom, ti pa boš vozila vagone, polne potnikov. Drveli bomo mimo hiš, gozdov in travnikov. Najina pot bo šla mimo železniške po- OOOrl [pRAGI TU-MTI... AEkžLiCHEU iuitfi tag! vjELCOHE. WH KO TOKO J noge. Bil sem vesel, da se očetu ni zgodilo nič hujšega, mladim muckam pa včasih prinesem mleko. MITJA OSTRC OŠ Križevci pri Ljutomeru kkk Največ počitniških dni sem preživel doma, teden dni sem bil pri dedku na Dolenjskem, dva tedna pa smo preživeli na morju. staje v Murski Soboti. Ponosno boš piskala, da se bo slišalo daleč naokrog. Vse hitreje boš drvela proti Ljubljani. Potovanje ne bo dolgočasno. Peljali se bomo čez hribe in skozi predore in po ravnem, delu proge, kjer je najbolj varno. Pozdravljali bomo ljudi ob progi in nase opozarjali s piskanjem. Ko bomo prečkali ceste, se bodo zapirale zapornice. Na postajo bomo zapeljali počasi, zavore bodo škripale in kmalu se bomo ustavili. Skupaj bova zelo veseli, ker bova potnike srečno pripeljali do končne postaje. Z nami pa se bo peljal tudi sprevodnik, ki bo glasno kričal: »Vozovnice prosim!« Najino potovanje bo zanimivo, a tudi zelo odgovorno. Že slišim tvoje piskanje, ki me kliče, torej hitro na pot! ANA SUŠEČ OŠ II M. Sobota ~iT*7in Tam mi je bilo najbolj všeč. Nekega večera smo se sprehajali po Novigradu in zagledali lepo ladjo z napisom Kristina. Zaželeli smo si križarjenje po morju. Naslednji dan smo vstali že ob šestih, vzeli daljnogled in fotoaparat, midva s sestro pa še kapo in slamnik, saj je bil napovedan zelo vroč dan. Ob pomolu je bila zasidrana barka, ki nas je popeljala do velike turistične ladje v Vrsarju. Med potjo smo občudovali mnoge zalive in zeleno obalo hrvaške Istre. Tudi ladja je bila zame prijetno presenečenje. Potniki smo se lahko sprehajali po krovu, kjer smo tudi jedli, se razgledovali s terase ali šli v podpalubje. V Rovinju smo imeli daljši postanek. Ogledali smo si cerkev in akvarij. Na Rdečem otoku smo videli krasne hotele in lepo urejeno plažo. Med plovbo po Li-mskem kanalu sem zvedel, da tam uspevajo najboljše školjke. Videl sem tudi votlino, v kateri so snemali del filma Winetoo. Na zadnjih kilometrih proti Novigradu nas je hladil morski veter, mi pa smo zadovoljni opazovali galebe. Preživeli smo lep dan, poln zanimivih doživetij. BOŠTJAN HOČEVAR, 4. c OŠ III M. Sobota V šoli V šoli je lepo. Učimo se, pojemo in se igramo. Učiteljica je pridna in lepa. Mi smo tudi malo pridni, malo pa nagajivi. Imamo se radi MARTIN FRLIN NOVAK M* Obiskujem 1. razred. Imam torbo. Torba je lepa. V njej nosim knjige in zvezke. D. HOFMAN l.b OŠ Križevci O novem šolskem letu Ko sem prišla v šolo, je učiteljica vprašala, če bi kdo obiskoval dopisniški krožek. Prijavila sem se in naslednji dan smo se pogovarjali, kaj in kako bomo delali. Mislim, da bo zanimivo. (TJAŠA LESJAK) Šola je velika. V njej delajo učitelji, ravnatelj, kuharice, čisti- Sanjala sem Bilo je že pozno zvečer, ko sem se pogreznila v globok spanec. Moja soba seje kar naenkrat spremenila v čudovit zimski vrt. Imela sem lepo vilo z bazenčkom, ribnikom in teniškim igriščem in fitnessom. Zraven vile sta bili bolnica in trgovina za majhne živali. Imela sem petnajst psov, pet mačk in pet akvarijev, poleg tega pa še ptiče, kuščarje, kače, celo dva majhna krokodila. V vili je bila posebna soba, kjer so bile še druge manjše živali. V garaži je stal lep avto in imela sem veliko denarja. Utrinki Zjutraj smo zgodaj vstali in stvari na mesta zmetali. Oddali smo ključ in se zazrli v dnevno luč. V šoli smo zajtrkovali, se dolgo do avtobusa kobacali. Pripeljali smo se na Avtobusni promet in šli v lep avtobus sedet. Po ogledu goričke pokrajine so sledile solinske kamnine, po malici pa še pot do tromeje, ki bila je brez konca in meje. V Kuzmi imeli smo kosilo, pred očmi se nam je stemnilo, saj je bil zrezek večji od krožnika, zato vsak potreboval bi pomočnika. Na Pindži smo si žejo pogasili in se na stopnicah veselili. Mitja pa nas je jezil, rdeč kot paradižnik je bil. V Petrovcih smo se veselili, saj Dejana in Nušo smo poročili. Nato nazaj smo bežali in vmes se s storži metali. V Kančevcih smo se vsi zazrli, ko duhovni center smo uzrli. Res je velik in lep, jaz bi šla takoj tja živet. V Pečarovcih bilo je zanimivo, oblikovanje gline je vabljivo. Še bolj nas mikale so posode hrane, a kaj, ko moj želodec nima rane. Na poti domov smo se smejali in se. po hrbtih trepljali. Pri dijaškem domu čez cesto smo zbežali in v domu z žurko nadaljevali. K.EMAN, 8. a, OŠ Cankova Ike, hišnik, tajnica in računovodja. Imamo se lepo. Učiteljica nas ima rada. (MATEJA TRSTENJAK) kkk Nisem se veselila, ker se je spet začela šola. Rajši bi imela še počitnice. (NINA) kkk Čas hiti in se ne ozira na nas. Zopet sedim v šolskih klopeh. Med počitnicami sem se že veselila šole, saj že dolgo nisem videla svojih prijateljev in prija- teljic. (JELKA KOLER) OŠ APAČE Ljudje so me spoštovali, saj sem pomagala vsakemu revežu. Nekega dne pa se je vse obrnilo narobe. Po nesreči seje zanetil ogenj in hiša je zgorela. Z mano so ostale le še živali. Bila sem čisto iz sebe in vse naokrog sem spraševala, ali niso to morda samo sanje. Ampak vsak mi je zagotovil, da se je to zares zgodilo. Najbolj meje prizadelo to, da nisem mogla živalim več nuditi zavetišča. Naenkrat pa sem zaslišala močan ropot in poklical me je znan glas. Odprla sem oči in ugotovila, da so bile vse to le sanje. BOJANA KOZLAR OŠ III M. Sobota 14 vestnik, 19. september z naših krajev Na Bistricah ne držijo križem rok Svetlejše noči Delavci Elektra iz Murske Sobote so v Srednji Bistrici postavili petdeset uličnih svetilk. Luči naj bi kmalu zasvetile tudi v Dolnji Bistrici; na pokopališču v Gornji Bistrici pa bodo namestili nekaj dodatnih svetilk. KS Bistrica seje odločila, da bi pri OŠ Bistrica uredila kolesarnico. športne objekte ter okolico šole. Na celotnem območju KS bodo uredili štiri avtobusna postajališča. Gasilci iz Gornje Bistrice bodo predvidoma ob koncu septembra dobili iz Nemčije orodno vozilo. Zanj je 40 odstotkov denarja primaknila občina Črenšovci, 10 odstotkov požarni sklad, drugo pa sb zbrali gasilci in krajani. Po temeljitih razgovorih so se v KS Bistrica odločili za postopno gradnjo kanalizacije. V sklepni fazi je izdelava idejnega projekta, nakar bodo v projektivnem biroju Atrij Odranci naredili še izvedbeni načrt. Na bistriškem območju bo treba zgraditi kar 20 kilometrov kanalizacijskega omrežja. J. Ž. Murska Sobota Kako bo s semaforji? V mestu Murska Sobota si močno prizadevajo, da bi uredili tudi semaforizirana križišča, saj je promet iz dneva v dan večji, ob konicah pa nastajajo tudi pravcati zamaški. Že prejšnje mestne krajevne skupnosti so si prizadevale, da bi v obdobju do leta 1996 uredili semaforizacijo ne le v križiščih, ampak tudi ob vpadnicah. Na seznamu želja so se znašli tile odseki: Lendavska-Noršinska-Markišavska ulica, Mikloša Kuz-miča-Tišinska-Zorana Velnarja, Mikloša Kuzmiča-Štefana Kovača-Severjeva, Cankarjeva-Slomškova, Cankarjeva-Gregorčičeva (za zdaj edino realizirano), Panonska-Poljska in Slovenska-Slomškova ulica. Prav tako so zapisali, da bi bilo potrebno s semaforji urediti promet pešcev na prehodu Tudi to se zgodi MOSTJE - Na seji sveta KS Mostje-Banuta so sklenili, da zaradi uničene ceste skozi Banuto ne bodo več dovolili vož- pri blagovnici in pri SETUAŠ-u v Slovenski ulici. Ob vpadnicah v mesto si prizadevajo urediti obojestranske kolesarske steze, na območjih, kjer je gneča pešcev velika, pa tudi pločnike. To velja za smeri iz Martjanec, Bakovec in Kroga. Tudi te naložbe bodo očitno morale po- čakati na boljše čase, ko se bo v mestni blagajni nabralo precej več denarja kot doslej. Z vsem tem pa je povezana tudi uredi' tev parkirišča med Kocljevo, Zvezno in Slomškovo ulico ter izdelava študije o prometnem režimu z modro cono v Murski Soboti. Za zagotovitev tekočega in varnega prometa bi namreč lahko vzpostavili več enosmernih ulic, s čimer bi pridobili enostranska parkirna mesta, npr. v Slovenski ulici in |C,? krajevnega samoprispevka pa se je odločilo ' volilcev. V krajevni skupnosti to ni prvi sam0^ njegovo pomočjo so uredili že veliko komunam problemom 19- september 1996 15 fea Horvat iz Krplivnika je stara 100 let /Z naših krajev Ves svet je bil moj bodila seje 25. septembra 1896. leta ^lovilcih - Kako je bilo v Franciji? potjo k stoletnici sem razmišljal, kaj mi bo povedala o svojem 'Seinživljenju. Sem namreč enak kot ti, dragi bralec: včasih se clo-i ’ rad dolso živel, zgrozi nad svojo starostjo in skorajšnjem "CB- V.živlieniu Pa so tudi trenutki, ko si človek zaželi smrti, celo Prekine življenje. Torej dve skrajnosti. bK A n ~ — • - - -■■Jvnje. 1 ^SVefe'fe mlada’ Je bil Po ^ada sern hodila ^Plesfi07-^6561'06^ rada je začelo .ln Popevala,« mi Horvat , .PnP°vedovati Neža četudi; 1 Se še kar dobro drži, tiije7 „S,tara 100 let. Potem bi mr. a l°S‘ sem hodil. šala (.>„Ja vprašanja bolje sli-^ajkrat86^ bIizu nje 'n kar p°treni;Qi Se me Je dotaknila, de en£ a ’n rekla: »Vsak pri-^steso । 0 konca. Tudi vi o m i setn bi, nJe Zel° laskalo, saj star, zda ,pričan> da sem že k’da Spi Paje stoletnica trdi-Se|e bom. Neža Horvat ob šopku, ki ji ga je prinesel župan Ludvik Kočar. - dva otroka sta umrla bife Je poročila, ko ji je Al0;..■ Za moža je vzela Vz.aHorvata iz Kruplivnika. otrOL°?u se jima je rodilo pet 11^1 ’Zal Pa sta Jožek in Irma star??aradi otroških bolezni, leta K°maj tr' oziroma štiri ^a - Ernest in veia_'Pa sta kar nekaj let ži-ttj dedku, kajti starša (to-Za in mož Avgust) sta Foto: Š. S. 1931. leta odšla na delo v Francijo, da bi z zaslužkom odplačala nakup Baligačeve kmetije. Delala sta pri živini na nekem večjem zasebnem kmetijskem posestvu. Ona je ročno molzla trideset krav. Tam se jima je rodila hčerka Rozina in Neža se je z njo vrnila domov, mož pa je prišlel tri leta pozneje. Jubilantka zdaj živi pri sinu Ernestu in snahi Gizeli. G. iz Srednje Bistrice je postal graščak na Primorskem v - u srednje tsisince je postai gr; ™ ga strah Arabele ^erprv’č zagledamo delček slovenskega maria’ . jrnokalskimi Uubljana-Postojna-Koper, to je mi P jska. 'H Vsjfe1’ lahko zavijete tudi proti kraju Socer • na hrjbu 0(j koder X fe obiskovalca skoraj gotovo prevzame glahko se sreča-te Hilli 1rst in R°Per’ kakor da bl iu ,me ? lia slovenskem, to je najm,ajšim današni!m gra^Osrednje Bistrice. J Milanom Grajem, ki se je tja preselil iz brcanj Viu-p'^* ^a sred’ na 4«li tU(isklh iger, bi ga lahko vi-s'chp„'v Pfavt grajski opravi. običajno v natakar-Sbit; ’u in je takoj pripra-feevfe strežnik- Nekoč bi f.Mva a nekaj nemogočega, ;ilangraščak stregel. No, V ^cerhreSn^' najemnik gra-।rnima Za nedoločen čas, in Ali, s- P°d'ožnikov, ki bi zanj ’ Za’nU5?Ora sam služiti kruh. gradCeriern 'n propadajo-u ima namreč zasebno o®* na dan letošnjih viteških iger, v Socerbu. S«a^ pr,Pravi]i restavracijo. In malokje tam naokoli vam bodo postregli s tako dobrimi ribjimi jedmi kot ravno na socerbskem gradu. Mogoče zato, ker naj bi v njem prebivala tudi nevidna lepotica Arabela, ki se je zaljubila v mladega graščaka Milana in mu skrivaj pomaga, da je vse dobro in ... On se njenega duha prav nič ne boji, čeravno ostane, ko gostje odidejo, večkrat sam v gradu. Prave grajske gospe, ki bi mu delala stalno družbo in vodila gospo- dinjska opravila, namreč še ni uspel odkriti, čeprav se zdi, da je fant od fare. No, obiskovalk (in obiskovalcev) mu nikakor ne manjka. Še posebno rade prihajajo petične Italijanke iz Trsta in tamkajšnjih okoliških krajev. Vendar kaj bi s takimi, ki jim ne bi bilo za delo? On pa resno razmišlja, da bi imel družinsko podjetje. Kako je postal graščak? Milan je sicer po naravi romantik (sanjač), vendar nikoli ni let. Pohvalila se je, da je imela skromen dodatni zaslužek, saj je svojčas iz krep papirja izdelovala šopke za neveste in vence za umrle; s svojimi umetnimi rožami je krasila križna znamenja, župnijsko cerkev Marije Vnebovzete pri Gradu; cvetove je dajala v korblece in kak dinar zaslužila tudi s tem. Pogosto je bila tudi kuharica na gostijah. Francija se je ni spomnila »Imate dobro francosko pokojnino?« sem vprašal. »Je sploh nimam, ker me gospodar ni zavaroval. Prejemam pa slovensko starostno kmečko penzijio in kar zado- šča.mi, ko pa nimam velikih potreb.« Neža je potem povedala, da zjutraj popije skodelico bele kave, opoldne je juho, zvečer pa najraje zaužije koruzni močnik. Torej predvsem domačo hrano, kakršna je bila na jedilniku tudi nekoč, ko si česa boljšega ni bilomogoče privoščiti. Z možem sta delala na 4-hektar-skem posestvu. Umrl je 1972. leta, tako da je zdaj vdova že 24 Trikrat letno duhovna hrana Tja do 90. leta svoje starosti je Neža vsako nedeljo šla k maši h Gradu, v zadnjih desetih letih pa jo duhovnik obišče trikrat letno: za božič, veliko noč in na praznik velike meše, jo spove in obhaja. Te dni, ko je stara 100 let, pa je deležna velike pozornosti občine, krajevne oziroma vaške skupnosti, šolarjev, svojih sorodnikov ... in tudi naš časopis je ni spregledal. Preprosta kmečka ženska, ki ji je bilo dano dolgo življenje, ima štiri vnuke in osem pravnukov. Zdravje je tudi zdaj še kar trdno. Bodi tako še dolgo let, saj babica ni nikomur v breme; tu in tam še kaj pomaga pri hiši, si sama postilja in tako naprej. Močnik za dolgo življenje? Od Neže Horvat sem se odpeljal z optimizmom - upanjem, da kljub mojim toliko in toliko letom še ni vse končano in bom morda še kaj - naredil. Vesel sem, če si tudi ti, dragi bralec, ugotovil, daje do tvojih 100 let še dolgo življenje, seveda ob pogoju, da se odpoveš sodobni hrani in ješ predvsem - močnik. Š. SOBOČAN svojo željo je večkrat omenil tudi mami, ki zdaj sama živi doma, včasih pa se za nekaj dni preselili tudi k njemu. In prav ona je »kriva«, da je postal Mi- pomislil, da bo kdaj najel kakšen grad in se vanj naselil. Po končani srednji gostinski šoli v Zunanjost socerbskega gradu ni mikavna, kdor pa se poda na vrh, kjer je urejena poletna restavracija, lahko od tam opazuje Trst in Koper, kakor da bi ju imel na dlani. Med gosti so bili tu že Milan Kučan, slovaški predsednik ... Radencih je nekaj časa delal tam, nato ga je pot vodila v različne konce in kraje. Preden je najel socerbski grad, je delal v klubu jugoslovanskega veleposlaništva v Iraku. Izkušnje za delo v elitnejših lokalih pa si je pridobil v protokolarnem »gostišču« nekdanjega Izvršnega sveta SR Slovenije. Vedno pa so mu bili šefi drugi, zato seje želel postaviti na svoje noge. To lan graščak. Listala je namreč po raznih časopisih in prebirala oglase ter zasledila, da se daje v najem tudi socerbski grad. To je bilo pred devetimi leti. Milan se je prijavil in kupčija je bila kmalu sklenjena. Kdo bi vedel, kaj vse ga še čaka kot graščaka? Mogoče bo kdaj videl tudi Arabelo, o kateri se spletajo razne zgodbe? JOŽE GRAJ ■ PUCONCI - Ženski pevski zbor Občine Puconci deluje že štiri leta. Zdaj so razpisali avdicijo za nove pevke. Pripravljajo kaseto s 15 prekmurskimi pesmimi. Zbor vodi glasbeni pedagog Jože Vukan. Napovedujejo ustanovitev folklorne sekcije, vse to pa utegne postati zametek kultumo-umetniškega društva. V Puconcih pripravljajo novo številko glasila Občan, vsak petek pa naj bi poslej imeli na internem programu kabelske televizije oddajo o aktualnih dogodkih v občini. (J. K.) ■ LOGAROVCI - V Logarovcih so obnovili nekdanji zadružni dom, v katerem je devet stanovanj s skupno površino 606 kvadratnih metrov. Dela so stala 45.200.000 tolarjev, opravilo pa jih je ljutomersko podjetje PGP. Objekt bo upravljalo ljutomersko Komunalno-stanovanjsko podjetje, katerega predstavnik je na slovesnosti, ki je bila predzadnji torek, stanovalcem izročil ključe. Stanarina bo ekonomska in tako bo treba na primer za stanovanje velikosti 75 kvadratnih metrov plačati 23.000 tolarjev. V ta mesečni znesek pa niso všteti obratovalni stroški in izdatki za ogrevanje. Predstavnik stanovanjskega sklada Ljutomer Tomi Nemec je povedal, da se stanovanja obetajo tudi drugim, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, saj pripravljajo dokumentacijo za gradnjo individualnih vrstnih hišic in večjega bloka v Ljutomeru. (F. KI.) ■ BISTRICA - Idejno zasnovo za pano z obrisi murskega mlina ob cesti, ki pelje z Razkrižja v tri Bistrice, je izdelal Tibor Frančič, sam pano pa je naredil mizarski mojster Anton Jakšič z Gornje Bistrice. Čez čas bodo postavili take pozdravne table še na drugih vpadnicah. Prizadevajo si pač opozoriti na krajevne znamenitosti. Kmalu naj bi ustanovili turistično društvo, ki bi bilo pobudnik nadaljnje skrbi za urejenost naselij. Tedaj se bodo vključili tudi v tekmovanje Moja dežela lepa, urejena in čista. (J. Ž.) ■ ŽENIK - Pri Raščanovih v Ženiku pri Vidmu ob Ščavnici raste tik ob steni hiše velik figovec, katerega sadiko so pred 15 leti prinesli s Primorskega. Posadili sojo v lonec, pozneje pa presadili na prosto. Kaže, da se je figovec »udomačil« tudi v ne ravno toplem podnebju. Katarina je povedala, da drevo rodi trikrat letno in da 20 kilogramov sladkih sadežev. Teh so posebej veseli otroci. (L. Kr.) ■ DOLENCI - Dolenčani nestrpno čakajo na posodobitev cestnega odseka od cerkve do križišča ceste proti Hodošu, ki jim jo že dolgo obljubljajo. S to cesto je namreč povezanih več ko 30 domačij. Sedanja cesta se ob nalivih spremeni v neprevozni hudournik. Zdaj jim je župan Občine Hodoš-Šalovci končno obljubil, da cesta bo, a bo treba še malo počakati. Ostaja torej tolažba: Kdor čaka, dočaka! N Dolencih pa je tudi veselo! Lepo poje cerkveni pevski zbor, zelo uigrana pa je .tudi folklorna skupina, ki deluje na tamkajšnji podružnični šoli. Nazadnje smo ju videli na prireditvi Spoznajmo se v Budincih. (J. K.) GORNJA RADGONA - Kaže, da bo mrtvilu, ki že nekaj časa vlada v AMD Gornja Radgona, konec. Med tistimi, ki imajo posebne ambicije za nov zagon, je cestnohitrostni dirkač Franc Vrzel. »Odločili smo se, da konec tega meseca skličemo občni zbor avto-moto društva, na katerem naj bi zbrali novo vodstvo. Vnovična oživitev ne bi smela biti težavna, saj imamo dovolj denarja za normalno poslovanje in delovanje, ob tem pa imamo tudi vse druge možnosti. Vabim torej na občni zbor in včlanitev,« je povedal pobudnik Vrzel. (O. B.) RADENCI, JANŽEV VRH - V vrtcu v Radencih je v tem šolskem letu 163 otrok, kar je 20 več kot lani. Vseeno pa še ved no 80 manj, kot jih je bilo nekoč, ko je vrtec obiskovalo okrog 250 otrok. Stanje pa se ni ne poslabšalo ne izboljšalo v vrtcu na Janževem Vrhu, ki deluje od 1949. leta: tako v letu ustanovitve kakor tudi zdaj prihaja v vrtec 22 otrok. V tem vrtcu, ki deluje v sestavi VVZ Radenci, so odpravili nekatere pomanjkljivosti, ker so grozili, da ga bodo zaprli. (F. KI.) ■ LENDAVA, BELTINCI - Lendava - turistični kraj! Pod tem geslom potekajo določene aktivnosti za čim lepšo ureditev mesteca pod vinogradi in okolice. Zeleni predlagajo postavitev turističnih panojev z zemljevidom Lendave in bližnje okolice. Te naj bi postavili ob cestah, ki vodijo v Lendavo, in onih, ki peljejo v Lendavske gorice: pri blagovnici, pri novem pokopališču in pri »suhi« Termi. Odbor za gospodarstvo, obrt in turizem, ki deluje pri občini Beltinci, si zelo prizadeva za večjo izrabo naravnih danosti, med drugih tudi za izkoriščanje tople vode. Do konca leta naj bi v vseh krajih občine delovala turistična društva. Zaživelo paje že delo aktiva kmečkih žena. (J. Ž.) ■ BREZOVCI - Lovska družina Brezovci, ki letos slavi 50. obletnico, gospodari na 2.400 hektarji lovnih površin. Na 2 hektarjih zemljišč v Brezovcih in Predanovcih pa ima zasajenih okrog 10.000 sadik, ki varujejo njivske površine pred vetrom in ščitijo divjačino. Sicer pa lovci pridelujejo koruzo za zimsko krmljenje, vzdržujejo 21 krmišč za nizko divjad in pet krmišč za visoko divjad, imajo pa tudi čez 200 solnic. V lovišču je 12 visokih prež. Letos so lovci opravili čez 100 ur prostovoljnega dela pri varovanju narave. Večkrat jih vidimo tudi med učenci, ko na naravoslovnih dnevih predstavljajo svojo skrb za ohranitev naravne dediščine. (J. K.) Na tišinsko pošto so pred kratkim dobili renault 5 za dostavo pošte in paketov v Gederovcih, Vanči vasi in na Krajni. Pridobitve je zelo vesel Milan Gomboc, ki poklic pismonoše opravlja že štiri leta, saj poslej ne bo več izpostavljen vremenskim nevšečnostim, dostava z avtom pa je tudi hitrejša, kot če bi se naokrog vozil z mopedom ali kolesom. Ni kaj, tudi slovenska pošta se hitro modernizira oziroma posodablja, odkar je njen sedež v Mariboru. - Fotografija: F. Kuhar 16 vestnik, 19. september^ eportaža Iskali smo kandidate za vodenje televizijskih oddaj Brada bi srbela, za dolge lase bi bila škoda Čeprav za medije že zdavnaj ni več čas »kislih kumaric« - ko se v glavnem nič ne dogaja, zato je potrebno dogodke »ustvarjati« smo si te dni omislili eno od »kumaričnih« tem. Odpravili smo se na popotovanje po pokrajini ob Muri in »iskali« kandidate, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot voditelji televizijskih oddaj, ki da bodo nekaj posebnega, domačega ... takega, kar bodo ljudje z veseljem gledali. Možnim »voditeljem« smo ponujali velike zaslužke (do tri tisoč nemških mark mesečno); v primeru, da bi jih zares izbrali, pa bi morali izpolniti določene pogoje: spremeniti frizuro, si dati odrezati lase, pustiti rasti brado in brke, dati narediti nove zobe, pokazati malo več, kot je to običajno pri vodenju oddaj, idr. In kaj vse se je zgodilo? Ne bi imel časa Naša prva »žrtev« je bil Karel Klobasa iz Šratovec. Ampak tega prej nismo vedeli, tudi ne tega, da je lastnik gostišča, saj je bil ravno tedaj na njivi in trebil buče. Bravo, ker mnogo moških misli, da je to samo žensko delo! Predvidevali smo torej, daje kmetovalec. Najprej smo mu omenili, da smo s televizije in da bi radi vedeli, kaj Karel Klobasa iz Šratovec najraje gleda. Odgovoril je, da ga zanimajo predvsem poročila, dnevnik, za drugo pa največkrat nima časa, ker ima precej dela tako na njivah kot v gostišču. Nato smo mu omenili, da iščemo ravno takšne ljudi, ki so delavni, znajo govoriti lepo po domače in poznajo vsakdanje življenje ljudi na vasi. Take bi radi angažirali, da bi brali novice na televiziji ali pa bi bili primerni še za kaj drugega. S to ponudbo smo ga vsekakor presenetili. Vesna Miiller s Ptujske Ceste Čeprav se mu je vse skupaj zdelo nekoliko sumljivo, se ni odnehal »pogajati«. Ker nam je bilo jasno, da ne bo kar tako zaprl gostišča in sprejel redne službe na televiziji, smo mu ponudili možnost, da bi vsaj občasno prišel v studio in kaj prebral po domače, mesečno pa bi mu za sodelovanje plačali okrog tisoč mark. - Vam ta denar ne bi prišel prav? »Rajši iščite koga drugega,« se je branil, »kajti dogajalo bi se, da ne bi imel časa, ko bi bilo treba kam iti.« Ker smo videli, da iz »kupčije« ne bo nič, smo mu izdali, daje bila pravzaprav to le Vestnikova akcija in da gremo iskat še druge kandidate. Reportaže o živalih in filmi Še bolj kot naš prvi sogovornik je bila presnečena Vesna Mii-ller s Ptujske Ceste (vasica med Zbigovci in Spodnjimi Ivanjci), kije šla peš s svojim sinom iz Gornje Radgone proti Zbigov-cem. Eden s kamero, drugi s fotoaparatom, tretji s svinčnikom in beležnico smo jo obstopili in »napadli« kar na cesti. Najprej smo jo pobarali, od kod prihaja oziroma kam gre, ali je bila že kdaj v kakšnem televizijskem studiu in kaj najraje gleda po televiziji. Odgovorila je. daje bila s sinom pri zdravniku in da gresta sedaj domov. Na televiziji ni bila še nikoli, najbolj pa jo zanimajo reportaže o živalih in filmih. - Ravno prav! Mi smo predstavniki televizije in iščemo nekoga, ki bi prebral uvod ali kakšen vezni tekst, ko so na sporedu reportaže o živalih, in to v domačem narečju. Vi lepo govorite in zdi se nam, da bi bili primerni, smo ji dejali. Bila je tako presenečena, da ni vedela, kaj naj bi sploh odgovorila. Najbrž si je mislila, le kako naj bi bila prav ona primerna za kaj takega. In res ni rekla nobene. V nadaljevanju pogovora pa nam je izdala, da ni redno zaposlena, ampak si služi kruh s priložnostnimi deli kot sezonska vinogradniška delavka. Če bi jo res potrebovali za delo na televiziji in jo za to tudi usposobili, potem ... Tudi frizuro bi si bila pripravljena spremeniti. »Saj vem, da morajo biti napovedovalke lepo urejene,« seje nazadnje le nekoliko opogumila. In potem ko smo ji izdali namen naše akcije, je bila nekoliko razočarana, huda pa ni sploh ni bila. Saj se ji je tako in tako zdelo, da iz vsega tega ne bo nič. Vseeno, kaj bi delala »Ne! Imam preveč treme pred ljudmi,« se je najprej branila gimnazijka tretjega letnika ljutomerske gimnazije Monika Zamuda iz Ključarovec, ko smo jo ob čakanju na avtobus vprašali, ali bi delala na televizijski postaji kot Monika Zamuda iz Ključarovec bralka lokalnih novic. In zakaj ne bi šlo? Predvsem ji vzame šola preveč časa, da bi ji ga ostalo kaj še za postranske dejavnosti. Po gimnaziji pa bo šla študirat tuje jezike. - Tuji jeziki? Ravno takšne potrebujemo! smo jo prepričevali in čez čas je popustila. »Če bi bilo branje novic popoldan ali ob koncu tedna, ob tem pa še dobro plačano, bi bila pripravljena sodelovati,« je ovrnila. Zaupala nam je še, da največ gleda program zasebne televizijske postaje POP-TV, kjer ji je najbolj pri srcu glasbena oddaja POP-30. Takoj smo pograbili priložnost in jo vprašali, ali bi bila pripravljena voditi podobno oddajo. Ja, bi, saj ima glasbo kar rada, pravzaprav pa ji je vseeno, kaj bi delala. Še posnetek in že je morala na avtobus, tako da ji nismo uspeli niti pojasniti, kaj smo pravzaprav imeli za bregom. Srbelo bi ga, toda ... »Za kmetijske nasvete? Ja, enega vam lahko dam. Treba je fejst delati, pa bo,« nam je na vprašanje, ali bi bil pripravljen voditi oddajo s kmetijskimi nasveti na lokalni televiziji, odvrnil 50-letni Štefan Kramar iz Pristave. Sicer redno spremlja kmetijske nasvete po radiu in televi Štefan Kramar iz Pristave ziji, ker ga to zanima in mu prav pride. Na začetku pa seje nekoliko obotavljal, češ da bi bila primernejša njegova žena, ki je zgovornejša in lepše govori po prleško. Njega da preveč muči trema pred tujimi ljudmi, pa še šolan ni za tako početje. Kot kmetovalec, ki ne dela drugje, mu ob devetih glavah živine, petih hektarjih zemlje, v glavnem posejane s pšenico in koruzo, ter majhnim vinogradom ne ostane veliko časa še za kaj drugega. »No, ja, mogoče bi pa enkrat na mesec šlo, če bi prišli'k meni domov.« Koga ne bi zamikal tako visok honorar, kot smo mu ga ponujali? Tudi brado in brke bi si pustil rasti za televizijo, čeprav se ne počuti ravno najbolj prijetno, ko je malo obraščen, ker ga preveč srbi. Ampak on da že ve, da bi bil z brado videti »bolj vučeno«. Morali pa bi mu pravočasno povedati, kdaj bomo prišli na snemanje, saj se je treba pripraviti in naštudirati, kaj bo povedano, nas je še poučil. V glavnem pa gleda slovensko televizijo, saj njegov stari črno-beli Gorenjev sprejemnik kaj drugega ne lovi. Pa saj tako nima časa. Zvečer pride domov utrujen, pogleda dnevnik in že ga zagrabi spanec. Zobe si ravno zdaj ureja - Bi bili pripravljeni voditi oddajo z lokalnimi novicami na televiziji, in sicer bi bile tudi v madžarskem jeziku? smo kar tako ogovorili Karla Bračiča iz Lendave, ki smo ga srečali v gostinskem lokalu na tamkajšnji avtobusni postaji. »Ne, jaz nisem za to,« je odgovoril. Niti ponudba honorarja v višini tisoč, dva tisoč in tri tisoč nemških mark ga na začetku ni omajala. Čas sicer ima, saj je upokojen dimnikar, vendar... Doma gledajo zasebni program POP-TV, največ poročila in kviz. Po krajšem prepričevanju, da je primeren in da potrebujemo ravno takega, kije že v pokoju, je privolil, vendar le, če bi bil honorar dober in če bi mu dali natančne napotke, kako in kaj pred kamero. Njegova pokojnina je sicer še kar dobra, vendar so izdatki preveliki, seje pošalil glede denarja. V Lendavo seje priselil od Negove. Naučil se je govoriti tudi po madžarsko, vendar le za osebno rabo, tako da po njegovem mnenju ne bi mogel voditi kakšne manjšinske oddaje. Zobe pa si ravno sedaj ureja, tako da s tem ne bi bilo problemov, če bi bilo treba pred kamero in naj bi imel tudi lepe zobe. Brade pa si ne bi pustil rasti, ker je ni imel nihče v družini. Sicer pa sploh ne ve, če bi mu zrasla, seje pošalil ob koncu. Še enkrat »NE« zaradi treme Ko smo se vozili po Kapci, je ravno tedaj začelo kar precej deževati, zato smo morali iskati novo »žrtev« kje pod streho. Odločili smo se za trgovino Jak-šič, v kateri je bila za pultom Marija Rudaš. Ona bi nam seveda rada kaj prodala, mi pa smo jo namesto tega začeli snubiti za delo na televiziji. Ni in ni pristala, kar koli smo ji obljubljali, ker da ima veliko tremo in ve, da ji ne bi šlo. Najbrž smo jo nekoliko prestrašili tudi z madžarščino, saj jo bolj slabo obvlada, ker se je na Kapco omožila iz Črenšovec, kjer skoraj ni imela priložnosti slišati ali govoriti madžarsko. Ponujali smo ji možnost, da bi na stroške televizije šla na tečaj, in Marija Rudaš iz Kapce tudi to je odklonila. Sicer pa na televiziji najraje gleda oddajo Poglej in zadeni, kviz, nadaljevanko Santa Barbara in filme. Med televizijci pa ji najbolj Liljana Jakovljevič iz Nemčavec ugajajo Stojan Auer, Igor Bergant in Miša Molk. Ko smo ji izdali, da je bila le nekakšna akcija, je bila še bolj zadovoljna, da ni pristala na delo na televiziji. Očitno se v trgovini najbolje počuti. Šminke in dekolte brez problema, dolgi lasje pa... Še vedno je deževalo, ko smo se vračali proti Murski Soboti in se ustavili tudi v gostišču Baranja v Nemčavcih. Bili smo ta hip edi-ni gostje, zato je imela natakarica Liljana Jakovljevič dovolj časa za klepet. - Bi bili pripravljeni delati na televiziji? smo jo kar tako povprašali. Malo je pomislila, nato pa se zanimala, kakšno delo mislimo. Karel Bračič iz Lendave . zasluti" To je rekla tako, kot daijI la, da gre za kaj sumlji g vorili smo ji, da o tenii mo mi, ampak šefi, ki ^podate povabili na avdic J , % kaj bi ni. Naša j® P"? oM bi Prisll./hi t>ila in ona da bi k°t nalašč, 1 si m°ra lase.ces da . pa no ra«8 tudi šminki . v moralrhzg|(’b’' obUciiihjL kim dekolM Si »Vedn0 . želela jto dolgelga štiri16: sem čakala ajSi ta, zdaj P 7< je jih dokaj r šala- MiogoJ, jali, da J6 uij oi' injiob1^ škodninonaJ tisoč ma* e, »Ne gfe nar, ^potr^ je tosp n0?<< j6 ie Pa 1 NazadnJ |jeii’ b^^J: storiti j|, d? Šminkanj ohne kolte Pa SP# bi bila J blem. Povedala nam Jeoliiflkb javno že nastopala -6peS , mladinka - deklamir eIpa ce-tersi ogledala tuj’ X' filma Halgato, ko Je Nemčavcih. Oddahnil* smo ji odkrili, za kaj gre, saj bo tako lahko se j(1 sila dolge lase. Neka ^r nikakor nismo moghl^^jM. za delo na televiziji, za m tfi^. je bila naša ponudba1 na. Akcijo JOŽE GRAJ. AtfS SviOjseptember 1 996 Hubertova nedelja v Baku eportaža pri sveti maši črnino lovskih družin v Sloveniji so ustanovili 1946. '^o^naki ali pa lato se v tem letu vrstijo jubilejne slovesnosti, rogi jstov ..., na Podobni: nagovori, branje lovske kronike, tu in tam domišljije? *“ Pa seveda lovska veselica. Mar naši lovci nimajo buj J ’lid^U®ak Pri Zalaegerzsegu na tarskem pa imajo že vrsto let v velik lovski shod-Huber-Tradiciji se niso izne- '^di letos. Na prireditev so po-1iJJovtovariše iz Slovenije, I in Nemčije. ^varstvena Miga belili n'so lovci *vprevod en°V’jih očistili in ■^agodb^ Ce'U katere8aJe ISi pnT prepeljali na pri-S °r' Odložili sojih '^ž, ieun“a katerem so bili lese-nje rogovje, iz lesa iz- rezljana podoba sv. Huberta in mašna daritvena miza. Pred »lovsko mašo« in med njo so doneli zvoki iz lovskih rogov. Posebej so izstopali rogisti iz Murske Sobote, ki jih vodi Jože Grlec. Madžarska praznuje letos 1100-letnico naselitve na tem območju. Župnik Albin Horvath je med »pridigo« spomnil na naseljevanje plemen, velik del govora pa je namenil lovcem in skrbi za varstvo narave oziroma sožitju človeka z njo. Seveda tudi ni mogel mimo sv. Huberta. Kdo je bil Hubert? Hubert seje rodil okoli leta 655 v Akvijaniji v Franciji, umri pa je 727. u* • v __ k's° Pri^a"''u v Baku Je veliko pozornost vzbujal tale jezdec. Oblečen je bil podobno kot njegovi pred-1PM 1 loo ]efj jz Mongolije in se naselili na območjih, ki so zdaj v republiki Madžarski. Nekako lepo je vse to; stara utrjena mesta, sredi njih gotske katedrale in še starejši samostani, znotraj petje gregorijanskih koralov, zunaj vrtovi za počitek, razmislek v hladu sence figovca, zraven ozke ulice z nekoč patricijskimi hišami ter na njih obešeni balkoni. Balkoni, veliko balkonov, nešteto balkonov. Skoraj ga ni okna, ki bi ne bilo hkrati tudi balkon. »Balkonska« arhitektura tukajšnjih mest nam pripoveduje zgodbo treh kultur in treh religij. Razberemo lahko mešanje treh kulturnih vplivov -judovskega, katoliškega in muslimanskega. Danes so vsi zajeti v enem samem narodu. Vendar je od judovske in mavrske kulture ostala samo kultura tistih pokristjanjenih Judov in Mavrov, ki so imeli dovolj pameti, sreče ali denarja, da so se izognili inkviziciji katoliške cerkve. »Katoliški Bolk"11' h Gar^ Lorca ^i C'* ^0/p r ^^do Federico Garcia Lorca Slovo Deček pomaranče je. (Z balkona ga vidim.) Če umrem, pustite balkon odprt. Kosec žito kosi. (Z balkona ga slišim.) Če umrem, pustite balkon odprt. leta v Tervuernu v Belgiji. Je zavetnik lovcev in strelcev, mesarjev, krznarjev, strugarjev, gozdarjev, optikov, lovskih psov; zaščitnik proti pasjemu ugrizu, kačjemu piku, pomaga v strahu pred vodo ... Po rodu je bil iz plemiške družine. Poročil se je mlad, vendar mu je žena umrla pri porodu prvega sina. Strt zaradi bolečine ob izgubi drage seje vse pogosteje umikal v gozd in iskal pozabo, uteho v lovu. Legenda pravi, da je nekega dne zagledal jelena, ki je imel med rogovjem svetleč križ. To doživetje ga je spodbudilo pri njegovem razmišljanju, da bi se kot vdovec posvetil Bogu. Čez čas je postal duhovnik, pozneje škof, kije svoj škofovski sedež prenesel iz Maastrichta v Liege, zato ga v koledarjih omenjajo kot Huberta iz Liega. Na kraju, kjer so umorili njegovega učitelja Lamberta, ki ga je zelo spoštoval, je dal postaviti mestno stolnico. Hubert se je z vsemi močmi posvetil pokristjanjevanju prebivalstva v Ar- Rogisti iz Prekmurja, ki jih vodi Jože Grlec, so stalni gostje Hubertova nedelje v Baku. Če se bodo lovci iz Pomurja zgledovali po madžarskih lovcih in še sami priredili Hubertovo nedeljo, bodo naši rogisti z veseljem nastopili. denih. Spada med štiri tako imenovane maršale (Hubert, Anton, Kornelij in Kvirn), ki so dolgo veljali za svetnike, ki so blizu Bogu in zato ob priprošnjah posebej pomagajo. S spominom na sv. Huberta so povezani številni ljudski običaji. Marsikje na Hubertov dan (3. novembra) blagoslavljajo kruh, sol in vodo, to pojedo in tako naj bi bili obvarovani pred pasjimi ugrizi. Lovskim psom so včasih vžigali na čelo tako imenovani Hubertov ključ, da bi iz živali pregnali strah pred vodo. . Čaščenje Huberta se je zlasti okrepilo v 15. stoletju, ko so ustanovili Hubertov viteški križ in razne njegove bratovščine. Na slikah je upodobljen v škofovskem oblačilu, ob sebi ima lovski rog in lovske pse. Hubertovo tudi pri nas? Tale »življenjepis« se mi je zdelo potrebno zapisati, da bi naše lovce seznanil s Hubertom, njihovim zaščitnikom. Morda pa se bodo v kateri od naših zelenih bratovščin odločili za Hubertovo nedeljo, Hubertov lov, kralj« Fernando Aragonski in »katoliška kraljica« Isa-bela Kaštilska sta v istem letu, kot je Kolumb odkril Ameriko, osvojila mavrsko Granado in tako dokončno vrnila Španijo pod okrilje rimske cerkve, tamkajšnje mošeje in sinagoge pa spremenila v katoliške cerkve. In kot že velikokrat v zgodovini treh velikih ver v enega Boga, Alaha, Jahveja, je tudi tokrat šlo zgolj za zamenjavo njihovih osnovnih simbolov; križa, polmeseca in šesterokrake zvezde, s tem pa za zamenjavo zgolj politične oblasti - Bog je ostal isti, pa tudi balkoni so ostali. Zakaj ravno balkoni, predvsem pa zakaj toliko balkonov? Zato, da ima mladenka kam stopiti, ko ji temperament španske kitare pod balkonom nabija rdečico v lica? Ali pa, da se sosedi lahko pogovarjata čez ozko ulico, potegneta vrv za sušenje perila in opazujeta, kdo je s kom ta večer. Rože na njih so čudovite. Kakor koli že, ob tem vprašanju so me ljudje v Španiji samo začudeno gledali. Namen balkonov oziroma namen toliko balkonov! Človek božji, vprašaj me rajši kaj lažjega, mar ne veš, da življenje traja samo štiri dni?! Kolaž sestavil: Andrej Horvat Lovci (in drugi ljubitelji štirinožcev), poznate tale lepotca? Njun lastnik je povedal, da gre za madžarsko pasmo vizsla (dolgonogi psi ptičarji). kako drugo lovsko prireditev, povezano z življenjem tega »naravovarstvenika«? Dobre stvari je treba posnemati. Zgled za to je lahko Hubertova nedelja v Baku pri Zalaegersze-gu, kije privabila čez 3.000 ljudi. Med obredom so med lovce sprejeli pet kandidatov in ti so pred množico obljubili, da bodo delovali tudi za ohranitev ravnotežja v naravi. Sicer pa so tudi tekmovali z lovskimi psi, bilo pa je mogoče kupiti mar- -- sikaj, kar je povezano z naravo in lovom. Seveda ni manjkalo lovskih specialitet. Med množico je bilo tudi nekaj lovcev iz pomurskih lovskih družin. Upam, da so le-ti dobili zamisel za podobno prireditev pri nas. Za tiste, ki tja niso šli, pa je napisan ta članek in bodo še sami začeli razmišljati o Hubertovi nedelji po pomursko. Obisk je zagotovljen, dobiček tudi, le zakaj čakati? Besedilo in posnetki: Š. SOBOČAN H 18 vestnik, 19. septembejg od listki Ranljiva reka V vzvratnem ogledalu »Ne ukvarjajmo se s preteklostjo, da ne bi zamudili prihodnosti,« je kategoričen Churchill. Pa vendar se ukvarjajmo. Z naraščajočo skrbjo. Saj je vendar koreninska vklenjenost v zemljo porok za rastlino. Da kljubuje suši in divjim vetrovom. Davno zrno, ki umira in se množi v podzemskem svetu - med življenjem in smrtjo, neoznanjenim in oznanjenim -, ugleda pokrajino. Simbolika je nad rastlinsko vegetacijo. Mnoga potlačena usta in jeziki želijo spregovoriti. Iz reke smo vznikli: krvoločne, razdiralne, mačehovske. S tako se sooči obmurski človek, ko brani svojo ped zemlje. Ali sodobni tehnični človek, ki se ji zoperstavi z vso vodno znanostjo. Zgodi se ji kot Kristusu pred tožiteljskim zborom in razjarjenim ljudstvom. Toda, ista reka šepeta. S skrivnostnimi tihimi verzi. Zazibani na njenih toplih prsih se podajamo proti toku življenja, v nerazlikovano, v nirvano. Plovba proti toku pomeni vračanje k božjemu izviru. Kako prav ima indijanski poglavar plemena Seatle, rekoč, da sijoča voda naših rek ni samo voda, temveč kri naših prednikov. So ideologi neke dobe. Varni skrbniki, še obvladovale! podzemlja, ki ne dovolijo pognati globinskih korenin. Gre za metodo obvladovanja ljudskih množic, ki so po Gassetu le skupki povprečnih ljudi. Pa se je zarotilo nebo, skozi razpokana tla je jela uhajati vlaga in prizadela plitvo zasajeno monokulturo. Kar pa je po mistični teologiji obdobje preizkušenj, ko duša razodeva svojo ognjeno moč in suho ne pomeni pomanjkanja srčnosti, pač pa plamen strasti. Starodavne obmurske branje: brodarstvo, ribištvo, mlinarstvo, buraštvo, delo z lanom in konopljo odločilno zaznamujejo svet okoli Mure. Niko Kuret celo poudarja, da dajejo narodu pečat. Če jih rodovi sprejemajo, gojijo in prenašajo na potomce, se stvariteljstvo ohranja, čeprav po naravnih zakonitostih ljudstvo odmira. Ali, povej, kaj misliš o preteklosti, in povem ti, kako gledaš na prihodnost. Je v svetu presežnosti umestno govoriti o ohranjanju starih nazorov? Ko je zanimivejša progresivnost, ki velja za naprednjaštvo in je celo sredstvo zoper nazadnjaštvo? Zaneseni poslovneži pa itak le z napredkom merijo stopnjo civilizacije. Vse drugo diši po konzervativiz-mu. Da ne omenjam »časa tranzicij«, ko je vsako vračanje ideološko nevarno. Po Trstenjaku nosi sleherni človek v sebi fosi-Inost preteklosti in prihodnosti, saj so mu časovna obdobja odprta in raztegljiva naprej in nazaj. Morda je sodobnemu človeku prihodnost le nadomestek za transcendenco, ki jo doživlja kot eksistencionalistični manjko na račun eksistenčnega presežka. Zgodovina je zgodba o človekovem iskanju, tavanju skozi čas, zgodba o nemiru, ali po Kocbeku, slepi nemir človeka. Če označujejo živalstvo instinkti, vrojeni v biološko fizionomijo, definirajo človeški rod kulturnozgodovinske okoliščine in učljivost, ki jo prinese otrok na svet. Jezika pa se uči v svetu dialektičnih nasprotij, v fazah sprotnosti in tradicij, kot učitelj in učenec, proizvajalec in spreminjevalec oblik. Prevrednotenje tradicij zavira napredne misli, kar hromi našo ustvarjalnost na račun sakrosant-ne navezanosti na tradicijo. Moderni človek -kljub stereotipnemu Ciceronovemu izreku o »vsem povedanem« - silno napreduje, saj vidi v napredku svoje poslanstvo in so mu malo mar besede ameriškega duhovnega pisca »vse, kar potrebujemo za življenje, se naučimo v vrtcu« ali Zaplotnikovo iskanje poti, ne cilja. Je tu nevarnost? V mladem rodu, ki zgublja sledi babic in dedkov? Jih ne implantira v novodobno tkivo. Ali se jih loteva pavšalno, okorišče-valno, zgolj estradno. Stare obmurske dejavnosti tonejo v pozabo kot kitajska kultura in kultura Inkov, ki je pred evropsko; podlegajo pritiskom vprašljivo presežnih, bolj pohlevnih, manj negovalnih, kemiziranih in avtomatiziranih mašinerij. Družba postaja potratna in mačehovska do naravnega okolja, z znaki slabljenja moralnih vrednot, kot je poštenost; nezvestoba »naturi«, ki postaja novodobna gospodovalna družba. Rečeno z besedami apostola Pavla: »Naš boj se ne bojuje proti krvi in mesu, ampak vladarstvu in oblastem; zavojevalcem sveta, zlohotnim družbenim silam pod nebesnim obodom. Stojte torej opasani okoli ledij z resnico in oblečeni v oklep pravice.« Ali, pravični do preteklosti, modri do sedanjosti, da ohranimo jasen pogled v prihodnost. Modrec Eckhart gre najdlje: »Ne boste sojeni po dejanjih, marveč po tem, kar ste - po biti, ki šteje.« (nadaljevanje prihodnjič) OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA,' POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEZEU Gospod je reke! Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje red0!'belili iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti io pokažem! Naredi! bom iz tey narod in te blagoslovil. Poveličal bom tvoje ime, da bo v blagosio Blagoslovi! bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemip- Pripravila: Marinka j ERIČ Reka Jordan priteče v Mrtvo morje, vendar se tukaj sladka voda izgubi. Voda z več kot tridesetodstotno slanostjo daje surovine za kemično industrijo, saj iz njega pridelujejo pepe-liko, kalcijev karbonat. To je tudi najnižja točka dežele -399 metrov. Ker je v deželi voda zelo velikega pomena, jo skrbno izkoriščajo. Na jugu so velike soline. Sami na lastni koži smo se lahko prepričali, da v tem morju ni mogoče plavati. Zaradi prevelike slanosti te voda kar meče na površje. Tukaj lahko na morski gladini ležiš kot na kakem ležalniku in bereš časopis. V okolici so veliki naravni parki, kanjoni potoka Ed-ron, z levi in risi. Takega kopanja smo se hitro naveličali, saj si bil kljub čisti vodi na koncu ves masten in slan, tako da je bilo potrebno takojšnje prhanje, saj se ti je drugače vsa ta sluz zažrla v kožo. Dobro, da so ob obali prhe. tisoče Judov ubitih. Za časa vladanja rimskega cesarja Tita, je bilo uničeno in pregnano skoraj celotno Judovsko prebivalstvo. Nekaj se jih je zateklo v Herodovo trdnjavo v puščavi tukaj na Mansadi. Hrib ima strme prepadne stene, vir vode in sončno energijo, ki so jo prido- jene trdne obrambne zidove it nasipe, z ostalim svetom pa50 komunicirali s pomočjo di^1' Imeli so tudi skrite poti, da so se oskrbovali s hrano. Ved® so, da jim sledi neizbežna^ Sledil je sloviti LazarjevgoM da Judje nikdar nikotnut služili, razen Bogu, zato 1 Mansada - »Orlovo gnezdo« in Qumran Po osvežitvi nadaljujemo z vožnjo še naprej proti jugu do Mansade. Mansada je hrib, visok 440 m, na katerega vozi žičnica in kjer so ohranjeni ostanki domovanj Izraelcev, ki so se semkaj umaknili pred Rimljani. Zgoraj na hribu je planota in površina 5 ha, na kateri so živeli ubežniki. Že takoj 60 let po Kristusu, je bilo na tisoče in Mrtvo morje bivali in so tukaj preživeli 3 leta. Lepo so ohranjeni lastni rezervoarji vode. Vodo so pridobivali tudi iz Ein Gedija. Leta 73 Mansada pade, pod vodstvom voditelja Lazarja, saj so se odločili za kolektivni samomor. Zavohali sojih Rimljani, ki so jih obkolili. Njihov cilj je bil, da jih do kraja sestradajo. Obkoljene sojih imeli leto dni in so računali, da jim bodo pošle zaloge hrane in se bodo sami predali. Judje so imeli zgra- sedaj ne bodo Rt vošili užitka, da Jih P so se raje odločili z -u se k^e ubojstvo. V tem dej jo2’ trdoživost Izraelce^ pOn-dnjega so se. med .]nak® zadnji pa se je na a Ko so prišli Rimljan > z> I pobite, zaloge hra let. Ostala je samo aji otrokom, ki samoub° s tela narediti. Še dan v da sinonim trdnos i (nadaljevanjem > Njej je hotel prihraniti vse bolečine, s kakršnimi se srečavajo dekleta njenih let. Da bi se sprijaznil z dejstvom. daje Alenka samo ena izmed mnogih, povprečnih deklet, še sam ni mogel verjeti. Tudi ni bila! Že sam je bil malone miljenček v družini. Odnos do Alenke se je v njem še stopnjeval in odraščala je tako zavito v vato. Seveda bi mu morala njegovo ljubezen vsaj delno vračati in to je želel tako oprezno izsiliti iz nje, da je ne bi moril občutek lastrre krivde. Puhle misli je razredčila temnolasa, visoka in vitka strežnica, ki je nameščala obrok na poličke. Rutinsko se je znebila lahkega, a obsežnega tovora in tak mlačen je bil tudi njen nasmeh. Obraz, precej naličen, bi lahko bil pod svetlečo se plastjo razne kozmetike čeden. Lepotila so ga osiromašila, ga skazila do brezosebnosti. In ta obraz, v duhu ga je očistil, je priklical v zavest neko davno*porojeno in nikdar do kraja pohojeno bitje. Nekaj skupnega, čeprav nedoločljivega, ju je povezovalo in izzvalo vzporejanje. Nenadoma je začutil do stevardese neko nepojmljivo nagnjenje, in ko je znovič pripeljala voziček, je njegov pronicljivi pogled obvisel na njej dlje, kot bi bil sicer, in še toplejši je bil. Nekaj skadko grenkega se je oblikovalo v podzavesti in vedno jasneje in določneje se je soočil z njo: z Mileno. Milena, da! Povedla in odkrila je v njem čutni svet, kije zanj obstajal prej samo v domišljiji. Z vso srečo in lepoto ljubezni in strasti je obogatila njegovo bit. Potem mu je zrela, zvita ženska njemu, naivnežu, lepo obrnila hrbet. Danes ve, daje ljubil najbrž samo on, ona pa je le izkoristila njegovo nepotešeno telo v času svoje telesne lakote in žeje. Beseda pohotnost je bila vseeno pretrda za njuno razmerje. Saj res! Je znala sploh iskreno ljubiti?! No, kakih pridobitniških namenov že ni gojila, kajti on razen štipendije ni imel ničesar. Lahko je seštevala pustolovščine, ki si jih je bila privoščila z mladimi fanti ob svojem znanja in položaja željnem in smrtno resnem soprogu. Morda mu jo usoda še kdaj nastavi na pot. Zdaj ko sta oba zrela in brez rožnatih naočnikov, jo bo vprašal, tako čisto naravnost, zakaj gaje zapeljala. Zapeljala zares! Zaprl je oči in si jo skušal priklicati. Ni se več vrnila. Namesto nje je z naglo kretnjo dekle pobiralo plastično embalažo in ga začudeno pogledalo, kajti posodice razen kave so ostale nedotaknjene. Tu so misli obstale, zagozdile so se. Milenina moč v njegovem čustvenem svetu je odmevala z liričnim nadihom. Edina! Vse ostale ženske so šle mimo njega. Nekje na vmesni postaji je obstala Mira. In tudi njo je kmalu pregnala zgolj pragmatično prevladujoča miselnost, ki je ukrojila njun dom Andreja. Nobenih vzorcev, tudi kombinacij mu ni uspelo odnesti v življenje iz svojega doma. Oče Feri, trn v peti mnogih moških bližnje okolice, je svoje strasti res blažil pri vročih kmeticah, tudi v kakšno belo posteljo je zlezel včasih, a njega o tem ni poučil. On je samo pobiral drobtinice iz bujnih vaških pripovedi, ki so resnico ozaljšale še s svojimi dodatki, in trpel ob ljubosumnih izpadih matere. S temi napotki si v življenju ni mogel kaj prida pomagati. Oče Feri je ostal kot živa legenda ljubimca med ljudmi, realnost pa gaje kaj klavrno oskubila. Vedno bolj suh sedi na traktorju in vedno bolj usločen je njegov hrbet. Ostanki las so mu obtičali le za ušesi in na zatilju. In tako se je grešnik Feri po malem preoblikoval v svetnika Ferija. Domače je ta krilatica prizadela, vaščani pa so se ob njej sladko zabavali in nemalokrat ugotavljali, kako se bodo za krsto razvrstile ženske, ki so mu hladile pregrešno, vroče telo. Iz spleta tavajočih misli ga je iztrgal sosed, ki se je prebudil iz sladkega sna, pričaranega iz tablete in alkohola. Čeprav mu je krilo zastiralo neposreden pogled na tla, je vendar z veseljem ugotovil: »Boris, zdi se mi, da se bližamo letališču. In jaz sem se tako imenitno naspal.« »Samo še malo in res se bomo pripeli, vsaj po času sodeč,« mu je odvrnil Boris. Redke srebmkaste zvezde mežikajo z žametno temnega nebesnega oboka. Mesec s svojim zadnjim krajcem se zvedavo ozira po njih, njih večni gospodar. Luči na krilih še utripajo. Ženski glas odrešujoče naznani: »Bližamo se letališču Saddam. Ugasite cigarete in pripnite si pasove!« »Saddam pomeni veliki človek, osebnost,« razloži Boris mežikajočemu sosedu, s katerim si nista delila le poti, temveč si bosta odslej tudi delo. »Od kod to veš?« »Zanimal sem se pri tistih, ki so prišli na dopust. Carinske formalnosti trajajo kakšno poldrugo uro. Ko dospemo do gradbišča, do tja je osemdeset kilometrov, nas bo pozdravil že novi dan,« je še dopolnil Boris. »In temu novemu dnevu, delu in življenju je treba pogumno ponuditi roko, razum in veliko dobre volje,« je pridal sosed in se z zaupanjem zazrl v Borisov odločni in dostojanstveni obraz. * * * Nedaleč od razvlečenih ravninskih vasi se med vrbje zajeda reka Mura. Ob povodnjih se neprizanesljivo zagrize v rodovitno zemljo, jo trga in pogoltno šumeča odnaša. Le tam, kjer so bregovi utrjeni z mogočnimi kamnitimi kvadri, se morda utre le tanek curek, ki se kačasto zvija med žilavimi vrbovimi koreninami. Vešča ušesa kmečkih očancev so že po šumenju zaznala njeno globino in merila njeno razdiralno moč. Prestopala je bregove in se s kakor lovke temnimi kraki prikradla celo v mlin in od tam rinila po vdrtih poteh dalje. Vaščani so se zbirali v gruče, se ozirali v jezno nebo, molili in preklinjali in ugibali, kako ohraniti domove in živino. Sčasoma se je besno vodovje umirilo in se potegnilo v svoje korito in nadaljevalo že zdavnaj vsekano pot proti Bistrici, Lendavi. Te pomladi, 1945, je Mura mirna in ponižna, nobenih groženj in divjega šumenja ne nosi s seboj. Prebivalci na obeh bregovih poslušajo drugo pesem, uglašeno, na strah, stiske, ki rojevajo neprespane noči in živčne dneve. Mura je že skoraj pred dvema mesecema razrezala ta svet na bojišče: njen levi breg so zasedli sovjetski vojaki, na desni se vkopavajo v strelske jarke še vedno Nemci. Grom težkega topništva bobni na obeh straneh reke. Soj rdečih raket razsvetljuje nebo. Naselje Dolinci seje nekoč bahalo z bogatim zaledjem rodovitnih polj, ki so ga obdajala kakor razkošna preproga najbolj pestrih barv. Letos so ozimino že dvakrat pustošile črede konj: zgodaj spomladi so bili to begunci, ki so se ustavljali s svojimi vpregami, na vozovih je bila razna ropotija in na njej žene in otroci, prihajali so od neod iz Madžarske in si utirali trdo pot kdove kam, na zahod. Bežali so pred fronto in naletavali pri vaščanih na simpatije ali odpor, odvisno od posameznikov, ki so hoteli očuvati svoja polja pred neznanimi nadležneži. Ob prihodu ruske vojske sta volja in moč vaških veljavnikov poniknili. Nekaj pogumnih domačih mladincev in mladink je obveščalo starejše, izkušene in zato neverne Tomaže o nekem novem in povsem pravičnem svetu. In prav tega, pravičnega, so se pre-možneži bali, revnejši veselili, vsi pa bi bili najraje le mirno živeli na zemlji. Težki tovornjaki so se zažirali v ceste, še razmehčane od marčnega dežja. Iz njih so se usuli vojaki v sivih uniformah in se razkropili po hišah. Za hišami, sadovnjaki in mejicami, med drevjem so zakrinkali topove. In po travnikih, na poljih in povsod, kjer je karkoli zelenelo, so se pasli konji. Vojaki so se nastanili po skednjih, listnjakih in hišah. Prinašali in delili so razne predmete ali jih tudi odnašali in jemali. Vsak še tako nepomemben odcep ali cestno križišče, vse je bilo označeno s čudnimi, nečitljivimi črkami. Tudi fasadam hiš z napisi ni bilo prizaneseno. Napise so dopolnjevale proti zahodu usmerjene puščice. V svet med Muro in Dravo so počasi prodirali Bolgari. Ozemlje med Dravo in Savo so osvobajali partizani. Benkičeva kmetija je bila nekaj metrov bolj od maknjena od glavne ceste. V Dolincih g° la po velikem bogastvu, tudi v sredini Gotovo pa se je razločevala od drugih-obliki ključa zgrajenih domačij. P°k?jn oSpod3,i*, je namreč izbral piramidasto streho in ? poslopje odmaknil od stanovanjske hiše. darja pospremili tja med polja, je dom P*? set siieX nikova vdova Gizela. Komaj dobrih Pet^e|o,d’"J štela. Zato seje njej in tudi vsem drugim in zemlje ne more poriniti v roke svoj* 'j« njenemu mlademu, za kmetijo malo ogr P® Feri je ljubil kozarček, vaške veselice, Ki® tudi igral na harmoniko in s svojimi dov P . -razveseljeval občane. ., jobr0 % Mladi vetrogončič Ferije komaj utegbj ti svojo Evo, ko so mu izročili PoZ'Vjravi vojsko. Sosed je napeto zrl v njegov za nagajivo iskreče se oči in ga vprašal: »Zdaj so tudi tebe našli. In boš šel?« -p, »Peljal se bom, stric. Daleč in brezpla® ne bom. Roke bom dvignil in korakal v uj Ne prideš vsak dan v Rusijo!« . »Feri, ti si pa res pravi bedak! Pokojn11 ,i( v grobu obrnil, če bi prepisal posestvo n »Niti ga ne bi vzel,« mu je odvrnil Feri' kazal bele močne zobe. ' »Doma si že tako prevalil vse delo na j je očital sosed. . tegaVet/ Navajene so in rade delajo. Jaz nočem jemati. Te tri dni, ki mi še preos samo poslavljal, dosti prijateljev in P™ name. Preden vse obiščem in pozdravim1 posteljo smuknem, bo čas pretekel. Ja- ii vam bom prišel. Kakšno slivovko mi b°s : ju" Moje ženske so vso skrile; pred mehfr I hlapčičem Tončem. Dečku bi res le ško j odraslega, pa samo zdravi. . i Nebo se je žalostno zavleklo z oblak1' । v nenehno rosilo. Benkičev Tonč je vPre^ir ' oba konja, zadaj postavil dva lesena ko* pa sta tesno drug ob drugem sedela J |ino.y' Ženske so jokale, Jožek je molče golta1 )11al’,j)(l| je pod vplivom sosedovega žganja vriska kami na vse strani in se tako poslavljal 0 so ga v kratkem času sprejeli za svojega j pet izgubljali. Ben^Z Vse do zime je pismonoša prinašalv p p0 pisma. Nato so prihajala vedno redkej® vjiiey letu jih ni bilo več. Tako seje Feri ne.-zgiibil ruski ali že na madžarski zemlji, najbrž 1 gimi drugimi, od katerih tudi ni prispe Tašča Gizela, ki se v borih mesecih še sploh ni pošteno privadila na n°ve?^,i pf* člana, ni kazala potrtosti. Kako je bilo P tudi ni ugibala. Ugibali so sosedje, k>#r pogled mladih zaljubljencev potegnili c J ph'1 (nadaljeval 19 Wnik, 19. september 1996_ »atira Kujski val, drobne norosti nove države 'Veliki zaščitniki slovenskega jezika, jezi-°slovci so poenostavili imenovanje krajev. j et)i se Murska Sobota čisto po naključju ime-i "ovala Murska vas, se vas piše z malo. Če bi se s"cajno, bog ne daj, imenovala Murska Gora, Se?ora piše z veliko. Enostavno, mar ne? ■"rleki in Prekmurci lahko izpit za avto delajo v poljani. Ljubljančani pa pri nas ne morejo. Torej as naše avtošole niso sposobne naučiti voziti v Lju-Rni in tam vozimo na lastno pest. Ko pride oovimik s sveže opravljenim izpitom na odprto o in prvič v življenju prestavi v četrto, se mu od Kenja utrga. Polovica takih se pobije prvi teden ^šoferije. i, ne bi bilo lažje močvirnikom delati šoferskih ^'0Vv Lendavi, Ljutomeru, Radgoni in Murski Liuhi'1' pa da delajo zmedo v prometno uničeni nih hPri nas bi izpit °Pravil'brez velikih psihič- i Ven v men'tev 'n se nat0 P°čas' navadili na slo-vem ° prome®° godljo. Naši kraji bi oživeli v no-Zt, P ®®etnem turizmu, Slovenci pa v svežem "in ob zdravi hrani in pijači. Žrtve pa niso I i 8im° H^^vvčani. Ormožan, ki hodi v ljutomersko I E^0.’ mora v avtošolo na Ptuj, medtem ko °V1 sošolci lahko opravijo teoretični pouk kar v piskih učilnicah ' I ■ Bavit' predl°8' Stranka- ki bo poskusila od-| 1 to krivico, bo na volitvah zanesljivo glavna. i_____________ prikrajšani za vožnjo po eni najmodernejših cest srednjevzhodne Evrope. Nazaj gre laže. Najbolje je izstopiti z avtoceste pri Vidmu ob Ščavnici, ker vam potem ni treba domov čez Gornjo Radgono. Kujski val, ormoška varianta Če je kmet preveč nor, lahko ostane čisto brez krompirja. Tudi trikrat večja vsota od običajne ne more prepričati lastnika, da bi prodal njivo za novo ormoško obvoznico. Ormožani bi mu najraje dali napotnico za psihiatrijo, vendar lastnina je sveta stvar. Ljubljančani si že manejo roke. Spet jim bo ostal denar za novo velikansko križišče. Kujski val, referendum in nova Fotografportretist Včasih, ko čakam pri Marjanu na fotografije (ki jih za znance vedno naredi z zamudo, za prijatelje pa še z večjo), vstopi kakšna stranka. Mirno ji prepustim vrsto. Meni se itak ne mudi, saj čakam dvanajsto uro, ko bomo šli na protokolarno kavo. Marjan odda izgotovljene fotografije, stranka vpraša: »Koliko pa to stane?« Marjan reče, da toliko in toliko za razvijanje, toliko za posnetek, vse skupaj tisoč tristo sedemdeset, če seveda imate. Stranka debelo gleda, odšteje denar in odide. Marjan potem pripoveduje: »Ta gospod je bil šef prometne milice. Ta gospod je bil pilot helikopterja. Ta gospa je bila psihiatrinja. Ta gospa je pesnica.« Ali kaj drugega nadvse pomembnega in zanimivega. Tako sem spoznal tudi ortodoksnega komunističnega zgodovinarja Koniga, najmanj štiri zelo pomembne slikarje, pesnico, keramičarko, dva tnisionarja in cel kup postopačev, klošarjev, prevarantov, zdravil sil z Balkana in druge gospode. Spoznal sem diplomata ene največjih držav sveta, spoznal sem tudi lepo gospo, ki bi vsakemu pa še takšnemu dedcu zagrenila življenje, zato se je vsi ogibajo kot kuge. Najbolj sem se seveda razveselil novega znanstva z upokojeno psihiatrinjo Nušo. »Izredno me veseli,« sem ji rekel. Piski val, dobra ponudba realistična stranka ponuja svojim članom kartico. Z njo lahko dvignete dete kolikor ga potrebujete, in ne, kolikor ga ima-e oklevajte predolgo, da si ne premislijo. i i * val, popotovanje od | ^tomera do Lendave stranka Kujski val razpisuje referendum, na katerem se bodo slovenski državljani odločili odvzeti ljubljanski televiziji pravico do pobiranja radijske in televizijske naročnine. Da bomo svoje interese laže dosegli, predlagamo ustanovitev Televizijske stranke. Člani nove stranke bodo samodejno vsi, ki so v zadnjih petih letih gledali televizijo vsaj trideset minut. Borili se bomo, da bo pravico do naročnine dobila Vzhodnoslovenska televizija, ki v nasprotju z ljubljansko oddaja program štiriindvajset ur dnevno. Kujski val, končno nekaj zares °bstaja a 'J®0 po novi avtocesti, ki za vas še ne ^nja j113^ nov'narJi pa po njej že dolgo vozijo. Potujeta Pfav’ uz'te^- 'z Ljutomera boste najprej 0D Proti severozahodu, na rondo pri Tomače->nZdivjat°St'te’ pri ^oračevem. Tam vzamete listek vožnje, eprot> svojemu cilju. Po sedmih minutah as‘.nov®adi 'maJ° si®0 dobre avtomobi-""ajovzh e.čakati na izstopni postaji Dolga vas. Če ^turist pomešani med naše nakupoval-Pfecej j veliko tolarskega drobiža, bo to trajalo bi Po sta ^°’ vsekakor pa ne manj kot pol ure. Res ri cesti prišli dosti hitreje, vendar bi bili koristnega - Če želite v kuhinji odstraniti trdovraten madež, pomočite vlažen prst v vim ali podobno čistilo. Madež boste zdrgnili s tako lahkoto, da vam ne bo nihče verjel. - Nikar ne odvrzite prazne embalaže od mleka. Odrežite jo tri centimetre nad dnom, in dobili boste posodico za enkratno uporabo, iz katere bo vaš maček z užitkom pil ali jedel. Če boste rezali v višini deset centimetrov, boste dobili zelo praktično posodo za presajanje sadik paradižnika in paprike. »Zakaj?« »Ker vsak človek prej ali slej potrebuje pomoč vašega poklica. Seveda pa je bolje, če že vnaprej veš, s kom boš imel opravka.« Na stenah Marjanovega ateljeja je cela galerija portretnih fotografij pomembnih mož in žena. Med njimi najdete slikarje, igralce in igralke, glasbenike, pesnice in politike. Ni mi jasno, kaj so naredili slednji, da so si zaslužili mesto med slavnimi osebami. Ponavadi počakava, da se imenitnica ali imenitnik umakne. Potem počakava še Lojza in gremo mirno, kot se spodobi'za može, ki so ves čas trdo garali, na kavico in si privoščimo kratek čas miru, počitka in prijateljskega pogovora. Potem sledi drugi del opisa pomembneža ali pomembnice, ki pa ni vedno tako ugoden kot prvi. Fotoportretu sledi psihološki portret. »Pomisli, posodil sem mu knjigo, čez dva meseca pa sem ga vljudno prosil, če mi jo lahko vrne ...,«je potožil. »Kdo?« sem hotel vedeti. »Oni drugi slikar, ki je bil prej v ateljeju, ne Feliks. Veš kaj mi je rekel, da te knjige še svoj živ dan ni videl.« »Knjig se ne posoja kar tja v en dan,« sem menil. »Še huje je s tistim inteligentnim gospodom, ki sem ti ga prej predstavil, on pretepa ženo. Ali pa tista gospa, ki je bila pred po! ure zaradi slik.« »Kaj pa je z njo narobe?« »Ponavadi dvakrat na leto uide možu, pusti mu otroke, potem pa se čez nekaj časa vrne in joče, kako je nesrečna.« Lojz je vstal: »Konec protokola, delo me čaka. Le-ta pa, Marjan, itak vsakemu preveč zaupa.« In smo odšli vsak po svojih opravkih. Neko lendavsko podjetje je prava kovačnica kadrov za sosednjo državo, saj je nekdanji vodja del pri Petrolu, ki je delal nekaj časa celo brez papirjev, postal eden od glavnih inšpektorjev v Čakovski županiji. Upajmo le, da bo katero od naših ministrstev spet širokogrudno in bo prisluhnilo zunanji svetovalki podjetja, in bo to podjetje brez dokumentov podprlo s kakim dinarjem. Vendel Ostrič - Top mane-ger se že tolče po glavi, da je tako hitro menjal službo. V tem času je namreč dobil ponudbo, da bi postal osebni svetovalec predsednika koncerna Mercator za financiranje velikopoteznih podjetnikov v obmenjnih cvetočih mestih. •k** N Radenski je zavel gorenjski turistični duh, saj je Jože Duh, direktor zdravilišča, izginil kot duh, menda v Bano-vske toplice. V zdravilišče pa je Lujs Behek - Bevanda postavil podjetnico leta oziroma direktorico hotela Ribno pri Bledu. Tako bodo od sedaj naprej imeli Kacinovi obramb-niki komunikacijske treninge v Radencih. Borivoj Repe l^dgonski Mehi(!)vček Vike borbe malih bogouf I I 'eden se Pa Je te denok neke ^^"‘J-Jasa den, da do I I Se ovi / naii šnrki domovini. Oča države je Nagrada za I glavači ‘ funkcionar‘ pomerili g y ovi 1 I »fti l s° pa za največ nasranih sodrzav ‘ , sj mo te I Z našen haJpštati. Na Drejčovo, v Rad- 8(4 cajt pa iti volot »živino« za haup,s,“S^ začeli bik- I I ^ti^'kuje nej dosti trebalo, pa so . v poj. I ^Prcjk, taka v Radgoni že skoro bo ■ ■ se {ak p0. 1 ^kar0,Svinski farmi. Naš lubi župan pa sve' iati. I d0 h ten cilou mogli ovi vrhovni sodn kt^P te ^ile, kerije te pramalo pejnez bik- Sl>joon 'pejnez me vrti! Zmejs ka .Ji tou van povejn I r^ih placih pa na hajzli še vedno 7_aj i I ^gotia je žepa cejla razkopana, p Gužvaježepa | | | j l » M ,, p n ct i•> Kan samo tou | bt>z m°jin koleslon nemren več ne ces ■ Radg0. I 1 tou reNiokrat sen se denok odprava na ■,alou ka mi je | n°ren povedati, či že sami n^ste... se tou J( j j^nfičeki končno ejnkrat svet- 1 \ ''ikik i’Van Pravin. Prlnoj duši, pa Prl ,.-.vajearov je bilou. I I \Jna. n^je skoro f hlače vujšlo, teko Pran^Jfkinurck Ostri- I I I ci' Tak^1 so naši sousidi prejk Mure, pa m bratrancaf I I na^ Franček pravi, zatou ka ovi sla mastna | na mizi skous kilo pranevajgar klob ■ I ka sen 1 I I te n° Pusmo zaj razne razlage, pr<> ■ ■ kurnCP I I l,a]'rstrl''lrde ^ure na benzin čakati, lepa i a misla, ka > gQ J 'Pije ovi Petrol kelnar reka Guten tag (■■■ ka pa le I ^istj^ra^^eka okrnili vuhe. Ti jaz že da g bračati, ^nJe nej nič. Se se more boug, smak^ | *Se»mJe' Nekda so se za mejo bili, zaj pa ka & te lht°PohPJnili- En‘ wzij° ceolou vke k, J troti« mi je zadnič Prejk česgranieo. »Kaj s, t^ ^l>ro 7 ranček, »kaj te nevejs, ka tou g ka sen [opov naš<> državo.« »Zaj bouš mi še celou re . .gp na Prančvajgarski račun,« sen se ra- ' • T je ie nič. Nančfeniga nejsen recen' čile sam0 naenkrat razgal ■ zdravstvo iojnen 'udi v naši lejpi Radgoni fa,iF’^ vPa ces'e pa ... Za vse jalijo. m"10™'' od Jtih Pa do I 'e/> vsab-e. ,eP° Pa prav, samo či jas moren poj bi 'udi b ‘ en’ P°l Pa ne dobin plače niti z J aUfojj Svet-či hi vjdai ka se županjajn vozi v lejP skuper čule na riti dobiji enajst jurjov. Kan gre Tak d() zP"arno. Sicer pa de po desten novembri uni nej I cei' Prepričavati. Vsi drugi do-a . « kaje poštenost l JUvn<>10 Program in so pošteni. Jaz pa » ■ ’ liasrlltii dragi^ ' s naše hibi zemle ... ne pust ■ L D() drgojč l K an‘. zatou kaje zedosti, kaje ze nasr ^ILCl Pismo mojemi poslanci mo. Ali tej pa si driijgi, šteri so f । tej dnejvaj ščeli s ten, ka so dosta gučali pa pred ten volilnin cajton obečavali, ka do se brigali či na-prijliko na oblast prijdejo. za sakoga paverskoga človoka fšte-roj šteč vejsi živij, mijslijo, ka smo mij pavri tak nouri, ka njin tou se vdrgemo?Ali mijslijo, ka se ten proustin liden lejko v sak-šen hijpi laže? Velke guče si držijo od našego cojprikapčuvanja Evropskoj uniji, pa ne vejo, ka tou cejli svejt posliijša, ka oni gučijo, pa gda svejt vijdi pa čtije, kak uni svojemi narodi v obraz lažejo, te nas ton rejsan nišče nede zaistino gemao. Pa či nas gdasvejta rejsan pripelajo, ta kak obečavajo, s takšin pelanjon kak zaj v Evropo, te prijdemo ta tak kak koudiške, gouli pa bosi. Vinci pravi, ka mij si pavri, kak delamo, lejko gnes idemo ta, tej naši naprejodejči so pa valon ta, ge so 50 lejt bilij. Zato se nemremo čuditi torni, či ena študentka ekonomije po televiziji pravi, ka se kak držav-lanka tej države bojij za sebej pa driijge pa jo je st raj od naše vla- Dragi moj Kovet! Z malimi stopajami pa z predse deždja ide k non gesen, pa tej šteri vrejmen naprej fkanjiijejo pravijo, da de lekar mokra. Sou-sid Vinci pravi, ka nede somo mokra, liki tudi vrouča, tou pa zavolo sega toga, ka tej, šteri ščejo za Kbvete prijti, proustoga naroda voutome niicajo, ešče bole pa voji strank, štere ščejo na oblast prijti. Zagvilšno se sakomi pošteno-mi pavri želoudec obračo, da je f preminouči dnejvaj, da je tej Kmetijski sejem bilo v Radgonji, pa so tej najvišiši voji s predsed-nikon vlade vred bilij ton, pa takše gučali, ka njin niti mala deca v ovadi ne bi vdrvali. Či prvi člo-vik vlade pravi, kak je se v naj-boukšen rejdi pa kak se vlada najbole br^a za tej paverski narod pa tiste, šteri s toga živejo, pa ka se zdaj od sakoga dela s pa-vrami zgučavajo, pa či njegof paverski minister pravi, ka zaj pa-vran saki de n boukše ide zavolo dobroga dela njega pa njegvi lilj-di, te si stoga lejko sefelej mijsli- de. Pa či se fkanjuvanja po novi-naj pravijo, ka se tisti, ka so zaj na vladi, pa nadale ostanejo, te zaistino vala tou, ka so stari lid-gej nikdasvejta pravli, ka ešče angel pa vrag sta lejko Jkiiper na oblasti, če njima tou paše. Bole božno pa tou za prousti narod vb vijdi, ka se zna, ka tej somo svoje žepe napunjavajo, za ove pa mijslijo, ka so že lejpe rejči ali bole istinsko lažij zado-sta. Tak glij vala za modrilvanje preminoučega zvonejšnjega ministra, da pravi po televiziji, ka naši lidgej majo bole pravico pri ki-piivanji zemlej kak ovi zviinski, da zatou pravico dobijo, ali nej je pa povedo, sken do naši kipiivali, ka je njiiva vlada sefkiiper na sr-maštvo spravila.Pijtan te zato: zakoj tej, ka so na najvišiši stu-baj na oblasti, delajo tak, kak i somo njin paše, pa takše odločitve vb davajo, ka somo njin pasejo, nikaj pa ne gledajo driijge, pa sten se bole narod prouti sebi Vlado Miloševič - Slivopek je začel z množičnim odkupom vsega industrijskega sadja. Rok za odkup je izredno kratek, saj bo z začetkom volilne kampanije nekdanji vojak in prihodnji pretendent za obrambnega ministra zamrznil vse proizvodne aktivnosti. Lendavski župan Jožef Kb-cun - Učinkoviti je ustavil gradnjo kulturnega doma. Ugotovil je namreč, da je zidovje prihodnjega doma racional-। neje zamenjati s hotelom Elizabeta, ki je v »lasti« glavnega izvajalca del INGRE, preprosteje povedano Sakač kom-pany. Kocunovi eksperti žal še niso uspeli ugotoviti, ali je Elizabeta še zmeraj v lasti Sakač kompanv, in tudi tega, ali je občinski proračun plementil svoj denar v Sakač kompany. *** Andrej Gerenčer - Broker si je poleg šefa kabineta, ki ga je namestil po sugestiji Milana Kučana - Sezonca, namestil še eksperta za kontrolo naložb. Po nepotrjenih virih bo to Anton Benkovič - Geoterni. V Blisku si ob tej odločitvi že manejo roke, saj bodo tako postali dvorna izvajalska firma. Nt. 1^, KOK . i PRORAČUN n Iport Prva državna nogometna liga Koper : Mura 0 :1 (0:1) Koper - Igrišče Kopra, gledalcev 2.500. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelec: 0 : 1 Vučičevič (31). Mura: Černjavič, Kokol, Baranja, Dominko, Ščulac, Alihodžič, Brezič, Škaper (Kmetec), Bakula, Vučičevič, Štampfer. Rumeni kartoni: Škaper, Baranja, Breznik, Bakula. I.SNL Rezultati - 7. kolo Koper: Mura 0 : 1 Beltinci: Rudar 1 : 1 Publikum : Olimpija 1 : 0 Korotan : Gorica 0 : 0 Primorje : Maribor 1 : 0 Nogometni komentar Sodniki in strelci se niso izkazi As Beltinci: Rudar 1:1 (0 :1) Beltinci -Igrišče Beltinec, gledalcev 1.500. Sodnik: Bohinjc (Škofja Loka). Strelca: 0 : 1 Vidovič (25), 1 : 1 Črnko (49). As Beltinci: Kuzma, Godina, Tratnjek, Sirk (Šabjan), Neiman, Šarkezi, Črnko, Baranja (Jeraj), Komar, Džafič, Gutalj. Rumeni kartoni: Neiman, Šarkezi, Črnko, Gutalj. Druga državna nogometna liga Nafta: Naklo 1:1 (1:1) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Turk (Maribor). Strelca: 1 : 0 Utroša (27), 1 :1 Ahčin (40 - llm). Nafta: Magdič, Hozjan, Balantič, Novak, Drvarič, Gaševič, Hrani-lovič (Gabor), Utroša, Bedo (Pal), Bursač, Tompa. Rumeni kartoni: Utroša, Novak, Bedo, Bursač. Tretja državna nogometna liga Pohorje : Turnišče 1: 0 (1: 0) Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 200. Sodnik: Glažar (Ptuj), Strelec: 1 : 0 Dobaj (30 - 11 m). Turnišče: Zver, Ternar, Albin Lackovič, D. Pucko, J. Pucko, Čiz-mazija (Lutar), Mujdrica, S. Lebar, B. Lebar (F. Oucko). Rumeni karton: D. Pucko. Pertoci Bakovci: Paloma 1:1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Pintarič (Črnešo-vci). Strelca: 1 : 0 Berendijaš (8), 1 : 1 Saletinšek (42). Pertoci Bakovci: Talaber, Berendijaš (Bencak), Žekš, Ošlaj, Buzeti, Cipot, Gabor, Krančič (Erniša), Jančar, Baranja, Fras (Matuš). Rdeči karton : Cipot. Rumeni kartoni: Gabor, Ošlaj, Jančar, Cipot. Kungota : Goričanka 1:1 (0 :1) Spodnja Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 200. Sodnik: Teršek (Laško). Strelca: 0 : 1 B. Šalamon (45), 1 : 1 Fridauer (90 - 11 m). Goričanka: Nemec, Kolar, Kren, F. Vogrinčič, B. Šalamon, Poredoš. Horvat, Suša, Kosednar (Ficko, Buček), A. Šalamon, S. Vogrinčič. Rumeni kartoni: F. Vogrinčič, Šuša, Poredoš, B. Šalamon, Kren, Horvat. Aluminij: Črenšovci 4 :1 (2 : 0) Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 300. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Hojnik (28), 2 : 0 Zrnko (40), 2 : 1 Vdrbš (63), 3 : 1 Zrnko (73), 4 : 1 Zrnko (82). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, Horvat, Pucko, Hozjan, (Vi-rag), Kustec, Voroš, Lipič, Vori, Horvat (Vučko). Odranci: Kovinar 1: 2 (1: 2) Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 0 : 1 Beranič (3), 0 : 2 Beranič (21), 1 : 2 Radikovič (29 -Hm). Odranci: Marič, Kreslin (Zakojč), Kerčmar (Graj), Ulen,_Cener, Pozderec, Titan, Sebastjan Kavaš, Stanislav Kavaš, Kreslin (Žerdin), Radikovič. Rumena kartona: Pozderec, Kerčmar. Pero Nadoveza - trene Mure Približati se vrhu Pero Nadoveza, kije svojo trenersko pot po Sloveniji začel v Beltincih, nadaljeval pa pri Olimpiji v Ljubljani, seje zopet vrnil v Prekmurje. Tokrat je prevzel trenerske posle pri soboškem prvoligašu Muri. - Pot vas je zopet pripeljala v Prekmurje. Kaj je bil motiv? »Trenerski poklic je pač tak, da se selimo iz enega kluba v drugega. Od Mure, ki je bila trenutno brez trenerja, sem dobil ponudbo. Dosegli smo sporazum in prišel sem v Mursko Soboto, da bi pomagal Muri, kolikor bom lahko«. - Mura v državnem prvenstvu ni najbolje štartala. Kakšno stanje je v moštvu? »Tukaj sem še premalo časa, da bi lahko odgovoril na to vprašanje. Trudim se, da bi moštvo čimbolje spoznal, saj je to pogoj za uspešno delo. Mura je dobro organiziran klub in mislim, da bo delo potekalo nemoteno«. - Pogodbo z Muro ste podpisali do konca jesenskega dela prvenstva. Kaj lahko klub v tem času doseže? »To je težko napovedovati, saj nas čakajo zahtevne tekme in zlasti še, ker so nekateri igralci poškodovani (Cifer, Dvoršak, Štampfer). Vsekakor se želimo približati vrhu lestvice. Upam, da nam bo to uspelo«. (FM) Kasaške dirke —----------------------------------------------— Demos MS (M. Slavič) drugi V Krškem so bile kasaške dirke z državnim prvenstvom dveletnih kasačev. Zaradi nepravilnosti pri startu je favorit Marko Slavič mlajši iz KJjučarovec z Demosom MS zasedel šele drugo mesto in bil tako oškodovan za najvišjo trofejo. Demos MS je dosegel kilometrski čas 1:19,6. Meri Lobell (Babič) je bil tretji, Lavinica M (Antolin) pa četrta. Omeniti velja še zmago Durasa (Jože Sagaj, KJjučarovci) s kilometrskim časom 1:18,4 v dirki najhitrejših kasačev ter zmago Dorisa MS (M. Slavič ml.) v četrti dirki. Rudar Primorje Maribor Gorica Mura As Beltinci Publikum Koper Korotan Olimpija 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 4 3 3 3 3 3 2 2 1 0 3 3 2 2 2 2 1 1 3 3 0 1 2 2 2 2 4 4 3 4 7:3 15 16:4 12 13:6 11 7:5 11 8:7 11:15 9:11 5:12 2:8 2:9 11 11 7 7 6 3 II. SNL Rezultati - 5. kolo Nafta : Naklo 1 :. 1 Železničar: Drava 0 : 2 Šmartno : Vevče 2 : 1 Rudar: Domžale 2 : 0 Gor. opek. : Dravograd 2 : 2 Ljubljana : Zagorje 0 : 0 Črnuče : Piran 4 : 0 Jadran : Šentjur 1 Drava G. opek. Vevče Šentjur Dravograd Nafta Zagorje Črnuče Naklo Rudar Domžale Železničar Šmartno Jadran Piran Ljubljana III. SNL : 3 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 3 3 3 3 2 2 2 1 2 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 3 1 1 3 0 1 1 1 1 1 2 0 1 1 1 1 0 2 2 1 3 3 3 3 3 3 3 13:5 13 12:5 10 6:3 10 8:6 6:4 8:5 8:6 6:4 5:5 6:8 3:6 3:6 4:9 4:10 2:9 3:7 10 10 9 7 7 6 6 4 4 4 4 4 2 Tekme sedmega kola v prvi državni nogometni ligi so zelo razburkale nogometno javnost. Značilnosti tega kola sta bili slabo sojenje in malo zadetkov. Pomurska nogometna prvoligaša sta iztržila štiri točke, kar je uspeh. Nogometaši Mure so na gostovanju pri novincu Kopru osvojili tri točke, kar je prvi poraz Kopra na domačem igrišču, in tretjič zapored zmagali. Z igro Sobočanov novi trener Pero Nadoveza, ki je prvič vodil moštvo, ni bil najbolj zadovoljen. V tem trenutku pa so pomembnejše tri točke, ki so Muro pripeljale pod sam vrh, saj za vodilnim Rudarjem zaostaja le štiri točke. Tekmo je odločil z edinim golom Nebojša Vučičevič, kar je njegov prvi zadetek v dresu Mure. Tudi sodnik Jakopiček, ki je vodil srečanje, se ni najbolje odrezal. Gostitelji so imeli v drugem polčasu sicer več od igre in tudi priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Zelo razburljivo je bilo tudi v beltinskem parku, kjer so domačini gostili vodilnega in še neporaženega Rudarja iz Velenja. Beltinčani so zaigrali odlično in bi lahko v prvih desetih minutah dosegli vodstvo, vendar napadalci niso izkoristili lepih priložnosti za gol. Potem pa je postal osrednja osebnost mož v črnem. Sodnik Bohinc iz Škofje Loke, ki je v začetku zelo dobro sodil, se je namreč povsem izgubil ter s svojimi odločitvami pri dosojanju prekrškov in podeljevanju kartonov razburil tako igralce kot gledalce, saj ni imel enakega kriterija. Sumljiv je bil tudi vodeči zadetek gostov, ki naj bi bil po protestiranju domači- nov dosežen iz nedovoljenega P°^°^a' mjn je bilo namreč sodelovanje med Bohintf stranskim sodnikom Šturmom. ^e^’nLanl.imllj nadaljevanju rezultat izenačili, kaj več pa J uspelo. Razburjeni gledalci se tudi po teM t mogli pomiriti, tako da je moral sodnik o igrišča v spremstvu. „ . .a h:i0 V drugi državni lig'R odigrano peto vska Nafta je gostila^ igrala le ne(,dloc^Oprave še pa je poleg ptujske edina neporažena. .so imeli tokra,.prek'četrteifi tretjeligašt, saj so c kolu osvojili '/sega jt Moštvo Pertocija i- B na srečanju s Pajo^ dkega Vrha iztrz,l°.‘ačili, Bakovčani so odlic nekaj časa silovito nap prišli v vodstvo, nato P stili, kar so izkoristil^S rezultat izenačili- Rrug . so dosegli nogometaši čanke iz R0Sa^02eC ti BiH Čanju v Spodnji ^g^ k Rezultati - 4. kolo Dravinja : Brunšvik 4 : 1 Odranci: Kovinar 1 : 2 Steklar: Unior 0 : 1 Bakovci: Paloma 1 : 1 Kungota : Goričanka 1 : 1 Pohorje . Turnišče 1 : 0 Aluminij: Črenšovci 4 : 1 Aluminij 4 4 0 0 15:1 12 Bakovci 4 3 1 0 14:3 10 Paloma 4 3 1 0 9:2 10 Unior 4 3 1 0 5:0 10 Kovinar 4 2 1 1 9:4 7 Pohorje 4 2 0 2 4:2 6 Črenšovci 4 2 0 2 9:8 6 Steklar 4 1 1 2 5:6 4 Dravinja 4 1 1 2 6:10 4 Odranci 4 0 2 2 4:6 2 Goričanka 4 0 2 2 3:6 2 Turnišče 4 0 2 2 5:13 2 Kungota 4 0 2 2 3:14 2 Brunšvik 4 0 0 4 1:15 0 I. MNL MS Rezultati - 4. kolo Emal: Ljutomer 0 : 2 Tromejnik : Les 1 : 3 Lesoplast: Sirs 1 : 0 Beltrans : Rakičan 1 : Serdica : Kerna 0 : 1 Šalovci: Apače 1 : 1 Kerna Rakičan Les Beltrans Sirs Ljutomer Lesoplast Apače Emal Serdica Tromejnik 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 2 2 2 1 1 1 0 0 1 0 1 o o o 1 1 o o 1 0 0 1 1 2 2 2 2 2 3 4 7:1 12 7:3 10 7:4 8:5 8:5 6:5 5:5 5:6 2:4 2:4 1:11 9 7 6 6 6 4 4 3 0 I. MNL Lendava Rezultati - 4. kolo Polana : Kobilje 0 : 0 Panonija : Olimpija 3.2 Nedelica : Hotiza 4 : 1 Čentiba : Bistrica 1 : 5 Mostje : Renkovci 0 : 6 Dobrovnik : Opel Horser 1 : 2 pa so zelo blizu prvi zmagi, saj so t~".strnetrO' rezultat izenačili v zadnji minuti iz en J vke. Nepričakovano pa so doma izgubi' taši Odranec nd srečanju z maribors plinarjem. Pokazalo se je, da imajo v se tudi malo kakovostnih igralcev, poznala P .^tr odsotnost kaznovanega Prekazija. no visok poraz so doživeli nogometaši z Aluminijem v Kidričevem. Solidno Pap^pjiiti nogometaši Turnišča, saj so v Rušan s izgubili z minimalno razliko. . Agrotim lem nogometu, . v jr« vi sezoni tekm slovenski ligi m meta. Stojijo sv^fb^V rečnjak, Meško, ’ Vrabelj, Rozma; čep>l’ D. Sobočan, Nem pfjgl> Polanič, Mlina Sobočan, Oletl ' j §tUheC' NŠ.fot^S •t Šport od tod in tam Košarka - Ob praznovanju 800-letnice Lenarta je bil košarkarski turnir. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi Radenska in zasedla drugo mesto. Raden-čani so premagali Mas Com iz Lenarta z 99 : 84 in izgubili s II. MNL MS Rezultati - 4. kolo Smaki :_Romah 1 : 6 Grad : Čarda 0 : 4 Rotunda : Dokležovje 1 : 2 Tešanovci: Makoter 2 : 1 Lipa : Prosenjakovci 2 : 1 Minicom : Cankova 1 : 2 Tešanovci Čarda Dokležovje Cankova Romah Prosenjak. Lipa Makoter Grad Smaki Minicom Hodoš Rotunda 4 4 4 4 3 4 3 4 4 4 3 3 4 4 3 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 o 0 1 2 1 1 0 2 1 0 2 1 1 0 0 0 0 1 0 2 0 2 3 2 2 2 4 10:3 12 17:3 10 6:3 13:8 11:5 9:8 8:7 3:4 4:10 2:11 5:9 4:11 5:15 8 7 7 6 5 4 3 2 1 1 0 II. MNL Lendava Renkovci Opel Horser 4 4 4 3 0 1 0 13:1 12 0 13:4 10 Rezultati - 4. kolo Dobrovnik 4 3 0 1 21:5 9 Petišovci: Dolina 9 : 0 Panonija 4 3 0 1 7:5 9 Nafta (v): Žitkovci 2 : 2 Nedelica 4 2 1 1 8:5 7 Graničar: Kapca 1 : 2 Polana 4 2 1 1 7:4 7 Bistrica 4 2 0 2 8:7 6 Kapca 4 3 10 12:5 Kobilje 4 1 1 2 3:4 4 Nafta 4 13 0 14:11 Hotiza 4 1 0 3 5:9 3 Graničar 4 2 0 2 9:7 Olimpija 4 1 0 3 5:9 3 Petišovci 4 12 1 14:8 Čentiba 4 0 0 4 4:17 0 Žitkovci 4 12 1 8:7 Mostje 4 0 0 4 2:26 0 Dolina 4 0 0 4 2:21 10 6 6 5 5 0 Satexom iz Maribora z 80 : 107. Najboljši strelci pri Radenski: Želj 32, Ojsteršek 29, Bratkovič 28, Ulaga 27, Pavlin 16. Vrstni red: 1. Satex, 2. Radenska, 3. Bistrica, 4. Mas Com. (OB). Odbojka - V prijateljski tekmi so odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote premagali odbojkarje Ljutomera s 3 : 0. To je bila zadnja preizkušnja pred začetkom prvenstva. Atletika - V Veldnu v Avstriji je bil ulični tek za pokal Avstrije. Med 300 tekači iz treh držav sta sodelovala tudi člana TS Radenske Nina in Marjan Jakopec. Nina je v svoji kategoriji zasedla drugo, Marjan pa četrto mesto. (GG) Kegljanje - Prijateljsko kegljaško srečanje med Nafto in Fužinarjem z Raven so dobili gostje z enim kegljem razlike (6691 : 6690). Najboljši pri Nafti so bili: Horvat, 933, Peric, 895, in Felšo, 866 podrtih kegljev. (M. Ž.) Tenis - Mladi tenisač Zoran Golubovič iz Velike Polane nadaljuje z uspehi. Na odprtem prvenstvu Umaga seje med 92 tekmovalci (do 10 let) iz petih držav uvrstil med šestnajst najboljših. Na mednarodnem turnirju v Gradcu v Avstriji pa se je kot najmlajši udeležec turnirja uvrstil med osem najboljših. Mali nogomet - V Voličini je bil sklepni ženski turnir v malem nogometu. Sodelovale so tudi trikratne državne prvakinje Pande iz Gornjih Petro-vec, ki pa niso ubranile naslova. V finalu jih je premagala ekipa Elektra Rogiča Jarš s 6 : 2. Anica Korpič je bila najbolj- ------------ ša strelka na turnirJu vec) . J - Rekreacijski poh°“bči^ družbene dejavno n6(jelj0’f gašovci organizma j fe :epMmbr..»bl\“ > J cijski pohod na .^vboP^ Zbirališče pohod" silskemdom«’)"’^?’ bodo tudi izvedli kros. , _ Sf Šah - Šahovsk denska Porngra^ pte«r bote je pripravilo J 16 hitropotezni turnii - £Ovac stije zmagal Bo m točkami pred D ^ijef1 j Alojzom Kosom. * škovnjakom, P . gad KosomJLRobig;^ vičem, 9,5, in Stefan 8.5 točke.. v Ljubija1” L F Balinanje - V jju^5V državno žensko .ji venstvo društev „ jel°L/ šport invalidov- S« tudi ženska ekipa DJ, C > Sobota (Sluga, Mal in Židanek) m ZaS sto.(TK) . Vrtno keglJ^janje jJ j ki je bilo vrtno k M M v) slabovidnih S^o ^ tekmovalci iz prvič sodelovala ji? Sobote (A - duran ričeva, B - Koso ^aSedl , va) in s 186 kegb' mesto. Med po bila Marija Jura U gijsko šahu. Med trem ska Sobota (Šp'la df rič, Raščan) zag sto. (TK) «2 »s ■^LlLjeptember 1 996 21 ► port farska dirka v Radencih dirko za VN Radenske dobil Milani Radencih je bila prva kolenska dirka za veliko nagrado renske, ki jo je pripravilo do-športno društvo (kolesar-Mcija). Sodelovalo je 106 ‘Mviz 16 klubov iz Italije, Me in Slovenije. Člani so I 'J® šest, mlajši in starejši mla- *patri kroge (24,2 km). Pr-Mko nagrado Radenske je halijan Flavio Milani, ki je l^dčljivo zmagal. Med dorna-| 'Mesarji se je bil hud boj za I M zlato kolo, za katerega lobije kandidati: Robert Pin-I 2/^Hd’ Papež in Andrej Ha-| X1’' Najbližje cilju je bil Pm-I krnC’ Vendar mu je v zadnjem | “^Počila guma. Tako je Ro-1 dobil Andrej Ha-1Drugo slovensko I 7™. pokal Kolesarske zveze I . Me, pa je osvojil Igor Kra-i Sobota — rt - nje (Rog). Zmagovalec gorskih ciljev pa je bil Vladimir Miho-Ijevič (Krka). Prva tovrstna kolesarska prireditev je kljub zahtevni progi lepo uspela, odslej pa naj bi postala tradicionalna. Z dirko je bil zelo zadovoljen tudi Feri Maučec Fotografija: Nataša Juhnov ^oočanke želijo v 1. A-ligo odb°jkarski klub Sobo- 5$ kmuie V 1. odbojkarski B-7dož'vel precejšnje kadro- Kot nam je po-Ci^^dsednica kluba Danica 11(7lo storili z namenom, da dosegli večjo kako-XjaVen zenske odbojke. Tre-Hm?08'6 je namreč prevzel Tener Drago Drevenšek, ki JJUutomer ----------— je v preteklosti treniral odbojkarice mariborskega Branika in odbojkarje Ljutomera. Tehnični vodja je postal Rudi Drevenšek. Ekipo, ki je že prejšnjo tekmovalno sezono nastopala v 1. B-ligi, pa so okrepile: Aleksandra Draš in Bojana Resanovič, ki sta prišli iz Branika Maribora, ter Tatjana Oši-pčik, ki je prišla iz Minska (Belo- '■ A'ug0 kiso izpadli iz državne odbojkarske 1. A-lige, (Mu '•oživ1?°Valni sezon' sodelovali v L B-ligi. Ljutomerčani sov e 1 nekatere kadrovske spremembe. Klub sta zapustila 7 tekmova]11 . ark° Savič, medtem ko bo Danilo Berlot, kije v Peter pn' sezon* igral in treniral, odslej samo trener. Ekipo sta ^eko v"^’ ki je prišel iz Maribora, in Ozren Kraljič, kije .ek’P° Pa seje zopet vrnil Mariborčan Jure Dobošič. ^h^ov v novi tekmovalni sezoni je osvojitev enega od ^kont. ' k' Vodita v 1. A-ligo. Pri tem bodo imeli Ljutomerčani rente v ekipah Kamnika, Granita in Topolšice. (NŠ) pni’ “ta četrta d na Madžar-dasa kJUrnir za P°' '^L1 sta s0^e,d sedmimi 'MJutoma°de,ova,i tudi Wr*bor ^varovalni-Lep SoVaj so e e Ljutorne-Sr't^'Pa 8 z,asedle Prvo ^frlhtn?°te Pa Je b>- 2 -,Onier je prema-: Bratsilavo S i ’n Hal Z Gyor 12:17'^22:0 ter Sobota {^2 nGy6rz2:0in 19'S Aiu-neodI°čeno 1 ter iz£ubi’ LNzn ?z0:2inz S 2- Vrstni red: N ^rg 7 ta’ 5. Haladas, X. ’ ■ ^Vor. ■ Strelstvo ------------------ Robi Markoja drugi V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z MK-orožjem. Lep uspeh je dosegi član SD Štefana Kovača Turnišče Robi Markoja, s.aj je v kategoriji 3 x 40 zadel 1143 krogov in zasedel odlično drugo mesto. Najboljši je bil v ležečem položaju s 398 krogi od 400 možnih. V kategoriji 60 leže pa je s 579 krogi zasedel peto mesto, (fk) Judo----------------------------------- Permetova in Hašaj DP V Celju je bilo mladinsko državno prvenstvo v judu. Med 94 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi člani Judo kluba Murska Sobota in dosegli lep uspeh. To še posebej velja za Majo Perme, kije zmagala v kat. do 56 kg, in Gorana Hašaja, ki je bjl prvi v kat. do 60 kg, oba sta postala državna prvaka. Gorazd Kerec je bil v kat. do 86 kg tretji, Ludvik Pavlič in Matjaž Lazar pa sta v kat. do 71 kg zasedla 7. do 8. mesto. (TK) ^r^avna prvakinja 'n državo^1 V° C0"*rasl iz Hoč je bilo organizator tke Oi/T^ Prvenstva v pospešenem šahu za šahiste te^hiov t 'n do let. Sodelovalo je 141 tekmoval-s ’ • ^ep usPeb Je dosegla Lea Mauko (Gim-S 7’^i točk Je V kategoriji do 14 let zasedla prvo mesto 30M?°tovi| a'n' 'n P°stala državna prvakinja. S tem sije ■S h- neyj|Cl Sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo v Xzas Pn Parizu. Neda Tompa (OŠ Odranci) je s Sis | U Šest0 mesto. Med fanti do 12 let je Aleš SitpMn f7dava^ s 6-3 todke zasedel četrto mesto. °rPir r Bukovci) je bil s 5 točkami devetnajsti. Sid s°s s’ ^ušan Kozic in Leon Cajnko (vsi OŠ III. St ° Hu; ,°dkami zasedli 20., 21. in 24. mesto. Med Srt’ ^iha 7 bil Kovac (OŠ Bakovci) s 5,5 točke ,Stonk,eti a 'Omboc (OŠ L MS) pa s 5,5 točke deseti. Sn edevp? 'et Je bda Maja Hočevar (OŠ IIL MS) s "«jsta eta’ Maja Vučko (OŠ Beltinci) pa s 4 točkami direktor Zvone Zanoškar, kije dejal, da bodo prihodnje leto dirko skrajšali za en krog in jo organizirali v začetku septembra. Zmagovalci - člani: Flavio Milani (Italija), st. mladinci: Matevž Visočnik (Branik) in ml. mladinci: Gregor Zagorc (Krško). Atletika Radenčani zopet najštevilčnejši v Mežici Na tradicionalnem spominskem teku v Mežici so bili med 157 tekači zopet najštevilčnejši člani TS Radenske z 41 tekači. V odsotnosti nekaterih najboljših članov TS Radenske so bili najuspešnejši Mojca Meglič v teku na 10 km, Katja Žunič na 1000 m in Branko Perme na 21 km, ki so zmagali v svojih kategorijah. Druga mesta so zasedli: Nuša Trstenjak na 1000 m in Jože Šmidhofer na 10 km. Tretji pa so bili: Anita Perme na 1000 m, Matjaž Mulec na 2000 m, Damir Zinko in Slavko Ku-mek na 10 km. Solidne uvrstitve so dosegli tudi drugi tekači TS Radenska. (R. B.) rusija), prej je bila odbojkarica svetovnega klubskega prvaka Uro-ločke. Poleg teh pa bodo za klub nastopale še: Drevenškova, Šlebin-gerjeva, Časarjeva, Cipotova, Novakova, Morečeva, Zverova in Kuharjeva. Soboške odbojkarice so začele s pripravami za novo tekmovalno sezono v začetku avgusta. Vadile so vsak dan razen nedelje v telovadnicah OŠ Puconci in Radencih. Za razmevanje so obojim zelo hvaležni. S pripravami pa nadalujejo v telovadnici Mure, kjer bodo tudi igrale prvenstvene tekme. Druga ekipa Sobote, ki se bo kalila v tretji državni ligi, pa bo nastopala pod imenom OK Puconci. Tekmovanje v 1. državni ženski odbojkarski B-ligi se začne prihodnjo nedeljo. V prvem kolu Sobočanke gostujejo pri ŠD Tabor v Ljubljani. Želja Sobočank v novi tekmovalni sezoni je uvrstitev v 1. državno žensko odbojkarsko A-ligo. (FM) Medalje za Šerugovo in Pelcla V Mariboru je bilo državno prvenstvo v atletiki za dečke in deklice. Sodelovali so tudi tekmovalci in tekmovalke AK Pomurje iz Murske Sobote in se odlično odrezali. Najuspešnejša sta bila Denis Šeruga od Grada, ki je osvojil dve medalji: srebrno v teku na 300 m s časom 37,41 in bronasto v teku na 60 m s časom 9,55, ter Samo Pelci, ki je v teku na 2000 m zasedel drugo mesto s časom 6:08,6 in dobil srebrno medaljo, v teku na 1000 m pa je bil četrti. Polonca Horvat je v teku na 600 m zasedla šesto, na 300 m pa je bila enajsta. Anita Krančič je v teku na 300 m zasedla osmo, na 600 m pa dvanajsto mesto. Damir Čašek je bil v teku na 2000 m štirinajsti. Šport od tod in tam Kajakaštvo - Na reki Savi v Zagrebu je bil maratonski spust na 40 km. Med 125 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške je zmagal kajakaš Pomurskih mlekarn Simon Kuzmič, kar je lep uspeh. Košarka - V soboto se začenja prvenstvo v slovenski košarkarski ligi članov B-vzhod, kjer sodeluje ekipa Radenske iz Radenec. V prvem kolu igra Radenska doma z ekipo Plime iz Prebolda. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura v V Preserju je bil prvi državni odprti članski namiznoteniški turnir. Med 86 igralci iz 21 klubov je bilo tudi 10 Pomurcev, ki se niso posebej izkazali z izjemo izvrstnega Borisa Rihtariča. Radgončan je prikazal odlično igro in po vrsti premagoval višje postavljene nosilce. V osmini finala je premagal Unge-rja z 2 : 1, v četrtfinalu Reflaka z 2: 1 in šele v polfinalu po dramatični igri izgubil v tretjem nizu »na raz- Bakovcih premagala vodeče moštvo v tretji državni ligi Pertocija Bakovec s 7 : 0. Strelci golov: Bakula 2,Vučičevič 2,Kmetec, Belec in Škaper. Odbojka - V soboto začnejo s tekmovanjem v prvi moški odbojkarski A-ligi, kjer Pomurje predstavlja ekipa Pomgrada iz Murske Sobote. V prvem kolu Sobočani gostujejo pri državnem prvaku Salonitu iz Kanala. Atletika - Na teku v spomin na Pohorski bataljon je sodelova- Muršec pa je bil drugi, (bp) Rokomet - V soboto bodo št-artale v novi tekmovalni sezoni rokometašice v II. državni ligi, kjer ima Pomurje dve ekipi: Ba-kovce in Mobix iz Črenšovec. V prvem kolu igra Mobix Črenšo-vci že v petek ob 16.45 doma z Branikom B iz Maribora na igrišču pri OŠ Črenšovci. Bakovci pa gostujejo v Novem mestu. Tek parov - V Bakovcih bo v nedeljo, 22. septembra ob 10. uri tradicionalni tek parov. Tekmo- lo 45 tekačev. Med njimi so bili vali bodo po kategorijah. tudi tekači TS Radenske. Med člani je Slavko Kumek zasedel drugo mesto in bil v skupni uvrstitvi prav tako drugi. V svojih kategorijah sta zmagala Branko Perme in Zvonko Zupančič, Ivan Športni objekti Športni ribolov - RD Lendava je na Bukovniškem jezeru pripravila.mednarodno tekmovanje v športnem ribolovu. Med 112 ribiči je zmagal Bojnec pred Ba-žiko in Gjerkešem. (FB) Nov atletski stadion kmalu nared Preskakovanje ovir Zopet zmaga Voharjeve V Ljubljani je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir. Udeležili sta se ga tudi članici KKgrad Rakičan Monika Marič in Maja Vohar. Zlasti seje izkazala Maja Vohar, saj je v kategoriji A-2 (1,10 m) s konjem Blackom Barryjem zasedla prvo mesto. Monika Marič pa je bila s konjem Targom triindvajseta. V kategoriji L (1,20 m) je Maja Vohar s konjem Fjurfretterjem zasedla tretje, s konjem Blackom Bar-ryjem pa sedmo mesto. Tekma je štela tudi za pokal Slovenije, kjer je Maja Vohar zasedla prvo mesto. Pri prvi osnovni šoli v Murski Soboti (vzhodna stran) že od maja potekajo gradbena dela. Sobota, izvajalec pa Pomgrad iz Murske Sobote. Atletski stadion površine 3960 kvadratnih metrov Gradijo atletski šolski stadion, ki bo nadomestil starega (zahodna stran), kjer potekajo dela pri gradnji nove športne dvorane. Izve-stitor je Mestna občina Murska bo prekrit s sintetično prevleko in bo predvsem namenjen športni vzgoji mladih in za dejavnost atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Na voljo bo tudi vs- Zoran Kolednik - trener ljutomerskih odbojkaric Zagotoviti obstanek med najboljšimi Z uvrstitvijo v 1. slovensko A-ligo so odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor dosegle največji uspeh ženske odbojke v prleški prestolnici. Varovanke trenerja Zorana Kolednika iz Maribora nimajo posebnih ambicij, čeprav je priznani strokovnjak že ob prevzemu ekipe v drugi ligi zatrjeval, da ga zanimata le napredek in naposled tudi Evropa! Ali je ta dosegljiva? Kot kaže, v tej sezoni še ne, saj je ekipa novinec in neizkušena, čeprav je dobro pripravljena in lahko preseneti marsikaterega favorita. Priprave za novo sezono so v glavnem potekale doma, le avgusta so imeli osem dni skupnih priprav v Strunjanu. Med pripravami so Ljutomerčanke odigrale več prijateljskih tekem ter sodelovale na dveh močnih turnirjih. Njihove vrste je zapustila reprezentantka Maja Vahen, prišla pa je Jasmina Vrečko iz Maribora, ki je v minuli sezoni igrala pri ATS Gradcu. Pomembna okrepitev pa je 32-letna beloruska reprezentantka Svetlana Adamina. Ob omenjenih bodo barve Ljutomera pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Maribor branile: Saša Vrbnjak, Lea Kolar. Svetlana Lukienko, Slavica Senčar, Miša Šoštarič, Metoda Ljubeč, Saša Pirher, Mateja Kosi, Marina Kodila in Maja Novak. (N. Šoštarič) Namizni tenis ---------------------------------- Rihtarič odličen tretji liko« z državnim reprezentantom in zmagovalcem turnirja Komcem (Krka). S tretjim mestom je Boris Rihtarič dosegel enega največjih uspehov v članski konkurenci. Un-ger ni izpolnil pričakovanj, saj je kot četrti nosilec pristal le med šestnajsterico. Tudi Horvat je razočaral z igro in uvrstitvijo, saj je izpadel že v prvem kolu finalne skupine. V finalni skupini sta igrala še Radgončan Benkovič in Sobočan Kocuvan. V predtekmovalni skupini sta bila Smodiš in Solar druga, Koščak, Šbiil in Zver pa tretji. Slaba igra Sobočanov pred nedeljskim srečanjem v Ludwigehafnu v Inter-pokalu ne daje veliko optimizma. M. U. Rokomet . Tesen poraz Pomurke V prvem kolu tekmovanja v prvi moški rokometni B-ligi je Ajdovščina premagala pomlajeno moštvo Pomurke iz Bako-vec s tesnim rezultatom 22 : 19 (13 : 1 1). Pomurka: B. Buzeti, Haložan, A. Vereš 3, R. Vereš, B. Kavaš 3, S. Husar 1, J. Husar, S. Buzeti 2, Javernik 4, M. Kavaš, Lovenjak 6, B. Vereš. em ljubiteljem športne rekreacije oziroma atletike. Zelena površina bo omogočala igranje nogometa. Proga je dolga 300 m (večji obseg ni bil mogoč zaradi prostora). Atletski stadion bo imel štiri proge, na 100 m pa šest prog. Urejeni bodo prostori za metanje krogle, kopja in diska ter skakališča za višino, daljino in s palico. Celotna vrednost del bo znašala okrog 70 milijonov SIT. Večji del sredstev bo zagotovila Mestna občina Murska Sobota, le okrog 10 odstotkov pa Ministrstvo za šolstvo in šport Slovenije. Gradbena dela so v sklepni fazi. Na stezi je že položen asfalt, urejena je zelena površina, sedaj pa postavljajo ograjo in urejajo okolico. Ob koncu vseh del pa bo položena še sinstetična prevleka. Otvoritev atletskega stadiona bb predvidoma 18. oktobra s priložnostnim programom in atletskim tekmovanjem^ Ludvik Zelko Fotografija: Jure Zauneker 22 vestnik, 1 9. september, 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo > Jajčevci OVEN Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna obveščenost tisto, kar ti vztrajno kvari odnose s partnerjem. Poglej malo okoli sebe in kaj hitro ti bo vse popolnoma jasno. Predvsem pa te čaka zelo zanimiv teden. On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da bi se ne mogla pokvariti! Toda predvsem brez kakršne koli panike. BIK Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari. Drugače se ti bo v prihodnosti kaj slabo pi- salo. On: Preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se ti poleže trenutno vse preveliko navdušenje. DVOJČKA Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje popazi, da se ne povrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj. RAK Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino, kar mu jo preprečuje, je njegov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače ... On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo samokritič-nejši. LEV Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč, z nekom povsem drugim ... On: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljico pravi balzam za prenapete živce. Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. DEVICA Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te prese- nečenje na delovnem mestu. On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavesti, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partnerkine poteze. TEHTNICA Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer paje skrajni čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za svoje denarne zadeve. On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere, zato se nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za primemo zavarovanje svojih interesov. ŠKORPIJON Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo prehodno avanturo. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen. STRELEC \ Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšnji vzpon, ki ti bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On: Najprej ti vsa stvar ne bo preveč dišala, vendar se boš kaj kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. Še vedno pa se ti ne bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maščuje. KOZOROG Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve, mo- goče pa bo vendarle uspelo? On: Ona ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje porušil vse dosedanje življenje. Poskusi z neke vrste kompromisom in njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene. VODNAR Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki te preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bosta dokončno odgnala vse črne misli. On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi varnejšo finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odkrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. RIBA Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti veliko hitreje, kot boš pripravljena. On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja tvoja beseda. To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal. daje tudi druga možnost zate karseda ugodna. Mogoče celo bolj ... Jajčevci (pravijo jim tudi melancane) imajo veliko dobrih lastnosti in bilo bi prav, da bi jih uživali pogosteje, kot vinami, posebno pa z močnimi začimbami (česen, pimet) in krepkimi zelišči. Jajčevce pečemo, pražimo, cvremo, dušimo, nadevamo - le surovih ne smemo jesti. Njihov okus rahlo greni. de se Ešče dvakrat mo šli spat, pa kak den. Se pravi, začnola de poletje, se pijta Bela? Gnj.es, ka so te novine vs prišle, vijdite so v ton datumi štiri < pomeni po numerologiji, ka se nan nouč glij »k W jesen. Gda de p ie 19 9. 1996-je n. Iou devetke notrl;.ič„j . začnejo P«vl se vlekli vse ta do Martin0 tečas do nan tej, ka te takše stvari, ka «1 ‘y po volitvaj, bi v nasoj zavladalo blagostanje kak v Indiji Koroma nd i J s cejloga sveta odili gledat tou pravljično Pa bi nan ešče turizem začno cvesti. . odavati vso tou orožje, ka smo ga do zdaj na pa vojsko bi razpUjstili, zatou ka bi n od sousidnje države čuvale, kak turistični bi 3 tudi hasek mele, gda bi ^^e). k nan odili, p.t.d.(pa tak bi zatou peg, bi lej ko tudi s ne bi bilou, P trbelo davati-' parkplaci, L« Soboti bi trbe10 Joj ob^6 U . Te) P3 dnevi. Tej dnevi do gda do volitve. Do zvoljeni obečavali zaistinske gratale šteroga bi une cejloga sveta Brezposelni več normalne bile. nan odili, ne bi bilou, pa pa do vrastva prišo. Pravzapraf srma-kof več tudi podpore več državi ne bi dosta več problemof bi bilou bi bilou dosta več autojof. V : farba, tetko plave parkirne narisati. Bela se pijta takoj trošili tou farbo, ka tan parkplac z avtoji uslužbencof s cone bi so okouli je tak zasedeni smo večinoma vajeni. Količine vitaminov v njih res niso visoke, zato pa je v beljakovinah, ki jih premorejo, veliko esencialnih aminskih kislin. Vsebujejo tudi precej kalija. Jajčevci ne redijo, energijska vrednost 100 g užitnih delov tega ploda znaša komaj kakih 16 kcal. Jajčevci so v sorodu s paradižnikom in krompirjem, vendar k nam niso prišli iz Amerike, ampak iz Azije. V Indiji in na Kitajskem jih poznajo že tisočletja. Jajčevci, kakršne dobimo pri nas, so največkrat veliki in precej zaobljeni, manjša in bolj podolgovata vrsta je manj znana. Obe imata bleščečo lupino vijoličaste barve. Jajčevci so pravzaprav pohlevna zelenjava, dobro se razumejo z najrazličnejšimi sesta- Kalifornijski poslovnež Dennis Hope je uresničil, kar se je še do pred kratkim zdelo nemogoče: številnimAmeriča-nom je prodal zemljišča na Luni. Pri tem se je skliceval na odločbo iz leta 1896, po kateri ima vsak ameriški državljan pravico razglasiti za svoje ozemlje, ki ne pripada še nikomur. V skladu s tem so ga oblasti iz San Frančiška vpisale v zemljiško knjigo kot lastnika Lune, Hope pa ni izgubljal časa in je prodal kakih tisoč sedemsto zemljišč. Cena 700-hektarske parcele je bila 16 dolarjev in povpraševanje je bilo veliko. Med kupci so bile tudi zelo znane osebnosti, kot sta Ronald Reagan in Clint Estwod. na Japonskoj zastavi majo sunce. državo, zvedo. pa tudi meli kulturno izmenjavo izkušenj. znankar nedo plačuvali sami sebi. Zaj se namejni soboška občina pobratiti namalano. Z njimi . „1 izmenjavo Brat Džouz1 Bar tak je Belekof sousid vgunjavo, ka de na soboškon grbi sunce im Jap°rt qda j, ? nidi So žive? Niso žive? Zadnja svoje vrste Take lepotice z jadri so nekoč obvladovale vsa svetovna morja. Z njimi so se neustrašni pomorščaki podajali v neznano, tja nekam na konec sveta, in za svoje kralje in kraljice zasedali ozemlja. Medtem je odklenkalo večini kraljev in kraljic pa tudi preživele jadrnice so le romantičen spomin na minule čase. »Le Belem je zadnja svoje vrste in stara je častitljivih sto let. Včasih še nastopi na kakšni regati veteranov, a vse redkeje. Tudi pomorščakov, ki bi poznali skrivnosti trijambornikov, je namreč vse manj. PcoČG.l/MS£ *€ ZVA^t VfAK PAaJ fKOZt a/A^ obČ/ajo .Vaz Korači MA aesn l/SA/c pam v aa A/ei/A/ZMo-rr/- Ne'tole nis^4 prav so videti kot z J levizijski ekran, P j sodo, polno vode-hn0|oA dosežek visoke te ojjS%( prihaja seveda iz , Maleziji, kjer P^uni^il azijski sejem tele računalniške opr«" nart razvoj s tako nag^ res težko ločevati navidezno resnicn JAZ <*€ /A/ ••• >Mj9. september 1996 Bela čipkasta romantika Oblikovanje intimnega perila Jih za najbolj klasično v mo-svetu. Že nekaj časa bla- sto tudi kakšen metuljček. Košarice počasi izginjajo, vračajo se modrčki, v katerih »lažje di- W 81adko> ampak iz čipko ali vo-1CeOiodrrk dSene cel° naram-. tKov. na njih je pogo- hate«. Hlačke so še vedno precej visoke, včasih segajo celo čez boke do stegen.Barva je skoraj obvezno bela. a vsakogar nekaj Joga v vsakdanjem življenju Joga v murski soboti V Murski Soboti poteka vadba joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju od jeseni leta 1992. Omenjeni sistem poučevanja joge je eden najbolj razširjenih na svetu. Priljubljen je predvsem zato, ker je zasnovan celostno in sistematično ter tako široko, da lahko v njem najdejo najboljše zase ljudje vseh starosti, poklicev in interesov. Veliko ljudi pa se še vedno sprašuje, kaj je joga in zakaj je potrebna. Sam izraz joga prihaja iz sanskrta in pomeni enotnost, -skladnost ali ravnotežje. S tem je mišljeno ravnotežje na vseh ravneh: od ravnotežja v celotnem vesolju do ravnotežja v posameznem bitju. To je tisto ravnotežje, mir, zdravje, sreča, vse, kar v sebi podzavestno iščemo. Z izrazom joga pa velikokrat označujemo tehnike, namenjene doseganju joge, to je ravnotežja oz. zdravja v človeku. Zato lahko rečemo, da je joga znanost o človeškem telesu, umu, zavesti in duši, saj so tehnike joge namenjene ohranjanju in razvijanju uravnoteženejrovezanosti med omenjenimi vidiki posameznika. V današnjem svetu smo ljudje dnevno izpostavljeni stresom in naporom, ki rušijo naše ravnotežje in ravnotežje v odnosu do okolice. Naš celotni način življenja je takšen, da nam izgubljenega ravnotežja ne vrača. Posledica tega je bolezen. Želja vsakega posameznika pa je biti zdrav. In to je tudi bistveni cilj joge v vsakdanjem življenju: fizično, mentalno, socialno in duhovno zdravje. Za doseganje tega cilja ima joga ustrezne tehnike: joga nidra (globoko sproščanje), asane (telesne vaje), pranajama (tehnike pravilnega dihanja), meditacija itd. Avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju je indijski učitelj joge prof. Paramhans Swami Maheshwarananda, ki je tisočletja staro znanje joge sistematiziral in priredil današnjemu načinu življenja. V Evropi živi od leta 1972 in od takrat seje pod njegovim vodstvom razvila organizirana vadba joge v veliko evropskih državah ter v Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Če želite zvedeti še kaj več o jogi v vsakdanjem življenju, vas vabimo na predavanje z naslovom Kaj nam ponuja joga v vsakdanjem življenju, ki bo v grajski dvorani v Murski Soboti v petek, 27. 9. 1996, ob 19. uri, Za društvo Joga v vsakdanjem življenju Cvetka Rojko Kuhajte z nami Ocvrte slive Ocvrte sladice lahko pripravljamo iz različnega testa. Dobre in sočne so pripravljene iz kombinacije sočnega sadja in pivovega testa. Lahko jih pripravljamo iz sliv jeleni in iz uležanih jabolk pozimi ter spomladi. So razmeroma hitro pripravljene in ne predrage. Za ocvrte slive potrebujemo: oprane, obrisane in izkoščičene slive, ki jim koščico'previdno odstranimo tako, da se obe polovici sliv obdržita skupaj v enem kosu. Potem potrebujemo pivovo razžvrkljano testo, gladko moko in maščobo - olje za cvrenje ter sladkor v prahu za posipanje. Za cvrtje pripravimo pivovo testo iz 2 jajc, 10 dag gladke moke, 1 del mleka, 1 del piva, malo soli. Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjakom prilijemo mleko in dodamo moko. Gladko razžvrkljamo. Beljake stepemo v zelo trd sneg. Testu prilijemo sveže odprto pivo in rahlo primešamo sneg šele tedaj, ko je olje primerno segreto (ne prevroče!). V skledico nasipamo žlico gladke moke, izkoščičene plodove z obeh strani »pomočimo« vanjo in takoj nato v pripravljeno pivovo testo ter sadež za sadežem polagamo v vročo maščobo. Ko se na eni strani svetlo ocvro, jih previdno obrnemo. Pri obračanju jih ne prebadamo z vilico, ker bi jim iztekel sok. Ocvrte polagamo na cedilo ali na servietni papir, da popijejo odvečno maščobo. Nekoliko ohlajene posladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo tople ali mrzle. Opomba: Pri cvrenju ravnajmo zelo previdno. Otrokom, zlasti malim, ponudimo dovolj ohlajeno cvrtje, da se ne opečejo. Zmehčani in sočni plodovi ostanejo v sredini dolgo časa prevroči za nežna otroška usta. Cilka Sukič ^elost in frustracije ^to VeČina Hudi nn- tV*> nutn ndln^iin večina ljudi po-riie ■ mis'’ predvsem na kalo-inina to, kaj se dogaja s litln Pijačo, ko nam spol-8rlu> pri tem pa poza-^'^JPembno, marsikdaj °eilno vlogo psihe. W 'tSe zaonemo v glavi -do katere je pred Wvetleti’ Pr’šel prizani 'Se^nutricionist, postaja M v t^nejša, ključna za '"'ki j r®ne koli diete. Zdra-yedenjski psihologi da ie Pr' hujšanju Mi^Pomembnejša od Sin °kji stopajo pre-W navade in stil živ-w sPloh. ^',pri t' čl°vek, ki želi shuj-r‘S ern pa nenehno misli , ohVe^an° hrano in pi-neznansko želi, Snn ai? hitro, hlastno in Mh vrVel'ko teže shujša od 'M^mikov, ki jedo poča-hrano dobro pre-4 D v ustih držijo, vse Vzbuja prijetne obču- tke, nato odložijo pribor, si oddahnejo, preverijo, ali so že siti, in po potrebi nadaljujejo v zmernem tempu. Ker takšni ljudje gledajo na hrano kot na prijeten ritual, ne jedo stoje ali celo mimogrede med kuho, branjem, gledanjem televizije in podobno. Možgani morajo registrirati, da je človek jedel, in ko je pojedel dovolj (po približno 20 minutah), pošljejo v želodec signal sitosti. Kdor je prehitro, pospravi veliko več hrane, preden se sploh zave, daje sit. Pa še nekaj: hrano si velja razporediti v pet manjših obrokov. Najnovejše geslo ameriških prehrambenikov se glasi: »Jejte z glavo in uživajte.« Klasična eleganca Letošnji ženski kostim je nekaj lepega, elegantnega ih zapeljivega. Ženska je v njem zmeraj videti urejena, pa naj gre za kostim z dolgim ali kratkim krilom, daje le ozko. Letošnji zgornji deli ostajajo tajlirani, tako da so linije umirjene in skoraj stroge. S6** * i111 Šestdesetih let V2 velit niOremo znebiti, lik^tu ° mero sodobno-Shdakn3 na-i gre za str°-m Priljubi’i °bl®ko ali zgolj ^Pei^^^eriai Jeni jesensko-zi-^hek Ostaja tvid, saj je i ■finin iPr.ijeten- Po*eg etQS Plaščev bodo iz Vinj Ozke kratke !|Hi, najiidvsem hlače, k K ^^zii/6 Podajo moka- Pejšinii petami. Škornji - za zimsko udobje Visoki čevlji, ki so segali do kolena ali čez njega, so dobili ime škornji. Golenice, visoke ali nizke, so lahko trde, mehke ali nagubane. Škornji so narejeni iz usnja, gume ali umetnih materialov. V 19. stoletju so ženske nosile škornje k dnevnim oblačilom pozimi in poleti. Navadno so imeli nizke pete, narejeni pa so bili iz usnja ali finih materialov, imeli so vezalke ali gumbe, segali pa so do sredine meč. V prvi polovici 20. stoletja so škornje nosili le med vojno ali v slabem vremenu. V 60. letih so se pojavili škornji, oblikovani le za modni učinek. Bili so vseh dolžin: segali so do gležnja ali visoko nad koleno, izdelani pa so bili iz različnih materialov: od plastike, vinila do usnja. Desetletje kasneje so bili v modi škornji, oblikovani tako, da so se prilegali stopalu in nogi do kolen. Poleg tega so bili različnih barv. Postali so priljubljeno zimsko obuvalo. Sočasno so se pojavljali tudi drugi slogi, na primer gležnjarji z zavihki ali pa usnjeni kavbojski škornji z umetno vtisnjenimi okraski. e,le rabljenih avtomobilov lo ^jali 25° So na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobotah,, avt°mobilov, prodali pa dva. Ji K^ST 1 8 Nfe* 136 L tamPUs Letnik 1993 1988 1994 1986 1992 1989 1990 1993 prev.km. 57.000 41.000 39.000 13.000 98.000 46.000 65.000 68.000 24.000 Cena 7.900 DEM 100.000 SIT 18.500 DEM 33.900 DEM 570.000 SIT 15.000 DEM 3.600 DEM 5.500 DEM 10.500 DEM Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica solata 160 - 180 M. G. korenje 100 200 200 Sobota Radgona Ljutomer čebula 70 120 100 jabolka 100 150 100 fižol v zrnju 321 300 300 pomaranče 210 - 200 jajca 18 18 banane 144 130 120 zeleno zelje 40 100 70 hruške 140 200 220 česen 300 350 390 grozdje 252 250 190 kumare 100 - 70 limone 260 300 290 breskve 244 200 200 or. jedrca 960 - 990 lubenice 80 70 60 paradižnik 130 200 195 cvetača 180 220 230 paprika 140 150 140 nektarine 240 240 270 krompir 28 60 35 slive 140 180 160 SESTAVI MARKO NAPAST OPERA KURTA WELLA PRITOK REKE RONE V JUŽNI FRANCUI PRED LEU POPULARNI ZASTAV« AVTO PODELITEV IMENA IGRALEC VODNE ŠPORTNE IGRE NAPOVEDOVALKA BAS ZMIKAVT PECIVO IZ JAJC. MOKE IN SLADKORJA GOVORNI SK1 ODER ELEKTRO-TEHNIČNI REGULATOR VRLINA, KREPOST ipi METEOROLOG KOŽNA BOLEZEN RADIO TELEGRAFUA FIGURA PRI ČETVORKI KALU TKANINA IN VRSTA VEZAVE VIKING FRANCOSKI PISATELJ FRANCE — ENAKA VOKALA D0M0VUA ElAMUCEV MAROGASTA KRAVA PRŠEC, PRŠAVICA VZDEVEK GLAVNO MESTO OB TIBERI AVTOMOBILSKI DIRKAČ FITIPALDI VAS JUGOZAHODNO 00 KRIMA VIETNAMSKA POKRAJINA AVTOMO-BILSKA OZNAKA BANA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: Kristan, reklama, varilec. Alan, Ti, VI, Aero, štorija, V, Nepal, akant, tele, SU, Britten, Antanta. 24 vestnik, 19. septemberljg elevizijski spored od 20. septembra do 25. septembra PETEK i 20. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.30 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.45 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.00 Hindenburg, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo srce 15.50 Portret slovenskega glasbenika: Janko Ravnik 17.00 Dnevnik 17.10 Lahkih nog 18.00 Po Sloveniji 19.30 Dnevnik 20.00 Forut 20.25 Paul Henry in plesna šola Kazina 21.55 Skrivnostni svet A. Clarka, angleška epizoda 22.20 Včerja, danes, jutri 22.30 Dnevnik 23.00 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.50 So leta minila 0.20 Divje noči, francosko-italijanski film TV SLOVENIJA 2 12.35 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 13.05 V žarišču 13.30 Pisave 14.20 Koncert Big Banda 15.05 Film tedna Neoproščeno, ameriški film 17.10 Svet dinozavrov 17.40 Gradovi 18.10 Sova, ponovitev 19.00 So leta minila, angleška nanizanka 19.30 V območju Somraka, ameriška nanizanka 20.00 Tropski vetrovi 20.50 Soba z razgledom, angleški film 22.40 Videošpon 23.10 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MAS.H., ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev -14.00 Roseanne - 14.30 Ženska na begu, mini šerp-15.30 P0P-3O -16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara- 17.30 Obalna straža- 18.30 POP-kviz -19.00 Cosby, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka 4 21.00 Dosjeji/, nanizanka -22.00 Vampirski motocikel, film - 0.00 Highlander. nanizanka -1.00 24 ur - 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Serija za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezenske vezi, serija - 13.05 Sivi orel, ameriški film - 14.50 Risana serija - 15.45 Izobraževalni program - 16.45 Poročila - 16.55 Niti v rokah, serija - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Razpotja federacije - 18.50 Skupščinska kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zabavni program - 21.45 Moja zgodba o Hrvaški, dokumentarna oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 Živi planet, dokumentarna serija -23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.25 Koledar - 16.35 Grozljivka - 17.35 Besede, besede - 18.05 Svet narave, serija - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Korak za korakom, serija - 20.40 Kadidat, ameriški film - 22.25 Robert Redfbrti, ameriški dokumentarni film - 23.20 Dvojni sum, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.45 Knigtht Rider -11.30 Zadetek v polno, kriminalna komedija -13.00 Formula 1 za veliko nagrado Portugalske -14.40 Confetti TV - 15.05 Artefix - 15.35 Tenis, Davisov pokal - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Emergency room - Junaki v OP - 21.05 Pogledi s strani - 21.15Držisetekot smola, serija -22.05 Ricochet, grozljivka - 23.40 Čas v sliki -23.45 Ameriški samuraji, akcijski film - 1.05 Šestintrideset shaolinskih sob, film - 2.30 Čas v sliki -2.55 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 Ameriški samuraji TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsliki-9.05 Schiejok vsak dan- 10.15 Bogati in lepi- 11.05 Avstrija danes- 12.00Časv sliki - 12.10 Harald Juhnke - 13.00 Čas v sliki -13 J 0 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Primer za dva - 21.15 Naš svet - 22.30 Modemi časi - 23.00 Emocije - 23.30 Firence in Benetke - 0.20 Ljubljenec žensk - 2.05 Kalifornijski klan - 3.20 Videonoč RTI 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer! -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi inbogali- 10.30 Moja mala Soledad- 11.30Dru-žinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Mei-ser - 17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Otroci oponašajo znane pevce -21.15 Dobro jutro, Mallorca- 23.15T.V. Kaiser- O.OODnevnik-0.30 Grozno prijazna družina -1.30 Zlata dekleta -2.00 Tropska vročica - 2.50 Dnevnik - 3.20 Sternov tv-magazin - 5.05 Risanke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9:10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk- 13.10Tenis- 14.10 Narodnostne oddaje- 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes -16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Vera in Babs - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 15minut- 18.00 Okno- 18.55 Pravljica -19.15 Privatizacija- 19.30 Dnevnik, šport-20.25 Dallas - 21.20 Bodite eno uro z menoj - 22.25 Brazil, angleški film - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.10 Tenis - 14.55 Porte des Li-las, francoski film (čb) - 16.30 Glasba - 16.35 Barvna lisa - 17.30 Regionalni program -18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Popotnik, serija - 19.55 Klip mix - 20.05Terry Gilliam, portret -21.00 Dnevnik- 21.10 Policijska poročila -21.15Tip hop, kviz- 21.45 Kultura-22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Športna stava - 22.55 Yehudi Menuhin, portret SOBOTA 21. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.40 Radovedni Taček: Šola 8.55 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 9.05 O. J. 9.15 Cesarjeva nova oblačila 9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov 10.30 Koroška poje 11.10 Svet dinozavrov, ponovitev 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 14.15 Reka upanja 15.05 Kinoteka - John Huston 17.00 Dnevnik 17.10 Svet geologije 18.00 Na vrtu 18.30 Ozare 19.30 Dnevnik 20.10 Resje 21.15 Za TV-kamero 21.35 National Geoghraphic, ameriška dokumentarna serija , 22.30Dnevnik 23.00 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.50 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.20 Ciklus filmov Petra Greenavv -Dete iz Macona, angleški film TV SLOVENIJA 2 10.00 Paul Henry in plesna šola Kazina, ' 1. oddaja 11.30 Mostovi 15.35 Skrivnostni svet A. Clarka, ponovitev 16.00 Športna sobota 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Trije možje in zibelka, francoski film 21.40 Ptujski festival 22.40 Sobotna noč POP TV 8.00 Mož pajek, risana serija - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risana serija - 9.30 Kje je Wally, risana serija -10.00 Max Glick, risana serija - 10.30 Pravica za sina, mini serija - 12.00 Lois & Clark, nanizanka - 13.00 Obraz tedna, ponovitev - 13.30 ITC-magazin -14.00 Ugrabljeni razvajenci film - 16.30 Argument, ponovitev - 17.00 Imamo jih radi - 17.30 Beveriy Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 Telesni stražar, film - 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka -23.30 Massarati in možganček, film - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Za otroke - 10.25 Fantovsko mesto, ameriški film za mlade - 12.00 Dnevnik -12.20 Briljanteen -13.05 Dokumentarna oddaja -13.50 Vrtnar na balkonu - 14.20 Mladi Indiana Jones, serija -15.15 Svetovni reporterji - 16.05 Mednarodni folklorni festival - 16.35 Poročila -16.45 Beveriy Hills, serija - 17.35 Melrose Plače, serija - 18.20 Dokumentarni film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Požega ’96, festival- 21.55 Mrtvi bazen, ameriški film - 23.35 Dnevnik - 23.55 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 12.00 Koledar -12.10 Dokumentarna serija -13.00 Tenis - 18.00 Rokomet - 19.30 Dnevnik -20.05 Lepa naša, dokumentarna serija - 20.35 Vr-dikon - 21.30 Šport - 21.45 Dubrovniška glasbena poletja 1971-1988 - 22.45 Hollywoodski akterji, dokumentarna serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Živalski paradiž - BOtroški program - 8.00 Niklas, deček iz Flandrije - 19.00 Blinky Bill -10.25 Sobotna igra - 11.00 Disneyev festival -11.55 Hani in Hendersonovi - 12.20 Kalifornijski klic v sili - 13.05 Nick Foleyseva banda - 13.50 Formula 1 za veliko nagrado Portugalske - 13.50 Seaquest - 15.55 Beverly Hills - 16.45 Melrose Plače - 17.30 Tenis, Davisov pokal - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Ške-denj muzikantov - 22.15Woman of desire, grozljivka - 23.50 Častilec, grozljivka - 1.20 Woman of desire, grozljivka - 2.55 Kalifornijski klic vsili -3.40 Melrose Plače - 4.25 Beveriy Hills - 5.10 Povsem normalna norost TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo Avstrija, halo Dunaj -9.35 Krištof Kolumb - 11.15Babyboom- 13.00 Čas v sliki - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Violinist -14.45 Freddy in pesmica iz prerije - 16.20 Sme-šnice - 16.30 Alpe-Donava-Adrija - 17.00 Čas v sliki - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo- 18.25 Konflikti- 19-OOAv-strija danes - 19.30 čas v sliki - 19.53 Vreme -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Črnec ve, komedija - 21.45 Čas v sliki - 21.55 Boks - 23.20 Čas v sliki - 23.30 Žurka, film - 1.10 Pogledi s strani - 1.15 Nogomet - 2.40 Videonoč RTL 5.25 New Spiderman - 5.50 Trije mali duhovi -6.15 Sharky in George - 6.40 Princesa Ula - 7.05 Scooby & Šcrappy Doo - 7.35 Captain Planet -8.05 Štarla in kristalni rešitelji - 8.30 Disneyev Team - 9.20 Goofy in Max - 9.45 Disneyev Aladin -10.20 Risanke - 10.30 Disneyev klub - 10.30 Woody Woodpecker -11.10 Power Rangers -11.30 New Spiderman - 12.20 Polna hiša -12.50 Formula 1, trening - 14.45 Krepka družina -15.45 Beverly Hills - 16.45 Melrose Plače -17.45 Central Park West-18.45 Aktualno- 19.10 Eksplozivni konec tedna - 20.15 Sanjska poroka -22.00 Kako, prosim? - 23.00 Sobotna noč - 0.00 Dve minuti opozorila, grozljivka - 1.55 Melrose Plače - 2.40 Sobotna noč - 3.30 Beveriy Hills TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.10 Zaljubljeni računalnik, serija -11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.10 Ponovitve - 14.20 Iščemo izginule odrasle -14.45 Srebrno sedlo, italijanski film - 16.25 Puder - 17.00 Osamljeni planet - 17.25 Narobe hotel, serija - 18.00 Millecentenarij - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Pravljica -19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport -20.20 Deklamacija - 20.30 Pustolovščina Posei-don, ameriški film - 22.25 Ekskluzivno - 22.50 Satelit - 23.35 Potovanje na Sicilijo, italijanski film TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje -10.05 Za otroke -11.00 Potepanje po Patagoniji -11.50 Narodopisje - 12.00 Igra orkester Honved -12.30 Evropski popotnik - 13.00 Avtomagazin -13.25 Prometna varnost - 13.30 Kratki filmi -14.50 Balaton - 15.20 Stiki brez meja - 15.45 Trend - 16.15 Igre brez meja - 16.30 Horizont -17.00 ZTE : Honved, nogomet - 19.05 Familija, zabavna oddaja - 20.00Tema - 20.30 Mačja igra, tragikomedija - 22.55 Yehudi Menuhin, portet, 2. del - 23.50 Tenis, Rusija: Madžarska NEDELJA 22. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.05 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 10.00 Balerina, angleška baletna serija 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko-kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Folklorna oddaja 13.05 Hugo 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Najstnika, francoski film 17.00 Dnevnik 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.10 Moški, ženske 22.10 Dnevnik TV SLOVENIJA 2 10.00 Trnjulčica, ameriški film 11.00 Videošpon 11.30 Lahkih nog naokrog 12.15 Red in zakonitost, ameriška nani- zanka 13.05 Na vrtu 17.40 Kinoteka - John Huston: Asfaltna džungla, ameriški film 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Don Kihot, španska nadaljevanka 21.25 Night Shift, ameriški film 23.10 Novice iz sveta razvedrila POP TV 8.30 Spidi in Gogi, šcv - 9.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija -10.00 Peter pan, risana serija -10.30 Edera - 11.30 Kuharski mojstri, kulinarična oddaja - 12.00 Razprtije, nanizanka - 13.00 Avto-drom, ponovitev - 13.30 Teksaški mož postave -14.30 Formula 1, Estoril - 17.00 Ne pred otroci -18.30 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka - 19.30 24 ur - 20.00 Ljubezenski napoj št. 9 - 22.00 Na Sever - 23.00 Formula 1, Estoril -1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box-14.45 Hrvaška domovinska vojna 1991 -15.30 Nedeljsko popoldne - 17.10 Poročila - 17.15 VeVet, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.05Agatha, ameriški film - 22.00 Zakonski pristan, serija - 22.35 Dnevnik - 22.55 Vodnik za dober seks, serija - 23.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.05 Vdikon - 11.00 Tenis - 17.00 Peta prestava -17.35 Formula 1 za VN Portugalske -18.35 Dokumentarna serija, - 19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani jazza - 21.10 Šport - 21.30 Gražnjan'96 - 22.15 Preteklost v plamenu, kanadski film TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški spored - 7.20 Disneyev festival -13.30 Športno popoldne - 16.20 Sahara, film -18.05 Gola pištola -18.55 Kuharski mojster -19.05 Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Slani baron, serija - 21.10 Na pragu stoletja - 22.05 Čas v sliki -22.05 Drugače povedano - 23.10 Vizije - 0.50 Filmski kasino, Good moming, Babylon - 2.40 Flag, kriminalka - 4.40 Demonsk, grozljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Danes ponoči se bo zgodilo, komedija -10.30 Kulturni teden - 11.00 Skrivnosti nekega zakona, film- 13.05Tednik- 13.30Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Ljudski miti -15.00 Popotovanje je Millerjeva zabada, komedija - 16.30 Divje življenje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta- 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes- 19.30Časvsiki-20.15RosaRoth,serija-21.55 Columbo - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Rosalie gre nakupovat, komedija - 1.00 Pogledi s strani -1.40 Dober dan, Koroška RTL 5.40 Marsupilami - 6.00 Goofy in Max - 6.25 Di-sneyev Aladin - 6.50 New Scooby Doo Movies -8.55 Disneyev Aladin -9.10 Morska deklica Arielle -10.40 Clever&Smart-11.25 Najbogatejša mačka na svetu - 14.00 Formula 1, tekmovanje - 16.35 Tekmovanje hitrih avtomobilov - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Aktualno - 19.10 Klic v sili - 20.15 Smrt ji dobro pristoji, film - 22.15 Spieglovtvmaga-zin - 23.00 Prime Time - 23.20 Prismuknjeno policijsko okrožje - 0.05 Dr. Bens TV-teror- 3.15 llona Christen - 4.05 Hans Meiser - 4.55 Eksploziv TV MADŽARSKA! 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Globus -12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Vera in Babs -14.50 Odgovarjamo na telefone -15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Di-sneyjevifilmi -17.05Janigrenadom - 18.00Napisne table pripovedujejo - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.15 Prijateljice, ameriški film - 22.20 Nemogoče? - 23.05 Večer arij TV MADŽARSKA 2 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Ameba - 10.00 Kviz za mlade zakonce - 11.00 Košarka - 13.00 Tvmiagister -13.50 Formula 1 za VN Portugalske - 16.10 Imate radi Liszta? - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.55 Millecentenarij - 18.00 Turistični magazin - 18.30 Tranzit- 19.00 Deli telesa- 19.30Prarfiica- 19.50 Violončelist Miklos Pererryi - 20.10 Okolje - 20.20 Igre brez meja -21.55 Telešport - 23.15 Pregled tiska - 23.20 Nočno zatočišče, okrogla miza PONEDELJEK 22. SEPTEMBRA 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Meh 17.25 Lov na znamko, norveška daljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Parlamentarna križpotja 21.30 Roka Rocka Igla in laser 22.30 Dnevnik j. 23.00 Red in zakonitost, ameriška n® zanka 23.50 Noro zaljubljena, ameriškanan zanka TV SLOVENIJA 2 10.30 Učimo se tujih jezikov: Angl^ 10.45 Christy, ameriška nadalje 11.30 Ptujski festival, 2. del 12.30 Resje! 13.30 Sobotna noč 16.05 Športni pregled . k. 16.50 VVildbach, namška nanizan 17.40 Sova, ponovitev 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, ameris zanka 19.30 V območju somraka, a nanizanka. 20.00 O. Barski: Zenske mojega francoska drama 21.30 Južna Amerika, 4. oddaja 22.15 Osmi dan 22.45 Turistična oddaja 23.15 Svet poroča TV SLOVENIJA 1 10.30 Otroški program: Aneta, češka nadaljevanka 11.00 Night Shift, ponovitev ameriškega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za TV-kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Moški, ženske POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - Gogi, šcv - 12.00 POP-kviz, pono^ mo jih radi, ponovitev - 13.00 RazP nanizanke - 14.00 Ljubezen na pof$' -15.00 Max Glick, ponovitev - 1» 16.00 Mulci, nanizanka-16.30 daljevank - 17.30 Obalna straža, POP-kviz-19.00 Cosb/.naneante- j^ 20.00Zlati časi, film- 22.00 Brisco County ml., nanizanka -nizanka - 1.00 24 ur - 1.30 POP TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Šarita jutro - 10.00 Poročila - 10.05 - 11300troškaserja -12^5^ bezenske vezi, senja - 13.uo r „ p Juana, ameriški film - Izobraževalni program - 16.40Pa^®g 2oK v rokah, serija - 17.45 Kolo sreče ., ji mentamaoddaja- 18.50Danesv Drwrk - 20.05Tujec, dana na oddaja - 21.55 Kdo je ona: 3JA na oddaja - 22.40 Dnevnik - 23. Sideju, ameriški film - 0.30 Poroči® TV HRVAŠKA 2 16.55 Koledar - 17.05 Mestece < Podobno, a različno - 18.05 Sv jju 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - Brovvn, serija - 20.35 Konji, doku 21.30 Tatiči, serija - 22.20 Korak, oddaja rvvsmni 6.30 Otroški program - 8.05 11 ^5^ 9.20 Severozahodni del, vestem otok,film -13.00ConfettiTV '1 denič iz Flandrije- 14.15Tom in pjddsji soljska postaja Orion - 16.45 j Kdo je tukaj šef? - 18.00 ^^7« Lju^ > družina - 19.30 Čas v sliki - 20-J malo, komedija - 21.50 Nihče m 23.25 Hunter - 0.15 Črni kavboj TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, ^0^ in tepi - 11.35 Milijonsko koto 14.25 Bavarec - 16.OOSchiejock*" Časvsfiki- 17.05 Pogtedvd®^^^ danes- 19.30 Čas v sliki - 20.15 Naš Čarii - 21.05 Tema ' * 3j Ky kulture - 1.30 Pogledi s strani - $ $ IT klan-2.20 Kstvari-3.35 Naš sv» RTL bmO*1 5.15 Jutranji program - 6.35 Do J Točno ob sedmih - 7.35 Med nam ]0^ dska zgodba - 9.05 Kalifornijski _ j in lepi- 10.30 Moja mate Soled^^^ nagrada-11.30DružinskidvoM ^3.0^0^ ski magazin -12.30 Zlata dekle®' - 14.00 Barbel Schafer - 15'O,-O' 16.00 Hans Meiser - 17.00 ^^46 / nami - 18.00 Dobervečer' ' 19.10 Eksplozivno- 19.40 20.15 Columbo - 22.00 pred enajsto - 23.30 Ekskluzknto vnik - 0.30 Cheers -1.00 SledS« Zlate dekleta - 2.00 Barbel Scha®^' 3.20 llona Christen - 4.10 Hans splozivno j TV MADŽARSKA1 , 5.40 Vaška TV- 6.00 Sončni W -9.10HediinEmi-9.35^2«. sneyjevi filmi - 12.00 Poroč1® 12.25Telepakk - 14.10 Nar°° 15.00 Poročila-15.10 Repe®' september 1996 25 elevizijski spored od 20. septembra do 25. septembra podeŽelje -■IBm^ L'-39 Zenski magazin-18.00 O veri 18’15Posel~ 18.30 Kviz-19-15Ažumo- 19.30Devnik-21.05 Dekiamacija- 21.10Pano-•425?^ Jurska 2 17-05 Zračni prevoz-ftr. 181 c 7 Vreme - 18.00 Regionalni pro-ittt- i9‘o^^^ni poročevalec - 18.45 Tele ■21.10 Vac' ^gomet - 21.00 Dnevnik nasečo P01'0* ~ 21.15 Tetesreča, igra ^3 « ' 22.00 Objektiv - 22.25 , gg ~ 22.40 Nostalgija po 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki -22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Kulturni drobci -0.30 Reinkarnacija Khensura Rinpoche, film - 1.45 Kalifornijski klan - 2.25 Čas za kulturo - 3.05 Video-noč TV HRVAŠKA 2 16.20 Koledar - 16.30 Moški iz Avstralije, ameriški film - 18.05 Svet narave, serija - 18.55 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.05 Nogomet - 22.25 SP v jadranju - 23.00Teksaški mož postave, serija - 23.45 Nogomet - 0.45 Glasbena oddaja -1.15 Jazz 18.30 19.00 19.30 20.00 20.50 >EK Septembra RTL 5.30 Jutranji program - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja malaSoledad- 11.00 Vroča nagrada- 11.3ODru-žinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockfoid, detektivska nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer-15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila- 19.4ODobričasi,slabčasi-2O.15Ctoji-ca pri delu - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - I.OOSIedgeHammer-1.30 Zlata dekleta-2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser- 5.05 Eksplozivno TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.15 Knight Rider -11.00 Nenavadno srečanje tretje vrste, znanstvenofantastični film - 13.00 Confetti - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise , znanstveno fanstastična nadaljevanka - 16.30 Knight Rider - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša -18.30 Krepka družina - 18.55 Roseanne - 19.30 Čas v sliki-20.00 Šport - 20.15 Nogomet, Champions league -23.35 Diskretnost za mrtveca - 1.05 Čas v sliki -0.05 Žena se bojuje za svojega otroka, film - 1.15 Čas v sliki -1.45 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji 21.50 22.40 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja Ljubezen ni igra V območju Somraka Dr. Quinn Zgodovina kitajskega mesta, ameriška dokumentarna serija Povečava Igrani film - 21.55 Hercules, fant, film - 23.25 Leprechaun, film - 0.45 Čas v sliki -1.15 Schiejok vsak dan -4.00 Hercules POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev -11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M AS.H, ponovitev- 13.00 Lov na rdeči oktober- 15.30P0P-30- 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka- 17.00 Obalna straža, nanizanka- 18.3OPOP-kviz -19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Bevert/ Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka -22.00 M AS.H., nanizanka - 22.30 Argument, nani-zanka-23.00 Sedmasila-0.00 Mož pravice -1.00 24 ur TVAV8TRIJA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Universum - 13.40 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Lep je bS čas - 21.05 Vera - 22.00 Časvsiki - 23.00 Nightvvatch - 23.50 Habsburžani - 0.35 Pogledi s strani -2.35Videonoč ?***nmai bn ifc9?"1’ 9°vorica živali, '00 Trnii i -Ka dokumentarna oddaja filma C'Ca’ P°novitev ameriškega 13.50 > igrica '1-20 otSm° ena družina t50 Žen i?aduha ( drama 1710,693 moža, francoska 4° gostovi 11.35 1?,5S angleška TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.00 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk- 15.00 Poročila- 15.10 Repeta, za šolarje, vmes ob 16.00 Potočila - 16.30 Streh z jasnega, serija - 17.00 Vklopi - 17.30 Don Ouijote -17.55 Katoliška kronika- 18.15Posel- 18.30Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Osmojena srca, serija - 21.20 Studio '96 - 22.20 Gospod oče, italijanski film -0.00 Dnevnik TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Bogati in lepi- 11.05 Avstrija danes- 12.00Časv sliki- 12.10 Untazum- 13.00 Čas v sliki- 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Bavarec - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Dr. Schvvarz in dr. Martin - 22.00 Čas v sliki - 22.30Žarišče: Paul Len-dvai - 23.50Topper gre na potovanje, komedija -2.3OVideonoč TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni progam - 11.30 Otroška serija - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezenske vezi, serija - 13.05 Sestanek pod uro, ameriški film - 1440Za otroke - 15.40 Izobraževalni program - 16.40 Poročila - 16.50 Gramozna steza, senja - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Moč denarja -18.50 Danes v skupščini - 19.30 Dnevnik - 20.05 Naše malo mesto, dramska senja - 21.05 Dokumentarna serija - 22.10 Dnevnik - 22.30 Grozljivka -23.30 Poročila RTL 5.05 Jutranji program - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford, nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.OOJeopatdy! - 18.45 Poročila-19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slab časi-20.15 Letalska klinika - 22.15 Straža - 23.15Magnum-O.1OPoročfa-0.40 Cheers- 1.10SledgeHammer! - 1.40 Zlata dekleta - 2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila -3.35 llona Christen - 4.25 Hans Meiser - 5.15 Zvezdni magazin 10.30 oar|šču 2-30 frin ljudje 13.10 Savnik »40 nizankf poizvedbe- fran°oska avov svet, ponovitev V ?'dan -50 ^ansču .l-2o o, Geologije '350° 2°o^nSk' magazin: Emona tena ?ddaja Ktn ska iznh SČ'ne in odkritja, italijan-18.J SQVansk"zbor TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Potepanje po deželi domači - 17.05 Trije doktorji, serija - 17.50 Vreme - 18.00 Regionalni program - 19.05 Ma-gnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Leto 1956 po štiridesetih letih - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje - 21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa na- SREDA 24. SEPTEMBRA IV SLOVENIJA 1 9.20 10.20 10.50 11.40 RTL 5.30 Jutranji program - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford, nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer-15.00 Bona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Do-bervečer- 18.45 Poročila- 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Oddaja o športu - 23.15 Stemcv iv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers- I.OOSIedgeHammer-1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer-2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Za pest dolarjev - 16.05 Kultura - 17.05 Svet narave, serija - 17.55 Evrogd - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Pustolovščine v naravi, dokumentarna serija - 21.40 SP v jadranju - 22.10 Izenačitelj, serija - 23.05 Mala upornica, ameriški film TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 11.30 Polna hiša - 13.00 Confetti - 16.20 Knight Rider - 17.25 Kdo je tukaj šef? - 17.55 Polna hiša - 18.20 Krepka družina -18.55 Čudovito zmešan par - 19.30 Čas v sliki -20.15 Komisar Rex - 21.05 VValker, Texas Ranger TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poroči te - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.05 Ma-rienhof - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary -12.55 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje, vmes ob 16.00 Poročila - 16.30 Strela z jasnega, serija - 17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado -17.55Biblija-18.15Pcsel- 18.30 Kviz-19.00 Pravljica-19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Sosedje -21.05 Friderikusovshovv - 22.50 Trk - 23.40 Nogomet - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.35 Provokatorji, serija - 16.25 Pratika - 16.30 Sotrpini - 16.40 Naravno zdravilsko - 17.00 Varstvo okolja -17.30 TOP40 - 19.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 19.55 Računalništvo -10.15 Glasba - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura -22.00 Objektiv - 22.30 Prometnavarnost - 22.35 Pregled tiska - 22.40 VVarburg, serija Kv °tišini loiS ameriška nanizanka SthdiQ ^7 nemska nanizanka i W^Pf^,pon^ev-11.00 Sedmasila ^^ice - 1r*nwitev - 12.30 Prigode Ani in Kuharske mojstrovine - K^h^' 14-30Acaputo H.EA.T. -SSz&r 16.30 Santa Barbara, r^ ^.OOp^^astraža, nanizanka - 18.30 % on z1-00 Newyorška policija-l^-30^^ 0,3,32 tedna - 23.30 Sed nanizanka -1.30 24 ur -“he^ev Barbara - 8.15 Dobro Sn 1 °-°5 Izobraževalni program V«9' 12.00Dnevrik- 12.20Lju-Su^SZa' 1805 °oetcv dobitek,ame-'lilršJ^P^^e ~ 15.40 Izobraževalni 06,13 - 16.50 Niti v rokah, serija W ' 20.05 Glasbena od-oW?nt ' 2240 Dn04* “ 23.00 dokumentarna serija - 23.50 Koraki, zabavnoglasbena K8's5 KoiA^vgbvo -18.05 &et narae, ' 1 a30 On®4* ’ 20.05 h MošS’^?SP viadraniu - 21-25 Črno Avstralije, ameriški film i i1?25 Freddy in 13686,11 p*6-51 k^taja n14-15 Tom in Jeny - 15.45 16-45 Knjight Rider -18-00 Polna hiša- 18.25 Mdt, joi^ornate- -I9.3OČasvstiki A V5® 16^ Dniverzum, tigervsnegu -J.dAAOS^0'komedija- 22.30Zlata ,v niiu V ~ 10 Naslednja žrtev, ^At^ivAi«^ 2.15 Schiejok vsak dan -^25,5'“k “tjL/h '9i * 11 njl.^ehiejok vsak dan - 10.15 7^danes- 12.00Časv ) W3-40k r00033751^- 13-10MF ^I^Sch^taiiski klan- 15.10 Bogati vsak dan 7.00 v 31^ ^^ii - 19.00 Avstrija danes - 12.30 13.05 13.35 14.15 15.50 16.20 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 22.30 23.00 23.50 Karaoke, razvedrilna oddaja Allis, napisano z -is Roka Rocka National Geographic, ameriška dokumentarna seirja Folklorna oddaja Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Slovenski utrinki, oddaja madžar- ske TV Ljudje in zemlja Dnevnik Alpe-Jadran Svetovalna oddaja Dnevnik V žarišču Film tedna Zemljevid človekovega srca, avstralski film Dnevnik Red in zakonitost, ameriška nani- zanka Skrajnosti, ponovitev TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.10 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila -15.10 Repeta, za šolarje, vmes ob 16.00 Poročila - 16.30 Strela z jasnega, serija - 17.00 Vklopi - 17.20 Sv. Gellert - 17.55 Nujna pomoč -18.05 Televideo -18.10 Iščemo izginule odraste -18.15 Posel- 18.30 Kviz- 19.00 Pravljica- 19.15 Tele šport - 19.30 Dnanik - 20.00 Dosje, T. Frei -20.50 Pokaži kaj znaš - 23.15 Kapetan Apač, ameriški film - 0.50 Dnevnik RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) TV SLOVENIJA 2 9.30 10.00 10.25 11.15 12.55 14.30 15.00 16.10 17.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.15 23.10 23.45 Prisluhnimo Tišini V žarišču Opus Gledališka predstava (Levstik) lis nont pas Vvinght Ans, francoski film Turistična oddaja Studio City Tropski vetrovi Sova, ponovitev Japonska Skrajnosti V območju somraka, ameriška nanizanka Šport Aliča, evropski kulturni magazin Slavnostni koncert I. Grafenauer J. A. Benda - Medeja POP TV 1000 Santa Barbara, ponovitev -11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz - 12.30 M AS.H., ponovitev -13.30 Newyorška policija - 14.30 Chicago hope -15.30 POP30 -16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17 30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd, film -22.00 Obraz tedna - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Magnum -1.00 24 ur TV HRVAŠKA! 7 25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročite - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Otroška serija -12.00 OneMiik -12-20 Ljubezenske vezi, serija - 13.05 Suani, francoski film -15 25 Risanka - 15.40 Izobraževalni program -16.40 Poročila - 16.50 Gramozna steza, senja -17.40 Kolo sreče - 18.15 Dokumentarna todefeja 18 45 Danes v skupščini - 19.30 Dnevnik-20.05 Poslovni klub - 20.40 Kuta - 21.45 Senfekd rija - 22.10 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.30 Dnevnik - 22.50 Sherlock Holmes, senja - 23.45 Poročila TV MADŽARSKA 2 15.15 Zamejski Madžari- 15.45 DrehscheibeEuro-pa - 16.15 Postelje na horizontu, tv-igra - 17.25 Rin-Tn-Tn, senja - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni program- 18.15 Madžarska danes- 19.00Sed merogtevi zmaj, serija - 20.20 Nogomet, Rangers FC : A J. Auxerre, v odmoru Dnevnik - 22.20 Policijska poročila - 22.30 Objektiv - 23.05 Pregled tiska -23.1OOdNumbengadoNumbetga, dokumentarna serija ČETRTEK 25. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA! 11.10 11.40 13.00 13.05 15.05 ,16.00 17.00 17.10 17.35 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00 20.30 21.20 22.20 S22.3O 22.50 22.55 23.10 0.00 Tedenski izbor Po domače Poročila Kolo sreče, TV-igrica Aliča, evropski kulturni magazin Gore in ljudje Dnevnik Delfi in prijatelji, španska nanizanka Operacija strogo zaupno, koprodukcijska nanizanka Po Sloveniji Svetovalna oddaja Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik V žarišču Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Ivanko Kraševec Nikar, oddaja o prometu Dnevnik Šport Poslovna borza Red in zakonitost, ameriška nanizanka Ljubezen ni igra, ponovitev TV SLOVENIJA 2 11.25 11.55 12.20 14.20 16.10 17.40 Japonska V žarišču Šport Soba z razgledom, angleški film Kihot, španska nadaljevanka Sova, ponovitev. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik- 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -.08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Župani na obisku -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje-15430 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport-17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Dnevnik RaSlo-19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ-07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Subjektivno -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem-valu -17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 DA in NE - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik, 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13,35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mursko- morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih- 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Jesenska reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme - 15,30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07,00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08,00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik-08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10,10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12,30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06,30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07,30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik -08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na MurskemTalu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13,35 Obvestila -14.00 Športna stava- 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13,00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. 2$ __________________________________________________________________vestnik, 19. ronika Zgodilo seje... V Lipi je močno gorelo Gasilci Lipe, ki so pred nekaj tedni uradno prevzeli gasilsko avtocisterno, so v soboto, 14. septembra, pokazali, da so uspo-sobjeni za hitro in učinkovito posredovanje. Omenjenega dne okrog 19.50 je vaščanka B. Z., ki živi sama na domačiji s strnjenim stanovanjsko-gospodarskim poslopjem, opazila ogenj na gospodarskem delu stavbe. Začetni požarje skušala pogasiti, a ji ni uspelo, zato je poklicala na pomoč. Ogenj, ki seje hitro razplamtel, so pogasili domači in okoliški gasilci. Po prvih ocenah je škode za 2.00.0.000 tolarjev, verjetno pa je je za veliko več, kajti povsem je zgorelo ostrešje gospodarskega dela stavbe, vsa krma, precej desk, kmečki vozovi in še marsikaj drugega, kar je bilo spravljenega pod streho. Domnevajo, da je vzrok požara samovžig ne dovolj posušene trave. Vlomilci ne počivajo 11. septembra med 21. in 22. uro je neznanec v Murski Soboti vlomil v parkiran avto in iz njega sunil jopo, pet zgoščenk (plošč) in 100 mark. Policisti za njim poizvedujejo. Če izsiljuješ prednost... Predzadnjo sredo ob 7.50 je Baltazar Premuš, državljan Hrvaške, v Petišovcih izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Albertu K. Ta je potem trčil v kolesarja, ki je padel po vozišču in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Odprl si je s ključem V četrtek med 9. in 12. uro je doslej neznani storielc prišel do stanovanjske hiše v Črenšovcih, pri vratih našel nepravilno spravljen ključ in si jih odprl ter vstopil. V kuhinji je v predalu kuhinjskega pohištva našel 75.000 tolarjev in sijih prisvojil. Potem je odšel. Poziv: ključev ne puščajte na mestih, kjer jih lahko vsakdo najde! Obešanka ni pomagala Naši vlomilčki so vse bolj predrzni. V noči s 13. na 14. september je neznanec zlomil oključavnico - obešanko na vratih kioska v Beltincih, potem pa se vtihotapil vanj in se dobro založil s cigaretami, vrednimi 150.000 tolarjev. Zamikala ga je stojnica Prav tako v soboto, 14. septembra, je tatič stikal na tržnici v Murski Soboti. Izrabil je nepazljivost M. R. in z njene stojnice sunil torbico, v kateri je bil različen denar v vrednosti 149.000 tolarjev. »To sta se ga nacukala« Zaradi prevelike količine zaužitih alkoholnih pijač sta v soboto okrog 18. ure obležala dva moška: eden pri pokopališču v Ljutomeru, drug pa na Trgu Ljudske pravice v Lendavi. Za ravnanje drugega bi človek našel »opravičilo«, saj je bila prireditev Lendavska trgatev in so ljudje še kar pili, čeprav je bilo hladno; ampak kaj je »pičilo« Prleka, ki se je tako »nacukal«? No da, tega so policisti potem, ko so ga »prebudili«, napotili domov, Lendavčanu pa je potrebna zdravniška pomoč. Nesreča na Gornji Bistrici V ponedeljek je domnevno vinjen avtomobilist Bojan K. z Gornje Bistrice s svojim golfom zadel sovaščana pešca Ferdinanda Z., nato pa menda pobegnil. Pešec se je k sreči le lažje poškodoval. Nenadoma čez cesto Zdenka M. je v ponedeljek v Bodoncih nenadoma prečkala cesto. Prav v tistem hipu pa se je skozi vas (pri)peljal z osebnim avtom Alojz B. iz Murske Sobote. Z vozilom je peško zadel in zbil po cestišču, vendar je bila v nesreči - sreča: utrpela naj bi le lažje poškodbe. Ugotovili so tudi, da ni bila trezna. Kdo je bila voznica vvartburga? Policija je prek javnih sredstev informiranja pozvala voznico osebenga avta Wartburg, da se oglasi na policijski postaji zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče v ponedeljek, 16. septembra. Omenjenega dne dopolne je z vozilom bele barve v Murski Soboti v križišču Slomškove in Gregorčičeve ulice zadela 15-letno peško Simono B. iz Murske Sobote. Voznica seje ustavila in opravičila. Ker je bilo na prvi pogled videti, da nič hudega, sta se razšli. Poškodovanka pa je v ponedeljek popoldne le šla k zdravniku, kjer so ugotovili zvin vratnih vretenc. Vlom v šolsko poslopje V noči s predzadnjega torka na sredo je nekdo vlomil v prostore osnovne šole Miklavž pri Ormožu in ukradel prenosno blagajno, v kateri je bila večja vsota denarja. Vsega skupaj je škode za 280.000 tolarjev. Sam si je izdelal pištolo Ljutomerski policisti so v petek, 13. septembra, med hišno preiskavo na domu občana v Kuršincih našli in zasegli pištolo, ki naj bi si jo sam izdelal. Predlagali ga bodo v kaznovanje pri sodniku za prekrške. Kam je izginil golf? V noči na 16. september so neznanci ukradli iz odprte garaže v Lendavskih Goricah osebni avto Golf GTI 16V, katerega lastnik je Leon V. iz omenjenega kraja. Vozilo so našli še isti dan zvečer v Račah pri Mariboru in o tem obvestili lastnika, ki je od veselja poskočil, saj avto ni za večno izginil. Kaj pa storilci? Te seveda iščejo. Obstoji domneva, da so avto sunili in se z njim odpeljali tujci, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. Ubežnikov ne manjka Policisti so prijeli predzadnjo sredo v Lendavi Romuna, ki je skrivaj prišel čez državno mejo. V četrtek so v Čentibi odkrili tri državljane ZR Jugoslavije, ki so prišli k nam na ilegalen način. Prav tako so prijeli dva naša državljana, ki sta jim pri tem pomagala. V petek so lendavski policisti izsledili Makedonca in Romuna, ki sta prišla čez mejo zunaj rednega prehoda. V Genterovcih so policisti v nedeljo, 15. septembra, prijeli dva državljana Turčije, ki sta ilegalno prestopila madžarsko-slovenskd mejo. Po končanem postopku soju odpeljali v izpostavo doma za tujce v Prosenjakovcih. Š. S. Tekmovanje v Gerlincih Sodelovalo osemsto gasilcev Gasilsko društvo Gerlinci je ob sodelovanju Gasilske zveze Murska Sobota organiziralo četrto prijateljsko tekmovanje obmejnih gasilskih enot občin Cankova - Tišina, Gornja Radgona, Radenci in Okraja Radgona iz Avstrije. Udeležilo se ga je kar 800 gasilcev z omenjenih območij ter drugih krajev Slovenije in Avstrije. Organizatorji so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo nemoteno in nadvse uspešno. Nastopajoče enote so pokazale vrhunsko pripravljenost in tekmovalno disciplino. ekipe prejele pokale, prehodni pokal pa je dobilo v trajno last GD Korovci. Podpoveljnik GZS Matjaž Klarič je Ervinu Mihaliču iz GD Girica/Goritz in Viliju KJanforu iz GD Žetinci/Zieherl-dorf podelil odlikovanji GZS za dolgoletno uspešno sodelovanj1' Sicer pa gre vsem domačij. Gerlinec, še posebno pa predsedniku GD Alojzu Grahu in po™ niku Slavku Gombocu zahvala za dobro organiziranost tega m movanja. F. G0M™ Ob močni konkurenci so med domačini prva mesta dosegli: GD Korovci v skupini A, GD dorfa prvo v skupini A, GD iz Stadtbergena pa prvo v skupini B. Prepoved vožnje težkih tovornjakov skozi v Gornja Radgona v skupini B in članice GD Spodnja Ščavnica. Med gosti so si prva mesta delili: GD Sv. Jurij v skupini A, GD Hajdoše pri Ptuju v skupini B in članice GD Mala Nedelja. Med udeleženimi enotami iz Okraja Radgona iz Avstrije pa sta prvi: GD Veitersfeld v skupini A in GD Slovenska Gorica/ Goritz v skupini B. Med gosti iz Avstrije pa je bilo GD iz Hitzen- Tekmovanje so s svojimi obiski počastili: podžupan Občine Cankova - Tišina Viktor Voršič, župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik, direktor Uprave za obrambo Dušan Grof, podpoveljnik GZS Matjaž Klarič, okrajni glavar Okraja Radgona dr. Kranich in namestnik komandanta avstrijske Štajerske Henrik Nangl. Ob sklenitvi tekmovanja so Banuta V Krajevni skupnosti Mostje - Banuta so se odločili, da zaradi uničene ceste ne bodo več dovolili voziti težkim tovornjakom skozi vas Banuta. Njihov predlog, da bi postavili Spomin na uspešno obmejno tekmovanje gasilskih društev iz Slovenije in Avstrije v Gerlincih je treba ohraniti tudi na fotografiji. Takole so se postavili pred objektiv. Temna stran našega življenja Sest krst Zgorel v zabojniku * Povozil pešca - sorodnika * Tragična smrt šolarja * Je smrtne poškodbe povzročil mož? * Lovčevi življenju ugasnili na ovinku smrti V Veliki Polani so se prejšnji teden poslovili od 51-letnega Štefana Krajičiča, ki je tragično preminil v Grmačah pri Šmartnem. Pred leti je odšel iz svojega rojstnega kraja v notranjost Slovenije, kjer si je našel delo in starejšo ženo. Leta je mu je umrla in potem mu je šlo vse narobe. Nazadnje tudi menda ni bil več zaposlen. Prebival je v zabojniku v romskem zaselku. Preiskovalci so ugotovili, da se je ponedeljek po skupinskem popivanju zatekel v svoj zabojnik (kontejner), se od znotraj zaprl in zanetil ogenj. Sosedje naj bi mu skušali pomagati, ga rešiti, a niso uspeli: zgorel je skupaj s svojim stanovanjcem. *** tverec, učenca osnovne šole v Apačah. V torek, 1 L septembra, je umrl na igrišču NK Apače. Bil je velik ljubitelj nogometa in med nogometno tekmo tistega dne je bil vratar. Nenadoma, ko je bil dva ali tri korake od vrat, je padel na tla. Njegov trenerje izjavil: »Nič hudega sluteč sem ga poklical:,Vratar, gremo naprej!’ Toda v hipu sem ugotovil, da s Sandijem nekaj ni v redu, in stekel proti njemu, me- dtem pa zahteval, da mi kdo prinese vodo. Sandija sem obrnil na bok in ga poklical po imenu. Ker se ni oglasil, sem poklical medicinsko sestro. Potem je prišel zdravnik in ga skušal oživiti, a ni nič pomagajo.« Na UNZ Murska Sobota so nam v torek povedali, daje domnevni vzrok smrti (zapisnika o obdukciji še niso dobili) preveliko naprezanje, zaradi Cesarje fantu počila življenjsko pomembna žila v možganih. V ponedeljek v jutranjih urah je umrla 40-letna Jožica P. iz Sto-govec. Pri obdukciji so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi pljučnice, katere vzrok je bil serijski prelom reber. To hudo poškodbo naj bi ji pred nekaj dnevi povzročil njen zunajzakonski partner Ivan Z. O tem je nesrečnica pri- Pomurske ceste so v tem letu-terjale 21 življenj! Nazadnje seje zgodila huda prometna nesreča v petek, 13. septembra, ob 11.30 na regionalni cesti zunaj Pesko-vec. 5 1 -letni Rudolf Baranja iz Šalovec je šel po desnem robu ceste iz smeri Murske Sobote proti Šalovcem in ob sebi potiskal kolo. Za njim se je pripeljal z osebnim avtom 64-letni Ernest Baranja, ki naj bi pešca pretesno prehiteval, zato je s prednjim delom avta trčil vanj. Rudolf Baranja je dobil tako hude poškodbe, daje zaradi njih na kraju nesreče umrl. Boleče je odjeknila smrt komaj 14 letnega Sandija Krempla iz Lu- SREČA V NESREČI - V petek, 13. septembra, ob treh ponoči je nemški državljan Kristian Olka-wit, voznik tovornjaka, ki je vozil z mejnega prehoda v Dolgi vasi proti Murski Soboti, v Rakičanu zaradi preutrujenosti in nočne vožnje zadremal in izgubil oblast nad vozilom. Le-to je zapeljalo na levo čez nasprotni vozni pas in prek obcestnega jarka na kolesarsko stezo med Rakičanom in Mursko Soboto ter obtičalo pred topoli. V nesreči je bilo tudi veliko sreče: tovorjaku v tistem hipu ni pripeljal nasproti noben avto in tudi kolesarska steza je bila ponoči »čista«. Lahko pa slutimo, kaj bi se zgodilo, ko bi se taka nesreča pripetila podnevi, ko je gost promet tako na magistralni cesti kot tudi kolesarski stezi. Policisti so ocenili, da je škode le za 350.000 tolarjev, in to samo na prometni znak z »sn° nitvijo do teže 2,5 t°n ’ u dprli tudi svetnik* n seji lendavskega občin« sveta. ,,aS[ovi- Ob zahtevi, ki so J li na lendavski občin cesP so zapisali, daje 1 zgrajena pred petnaJ Takrat niso naredil* p' na asfaltu, in ker P° jjetj’ zdarsko izvajal«ko j Murska Sobota vsak prevaža težke tovornjak som, je cesta zelou Na nekaj mestih je (f tako poškodovana, oS|i dstavnike krajevne ||Cjsti- na to opozorili tudi P Zaradi tega so pr* G # izvajalskem podjetja। li, da bi jim sofi,nan^ jiin P(f ditev ceste, vendar v0(ilt dstavniki podjetja o' da so o tem seji in sklenili, da d sofinanciranje P°P ne morejo dati, ker g ^1 Ker se v krajevni sk bojijo, da bo v Pr* b0 sta uničena tako, na z. promet In !>■ »’,/ lo zaporo ceste met, so se °dl°c' cesto zaprli le za j njake. 16^° povedovala soseden1’ kriminalisti zadevo se *** na H13® tl Vsi, ki se vozimo Pa ni cesti skozi Len^C oster in nevaren nep . nek na Mariborski ' je bil v soboto, • Anto**3 ji usoden za 36-letneg ra, ki je vozil Z*?8A« njegovega sopotm , Silva Baloha, ob J-šnjevcih ob Dravi- nepreUfj z lova. »Fiček y W> diesel 1,9 1.686.351,00 SIT k.^LOGI VOZILA ŠKODA 1.320.000,-SIT 1.510.000,-SIT U* motor L 1‘loS BLAZINA 1.952.000,- SIT IKk. KlJpl,9D 1.353.752,-SIT in 5% p. d. Sdn cene voz*l ’n DARILNI BON n°sti od 20.000,- do 50.000,- SIT, Prvi servis brezplačen. m_______________ ^°&!La do 5 let brez pologa k menjave staro za novo NOVA UREDITEV CESTNEGA PROMETA V MESTU MURSKA SOBOTA Z uveljavitvijo Odloka o začasni ureditvi cestnega prometa v Mestni občini M. Sobota, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine M. Sobota na seji 4. 4. 1996 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 21/96, so začele teči aktivnosti o urejanju mirujočega prometa v mestu M. Sobota. Uveljavljanje odloka v praksi bo potekalo postopno, najpomembnejše novosti pa se obetajo pri parkiranju, omejevanju tovornega prometa, omejevanju prometa vozil avtošol, dostave blaga ter na drugih področjih, vse z namenom, da se odpravi ali vsaj omili »prometni nered«, ki je v mestu že vrsto let in se še stopnjuje. Tako bo v mestu M. Sobota in naseljih mestne občine v prihodnje tovorni promet (tudi tranzit), razen na magistralnih in regionalnih cestah, dovoljen le še po Gregorčičevi, Lendavski, Št. Kovača, Mikloša Kuzmiča, Severjevi, Ciril-Metodovi, Grajski, Industrijski, Bakovski, Kroški, Marki-šavski in Noršinski ulici. Vse druge ulice in ceste bodo namenjene izključno lokalnemu prometu. Na območju ožjega središča mesta se prepoveduje promet za vozila skupne mase nad 7,5 t. To območje zajema Kocljevo, Št. Kovača (od križišča z Mikloša Kuzmiča do Slovenske ulice), Slovensko, St. Rozmana in Kardoševo ulico. Dostava blaga za oskrbo trgovin v ožjem središču mesta je dovoljena od 5. do 8. ure, v celotnem mestu pa je prepovedan promet avtošol od ponedeljka do sobote od 5.30 do 7. ure in 13.30 do 15.30. Pomemben ali celo najpomembnejši segment pri urejanju mirujočega prometa v mestu M. Sobota je parkiranje, zato bo na tem področju tudi največ novosti in sprememb. Za potrebe parkiranja na javnih površinah se bodo v mestu uporabljali: L Urejeni parkirni prostori, določeni s prometno signalizacijo (vertikalno in horizontalno) kot: - javni parkirni prostori brez plačevanja parkirnine, - javni parkirni prostori in površine, kjer je parkiranje časovno omejeno ali nadzorovano (modre cone) na; - asfaltnih površinah, - gramoziranih površin, 2. rezervirani parkirni prostori, 3. splošni parkirni prostori in površine na javnih cestah, kjer to ni posebej prepovedano, ter 4. javni parkirni prostori za tovorna vozila in avtobuse. Urejeni javni parkirni prostori brez plačevanja parkirnine so: Pred kinom Park v Ulici Št. Kovača, parkirišče pri Družbeni prehrani v Cankarjevi ulici, parkirišče pri Gasilskem domu v Cankarjevi ulici, parkirišče pri pokopališču v Industrijski ulici, parkirišče pri poletnem kopališču v Kopališki ulici, parkirišče pred zdravstvenim domom, Kopališko in Ciril-Metodovo ulico in parkirišče pri športni dvorani OŠ II. v Trstenjakovi ulici. Urejeni javni parkirni prostori z obveznim plačilom parkirnine (modre cone), ki se bodo uvajali in označevali postopoma, so: na asfaltnih površinah pred LB Pomursko banko, Pošto in Telekomom na Trgu zmage, v Kardoševi ulici in Trubarjevem drevoredu - ob obeh straneh ulic, v Slovenski ulici -vzdolžno na vzhodni strani od Ulice arh. Novaka do trgovine Agrotehnike, v Ulici St. Rozmana - pravokotno na severni strani od firzerstva do trgovine Gorenja servisa in vzdolžno na južni strani ulice, v Lendavski ulici - vzdolžno na severni strani, v Kocljevi ulici - poševno na zahodni strani, v Ulici Arh. Novaka - vzdolžno na južni strani ter površina med Umetniško galerijo in Potrošnikovo Blagovnico z dovozom z Zvezne ulice. Na gramoznih površinah: površina med avtobusno postajo, Zvezno, Kocljevo in Slomškovo ulico ter površina med Kocljevo, Umetniško galerijo in Zvezno ulico. Označene so že modre cone na severni strani Lendavske ulice, na Ul. Trubarjev drevored, Kardoševi, Kocljevi ih Sloven-' ski ulici (od Ulice arh. Novaka do Agrotehnike), ureja pa se že tudi gramozna površina med Slomškovo in Zvezno ulico in avtobusno postajo. Preostalo gramozno površino kot modro cono bodo začeli urejati po ureditvi parkirišča, ki bo kmalu nared Obe gramozni površini bosta ograjeni (cvetlična korita in kovinske ograje), uvoz in izvoz pa bo v končni fazi mogoč prek sistema ramp. Pobiranje parkirnine za vse modre cone bo potekalo prek sistema parkirnih lističev in parkomatov. Parkirne lističe bo mogoče kupiti na prodajnih mestih (kioskih) v neposredni bližini modrih con oz. bo parkirnino mogoče poravnati ob pomoči parkohiatov. Parkirnina se bo pobirala za vsako začeto uro in bo 100 SIT/h na asfaltnih površinah in 50 SIT/h na gramoznih površinah. Parkirna mesta (zunaj modrih con in zunaj javnih parkirišč brez plačevanja parkirnine) bo mogoče tudi najeti (rezervirati) na osnovi plačanih abonmajev. Abonmaje bo izdajala Uprava Mestne občine v obliki dovoljenja po predhodni preverbi upravičenosti in na osnovi nadomestil. Nadzor nad izvajanjem odloka bodo v skladu s pooblastili in pristojnostmi opravljali policija, cestna inšpekcija ter pooblaščeni delavci Uprave Mestne občine. Seveda so za nespoštovanje določb Odloka oziroma cestnoprometne signalizacije, ki bo označevala režim parkiranja in druge ureditve predvidene tudi denarne kazni za prekrške v višini od 5^000 00 SSIT do 50.000,00 SIT in mandatne kazni v visim 3.000.00 Sl 1. Vsekakor pa namen celotnega projekta ni represiva, temveč da M. Sobota ne bo več mesto s prometno anarhijo, ampak sodobno, občanom, gostom in obiskovalcem prijazno mesto, ki bo prepoznavno tudi po urejenem prometnem režimu. UPRAVA MESTNE OBČINE Splošna kmetijska zadruga KLAS Križevci, z. b. o. Križevci pri Ljutomeru Na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 10. 9. 1996 SKZ Klas Križevci razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine zadružni dom na Grlavi Velikost stavbišča na parcelni številki 570/3 k. o. Grlava je 423 m2 (poslovna stavba) in dvorišča 1100 m2. Izklicna cena je 9,000.000,00 SIT. Javna dražba bo v torek, 8. 10. 1996, ob 10. uri na sedežu SKZ Klas Križevci 11 (sejna soba). Pogoji: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani R Slovenije. 2. Interesenti morajo pred javno dražbo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun SKZ Klas Križevci, štev. 51930-601-10974. 3. Prometni davek in druge dajatve ter stroške plača kupec. 4. Kupec mora skleniti pogodbo v sedmih dneh po javni dražbi, sicer varščina zapade, ter plačati kupnino v osmih dneh po sklenitvi pogodbe. 5. Nepremičnina je naprodaj po načelu »videno - kupljeno«. 6. Interesenti dobijo dodatne informacije po telefonu (069) 87 506, 87 41 1 ali na upravi SKZ Klas, Križevci 11. Telekom Slovenije, PE Murska Sobota objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za najem prostorov avtodelavnice ob Bakovski cesta 26, Murska Sobota, odkup premičnin in prevzem delavcev Predmet najema je - avtomehanična delavnica 249,00 m2 - skladiščni prostor 19,00 m2 - dvorišče in dovoz 835,00 m2 Pogoji za najem prostorov so - nadaljevanje dejavnosti, za spremembe je potrebno soglasje lastnika, - odkup osnovnih sredstev, drobnega inventarja, orodja in raznega materiala po ocenjeni vrednosti, - ureditev posebnega vhoda in fizična razmejitev notranjih in zunanjih površin, - obvezen prevzem treh delavcev IV. zahtevnostne skupine poklicev za NEDOLOČEN ČAS ter zagotavljanje enake plače in drugih pravic po zakonu in Kolektivni pogodbi ptt-prometa za dve leti. Določena cena za najem prostora je 4.020,00 DEM mesečno, dvorišča in dovoza pa 3,00 DEM/m2 v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije, plačuje pa se mesečno vnaprej. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo pripravljeni brezpogojno prevzeti vse tri delavce in bodo ponudili višjo ceno za najem in odkup, kot je določena. Ponudbe pošljite priporočeno ali oddajte v zaprti ovojnici najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »Ponudba za najem avtodelavnice in prevzem delavcev«. K ponudbi je treba priložiti izpisek iz registra dejavnosti, za fizične osebe pa tudi potrdilo o državljanstvu. Najugodnejši ponudnik bo izbran v največ 30 dneh po končanem razpisnem roku; pogodba o najemu in pogodba o prevzemu delavcev pa se skleneta v naslednjih 30 dneh. Ogled je mogoč 25. 9. 1996 med 8. in 10. uro, druge informacije pa se dobijo ob delavnikih med 8. in 10. uro po telefonu številka (069) 21 191 ali 21 987. 2AS v NORŠINSKI 2 V MURSKI SOBOTI Telekom Slovenije, PE Murska Sobota objavlja na podlagi sklepa o izločitvi osnovnih sredstev iz uporabe z dne 6. 6. 1996 JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: AGREGAT znamke HANS STIL, št. 63259, leto izdelave 1942, izvedba: enoosni priklopnik, moč 15 kW, pogon: bencinski motor znamke Phanomen, 4-valjni, zračno hlajen, direktni spoj z električnim agregatom, stanje: z okvaro, izklicna cena: 30.000,00 SIT. AGREGAT znamke TORPEDO, št. 16756, tip T-554A, izvedba: jekleni podstavek, moč motorja 57 kW - dizel, 4-valjni, izvedba: dizel, generator: Rade Končar, št. 00538/25154, moč 40 kW, leto izdelave 1969, stanje: brezhiben, v pogonu, izklicna cena: 180.000,00 SIT. KLIMATSKA NAPRAVA znamke El SUPERKLIMA, tip 2100R, št. 3948, stanje: z okvaro, izklicna cena: 10.000,00 SIT. Javna dražba bo 25. 9. 1996 ob 10. uri v prostorih podjetja Telekom Slovenije, PE Murska Sobota, Klavniška ulica 4, Murska Sobota. Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo 23. 9. 1996 od 10. do 12. ure v istih prostorih, kjer bo dražba. Pogoji: Varščino v višini 10 % od izklicne cene morajo ponudniki vplačati do 24. 9. 1996 pri blagajni podjetja. Uspelemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino, drugim pa vrnili brez obresti v 3 dneh od dneva dražbe. Dokazilo o vplačani varščini morajo ponudniki predložiti komisiji na dan prodaje. Uspeli ponudnik mora kupnino plačati v 10 dneh po dražbi. Če kupnine ne bo plačal v določenem roku, izgubi pravico do vračila varščine, osnovna sredstva pa se prodajo drugim interesentom. Vsa osnovna sredstva bodo prodana po načelu videno - kupljeno. vestnik,19. septembeHj^ 28 Zaspala mamica si draga, zaprla trudne si oči, bolečine hude si prestala, zdaj v grobu mirno spiš. ZAHVALA V 94. letu, 11. septembra 1996, je umrla Verona Jaklin roj. Vuk iz Dolgovaških Goric 161 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku gospodu Šantaku, pevskemu zboru iz Mostja, pogrebništvu Komunale iz Lendave in vsem, ki so nam pomagali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sin Janez z družino ZAHVALA V 77. letu meje po težki bolezni zapustil mož Janez Kodila iz Čikečke vasi 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mi pomagali, darovali vence, šopke ter mi izrekli sožalje. Hvala g. patru Donatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Žoharjevi za poslovilne besede ter pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala pa gre g. Milanu Mlakarju in njegovi družini iz Domžal, ki sta mi v težkih trenutkih stala ob strani in mi vsestransko pomagala. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena Irena Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na grobu tvojem roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN Boleč je spomin na 18. september, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče in sorodnik Ludvik Bobič iz Križevec v Prekmurju Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec Štefan Obal V naših srcih ostaja plemenit človek. Kolektiv GRAMISA, d. o. o. Murska Sobota ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in dedka Franca Gruškovnjaka iz Turnišča 1927-1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu, pevkam za odpete žalostinke in govorniku g. Mladenu. Vsi, ki so ga imeli radi Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš. Kje so listi lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN dragemu Ludviku Lazarju iz Stanjevec 90 22. septembra bo minilo leto dni, odkar smo se poslovili od tebe. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji naj dražji ZAHVALA V 69. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sestra Anica Peceli roj. Ferencek iz Kobilja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, botrini in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivoma OŠ Kobilje, Pomgrada Nizkogradnje, občinskemu govorniku, sestram dializnega oddelka in vozniku Petru ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 80. letuje umrla draga mama, stara mama in teta Ilona Osvald roj. Maitz iz Domanjševec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene. Hvala vsemu zdravstvenemu in medicinskemu osebju za vso pozornost, skrb in nego. Lepa hvala g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala pogrebništvu Banfi za organizacijo in izvedbo pogreba. Posebna hvala sosedom Šancevim, Rožiki in Renati, ki so jo obiskovali in ji pomagali. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sinovi Aleksander, Jožef in Ernest z družinama in drugo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, zame Boga molite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi Anton Jerič iz Gančanov Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem za nesebično pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče, za sv. maše in v druge dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive besede ob slovesu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si mimo, brez slovesa, tja. kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 79. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, tašča, stara mama in babica Irena Janot roj. Malačič iz Ivanovec 37 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom,kl so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč- Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in v druge namene, za izrečeno ustno in P®1 sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču za ganljive besede slovesa, pevcem žalostink, sovaščanom in pogrebništvu B Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Zakaj si morala nam umreti, _ ko pa s teboj je bilo tako lepo trte ■ Ljuba mama, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pd nas' ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mam1 stara mama in sestra Jolanka Špilak iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnik0 L sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najte« trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalj1 darovali vence in šopke ter jo v tako velikem števi pospremili na njeni zadnji poti. s Posebej se zahvaljujemo dr. Marjanu Kiršnerju za trud in pomoč, g. duhovniku za poslovilne besede pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni najdražji VSP0Mlv,eI^ Mineva deset žalostnih nas je zapustila naša draga in stara mama „ Jožefa iz Doljnih Slaveč ■ zapa^ ter eno leto, odkar nas je naš dragi oče in stan Alojz Mark^ mizar iz Doljnih Slavec Hvala vsem, ki z lep° jjfjia postojite ob njunem prinašate cvetje in PrlZ sveče. Vsi vajini najdrail1 Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti. ZAHVALA V 88. letu nas je po težki b°^ zapustila naša draga mah13' babica in prababica Marija Zrinski iz Čopove 20 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence-sveče in za sv. maše. Posebej hvala osebju doma v Rakičanu. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred-za odpete žalostinke, g. Eriki za besede sloVeS godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Wik, 19. september 1996 motorna vozila 29 GROZDJE, laški rizling, in vino, lansko, prodam. Gaberje 154 ali tel.: 76 989. m9540 ZAMRZOVALNO OMARO s šestimi predali, 2101., ugodno prodam. Gomboši, Ulica arh. Novaka 19, M. Sobota, Tel.: 21 044. m9572 GROZDJE prodam. Sebebroci 16, tel.: 48 733. m9577 NOV KORUZNJAK in peč za peko odojkov prodam. Tel.: 76 041. m9582 KROMPIR za ozimnico in semenski, beli in rdeči, vse pakirano v vrečah, po ugodni ceni prodam. Tel.: 42 482. m9589 GROZDJE, rdeče in belo, prodam. Tel.: 26 164, Štefana Kuzmiča 31, M. Sobota. m9593 CITROEN XANTIA 1.8 I SX letmk 1993, kot nov, prodam. Tel.. 6 aCAMPus’ietnik i993' 1997' Prev°- Tel • Vrat’ 8aražlran-dmlel.:069 22 952.m9422 model D' letnik ■Prodam. Tel.: 65 648 m9529 jMm IMv kombj nik Mercedes 2200 "š G P j MO DEM. Tomislav dii.m9537dgona’ Grajska c- 2- 62 ^dobrn’ktnik.^84, rumene bar-WIa n ranjen’ registriran do *n.m954°3 JO-Tel:88"1, po- '$77, dobro ohranjen. Prodam za 1.100 Una 574'zvečer-m9569 9 i^TSE chamade, let- ^ženimi’ tS° rjave barve's u^roaria looi°0 km- registriran AUDI 80 TURBO DIZEL, letnik 1988, registracija 97/9, naprodaj. Tel.: 61 623. m9612NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, letnik 1992, ugodno naprodaj. Tel.: 27 683. m9628 AUDI 80 1.8 e, letnik 1989, ugodno prodam. Lukač, Krog, tel.: 26 438. m9629 RENAULT 18 TLJ, letnik 1986, registriran do februarja 1997, prodam. Cena 4000 DEM. Tel.: 82 652, zvečer. m9632 JUGO 55, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 66 190. m9635 brez rodovnika, cepljene, zlato-rjave barve, prodam. Tel.: 79 179. m9592 PUJSKE prodam. Tropovci, Jordan 18. m9597 DVE KRAVI, obe kontroli A, ena stara 6. breja 6 mesecev, druga stara 4 leta in pripuščena, prodam zaradi bolezni lastnika. Domanjševci 124. m9610 NESNICE, tik pred nesnostjo, 650 SIT, že v začetku nesnosti 850 SIT, lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava na dom. m9624 PARCELO v Moščanskon vreji. 34 arov, 0,68, je zazidalna, elektrika, voda, asfalt ob parceli, zelo ugodno prodam. Tel.: 43 106. m9586 VINOGRAD z vsem orodjem v Stre-hovskih goricah dam v najem. Tel.: 26 164, St. Kuzmiča 31, M. Sobota. m9594 HIŠO z gospodarskim poslopjem na 11 -arski parceli prodam. Marta Markovič, Lipovci 228. m9596 živali t^ETT D, letnik 1984. Gtjli'Prodam. Anton Gutman, 'S8a, 9261 Cankova. m9585 registriran do 13. ttr.^^odam.Te'.: 68 707, zve- 300 D' letnik 1985' tlTip; ®P° ohranjen, in RENA-”«itn 'elnik '986, lepo oh-26 473, po 19. KRAVO, brejo sedem mesecev, po izbiri, in telico, brejo sedem mesecev, prodam. Štefan Marič, Vadarci 90, tel.: 49 277. m9514 BELE POLARNE PSE, samojede. z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Tel.: 61 167. m9515 KRAVO, brejo s prvim teletom, in telico, brejo sedem mesecev, prodam. Tel.: 63 092. m9522 TELICO, brejo 8 mesecev, in teličko, staro 3 mesece, kontrola A, za nadaljnjo rejo, prodam. Klar, Ivanci 14, tel.: 47 182. m9550 ■Uvelih '26 P, registrirano do 1979> °.50 ha koru' fj.e.ln 'iskalnik za koruzo pro-^ica32,tel.:45 263. m9608 tkSUvn , 'kij T-i letnik 1988, pro-^■;48 724.m96O9 letnik 1973. odlično oh-^glstriran do septembra prodam. Tel.: 65 174. 14 ' JOV. letnik i Ptodarn. Tel.: 61 623. i Dr. M '■ 16 v, cabrio, letnik Pt°dant. Tel - 61 623. ZAJCE, za nadaljnjo rejo ali zakol, in TOMOS AVTOMATIK prodam. Tel.: 45 262. m9555 NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme HISEX, tik pred nesnostjo, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98 c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m9641 ENOSOBNO STANOVANJE v ulici Staneta Rozmana 15 v Murski Soboti prodam. Ogled mogoč v petek od 11.00 do 13.00. m9620 VINOGRAD s kletjo na 15-arski parceli, z letošnjim pridelkom, prodam. Žerdin, Tel.:42 171. m9621 8 KM IZ LENDAVE ugodno prodamo družinsko hišo, parcela 3.700 m2, voda, elektrika, telefon. Bližina termalnega kopališča. Tel.: 061 159 42 65. m9630 PARCELO na Petanjcih, 16-arsko, v I. gradbeni fazi, zelo ugodno prodam. Tel.: 61 098. m9634 letnika Gimnazije, izdanega v šol. 1. 1995/96 na ime Andrej Panker, Do-kležovje. m9636 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika SSTŠ - smer strojni tehnik, izdanega v šol. 1. 1994/95 na ime Anton Skraban, Krog, Plečnikova 3 a. m9646 Preklicujem veljavnost spričevala 4. letnika Gimnazije - splošna smer, izdanega v šol. 1. 1981/82 v M. Soboti. Srečko Pravdič, Št. Kovača 17, M. Sobota. m9631 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednji tekstilni šoli v M. Soboti v šol. 1. 1994/95 na ime Leonida Stic, Stavešinski Vrh 42, p. Sp. Ivanjci. m9541 Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni šoli, izdanega v šol. 1. 1982/83 na OŠ III v M. Soboti na ime Igor Djurič, Vrtna 6, M. Sobota. m9542 TRISOBNO PRITLIČNO STANOVANJE z vrtom, s kabelsko, centralno in telefonom, v M. Soboti, prodam. Tel.: 46 161. m9638 kmetijska mehanizacija BREJO KRAVO in telico prodam. Kovač, Dobrovnik 286, tel.: 79 142. m9565 PLEMENSKE SVINJE (čoke), enajst, prodam. Tel.: 77 180. m9568 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Rakičan, Zvezna 15. m958O PIŠČANCE iz domače reje, 450 SIT/ kg (očiščene), prodam. Tel.: 23 386, Rakičan, Cvetkova 35. m9588 RACE, črno-bele, francoske, večje količine, prodam. Tel.: 48 653. m9591 NEMŠKE BOKSERJE, čistokrvne. TRI KRAVE, breje od 6 do 9 mesecev, stare od 3 do 7 let, prodam. Le-šče 19, M. Toplice. m9645 posesti POSREDNIŠKA HIŠA tiara. d. o. o. ŽELITE PRODATI Ml KUPITI NEPREMIČNINO? Z VESELJEM VAM BOMO POMAGALI. UREDIMO TUDI VSO DOKUMENTACIJO. SCENSKA 39, MURSKA SILOKOMBAJN SK 80 in obračalnik Panonija prodam. Pordašinci 16, Prosenjakovci. m9520 ŽITNO SEJALNICO OLT, 18-red-no, prodam. Vanča vas 52. m9539 DVOBRAZDNI PLUG IMT. 10-colni, izruvalnik krompirja Žalec, »siler« (mikser) Blis, za koruzo, vse malo rabljeno. prodam. Dolina 16, tel.: 45 148. m9544 ŽITNO SEJALNICO PAN AGRA, ši- rine 2,5 m, novo, 10 % ceneje, in rabljeni ličkalnik za koruzo prodamo. Tel.: 47 003. m9545 Preklicujem veljavnost spričevala 1. in 2. letnika Srednje strojne in tekstilne šole - smer tekstilni tehnik, izdanega leta 1993 in 1994. Nada Recek, Mladinska ulica 5, G. Radgona. m9526 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani Tekstilni šoli -konfekcionar, izdanega v šol. 1. 1978/ 79 na ime Lilijana Gorza, Oktobrske revolucije 20, M. Sobota. m9548 Preklicujem žaljive besede, ki sem jih 30. avgusta ob 15. uri izrekel na delovnem mestu sodelavcu Francu Klobasi iz Ivanjševec in njegovi tašči Ivani Roškar in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Janez Golob, Ptujska c. 50, G. Radgona. m9567 Preklicujem veljavnost spričevala o končanem 1. letniku SCTPU - smer kovinar, izdanega v šol. 1. 1994/95 na ime Vladimir Pfeifer, Nemčavci 5a, p. M. Sobota. m9604 KOMBINIRANI SKOBELJNI STROJ za les prodam. Tel.: 42 022. m9598 VINO, renski rizling in chardoney, prodam. Tel.: 21 818 ali 72 329. m9600 LADIJSKI POD, 680 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. kak. razred. 7 cm, prodam. Tel.: 063 451 082, Andrej. m9601 MLIN ZA GROZDJE z elektromotorjem prodam. Tel.: 47 057. m9606 GROZDJE Z BRAJD, neškropljeno, klinton, izabela in samorodnica, 150 do 200 1, prodam. Tel.: 069 21 974. m9616 KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, pakiran v vrečah, prodam. Lipa 44. Tel.: 42 171.m9623 JABOLKA za ozimnico prodam. Alojz Ganza, Radoslavci 61, tel.: 86 017. m9633 delo KV NATAKARJA takoj zaposlimo. Tel.: 26 176. m9518 Zaposlim dekle z veseljem do strežbe SODA, 200 in 300 1, za rdeče vino, prodam. Martjanci 56 a, tel.: 48 564. m9546 KOMPLETNO opremo za izdelavo testenin, italijanskega proizvajalca La PARMIGIANA, zmogljivosti 500 kg na dan, prodam. Možnost menjave za avto z doplačilom. Tel.: 27 942. m9552 PRALNI STROJ Gorenje, nerabljen, ugodno prodam. Danč, Št. Kovača 5, M. Sobota, tel.: 24 560. m9557 GROZDJE, šmarnico, z vonograda prodam. Sebeborci 65, tel.: 48 069. DOLGE SLIVE, primerne tudi za žganjekuho, prodajamo. Po dogovoru dostavimo na dom. Vprašati Šerce-rjevo naselje 17, M. Sobota, tel.: 23 014. m9399 BALIRKO krone KR 130 in ovijalnik Cararr RR 2100 prodam. Tel.: 062 793 6O5.m9551 KROŽNE BRANE OLT, 24 diskov, prodam. Tel.: 60 500. m9558 TRAKTOR ZETOR 47-12, silokom-bajn in frezo za koruzo prodam. Tel.: 81 741 ali Cankarjeva 7, Ljutomer. m9563 TRAKTOR FENDT, 70 KM, pogon na vsa štiri kolesa, s prvim nakladalnikom, traktor Zetor Kristal, 120 KM, pogon na vsa štiri kolesa, obračalni plugi visoki klirens. 3-brazdni, vrtavka-sta brana 3 m, ter silokombajn ugodno prodam. Mobitel 0609 642 194. m9566 SEJALNICO za žita. 23-redno, IMT, ugodno prodam. Krog, Murska 43. razno Preklicujem veljavnost spričevala 3. V SPOMIN 17. septembra 1996 je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Vsem še K ljubezni imel si trpljenje, Bog naj ti pokloni večno življenje. ZAHVALA V 40. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric Štefan Obal iz Strukovec 29 sOsedneCln° v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Veiii?1’ Pfij^eljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako darov .ern številu pospremili k večnemu počitku, mu ak vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa p0 izrekli sožalje. na hva'a sodelavcem Gramisa, MI Pomurke, u duhovniku za lep pogrebni obred ter pevcem, godbi in pogrebništvu Banft. enkrat - iskrena hvala! NOVEJŠO, delno podkleteno hišo, s podstrešnimi sobami in z možnostjo poslovnega prostora v okolici Murske Sobote prodam. Tel: 43 273. m9173 STANOVANJSKO HIŠO z gostinskimi prostori, vse podkleteno, primerno za vse druge dejavnosti prodamo ali damo v najem. Dobra lokacija. Prodamo tudi več vinskih sodov, vrtni gril, blagajno Uniš in džuboks. Tel.: 069 43 087. m94!7 NJIVO, 117 arorv, v Sebeborcih, prodam. Tel.: 48 140. m9525 POSLOVNI PROSTOR, velik 120 kvadratnih metrov, dam v najem. Tel: 57 166 m9532 PORGA RAC Žalujoči vsi najdražji A dan je bridki moral priti, ločitve dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a vse solze, ves jok je bil zaman. Simon Gregorčič POČITNIŠKO HIŠICO z vso opremo ali samo grozdje, jurko in šmarnico, 1500 kg, v bližini Male Nedelje - Go-demarci, prodam. Tel.: 062 411 646, 20. 9., popoldan, 21.9. ves dan, ogled pa mogoč 22. 9. 1996. m9534 PISARNIŠKE PROSTORE v Bako-vcih ugodno damo v najem. Tel.: 43 276 ali 31 225. m9536 ENOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote prodam. Tel.: 32 290. m9571 STAREJŠO HIŠO na lepi lokaciji v Kruplivniku prodajo. Tel.: 22 232, po 18. uri. m9575 POČITNIŠKO HIŠICO na 34-arski parceli, na zelo lepi legi, urejeno, z grozdjem ali moštom, moped APN 4 in termoakumulacijsko peč, skoraj novo, prodam.*Tel.: 45 408 ali Predanovci 2la. m9578 m~9581 SILOKOMBAJN. rotacijsko koso SIP Šempeter, molzni stroj ter opel kadett, letnik 1985, vse dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 87 749. m9587 MULCAR za koruzno slamo in 14-col-ni plug, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 27 275. m9595 KOMBAJN JOHN DERE, primeren za hribovite predele, prodam. Pečarovci 86. m9602 PLUG, obračalni, 12-colni, hidravlično obračanje, tip Batuje BTQ 12, zelo malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 57 350.m9617 PRODAM ROČNI MLIN za grodje -pecljalnik. Tel.: 65 231, od 6. do 8. ure. m9644 ZAHVALA V 85. letu nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Geza Luthar Siz Sebeborec 56 Mlh0 žaJ Vtikom *n bo'eč'no v srcih se zahvaljujemo vsem težjih’ Sosed°m> prijateljem in znancem, ki so nam o trenutkih stali ob strani in ga pospremili na Za Poa Zdravnikom in osebju kirurškega oddelka I °Vniku skrb °b njegovi bolezni. Lepa hvala Mure za besede slovesa, pevcem, kolektivu MO II, organizaciji združenja borcev in pogrebništvu Banft. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Pse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oci. Štefan Sobočan iz Gomilice Zelo boleč je spomin na dan, ko si za vedno odšel od nas. Prisrčna hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate, z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče ter poklonite cvet. Žalujoči vsi njegovi VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali radio. Tel.: 062 631 164 ali 062 221 106, po 16. uri. m9559 CENTRALNO OZVOČITEV STUDIO MASETER, 700 W, in zvočnike, 1000 W, nove, prodam ali zamenjam za avto. Tel.: 00 36 92 354 346, od 9. do 17. ure, 79 063, po 21. uri. m9561 KUHINJSKE ELEMENTE - zgornje in spodnje dele - in vse pohištvo za I dnevno sobo prodam. Tel.: 21 994. [ m9562 120-LITRSKO STISKALNICO za grozdje, novo, 20 % ceneje, in avtomobilsko prikolico, prodam. Tel.: 42 363 ali Gančani 196. m9570 GOSTINSKE STOLE, mize (Mura-les), bele barve, komplet za 30.000 SIT, pikado Ledomat, alkotester, prodam. Tel.: 27 322, od 16. do 18. ure. m9480 PRALNI STROJ prodam. Tel.: 24 501, po 15. uri. m9516 ŠMARNICO zelo poceni prodam. Jože Benkovič, Bogojina 62, tel.: 47 022. m9527 PODNO PRANJE za avtopralnico, kompletno, in pralni stroj za pranje, avtomatsko doziranje šampona in voska, z vročo vodo prodamo. Tel.: 42 301. m9528 ODKUPUJEMO DELNICE podjetij: Krka 6500 SIT, Radenska 1000 SIT, Cetis 7500 SIT, Etol 8500 SIT in druge. Factor banka, d. d., tel.: 061 17 35 272, 17 35 273, 13 14 390. m9533 HRASTOVE SODE, različnih velikosti, kakovostne, po ugodni ceni prodaja SODARSTVO ŠADL Dol. Slaveči 147 tel.: 53 028 GRAD Ob 7. obletnici poslovanja se zahvaljujemo vsem kupcem in poslovnim partnerjem za uspešno sodelovanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Obenem sporočamo, da smo 16. septembra 1996 odprli tudi poslovalnico v ŽENAVLJAH. Torej, na svidenje pri GRADU in v ŽENAVLJAH! RAC (fužina GflNTflR OTO ” Telefon 069/32296 , kohsionacua Samcev. GOSTILNA HORVM. iz BODONEC 4 vabi v soboto, 21., in v nedeljo, 22. septembra na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO ) / in DOBRO J l GORIČKO VINO. r fWH _ £ , ,1)69 ) 49 '104 G/SABCSNEDEC/GERUNC izterjava dolgov in storitve, d. n. o. VINICA 8344, p. p. 14 tel.: (068) 64 310 Ponujamo tudi storitve: finančno svetovanje, prodaja in nakup nepremičnin, poslovno svetovanje, prodaja po pošti... Pokličite! v gostinstvu. Lokal v neposredni bližini M. Sobote. Informacije po tel.: 069 22 398, vsak dan. m9521 IŠČEM ŠOFERJA C-kategorije. Nor-šinci 62. m9590 POZOR! Če imate voljo do dela in lasten prevoz ter ste iz Prekmurja vam ponujamo zanimivo delo. Pokličite po telefonu št. 062 773 482, vsak dan od 14. do 18. ure. m9553 OSEBO za pomoč in postrežbo v gospodinjstvu pri invalidu iščejo. Ponujajo sobo. Plačilo po dogovoru. Interesenti naj se oglasijo popoldan na naslov: Šumi, Krog. Brodarska 38. m9556 GOSTILNA VOGLERJEV HRAM CANKOVA zaposli natakarico ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu. Tel.: 40 012. m9584 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi sprejmemo. Tel.: 43 109. m9603 ŠOFERJA z E-kategorijo zaposlijo. Tel.: 0609 634 289. m9637 DEKLE za delo v strežbi takoj zaposlimo. Bistro Macun, Stročja vas, Ljutomer, tel.: 82 931. m9642 storitve srečanja ■ ki moški za skupno življenje na nj POŠTENO IN SKROMNO ŽENS- KO, staro od 40 do 55 let, išče sams- govem domu. Interesentke naj se oglasijo pri Letet Kapca 22, p. Lendava. Wbrd za Wmdows od 23. 9. 1996 ob 16.00 Corel Draw od 23.9.1996 ob 12.00 Možnost plačila na 5 čekov brez obresti! B2 d. o. o., podružnica Murska Sobota, Slovenska ul- 42. POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE SKLADOV d. d. 9000 MURSKA SOBOTA KOCLJEVA 14A TEL. 069 32 897 FAX 069 32 898 OBVESTILO IMETNIKOM LASTNINSKIH CERTIFIKATOV! Vsi, ki še niste vložili v celoti ali delno svojega lastninskega certifikata, imate zadnjo priložnost za vpis v POMURSKI INVESTICIJSKI DRUŽBI 2 D. D. Zadnji rok za vpis certifikatov je 30. 9. 1996 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite, Stanko Prapotnik, Hum 32. Ormož, tel.: 062 701 593. m9509 MONTAŽA PREGRADNIH STEN in stropov Knauf in spuščenih stropov Amstrong. Tel.: 61 436, Ješovnik. m9538 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za osnovne in srednje šole ter prevajam. Tel.: 23 038. m9564 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, izdelava, montaža, servis. Tel.: 21 656. m9579 BMW SERIJA 3 MOČ S PLEMENITIM POREKLOM POHITITE! Certifikat je mogoče vložiti na vseh enotah LJUBLJANSKE BANKE - POMURSKE BANKE D. D. MURSKA SOBOTA. POUČUJEM HARMONIKO IN SINTETIZATOR. Tel.: 23 942. m9613 UGODEN NAKUP gotovih izdelkov Gorenja! Izkoristite 6-odstotni gotovinski popust ali 5-mesečno brezobrestno odplačevanje z 18- oz. 24-meseč-no garancijo, brezplačno dostavo na dom in akcijsko prodajo. Pralni stroj Gorenje 904 samo 46.900 tolarjev. Trgovina ELEKTRON, Patizanska 68, Lendava, tel.: 75 882. m9622 POZOR! VAM IZPADAJO LASJE? To lahko odpravite, če uporabite bre-zolin plus, ki reši vse vrste težav z lasmi. Tel.: 063 763 346. m9625 POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 D. D. UGODNEJŠI POGOJI NAKUPA ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL NA ZALOG h , krediti brez pologa: do 60 mesecev že od F<+ ’ {pri financiranje najema (leasing) • staro za novo • P P plačilu z gotovino • takojšnja dobava „ BOGATA OSNOVNA OPREMA BREZ ABS zavore • dve zračni blazini • servo volan • ^^^1 zaklepanje • električna regulacija zunanjih vzvratn' • elektronska blokada vžiga motorja proti kraji, itd- Pooblaščeni prodajno - servisni center: AVTOHIŠA MEŠKO „ Murska Sobota, Trg zmage 5, tel.: 069/28 OBIŠČITE NAS IN RAZUMELI BOSTE, ZAKAJ NAi' gg KMETIJSTVO ČRNCI, p. o„ v stečaju 9253 Apače, Črnci 2, grad razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin - poslovnih objektov s pripadajočimi stavbnimi zemljišči, kmetijske mehanizacije in motornih vozil: I. POSLOVNI OBJEKTI S PRIPADAJOČIMI STAVBNIMI ZEMLJIŠČI a| Farma v Lutvercih Hlevi (4 x) v Lutvercih, masivno armirano betonsko skladišče, betonsko skladišče, talna tehtnica, stari hlev, »karantanski«, črpališče vode, vse stoječe na pare. št. 620 k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 156 iste k. o., veterinarska postaja in delavnica ter upravna zgradba, stoječa na pare. št. 552 k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 28 iste k. o., gnojna jama, stoječa na pare. št. 623/5 k. o. Lutverci in betonski silosi, stoječi na pare. št. 619 k. o. Lutverci, oboje vpisano v vi. št. 156 iste k. o. K vsem objektom iz prejšnjega odstavka pripada še funkcionalno stavbno zemljišče, pare. št. 620 k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 156 iste k.o. s skupno površino 23.655 m2. Skupna izklicna cena 112.868.674,00 SIT. b) Farma v Žihlavi Hlevi (5 x), funkcionalni objekt, odprto montažno armirano betonsko skladišče, vse stoječe na pare. št. 789/1 k. o. Slaptinci, silosi, stoječi na pare. št. 789/2 k. o. Slaptinci, in talna tehtnica za tehtanje živine, stoječa za pare. št. 791 k. o. Slaptinci, vse vpisano v vi. št. 298 iste k. o. K vsem objektom iz prejšnjega odstavka pripada .še funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 789, 780/2, 791 in 789/1 s skupno površino 5.775 m2. Skupna izklicna cena 72.396.989,00 SIT. . Oba kompleksa nepremičnin iz podtočk a) in b) se prodajata v celoti. II. KMETIJSKA MEHANIZACIJA IN MOTORNA VOZILA Zap. Naziv Inventarna Lelo Izklicna št. številka izdelave cena 1 2 3 4 5 01. Dvoosna trakt, prikolica 0287 1967 36.000 02. Mešalna prikolica za silos - ŠILOMIX TS-K7 0979 1989 95.000 03. Mešalna prikolica za silos SIL0MIX TS-K7 0978 1989 85.000 04. Mešalna prikolica za silos SIL0MIX TS -K7 0634 1984 80.000 05. Mešalna prikolica za silos SIL0MIX TS-K7 0279 1988 130.000 06. Trosilnik hlev: gnoja TG 10 0771 1990 700.000 07. Trosil hlev, gnoja TG 10 0772 1990 500.000 08. Cisterna CREINA 8000 L 1195 1988 500.000 09. Cisterna CREINA CL 5000 0119 1981 170.000 10. Krožne brane 0607 1987 34.000 11. Kultivator KMK-4 0630 1974 18.000 12. INKORPORATOR INCOP 6 1196 1987 100.000 13. Medvrstni rahljač 1323 1991 83.000 14. Sejalnica IMP PAN, žitna 0788 1990 109.000 15. Sejalnica IMP PANONIA-BECKER,koruzna 0817 1990 150.000 16. Plug, tribrazdni 0080 1965 14.000 17. Stroj za rezanje bal T-12GADY W0LV0 1364 1994 900.000 18. Tehnica, živinska, 1000 kg 0240 1964 50.000 19. Tehnica, živinska, 2000 kg 0293 1987 50.000 20. Plug, štiribrazdni 0075 1977 65.000 21. Stopnice za transp. živine A 1980-85 15.000 22. Stopnice za transp. živine B 1980-85 15.000 23. Stopnice za transp. živine C 1980-85 15.000 24. Plug 5/6 IMT 0393 1983 70.000 25. Rezervoar za škropivo 1600 L 0670 1982 8.000 26. Aparat za pranje miniwasch KEW 0802 1988 38.000 27. Stroj za pranje WT-750-2 0639 1984 40.000 28. Dvigalo, 200 kg 1157 1989 37.000 29. Talilnik ledu TL 15 0624 1985 9.000 30. Silos s transp. polžem 0773 1980-85 180.000 31. Namakalne cevi, pocin., 90 0,110 kosov, cena za kos 3.000 32. Nakladalnik RIKO TN 360 0765 1990 160.000 33. Traktor IMT 5200 0137 1982 500.000 34. Traktor IMT 5200 1286 1983 680.000 35. Traktor MTZ 82 0595 1981 149.000 36. Traktor MTZ 82 0864 1989 149.000 37. Traktor MTZ 82 0594 1987 130.000 38. Traktor DEUTZ TORPEDO D130 0592 1976 700.000 39. Nakladalnik RIKO TN 360 A 0700 1988 120.000 40. Traktor MTZ 82 0610 1978 149.000 41. Traktor MTZ 82 0541 1983 130.000 42. Traktor MTZ 82 0156 1981 149.000 43. Traktor MTZ 82 0141 1981 149.000 44. Rotacijska kosilnica UHR 70 0887 1990 600.000 45. Bager RD A600 B z žlicami, inv. št. 1155,1283, 0622 1987 1.200.000 46. Kombajn za sladk. peso AT 64 0187 1982 500.000 47. Kombajn ZMAJ 170 0646 1986 1.923.000 S5O.OO° 48. Kombajn za slad, peso AT 64 0186 19«z 49. Kombajn ZMAJ 162 .n« 1 539.0°° z adapterjem, št. 1289 0586 1983 'J 50. Kombajn, silažni, Z 350 0655 51. Kombajn silažni CLAAS, 1986 700.000 1977 Jaguar 80 SF 0007 52. Nakladalnik RIKO TN 362 0883 ig82 ^(joO 53. Žlica za nakladanje sladk. pese 1153 1 342.0° 54. RENAULT 4GTL 1311 1 150.0°° 55. Tovorno vozilo TAM 125 T 12 1164 1975 56. Kombajn ZMAJ 170, žitni o ^24.0°° s koruznim adapterjem 961 0888 1987 2.® oOO 57. Traktor MTZ 82 0155 1978 7.70.000 58. Agregat za siliranje koruze 0768 59. Preša za slamo VIC0N 0770 1990 2g000 60. Trosilnik VIC0N 0614 1974 g000 61. Kultivator OLT MKP0-6 0096 1976 62. Rezevoar 2200 L 1980-85 29J gooO 63. Kombajn ZMAJ 162 0664 III. DATUM, KRAJ IN DRAŽBENI POGOJI emične ^2 Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in p dolžnika bo v PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA 1996, ob 9.00 uri v su«- - - sodišča v Murski Soboti. Premične stvari bodo prodajane po nace sevali, pljeno. Kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo up Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti potrdilo o vp a kat® -10-odstotni varščini za nepremičnine in za vse premic - . , izklicna cena je nad 100.900 SIT; . .cna cena 1 - 30-odstotni varščini za vse premične stvari, katerih izk1 50.001 do vključno 100.000 SIT; - 50-odstotni varščini za vse premične stvari, ka vključno 50.000 SIT. Varščino je mogoče vplačati na žiroračun Kmetijstva urne, p sKlicUr štev.: 51910-690-10703, do začetka javne dražbe, zaporedno številko iz tega razpisa. Vplačilo varščine blagajni podjetja najkasneje do 27. septembra 1996 Pn PiawiunijeX'' V gotovini Je . do l2 00^ Kina^jb ■dražSiki^ Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine ne uspejo, pa se vrne najpozneje v treh dneh. Kupci postanejo e ju stvari po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in nakupa plača kupec. S kupci nepremičin in premičinin, ki so p ^tn. cije, bo sklenjena pisna pogodba v 15-tih dneh po končani Ja KUP ? preostalih premičnin pa morejo prevzeti kupljene stvari takoj P®P Kupci s tem, da morajo kupci sami poskrbeti za odvoz kupljenih stv . f 5e d' mičnin morajo plačati kupnino v 15 dneh po podpisu glede njih razveljavi, varščina pa pripade stečjanenu P°9°a dolžnik®. X 3 n10?°f QPA J Ogled nepremičnega in premičnega premoženja J dogovoru z ga. Marijo KOLOVRAT, tel. št. (069) 69 018 an / september 1996 31 estnik Občine Črenšovci o gospodarskih javnih ^bah, socialnih stanovanjih, organizacijski povezanosti in drugih vprašanjih Iskanje rešitev Ko spričo neumnosti s^HhvOhda bo osnutek odloka o gospodarskih javnih tapoljj ?n' Črenšovci zgolj nepotrebna formalnost, vendar je raz-'taa|ast i3’ da gre za dokaj pomembna vprašanja. Eno od njih je, bančne k -.P0 *em odloku vaški vodovodi? Potrebno je sprejeti tudi ffizaciit^6’ k°mu dodeliti socialno stanovanje. Glede nadaljnje SSred ■■ t Povezanos*i vrtcev v občini (v Veliki Polani, Črenšovcih , strici) pa skoraj ni več dileme. Najboljša rešitev bo, če a vključili« k osnovnim šolam. stnega pravilnika o dodeljevanju stanovanj, kmalu pa se bo treba odločiti, kdo bo upravičen do dveh stanovanj, ki jih pravkar urejajo v nekdanji šoli na Gornji Bistrici. Po sklepu občinskega sveta bodo imeli prednost prosilci iz krajevne skupnosti, kjer bo na voljo kakšno socialno stanovanje. Ker bo za takšna stanovanja vse večje povpraševanje, socialnih blokov pa ne bodo mogli in tudi ni smiselno graditi, so nekateri svetniki menili, da bi obmolknemo S° Se svetn‘ki spo-ravnavanjem točk na je župan An-^Posknc Seznanil. da so bile iskanje ^ftoliM’ J™!11’ Črenšovcih ^oreivJi' ,?strici uspešne, da iloiZdrav* °blni 40-50 metrov Sp°dbudn\P]tnevode- Vsekakor tabori nov’ca! Povedal je kovani,0 postopek za Kotovi -Bistri-’ er da Je šlo za nele-sas°vanje. S’last bodo “"»vodi? % o^6"13 v zvez> z od-v; SPodarskih javnih “iČreJ^bideJovalevOb-SpotemVCE !e’ čigava last jfcianVaS^ v°dovodi, ki ^stvi, jju 1 Ogradili z lastnimi IX. ‘ edaj tudi sami vzdr- ~ Vrtci k šolam “———————— Nekaj časa je bila dilema, ali naj bi v Občini Črenšovci ustanovili nov javni zavod za predšolsko vzgojo, v katerega bi vključili vrtce v Veliki Polani, Črenšovcih in na Srednji Bistrici, ali pa bi jih enostavno priključili k osnovnim šolam v omenjenih krajih. Občinski svet seje odločil za drugo različico, ker so ugotovili, da bo tako racionalneje. Ravnatelji šol bodo obenem tudi ravnatelji vrtcev, o morebitnem skupnem pedagoškem vodji pa se bodo še odločali. Vsako leto umre na slovenskih cestah okrog 450 ljudi. Temu številu lahko prištejemo ali odštejemo petdeset ljudi, navedena številka vsekakor ostane osrednja. Iracionalni motivi, ki vodijo človeka pri večini njegovih dejanj, človeka določajo tudi pri njegovem obnašanju na cesti. Te iracionalne motive prizadevno izkorišča reklamna mašinerija, ki s svojimi agresivnimi reklamami brez težav naleti na ušesa, ki ji hvaležno prisluhnejo, čeprav bi po svojem bistvu take reklame morali prepovedati, njihove avtorje pa temeljito kaznovati. Zakaj? Zato, ker tovrstne reklame vzbujajo v človeku najnižje instinkte. žujejo in sami postavljajo ceno pitne vode. Ce bodo to skrb prepustili kakšnemu koncesionarju, bo ta seveda želel zaslužiti, to pa bi lahko pomenilo precejšnje povečanje cen vode. O vsem tem bo potrebno do sprejema (končnega) odloka še dobro premisliti. kazalo odkupovati stare hiše po vaseh in jih nameniti za socialna stanovanja. Zanimiva pobuda, če jo bo le mogoče uresničiti. JOŽE GRAJ Komu socialna stanovanja? V občini trenutno nimajo la- HOTLINE ko pregorijo vse l|gi' a 'fetvo f K " Spravna enota Ljutomer in Ministrstvo za na sk gOzdarstvo in prehrano bosta financirala vzdrževalna i QrUpn'b objektih in napravah na melioracijskih ob-^banite6 Za stroino košnjo brežin jarkov, gramozenje cest, : ^ihvV naP‘av'n na dnu meliracijskega jarka, urejanje /^Scr°Valnih Pasov na odsekih regulirane Ščavnice, Turnih del6 'n na obrežju melioracijskih jarkov. Vrednost načr. V. v tem letu je 7.5OO.OOO tolarjev. (J. Ž.) * Cena po mednarodni tarifi kJ pr> nas ator SVS, PC Sloga misli tudi na jesenska presenečenja. 0, 5 0n°' SePtembra do 18. oktobra vsak nakup nad ® dolarjev v vseh prodajnih enotah PC Sloga nagradni kupon. Orodje ali orožje Puška, pištola, nož ... so orož-I ja. Po Bertholdu Brechtu je tudi I knjiga orožje, kot dokaz, daje I lahko knjiga nadvse smrtonosno orožje, se nam je potrebno spomniti le tega, koliko Nemcev seje navduševalo nad Hitlerjevo knjigo Mein Kampf in napisane misli pridno uresničevalo v praksi. Za avtomobile pa lahko rečemo, da niso orožje, ampak orodje oziroma prevozno sredstvo. Pa vendar to lahko trdimo le z grenkim priokusom neresnice, kajti resničen stavek se glasi: avtomobili so za I nekoga prevozno sredstvo, v rokah nekoga drugega pa skrajno nevarno orožje ali orodje za nenamerno pobijanje. Širše gledano je to značilno za vzhodnoevropske države in njihov prehod od relativnega siromaštva do relativnega bogatstva, ožje gledano pa predstavlja kot tudi mnogo drugega mentaliteto tistih ljudi, »ki so iz vasi odšli, v mesto pa še ne prišli«. Avtomobili so torej vse manj to, kar naj bi bili - koristna prevozna sredstva -, in vse bolj postajajo nadomestek duševne ali telesne hibe. Nobena novost prav tako ni, da mnogim pomeni dober avtomobil pot do ženske, v skrajnih primerih pa nekomu predstavlja kar žensko samo. Ta predmet svojega oboževanja bo tak človek ljubeče gladil, mu dajal ljubkovalna ženska imena ter se v javnosti z njim postavljal. Tako da se ta transformacija avtomobila od prevoznega sredstva do najljubšega družinskega člana oziroma družinskega idola in predmeta oboževanja izteče v dvospolni fikciji. Hkrati namreč predstavlja ljubljeno žensko in lastnikovega korenjaka. Tako se nedeljsko pranje avtomobila spremeni v ritual, pravo nedeljsko mašo. bo plakatov, ampak v črnih kronikah dnevnih časopisov. To pa seveda ne pomeni, da bi se šteli za neumne vsi vozniki vozil, ki se reklamirajo na tako odvraten način. Tistih dejanskih avtomobilskih neumnežev pa od njihovega dojemanja ceste ne odvrnejo, kot to piše v časopisu Hexagon (iz katerega sem povzel nekaj pričujočih odlomkov), nikakršni pozivi na večjo previdnost, četudi so ti pozivi dekorirani z mrtvaškimi glavami ali deli človeških trupel. Reklamni slogani Iz bogate svetovne zakladnice reklamnih sloganov lahko naštejemo še nekaj biserov: »Z našimi gumami celo po dežju v ovinek z 80 km/h.« »Mokra cesta? On vozi, kot da bi bil na suhem.« »Če ste se odločili za naše gume, vas ob počeni sprednji gumi ne bo vrglo s ceste ne pri 60 ne pri 160 km/h,« »Pilot mora biti... komandant v svojem vozilu. V vozilu XY, to ste Vi.« »Samo leteti je lepše.« »S tem avtomobilom ste plačali prednaročilo za levo stran ceste.« »Na ta avtomobil smo postavili črno masko zato, da bi drugi vozniki vedeli, kdaj se morajo držati desnega voznega pasu.« V tej prečudoviti zbirki reklamnih biserov se zdi posebno usoden in poguben za novo generacijo voznikov predvsem naslednji slogan: »Moj oče je vedno najhitrejši.« za nagrado ercator x*r Več kuponov, več možnosti 0|joto, 19. oktobra, od 10.00 pred PC Marjanca v Gornji Radgoni 0 nagrad, med drugim: PRALNI STROJ MOŠKO GORSKO KOLO POTOVANJE V BUDIMPEŠTO (2 dni za eno osebo) SVS, PC Sloga ercator Gornja Radgona Agresivne reklame Vsekakor pa prodajalci avtomobilov niso tako neumni kot večina njihovih kupcev, prej bi lahko rekli, da gre za izrazito inteligenten sistem oglaševanja, ki je v svojem bistvu do potankosti razgrajena veda, ki s svojo vsiljivo agresivnostjo ne pozna meja. Tako se v sredstvih javnega obveščanja in na plakatih jumbo (ki že sami po sebi kazijo podobo mesta) kažejo z zavidljivo stopnjo poznavanja psihologije. Ena firma predstavlja svoj avtomobil kot junaka našega časa, druga kot stvar z močjo in značajem (bodimo pozorni na obe besedi), tretja nam svoj izdelek predstavlja nič manj kot stanovanje, se pravi kot človekov najintimnejši prostor, kjer naj bi človek preživel večino svojega prostega časa, četrta zopet pravi, da je njihov izdelek tisto, zaradi česar sosedovi obmolknejo od zavisti. Istočasno pa nam ta slogan, če ga obrnemo, pravi, da nam sosedovi zavidajo tisto, kar zavidamo tudi mi njim, se več, zavist naj bi bila zaželjena in dobrodošla. V isti koš sodi tudi tista, brez sramu na veliko izpisana in z agresivno sliko podkrepljena neumnost, ki pravi: Cesta je njen plen. Čeprav se nam vsiljuje misel, da bi natančneje zvenela vprašalni-ca: Kdo je plen ceste? O tem pa se ne moremo informirati z jum- Večji in manjši Dovolj zgovorna je tudi anketa, pri kateri so morali vozniki odgovarjati na vprašanje: Za kakšnega voznika se imate? Za nadpovprečnega, za povprečnega ali za podpovprečnega? Pri tistih voznikih, ki so vozili avtomobil firme Mercedes, ki je menda sinonim za »velik« in »pomemben« avtomobil, seje za nadpovprečnega voznika štelo kar 91.6 % voznika, za povprečnega 8.4 % voznika, medtem ko se za podpovprečnega voznika ni štel natanko nobeden. Pri enakem anketiranju voznikov avtomobilov firme WW, ki menda veljajo za malo »manjše« in malo manj »pomembne« avtomobile od mercedesa, se je za nadpovprečne voznike izjasnilo 59 % voznikov, za povprečne 41 %, medtem ko se za podpovprečnega prav tako ni izjasnil nobeden. Seveda nam to kaže na prepričanje, po katerem je tisti, ki vozi slabši avtomobil, hkrati (zgolj zaradi tega) tudi slabši voznik in tudi nasploh manjvreden. Drugi udeleženci v prometu, kot so kolesarji in pešci, pa so za takega voznika kar podra-sa, ki se mu obvezno morajo umakniti s poti. Dobro se je spomniti tudi stavka iz futurističnega manifesta, ki pravi, da je dirkalni avtomobil lepši kot samo-traška Nike. V tej povezavi se ne gre niti čuditi povezavi futurizma s fašizmom. Avtomobil kot hram Zanimivo je tudi okraševanje avtomobila kot svojega lastnega hrama. Statistika kaže, da se ima- jo za največje v prometu ravno tisti vozniki, ki v svojem avtomobilu (hramu) najdejo prostor za njegovo načikanje. Med tovrstne relikvije sodijo vznemirjajoče slike lepotic (Pin-up-Girl), rožni venci, razpela, sodobne maskote sv. Štefana kot zavetnika voznikov, četverolistne deteljice, podkve, raznorazni izreki, da napisov na registracijah niti ne omenjamo. Vse to kaže na odnos voznika do svojega avtomobila kot svetinje. In gorje tistemu, ki se bo taki svetinji približal brez občudovanja polnega pogleda ali se brez navdušenja in dolžnega spoštovanja priklonil, ko voznik in njegov fetiš drvita skozi mesto z vsaj trikrat večjo hitrostjo od dovoljene. Tisti, ki bi si drznil (tudi nehote) tak fetiš popraskati ali, bog ne daj, poškodovati, maščevanju ne bo ušel. Nadvse duhoviti pa znajo biti tisti primeri, ko si lastnik kake »stare krntije« iz protesta proti.takemu načinu mišljenja da na registracijo svojega prevoznega siromaštva s ponosom napisati svoje ime. Soudeleženec v prometu kot nasprotnik Če lastnik avtomobil pojmuje kot nadomestek popolne ženske in hkrati kot podaljšek svoje moškosti, je povsem jasno, da takrat, ko se srečata dva voznika, ki sta na isti valovni dolžini, pride do konkurence. S tega stališča je neverjetno zanimiv zapisnik zagrebške policija. Zapisnik pravi takole: »Med vožnjo po Zagrebu je voznik B prehitel voznika A. Voznik A je dal duška svojemu nezadovoljstvu tako, da je začel »blendati« z lučmi svojega avtomobila. Oba voznika sta se ustavila na križišču pred prižganim rdečim semaforjem, in to tako da sta se znašla drug ob drugem. Po krajšem, a ognjevitem verbalnem obračunu je voznik B (tisti, kije bil prehiten) izvlekel revolver in ustrelil proti svojemu nasprotniku.« Izstreljeni metek je končal v karoseriji pet centimetrov pod bočnim oknom. Namera voznika B je torej bila, da svojega nasprotnika zadene v glavo, vrat ali pa v prsi, se pravi, da ga na mestu pokonča ali pa mu prizadene vsaj težke poškodbe. Voznik A se je rešil zgolj po naključju, zaradi odbojnega kota projektila. Tej zgodbi je sorodna zgodba o tistem vozniku, ki je v treh različnih nesrečah, ki jih je zakrivil sam, spravil s sveta tri ljudi. Po zadnji odsluženi kazni, ki ga tako kot tudi prejšnje ni kaj prida presunila, je zopet slavnostno stopil na sceno tako, daje voznici, ki ga je razjezila, vzel iz vozila kjuče in jih vrgel v obcestni jarek. Cesta je njen plen Prej pravilo kot izjema je, da v prometnih nesrečah umirajo tisti, kijih niso zakrivili. Zgoraj omenjena približna številka 450 umrlih letno na slovenskih cestah nam spričo dejstva, da leto šteje 365 dni v skupnem seštevku, pomeni. da na slovenskih cestah umre »vsaj« en človek dnevno. Dodatno pa nas zmrazi, ko slišimo, da tisti, ki je povzročil nesrečo, v kateri je umrl kdo drug, kot zvest ljubimec žaluje za svojim razbitim avtomobilom. To, daje nekoga spravil s sveta, ga ne presune (če sploh kaj) kaj prida. Kajti v okviru njegovega svetovnega nazora to ne pomeni drugega kot to, da se je pokojni tepec vozil tam, kjer se mu ni bilo*treba, in predvsem tedaj, ko sta se krivec in njegov avtomobil odpravila na svojo majestetično vožnjo, seveda z zavestjo, daje cesta njun plen. ROBERT INHOF V Andrejcih uspešno izpeljali 1. vaške igre Najpomembnejše je bilo druženje Na nedeljskih 1. vaških igrah v novoustanovljeni Občini Moravske Toplice v Andrejcih je sodelovalo sedem moštev, in sicer iz krajevnih skupnosti Bogojina, Sebeborci, Noršinci, Ivanovci in Andrejci ter iz Fokovec in Sela. Nastopili so v devetih disciplinah. Vse udeležence je najprej pozdravil predsednik sveta Krajevne skupnosti Andrejci Evgen Solar, kije poudaril, da so s temi igrami želeli obuditi nekdanje tradicije. Obžaloval pa je, da se je tekmovanja udeležila le polovica od 14 Lendavska trgatev Pozdrav grozdju in vinu Tudi letos so v Lendavi pripravili prireditev Lendavska trgatev. Množica obiskovalcev se je zgrnila na lendavske ulice in uživala ob programu, ki so ga pripravili organizatorji, in ob dobri lendavski kapljici. Letos so to folklorno in turistično prireditev, ki gotovo pritegne na lendavske ulice toliko obiskovalcev kot nobena druga, organizirali lendavsko Turistično društvo, Zveza kulturnih organizacij Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Občina Lendava. Prejšnja leta je bilo slišati v javnosti veliko očitkov zaradi enoličnosti te prireditve, ki bi se jo dalo popestriti. Težko je ocenjevati, kaj dejansko taka množica ljudi od prireditve pričakuje, dejstvo pa je, da bi nekateri radi več kulture in tradi Marsikomu je bilo prijetno ob misli, daje trgatev tudi dejansko pred nami. KS. K temu je gotovo prispevalo tudi muhasto vreme ob začetku iger. Sicer pa je bilo najpomembnejše druženje, kot je poudaril župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. Svoje spretnosti pa je prikazal tudi nekdanji znani cije, drugim pa sta dovolj le vesela glasba in dobro vino. Prireditev se je tudi letos začela s sprevodom turističnih in kulturnih društev z lendavskega območja. Na njej je bil poudarek na vseh dejavnostih, ki so povezane z vinogradništvom, od tradicio- motorist Edo Berden. Za glasbeno in pevsko spremljavo je poskrbel Drago Jošar. In kdo so bili zmagovalci? V slalomu z žogo so slavili Andrejci pred Selom in Sebeborci, v prevažanju vode s samokolnico Se beborci pred Andrejci in Se- nečenja na hoduljah Noršinci Že v prvi disciplini, to je žaganju drv, so morali tekmovalci prikazati svojo spretnost. lom, v štafetnem teku v vrečah pa Noršinci pred Selom in Bogojino. V sestavljanju kmečkega voza so bili najboljši Ivanovci, drugo mesto sta si razdelila Selo in Bogoji- Prve vaške igre v Andrejcih so uspešno izpeljali. nalnega načina dela pa do sodobnega pridobivanja vina. Povorki bi mogoče lahko očitali le, da je nekoliko prehitro odbrzela mimo in so tako obiskovalci dobili občutek, daje bilo tega bolj malo. šolarji Dvojezične osnovne šole Drugim pa je bilo prijetneje ob misli na razpoloženje v vinski kleti Moja domača banka . J /O Pomurska banka ____________________________Murs^,^ Menjalniški tečaj Pomurske banke 23. julija 1996- 23Julij8' 7. 1996 od 10.30 ure. Srednji tečaj Banke Slovenije velja -jžl l od 00. ure dalje. V resnici pa so se predstavniki kulturnih in turističnih društev dejansko potrudili, da bi bila predstavitev za obiskovalce čim boljša. Podelili so tudi nagrade najbolj izvirnim skupinam, ki so se predstavile v povorki. Po Oceni sedemčlanske komisije je bilo najboljše Kulturno društvo Doli- na, enak vrstni red pa je bil tudi v žaganju drv. Fokovčani so bili najuspešnejši v skoku z mesta (štafetno), sledili sta ekipi An-drejec in Noršinec, v luščenju koruze so zmagali Noršinci pred Selom in Bogojino, v igrah prese- pred Andrejci in Sebeborci, najmočnejši v vlečenju vrvi pa so bili predstavniki Bogojine pred Andrejci in Fokovci. V šaljivi igri za kapetane ekip, to je v pihanju moke in iskanju kovanca, pa je bil najuspešnejši Zoltan Jakiša iz Iva-novec. Kot zanimivost velja omeniti ekipo Ivanovec, ki je imela na P ni tabli obešeno grozdje, na drugi strani pa jabolka. ZAUNEKER - „ vses* pokal moravske lujoče ekipe pa iz sodelovanje in spo V skupni razvrstitvi so zbrali največ točk Andrejci (50) pred Selom (48) in Noršinci (46). Te ekipe so prejele pokale organizatorja, prvouvrščena še prehodni M- na, katerega predstavitev je ime Kje nas najdete? la naslov Slovo od starih vinskih sodov. Na drugem mestu je bila predstavitev štirih družin iz Dolnjega Lakoša z naslovom Vinski duhovi, na tretjem pa Vinogradniškega društva iz Centibe z naslovom Vinski vitezi. Sodelovali so še Kulturno društvo Mostje -Banuta, Turistično društvo Polana, Kulturno društvo Hotiza, Turistično društvo Dobrovnik in Markišavci TC Merkur DINOS OMV mače obrti. Moravske Noršinci 27 155 M. Sobota . https//www>mclmstore^ ičunalniška hiša svetovnih imen faks;Z Lendava. Na prireditvi sta sodelovali tudi dve folklorni skupini iz Madžarske in ena s Slovaške. Te skupine so sodelovale tudi na osrednji kulturni prireditvi. Pripravili pa so tudi program za mlade, v katerem so sodelovali lutkovno gledališče Pupilon in mladi pevci. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.269,0107 1.27^0^ , Francija 100 2.620,4375 2.60032—j Nemčija 100 8.929,1494 8.95032— Italija 100 8,8434 _832— 7,77 Švica 100 10,865,4354 10.78132— "777 ZDA 1 135,0802 134,70j ODKUPUJE!00 delnice RADENSKE, PETROLAj V zabavnem delu prireditve pa so se obiskovalci lahko zabavali tudi ob glasbi ansamblov. Popoldne jim je sicer nekoliko zagodel dež, zvečer pa je bilo na lendavskih ulicah bolj veselo. Jože Gabor IN DRUGE! PERTOČA - KS Pertoča se pripravlja na posodobitev nekategoriziranih lokalnih oziroma vaških cest, in sicer: Pertoča-Vukov Breg-Bačove Grabe v dolžini 1.060 metrov; v Večeslavcih bodo asfaltirali 560 metrov dolg odsek proti Forjančiče-vi domačije ter 460 metrov dolgo cestišče od Ropoče mimo romskega naselja. Če bo šlo vse, kot predvidevajo, se bodo vozili po asfaltu že v oktobru letos. (J. Ž.) Posredujemo pri nakupu in prodaji delnic ^TApjA MERKATORJA, TOVARNE SL^D^ ORMOŽ . . na in drugih vrednostnih papirje^ Ljubljanski borzi, d. d. Informacije dobite v enotah LB Pomur^^rni1 v M. Soboti,Trg zmage 7, v Lenda Radgoni, Ljutomeru in Rad® ali Oddelku za investicijsko bančništvo in vrednostne papirje v M- Kocljeva 14a, telefon: 32 8» < r _____»V1”1”0™1 Oddelek za investicijsko bančništvo in