PoStnina pla!ana v gotovinL &0 Cena Din 1‘— Izhaja vsak dan zjutraj razven ^TBf TK ">0SopI»> se na fea?*JCeške Slovo« obrača pozornost javnosti na veliko agitacijo, ki jo je razvila vlada grofa Bethlena o priliki poseta avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra, in na stremljenja madjarskega tiska, ki hoče temu posetu pripisati poseben političen pomen. Ta kampanja ni nič drugega kakor poskus, pokazati ta obisk v krivi luči, ugodni za sedanjo madjarsko vlado, da bi se tako pozornost javnega mnenja na Madjarskem odvrnila od neuspehov, ki jih je zadnje čase doživel madjarski kabinet, že samo nedavno potrjeno in stalno soglasje Male antante se mora beležiti med velika pasiva madjarske politike. Habsburžani ne mirujejo Bivša cesarica Žita govori o »cesarju in kralju Otonu« Budimpešta, 14. julija, d. Tukajšnji listi objavljajo, da je bivša cesarica Žita odposlala na vse člane habsburške dinastije posebno okrožnico, s katero se obveščajo, da bo »cesar in kralj Oton< 20. novembra dosegel polnoletnost in da bo s tem dnem prevzel kot glavar habsburške dinastije vodstvo vseh poslov družine. Ker ni mogoče, da bi vsi Člani Habsburške rodbine mogli 20. novembra prisostvovati slovesnemu aktu proglasitve polnoletnosti Oto- na, je bila okrožnici priložena posebna izjava ki naj jo podpišejo odsotni člani in odpošljejo cesarici Žiti. S to izjavo podajajo Habsburžani prisego zvestobe »cesarju in kralju Otonu« ter se obvezujejo prispevati z vsemi sredstvi za obnovo Habsbur-žanske moči. Budimpešta, 14. julija, d. Kakor poročajo listi, je bivši avstrijski nadvojvoda Albreht prispel v Južno Ameriko, kjer bo pričel z vodstvom velike žitne trgovine. Sporazum med Rusijo in Nemčijo dosežen Berlin, 14. julija. AA. Kakor poročajo, je bil mod rusko in nemško upravno komisijo v Mos- 1 kvi dosežen sporazum. Kakor menijo, bo Rusija po tein sporazumu sklenila več velikih trgovinskih pogodb i Nemčijo. Huda toča v Dalmaciji Split, 14. julija, k. Zadnje dni je v Dionu, Drnišu in v Veliki pala močna toča, ki je na nekaterih krajih popolnoma uničila posevke. Škoda še ni precenjena, računa pa se, da je jako velika. Macdonald o dominijonsLem položaju Indije Delavska stranka zahteva ustavitev vseh represalij — Pripravljanje tal v Indiji London, 14. julija, n. Na včerajšnji konferenci narodnega sveta neodvisne delavske stranke, na kateri so se izrekle britanski vladi tudi zelo ostre kritike v pogledu njenega postopanja v Indiji, je bila sprejeta resolucija, s katero se vlada poziva, naj ustavi vse represalije proti Indijcem. Na neki drugi svečanosti delavske stranke je imel včeraj Mac Donald govor, v katerem se je dotaknil tudi indijskega problema, pa je naglasil, da je bila vlada pripravljena pomagati Indijcem, pa da so oni krivi sedanjih razmer, spričo katerih ni mogoče misliti, da bi Indija dobila do-minijonsko ustavo. Pripravljanje tal za indijsko konferenco London, 14. julija. AA. Ta teden se bo sestalo v Indiji več konferenc, na katerih bodo razne politične stranke opredelile svoje stališče do konference »okrogle mize«, ki se sestane 20. oktobra. Danes je posetil indijski podkralj lord Irwin več indijskih vladarjev in zastopnikov indijskih držav in se sestane pozneje z zastopniki raznih mnenj in interesov britske Indije. Včeraj sta bili v Simli dve važni konferenci. Na eni teh konferenc so zastopniki manjšin, indijskih kristjanov in zatiranih razredov, sklenili, da bodo podpirali indijsko konferenco. Medtem so nekateri politiki posetili Gandhija, Pandita Motilala Nehruja in njegovega sina Pandita Java-harja Nehruja z namenom, da jih pregovore, naj opuste propagando za državljansko neposlušnost. Pariz, 14. julija. AA. Havas poroča iz Bengalija, da so nastali včeraj v mestu Nimezingu nemiri, v toku katerih je bilo 9 Indijcev ubitih. Navzlic največjim naporom policije roparji nadaljujejo svoj posel. Policija je bila ojačena. Kazenska preiskava proti majorju Pabstu Državno tožilstvo ga obtožuje hujskanja pravdništvo je uvedlo kazensko preiskavo proti majorju Pabstu zaradi hujskanja v smislu čl. 300 kaz. zakona. Preiskava je uvedena na podlagi materijala, ki ga je zbrala avstrijska vlada. Od poteka preiskave je odvisno, ali bo državno pravdništvo izdalo proti majorju Pabstu tudi tiralico. Dunaj, 14. julija, n. »Die Stunde« javlja, da bo državno tožilstvo po § 300. tožilo majorja Pabsta. Naravno je, da bo imelo to postopanje le teoretičen značaj, ker ne more Pabsta kot inozemca, ki je v inozemstvo tudi pobegnil, doleteti nikaka kazen zaradi političnih prestopkov. Dunaj, 14. julija, d. Dunajsko državno Propadanje čsL komunistične siranke Brnski komunisti proti Moskvi Praga, 14. julija. A A. »Venkov« poroča, da komunistična stranka na Češkoslovaškem polagoma, a zanesljivo likvidira. Delavsko množice se vse bolj obračajo proti Moskvi in delavstvo prehaja deloma k socijalnim demokratom, deloma k nemškim Hackenkrcuzlerjcm. Komunistična opozicija v Brnu je sklenila v nasprotju z odredbami Politbiroja, da sklene sporazum s češkoslovaško socijahio demokra- cijo. V to svrho bo konferenca 10. avgusta v Brnu. List sodi, da bodo temu primeru sledile organizacije tudi v drugih češkoslovaških pokrajinah. Vremenska napoved Dunaj, 14. julija, d. Vremenska napoved me-tereološkega zavoda za jutri: Sprva splošno vedro, v Severnih Alpah vetrovno. Sijajna zmaga naših Sckclov v £>vthsevribu.vgu Primožič prvak v prostih vajah, na drogu in na konju ter v celotni klasifikaciji na orodju — Vrsta, handicipirana vsled nezgode Štuklja in Maleja na tretjem mestu Luksemburg 13. julija. Danes zjutraj je pričela X. tekma mednarodne telovadne federacije, ki se vrši v okvirju zleta luksemburških gimnastov. Od 14 narodov, ki so v federaciji učlanjeni, se tekme udeleže naši in češkoslovaški Sokoli, Francozi, Belgijci, Luksemburžani in Madjari. Danes se je izvršil I. del tekme in sicer obvezne in prostovoljne proste vaje na drogu, na bradlji, na konju in na krogih. Jutri se zaključi tekma s plezanjem po vrvi, metanjem krog-lje, skokom v daljino, skokom ob palici in tekom na 100 m. Jugoslovanski prvak br. Jože Primožič je v sijajni formi zasedel kar tri prva mesta in Q,r v prostih vajah, na bradlji in na ko-Od ostalih naših tekmovalcev se je pla- . ai br. Peter Šumi na konju na drugo mesto in br. Leon Štukelj na drogu na tretje mesto. Na drogu so se odlikovali Madžari, na krogih pa Cehi, ki so zasedli prva tri mesta. Rezultat poedincev današnjega dne je: Proste vaje: 1. Primožič (Jugoslavija). 2. Loffler (ČehoslovaŠka). 8. Cros (Francija). Drog: 1. Pele (Madjarska). 2. Peter (Madjarska). 3. Štukelj Jugoslavija). Bradlja:- 1. Primožič (Jugoslavija). 2. Oros (Francija). 3. Loffler (ČehoslovaŠka). Krogi: 1. Loffler (Č« raška). 2. Šupčik (Čehi. vaška). 3. Gajdoš (ČehoslovaŠka). Konj: 1. Primožič (Jugoslavija). 2. Šumi ((Jugoslavija). 3. Gajdoš (ČehoslovaŠka). Razen prvega in drugega mesta, ki sta ga zasedla na drogu dva Madžara, in Francoza Cros-a, ki je zasedel v prostih vajah tretje in na bradlji drugo mesto, so vsa ostala prva tri mesta zasedli naši in čehoslovaški Sokoli. V celokupni klasifikaciji prvega dne je vrstni red ta: ^ I. Primožič (Jugoslavija). - * II. Gajdoš (ČehoslovaŠka). III. Loffler (ČehoslovaŠka). Borba med temi tremi za svetovno prvenstvo bo ostra, ker so vsi odlični v lahki atletiki. V tekmi vrst smo vsled nezgode br. Štuklja in Maleja na krogih, ki sta razen Primožiča naša najboljša telovadca in žal najbrž ne bosta mogla nadaljevati tekme, močno handicapirani. Tej nezgodi je tudi pripisati, da so nas zrinili Francozi na tretje mesto, vendar upamo, da si z lahko atletiko zopet priborimo drugo mesto v končni klasifikaciji. Vrstni red na orodju je ta: 1. ČehoslovaŠka. 2. Franeija. 3. Jugoslavija. 4. Madjarska. 5. Luksemburg. 6. Belgija. Luksemburg, 14. julija. AA. Sokolski prvak Štukelj, ki se je poškodoval prilikom padca s krogov na mednarodni telovadni tekmi, je okreval, toda ne bo mogel sodelovati pri nadaljnih tekmah. Tone Malej, ki se j; tudi poškodoval, se nahaja še v bolnici, f da njegovo stanje se je zboljšalo. Luksemburg, 14. julija, b. Zaradi dežja je bila daues lahkoatletska tekma anulirana. Luksemburg, 14. jul. AA. Mednarodne telovadne tekme so bile zaključene z zmago Jugoslovana Primožiča, ki je absoluten prvaft v telovadbi. Drugi po vrsti je Čeho-slovak Gajdoš, tretji Čehoslovak Lefler. Po vrstah je prva češkoslovaška vrsta, druga je francoska, tretja je oslabljena jugoslovanska brez Štuklja in Malija, četrta je madjarska, peta je luksemburška in šesta belgijska vrsta. Jugoslovanski telovadci so se borili sijajno in niso popustili v nobenem oziru. Med Slovani vlada veliko veselje zaradi doseženih uspehov in zaradi priznanja, ki so jim ga izrekli vsi narodi. Odmevi karfastfrofe »KaraJjorJja« Tujski promet na naši rivijeri znatno narastel — Zaduš nice za žrtve katastrofe po vsej Dalmaciji En narod — eno narodno čustvovanje Nobenih medsebojnih front ne potrebujemo, nobenih medsebojnih front tudi ne smemo imeti, če hočemo, da bomo kos vsaki fronti, ki bi se od zunaj postavila proti nam. Iz te jasne in neovrgljive resnice pa nujno sledi zahteva, da mora nas vse navdajati zavest naše skupnosti in da mora obvladati naše delovanje eno skupno čustvovanje. Ta zavest je podlaga vsakega zdravega jugoslovanskega programa in zato je edino pravilno, da je tudi monumentalna deklaracija predsednika vlade zgrajena na osnovi, da smo en narod in moramo zato tudi imeti eno narodno čustvovanje. Ni pa bilo samo pravilno, da je to resnico poudaril predsednik vlade, temveč bilo je tudi potrebno, ker nekateri še vedno nočejo razumeti, da nas mora družiti eno narodno čustvovanje. Ni zadosti, če se samo zavedamo, da smo v političnem oziru eno, da smo en državen narod, temveč potrebno je, da nas veže tudi eno narodno čustvovanje. 2e iz priprostega vprašanja, če naj gojimo stremljenje k vedno večji sintezi ali ne, sledi nujnost enotnega narodnega čustvovanja. Kajti če bi bili nasprotni vedno večji sintezi, potem bi pač bili za vedno večji razkroj, ker narodno življenje ne pozna zastoja, da bi mogli ostati vedno na neopredeljeni točki. Če bi se pa odločili za razkroj, potem je jasno, da bi vsepovsod naglašali le to, kar nas loči, vsled česar bi tudi nasprotje med nami postajalo vedno večje in večje. Prišli bi zopet do tega da bi se govorilo o onih velikih zablodah, kakor je bila amputacija in kakor so bili razni več ali manj odkriti separatistični pojavi. Če pa ne gremo v to docela negativno »mer, temveč se odIor:mo za stremljenje, ki vodi v sintezo, polem moramo nujno poudarjati to, kar nas veže, kar nam je skupno in tako moramo priti polagoma do enotnega narodnega čustvovanja. To enotno narodno čustvovanje je neizogibna posledica volje za močno Jugoslavijo in zato ni mogoče biti obenem za krepko državo in proti enotnemu narodnemu čustvovanju. Enotno narodno čustvovanje je zato kardinalna zahteva jugoslovanskega nacionalnega programa in tej zahtevi so se morale podrediti vse druge, vsled česar so morale tudi pasti stranke v stari obliki. Te stranke so vedno poudarjale v prvi vrsti to, kar nas je ločilo in nekatere so bile celo zgrajene na poudarjanju tega, kar nas loči in tega nekatere stranke niso niti tajile. Posledica tega razdruževalnega poudarjanja je bilo, da narod sploh priti ni mogel do sintetičnega gledanja na državo in do enotnega narodnega čustvovanja. S padcem strank pa mora pasti tudi ta zadnja zapreka za razvoj enotnega narodnega čustvovanja. Iz nove miselnosti, da gledamo predvsem na celoto, mora nastati to enotno čustvovanje. Predvsem pa moramo pozabiti na vse ono, kar nas je ločilo. Ne vedno oponašati ljudem, da so pripadali tej ali oni stranki, ne vedno pogrevati stare račune, temveč s strpnostjo tudi v življenju pokazati, da je v resnici v nas nova miselnost. Tudi tisto večno in v nobenem oziru utemeljeno hvlisanje starih časov se mora nehati. Naš pogled mora biti uprt naprej,, v svetlo bodočnost, ne pa v našo žalostno preteklost, ko smo bili samo ponižni podložniki. Ker tudi to je zahteva nove miselnosti, da postanemo ponosni in samozavestni državljani, kakor se spodobi za hrabre patriote. Če pa je kdo nasproten tej novi miselnosti in če nikakor noče, da pride do enotnega narodnega čustvovanja, potem se naj seveda ne čudi, če se bo tudi njegov pasivni odpor zlomil. Narodni interes je prvo in temu se moro podrediti vse, še posebej pa vse špekulacije na stare čase. In samo špekulacija na stare čase je, če kdo naprej vzdržuje ono miselnost, ki je vladala za časa strankarskih bojev. V tem je namreč vsa stvar: Tudi preje se je že dostikrat reklo, da mora zavladati enotno čustvovanje. Toda takrat je to bila le fraza ali pa je nastal ta klic bolj iz pohlepa po komandiranju, ki iz notranjega spoznanja. Danes pa ni enotno narodno čustvovanje nobena fraza, temveč osnovna misel državne notranje politike, ki je zakon za vse zavedne državljane, zlasti pa za vse državne nameščence. Zato pa v tem pogledu tildi ni nobenega popuščanja in nobenega kompromisa, ker je vsako popuščanje v glavni misli nemogoče. Dubrovnik, 14. julija, k. Kakor se je moglo pričakovati, je v Italiji porazno učinkovala sodba inozemskih listov o krivdi za katastrofo v Pašmanskem prelivu. Italijanskemu tisku ni uspelo, da bi pobil one očitke, ki so jih naglašali nemški in švicarski listi. Sedaj pa poskuša na drug način po ovinkih škodovati ugledu jugoslovanske rivijere. Nemškim turistom, ki potujejo preko Trsta, opisuje v najbolj črnih barvah razmere javne varnosti v naši državi. Razen tega se v Trstu nemškim turistom dopoveduje, kako malo varna so prometna sredstva v Jugoslaviji zaradi nesposobnosti strokovnega osebja. Zaradi tega da je tudi nastala katastrofa parnika >Karadjordjac. Seveda pa ta sovražna kampanja nima resnega odmeva. Nasprotno se lahko ugotovi, da je v prvi polovici leta 1930 znatno narasel poset tujcev na dubrovniški rivijeri. Na tem porastu so največ udeleženi Angleži pa tudi Nemci. Biograd na moru, 14. julija, k. Včeraj je dospel semkaj načelnik brodarskega oddelka v prometnem ministrstvu g. Kru-noslav Pejnovič. Takoj po dohodu je odšel na parnik »Karadjordje« in pregledal delo, ki je v teku, da se parnik dvigne. G. Pejnovič se je prav pohvalno izrazil o dosedanjem delu. Kakor kaže, bo »Karadjordje« že v petek zopet na površini morja, tako da bo potem lahko krenil v ladjedelnico. Sušak, 14. julija, k. Kapetan »Karadjor-dja« Prodan je izjavil, da bo poškodovani parnik dvignjen 18. t. m., nakar bo krenil r ladjedelnico ▼ Kraljeviči. Naravno je, da v tej sezoni ne more biti govora, da Prav vsled tega pa je tudi vprašanje postavljeno vsakemu državljanu, da se‘ izjavi, če je za ali proti enotnemu narodnemu čustvovanju. In na bivše strankarje je postavljeno to vprašanje še posebej in tako kategori*-'-' da morajo nanj odgovoriti z deja ne samo s prazno besedo. Nova ni ost je namreč že realnost, zato besede ne zadostujejo več. En narod — eno narodno čustvovanje je osnova državnega programa in ta program se bo izvajal, ker se mora izvajati. Izvajal pa se bo tudi s sodelovanjem vseh jugoslovanskih patriotov. Kdo je, ki bo stal ob strani ali ga skušal celo ovirati? bi mogel ta parnik še nastopiti svojo redno službo. Dubrovnik, 14. julija, k. Gospa Anka Brdova je pri pristojnem sodišču vložila tožbo za odškodnino za zgubljene stvari in za bolečine, ki jih je pretrpela. Kolikor je Zjjano, je to prva tožba kot posledica katastrofe v Pašmanskem kanalu. Šibenik, 14. julija, k. Včeraj ob 8. zjutraj se je v šibeniški katedrali vršila za-dušnica za ponesrečenimi potniki na »Ka-radjordjuc. Sredi cerkve je bil postavljen katafalk z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Navzočni so bili Sokoli, zastopniki civilnih in vojaških oblasti in številno občinstvo. V znamenje splošne žalosti je bilo predvčerajšnjim vse mesto v črnem. Včeraj so se darovale zadušnice v drugih večjih krajih severne Dalmacije. Dopolnitve k zakonu o prometnem osobju Beograd, 14. julija. A A. Mi, Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglaSamo na predlog našega ministra prometa in po zaslišanju predsednika našega ministrskega sveta zakon o iz-premembi in dopolnitvi zakona o državno-prometnem osobju. § L Prvi odstavek § 9. zakona o državno-pro-metnem osobju se izpremeni in slove: Po razdelitvi dela v posameznih kategorijah so uradniške kategorije razdeljene v skupine in sieer: prva kategorija na 12 skupin, druga kategorija na 6 skupin In tretja kategorija na 4 skupine. §2. g 81. zakona o državnem prometnem osobju se izpremeni in slove: Položajne plače uradnikov so v posameznih kategorijah te-le: I. kategorija: 1. skupina 48.000 Din, 2.a skupina 45.000 Din, 2. skupina 40.000 Din, 8.a skupina 89.000 Din, 8. skupina 86.000 Din, 4.a skupina 18.000 Din, 4 skupina 12.000 Din, B. skupina 9.600 Din, 6. skupina 7.200 Din, 7. skupina 5,400 Din, 8. skupina 4200 Din, 9. skupina 8.000 Din. II. kategorija: l.a skupina 9.600 Din, 1. skupina 6.600 Din, 2. skupina 4.800 Din, 8. skupina 8.600 Din, 4. skupina 2'640 Din, 5. skupina 1.920 Din. III. kategorija: 1. skupina 4.200 Din, 2. sku- pina 3.000 Din, 3. skupina 2.400 Din, 4. skupina 1.680 Din. Prejemki uradnikov l.a skupine II. kategorije so enaki prejemkom 5. skupine I. kategorije. Uslužbencem državnih prometnih stanov pripadajo službene doklade in sicer: uradnikom I. kategorije: 1. skupine 3.500 Din, 2.a skupine 3100 Din, 2. skupine 2.700 Din, 3.a skupine 2.120 Din, 3. skupine 1.720 P: >, 4.a skupine 1.320 Din, 4. skupine 920 5. skupine 920 Din, 6. skupine 920 Din, 7 pine 520 Din, 8. skupine 520 Din, 9. sk 200 Din mecečno; uradnikom II. kategorije: l.a skupine 920 dinarjev, 1. skupine 600 Din, 2. skupine A. 0 dinarjev, 3. skupine 300 Din, 4. skupine 250 dinarjev, 5. skupine 190 Din mesečno; uradnikom III. kategorije: 1. skupine STO Din, 2. skupine 250 Din, 3. skupine 240 F>'n in 4. skupine 180 Din mesečno; zvaničnikom I. kategorije: 1. skupine ?(><) Din, 2. skupine 230 Din, 3. skupine 200 Din. 4. skupine 170 Din mesečno; zvaničnikom II. kategorije: 1. skupine 22 Din, 2. skupine 190 Din, 3. skupine 160 Din mesečno; sluiiteljem v 1. skupini 180 Din, 2. skupini 150 Din. Te doklade ne pripadajo osobju administrativne in računske službe v centralah in na progah in sicer uradnikom 4. in 5. skupine II. kategorije in vseh skupin III. kategorije, zvaničnikom in pisarniškim služiteljem, razen ako so pred neposrednim prehodom v to službo bili najmanj dve leti v drugi strokovni službi prometnih ustanov in ako so v tej službi položili predpisane izpite ali pa ako so v ti drugi službi postali nesposobni za njeno izvrševanje. § 4. V § 51 zakona o državnem prometnem osebju se vstavljajo novi odstavki, ki slovejo: »V 2a, 3a in 4a skupimo I. kategorije lahko napredujejo oni uradniki, ki so v predhodni skupini te kategorije bili najmanj 4 leta. V la skupino II. .kategorije se lahko pomaknejo šefi odsekov in višji prometni, tehnični in administrativni uradniki v centralah, šefi prometne službe postaj 1. stopnje in pristaniških kapetanij 1. stopnje, ako so v tej skupini bili pet let in so imeli zadnja tri leta oceno »odlično«. V rok petih let se računa tudi čas v dosedanjih la in lb skupina II. kategorije. Uradnikom 1. skupine III. kategorije, ki so bili v tej skupini 7 let, se lahko priznajo prejemki 2. skupine II. kategorije, ako so se v lej službi na poseben način odlikovali in ako so iimeM zadnja tri leta oceno »odtočno«. § 5. Službene doklade se vračunajo v pokojnino in sicer: Uslužbencem, ki po 25 letih pridobe pravico do polne pokojnine s 50% po 15 letih, 70% po 20 letih in 100% po 25 letih efektivne službe; ostalim uslužbencem: s 50% po 15 letih, s 60% po 20 letih, 70% po 25 letih in s 100% po 30 letih efektivne državne službe. § 6‘ Uradniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona v la in 2b skupini II. kategorije, se prevedejo v 1. omroma 2. skupino II. kategorije. Uradniki lib in 2b skupine II. kategorije ob-drže svoje dosedanje plače in prejemke (6000 oziroma 4200 Din) in se lahko pomaknejo v 1. oziroma 2. skupino iste kategorije pod pogoji, ki jih predpisuje zakon o državnem prometnem osebju. Tem uradnikom pripadajo službene doklade 1. oziroma 2. skupine II. kategorije. § 7. Dosedanja razdelitev uradnikov 1. in 2. skupine II. kategorije v uradnike la in lfo odroma 2a in 2b skupine v smislu uredbe o razvrstitvi in razporeditvi uslužbencev prometnih ustanov z dne 31. decembra 1923. leta se ukinja. Hkratu se ukinja 20% doklada na osnovne in položajne plače po { 26 zakona o državnem osebju. «8. Službene doklade po § 8 tega zakona iprično teči od 1. aprila 1990. Izplačlio teh doklad bo šilo na 'breme doseženih prihrankov v vseh kreditih za osebne izdatke po proračunu državnih dzd ’’«yv ministrstva prometa in prometnih gospodarskih podjetij za leto 1930-1931, in doseženih presežkov dohodkov po proračunu država niih dohodkov za leto 1930-1931. «9. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in dohi obvezno moč b dnem razglasitve v »Službenih Kovinah«. Težka avtomobilska nesreča Subotica, 14. julija, k. Danes dopoldne se je tu dogodila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil mestnega fizika dT. Isakoviča se je zadel v lokomotivo ozkotirne železnice tovarne sladkorja. Pri trčenju je bil dr. Isakovič težko poškodovan ,prav tako pa tudi njegov sin, ki si je razbil glavo. Policija sedaj preiskuje ta dogodek, da ugotovi, kdo Je kriv težke nesreče. Preprečena železniška nesreča Grade«, 14. julija, d. Ko je včeraj popoldne privozil brzovlak Dunaj . Maribor na Lipniško postajo, je opazil vlakovodja, da je tračnica tira, po katerem bi imel privoziti praški brzovlak proti Beogradu, močno upognjena in pokvarjena. Takoj je aviziral postajno osobje, ki je ukrenilo, da je praški brzovlak zavozil na drug tir. V slučaju, da niso tega nedostatka pravočasno opazili, bi se bila lahko zgodila večja nesreča, kajti gotovo je, da bi bil vlak iztiril. ‘Pvcsla.va 15. julija v Hjuhljani Francoski nacionalni praznik 14. julija, posvečen proslavi velike francoske revolucije, ki je prenovila in preporodila vse kulturne narode v smeri novega življenja in napredka, posvečen dalje spominu vseh junakov, padlih za veliko francosko domovina in preporod vesoljnega človeštva, se je obhajal včeraj v Ljubljani na genljiv in glo-boko-pomemben način. Ob 10. uri predpoldne se je vršila tiha, a tem resnobnejša svečanost pri Napoleonovem spomeniku na Valvazorjevem trgu. Tukajšnji francoski konzul je položil na vznožje spomenika krasen venec v počastitev spomina francoskega neznanega vojaka iz Napoleonovih vojn. Venec je bil položen na ono stran spominskega stebra, ki nosi na-sledni napis: »Sous cette pierre nous avons depose tes cendres, soldat sans nom de l’Ar-mče Napolčonienne, pour que tu reposes au milieu de nous, toi qui, en allant k la bataille pour la gloire de ton Empereut, es tombš pour notre libertč. (Pod ta kamen smo položili Tvoj pepel,, do boš počival med nami, vojak brez imena Napoleonove armade, Ti, ki si, idoč v boj za slavo Tvojega cesarja, padel za našo svobodo.) Pobožnemu in ganljivemu obredu so prisostvovali poleg francoskega konzula gosp. Neuville-ja tajnik konzulata g. Detela, divizijski general g. Sava Tripkovič z načelnikom štaba polkovnikom Todorjem Miličevičem, zastopnik mestne občine ljubljanske dr. VI. Fabijančič, v imenu Francoskega instituta v Ljubljani dr. Janko Pretnar, za Glasbeno matico dr. Ravnikar. Naš list je zastopal pri tej svečanosti kot tudi pri polaganju venca na spomenik Valentina Vodnika g. Filip Perič. Med udeleženci naj omenimo posebej našega rojaka, sedaj francoskega državljana g. Klopčiča, industrijalca v Parizu in znanega ter med jugoslovansko kolonijo v Parizu zelo popularnega in priljubljenega družabnika in tudi požrtvovalnega podpornika vseh patrijotičnih inicijativ in akcij. Iz Pariza se je pripeljal z avtomobilom in je prisostvoval včerajšnji svečanosti kot edini gost iz Francije. Po položitvi venca v spomin neznanemu francoskemu Vojaku, ki počiva med nami, se je z isto pobožno zbranostjo izvršila položitev vencev v imenu ljubljanske občine in Glasbene matice. Venec ljubljanske občine ima zeleno-bel trak z napisom na belem delu: »Mestna občina ljubljanska«, dočim nosi venec Glasbene matice na traku v barvah nacijonalne trobojnice sledeče posvetilo: 14. julija 1930. — Glasbena matica v Ljubljani. Venca ljubljanske občine in Glasbene matice sta bila položena na ono stran spomenika, ki ima ta-le napis: Napoleon rezhe — Iliria vstan — Duh stopa v Slovenze — Napoleonov — En sarod poganja — Prerojen ves nov. Ko je bila spominska svečanost ob Napoleonovem spomeniku končana, so se vsa imenovani udeleženci podali na Vodnikov trg pred spomenik Valentina Vodnika. Tu se je izvršil drugi del svečanosti s tem, da je g. konzul Neuville zopet položil na spomenik krasen venec. S tem je bila ta pomembna in ganljiva svečanost končana. Pomembna tem bolj, ker se je z njo vnovič afirmirala nezlomljiva trdnost duhovnih vezi med našim narodom in veliko francosko nacijo. Simbolizirata in ovekovečujeta pa te mogočne vezi duh neznanega Napoleonovega junaka, ki počiva med nami pod kamenom resnobnega spomenika na Valvazorjevem trgu, in pa neumrljivo delo našega Valentina Vodnika, ki je bil — kot na drugih poljih — tudi prvi idejni začetnik in pobornik preorijen-tacije slovenskega dela našega jugoslovanskega naroda v smeri k idejam kulture in civilizacije velike učiteljice človeštva — Francije in njenega plemenitega naroda. * * * Ob 11. uri se je vršil na tukajšnjem francoskem konzulatu svečan sprejem. Pri tej priliki so posetile predstavnika Francije v Ljubljani številne osebnosti, da mu spo-roče svoja voščila povodom velikega nacijo-nalnega praznika. Sprejemu so prisostvovali: ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec, general g. Sava Tripkovič v spremstvu polkovnika g. Todorja Miličeviča, banov pomočnik dr. Otmar Pirkmajer, rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, župan ljubljanski dr. Dinko Puc, policijski direktor dr. Guštin, poštni direktor dr. Gregorič, zastopnik francoskega instituta dr. Pretnar, inozemski konzuli, dr. Pless kot zastopnik zbornice TOI, zastopnica franoo-skega krožka v Novem mestu profesorica gčna. Šterlč, zastopniki tiska in raznih ustanov ter lepo število drugih odličnih gospa in gospodov iz ljubljanske družbe. Ž*ismo iz Huh&emibuvga Luksemburg, 10. julija. Danes opoldan smo srečno prispeli v Luksemburg. Potovali smo brez neprilik, samo smo izgubili v Salzburgu Štuklja. Izstopil je, pa.ga vlak ni hotel čakati. Vendar se nam je v MUnehenu srečno zopet pridružil. Potovanje skozi Nemško Avstrijo je bilo uživanje. Vozili smo se z električno železnico s hitrostjo 90 km na uro. Vreme krasno, zrak svež, naše razpoloženje pa tako, da ne more biti bolje. S kvartanjem, petjem, pripovedovanjem in »zafrkava-. njem« smo si kratili čas. Naši komiki, predvsem Tošo, so skrbeli, da nam ni bilo dolgčas. V Munchenu smo se zadržali 2 uri. Ogledali smo si, kolikor je to bilo v kratkem času mogoče, to prekrasno mesto ter nadaljevali po večerji potovanje. Tudi v Strassburgu smo se ustavili približno dve uri. Z avtomobili smo se vozili po mestu ter pregledali njega znamenitosti, staro-d revno katedralo, zgodovinski dvorec cesarice Jozefine Beauharnais, pomarančni vrt, ki ga je dal zasaditi še Napoleon itd. Povsod imaš polno starinskih hiš v gotskem stilu, starinskih in tradicijonalnih re- stavracij in gostiln ala »Figovec«, samo za par sto let starejših. Pivo izvrstno, vendar si ga ne smemo privoščiti več kot eno čašo. Do tekme je še par dni, potem se bomo odškodovali za prejšnje odrekanje vseh dobrot. Okrog poldne smo prispeli v Luksemburg. Po Munchenu in Strassburgu naredi to malo mestece, ki šteje le okrog 50.000 prebivalcev, prvotno slab vtis. Vendar se ta vtis kmalu popravi, ker je to jako živahno, bogato mesto, z izvrstnimi prometnimi sredstvi, lepimi cestami in krasnimi parki. Jako smo zadovoljni tudi s hrano, ki je izvrstna, obilna in poceni. Tudi hotel, v katerem stanujemo, je čeden, čist in dober. Udobnost je popolna, postelje široke za dva. Razen nas so prispeli še Čehoslovaki, Francozi, Belgijci in Madjari. Tekmovali bodo seveda tudi domači, luksemburški gimnasti. Od 14 narodov, ki so včlanjeni v mednarodni telovadni federaciji, je to rej moglo samo G narodov sestaviti vrsto telovadcev za tako težavno tekmo. Za Francoze čujemo, da so izvrstno priprav- ljeni, torej ne bodo več igrali podrejene vloge, kot na prejšnjih mednarodnih tekmah po svetovni vojni. Švicarji, zmagovalci na IX. Olimpijadi v Amsterdamu, se niso priglasili in utemeljujejo to s tem, da nimajo telovadcev, ki bi vsestransko obvladali orodje in lahko atletiko. Tudi Italijani, zmagovalci na VIII. Olimpijadi v Parizu, in Finci se iz istega razloga ne udeleže tekme. Torej ostanejo resni konkurenti za prvo mesto le Jugoslovani, Čehoslovaki in Francozi, ki imajo v svoji vrsti nekoliko izvrstnih telovadcev iz Alzacije. Prepričani smo, da se bodo tudi Madžari, ki prvič po svetovni vojni nastopijo pri mednarodni tekmi, dobro plasirali. Z bratsko češkoslovaško ekspedicijo, ki jo tvorijo tekmovalci Vacha, Loffler, Sup-čik, Gajdoš, Tintšra, Tikal, Rybak in Ef-fenberger pod vodstvom dr. M. Klinger-ja, sodniki Erben, Havel in Muller, zdravnik dr. Weisberger, poročevalec Dušek in vodja A. Heller, podnačelnik C. O. S., smo takoj navezali bratske, prijateljske stike. Danes pod večer smo bili na stadionu, ki še ni popolnoma dokončan; vendar dela jako prijeten vtis. Zgrajen je iz armiranega betona na stroške mesta in bo stalen. '1'udi telovadili smo malo, da se pregibamo in poskušamo orodje, ki je mimogrede povedano jako slabo. Čehoslovaki so prinesli s seboj bradljo, drog, kroge, ročaje za konja, mi pa vrv za plezanje, kroglo itd., kar bomo pri tekmi skupno uporabljali. Za lahko atletiko je jako slabo urejeno, teka-lišče je mehko, da se ugrezamo do Členkov, doskočišče za skok v daljino in skok s palico sploh ni urejeno. Jutri bomo še malo trenirali, drugače počivamo. V petek zvečer bo seja sodniškega zbora, na kateri bodo, kot čujemo, Cehi zopet predlagali nekatere težje in strožje pogoje za tekmovanje. Zvečer smo se sestali in malo pozabavali v nekem lokalu z češkoslovaškimi Sokoli. Tukaj je jako veselo, ljudje živahni, temperamentno se pleše. Jazz udarja res divje in imajo oni prav, ki trdijo, da so ljudje tukaj na zapadu izgubili zdravi sluh in okus za dobro glasbo. Razpoloženje naših fantov je najbolje, vendar se že kažejo znaki napetosti, ko pred vsako tekmo. V težki mednarodni boj pojdemo z veseljem in navdušenjem ter z voljo, da dosežemo čim lepši uspeh. Kamnik Ml HMMK ■ : .v L i ?>-v .h •. c,- V- ' # ... ■ Jugoslovanski prvak Primožič Iz pisarne meščanske korporacije. Meščanska korporacija bo razdelila letos med svoje upravičence nad 1200 sežnjev drv, tako da dob! vsak 7 sežnjev (okrog 35 ms). Z letošnjim letom se je uvedel nov način predaje drv. Vsak upravičenec prejme 7 nakaznic s svojim ime-nom. Kozolec so je podrl v soboto dopoldne posestniku B. na Perovem. Bil je krit z opeko, ki se je vsa razbila, pa tudi žito je pri padcu izgubilo polovico zrnja. Sreča, da takrat ni bilo nikogar v bližini, ker ee je kozolec zvrnil naravnost na cesto. Nov vozni red avtobusa. Ker je oblast prepovedala poljubno postajanje avtobusov, opozarja podjetje Hojak-Bregar-Fajdiga, da se avtobus ustavlja samo na postajališčih, ki so označena v voznem redu, in sicer v Kamniku na Glavnem trgu in na šutni pred gostilno Terpinc, v Podgorjah pa pri Kimeswengerju in Grošlju. Po novem voznem redu vozi avtobus iz Kamnika v Ljubljano ob 7-30 in 12-45, oziroma ob nedeljah ob 7‘30 in 19'00 in odhaja iz Ljubljane ob 1130 in 17-30, oziroma ob nedeljah ob ll-55 in 21.00. Pazite na javno napravo! Na vseh izpreha-jališčih v mestu in bližnji okolici je postavilo letos tujsko-prometno društvo nove klopi in mizice, ki naj služijo tujcem pa tudi domačinom. Komaj 2 meseca je, odkar so postavljene, pa so že nekatere izrezljane, pomazano in počečkane, da je strah. Društvo apelira na zavednost kamniškega prebivalstva, ki je radi pospeševanja tujskega prometa interesirano na tem, da se klopi ohranijo čiste in snažne, da pazi nanje in obenem obljublja nagrado 50 d* 100 Din (po obsegu škode) onemu, ki bi naznanil storilca oblastim. Vromenske noprilike. Po izredno vročih in soparnih dneh je nenadoma nastopilo deževno vreme. Od planin piha mrzel veter in ni dvoma, da je na najvišjih vrhovih zapadel sneg. Vremenski proroki trdijo, da bo deževno vreme trajalo še nadalje, 8 čimer gotovo ne bodo zadovoljni številni tujci, ki so letos posetili naš kraj. Kulfupa. Nov zvezek »Etnologa«. Prvi zvezek četrtega letnika »Etnologa«, ki ga izdaja narodnopisni muzej v Ljubljani, prinaša sledečo vsebino: dr. K. Oštir lingvistično razpravo o predslovanskem izrazu za »zadrugar«; dr. St. Vurnika obširno študijoKmečka hiša Slovencev na južnovzhod-nem pobočju Alp; dr. R. Krissa članek o verskem kultu žrtvovanja v Jugoslaviji (v nemškem jeziku); dr. N. Zupaniča članek Reka Erak (prispevek k zgodovini borb narodov za prevlado nad južno Rusijo v IV. stoletju po Kr.); dr. Fr. Kotnika zgodovinsko črtico Pogodba za dobavo, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanova 1. 1796. — Urednik »Etnologa« je dr. Niko Zupanič, direktor etnološkega muzeja, uredništvo in uprava sta: T*bV-ana’ Bleiweisova cesta 24. •»»jamska revija o Slovencih. V Firenzi je Bacela te dni izhajati revija »Lares«, ki je posvečena ljudskim tradicijam in običajem. V Bvoji prvi številki je objavila ta revija tudi študijo poslanca P. s. Leichta iz Benetk o »Sledovih poganstva med soškimi Slovani v XIV. veku«. Nova vrsta parlamentarnega štrajka. V mestecu Rheinsberg v Nemčiji je začel štrajkati občinski zastop. Gospodje so namreč nedavno izvolili v občinski svet nekega čevljarskega mojstra, ki ga pa nadgovorna oblast ni potrdila, ker oblasti morebiti ni bil všeč, ali pa so alct kam ealožili. Zato je večina občinskega sveta skli-»Na podlagi splošne volilne pravice zakonito izvoljeni člani mestne občinske uprave in mestni očetje se zavezujejo s častno besedo, da se pe bodo udeležili nobene seje več, dokler ne bo izvoljeni novi občinski svetovalec in čevljarski mojster g. Sch. od vlade potrjen«. — To je pomemben napredek v občevanju med oblastjo in javnimi zastopi. Mogoče bo še tako daleč prišlo, da bodo začeli povsod po svetu reševati parlamentarne spore in krize s štrajki. Jubilej slovaške Mohorjeve družbe. Na Slovaškem se že ves junij in julij v širokem stilu proslavlja šestdesetletnica velike književne družbe sv. Vojteha. Proslava je združena s celo vrsto drugih svečanosti: ob tej priliki odkrivajo spominske plošče in spomenike devetnajstim slovaškim kulturnim delavcem in se vrši v Trnavi veliki razstava književnosti, slikarstva in keramike. Vsa proslava ima katoliški značaj. Slovaška Masaryku. V Pragi je izšlo pred dnevi veliko, dokumentarično važno delo: Slovaška Masaryku. Knjiga je izšla pod protektoratom češkoslovaškega narodnega sveta, je prva reprezentativna slovaška knjiga in v vrsti člankov, ki so jih prispevati razni slovaški pisatelji in politiki (nekatera literarna imena morajo biti čitateljem »Jugoslovana« že znana: Hviezdoslav, Razus, Krčmery, Jesensky, Roy, Soltesova itd.), češkoslovaški državniki in so-trudniki iz inozemstva (med drugimi prof. za- §rebške univerze Ferdo Sišič) tolmači vdanost lovakov Masaryku. London brez opere. Londonsko operno gledališče Covent Garden, eno najslavnejših gledališč Anglije in sveta, ki bi imelo v kratkem praznovati 200-letnico obstoja, so baje prodali, da se podre in da se razširi tržni prostor, ki se nahaja okrog poslopja. Tako bo London najbrž ostal brez opere — kajti v Londonu, v tem mestu mecenov, ne morejo skupaj spraviti vsote, ki je potrebna za že zdavnaj nameravano Vvhniha zidavo novega opernega poslopja. Morda je to dejstvo samo simpton postopnega zahajanja operne umetnosti, ki ga dandanes doživlja skoraj ves svet. Kriza avstrijskih gledališč. Pred kratkim se je vršilo na Dunaju posvetovanje zastopnikov gledališč iz centrov posameznih dežel, na katerem so ugotovili, da 6e večina teh gledališč nahaja pred katastrofo, če jim država ne priskoči na pomoč. Posebno Gradec je na tem, da še svoje drugo gledališče zapre — stani graški teater je že nekaj let sem iz prem en jen v kino. Za september se napoveduje na Dunaju veliko zborovanje vseh interesentov. Potujoče knjižnice v Ameriki. Država New-York bo v kratkem uvedla nov zakon o potujočih knjižnicah: z avtomobili bodo raznašali knjige po deželi, po vaseh in farmah in bodo na vseh točkah, kjer ee shaja in srečuje kaj več ljudi, organizirali izposojevalnice — po štolah, občinsikih uradih, poštah, velikih trgovinah in pri bencinskih tankih. Pa tudi do prav samotnih zaselij in farm bodo avtomobili privažald knjige an ves promet bo ta-ko urejen, da bo lahko vsaka farmairska družina dobila po 10 knjiig na mesec. V zvezi z izposojanjem knjig ee bodo organizirala predavanja, diskusije, književni večeri, recitaaije za otroke itd. Država ima namen, da v podeželskem prebivalstvu na ta način dvigne smisel za književnost in obči kulturni nivo. Gledališče nemih. V Leningradu so otvorili nenavaden teater: gledališče gluhonemih. Skupina 27 gluhonemih igralcev bo za gluhonemo občinstvo samo z gestami in mimiko igrala drame in komedije. Kot prvo stvar so dali Gogoljevega »Revizorja«, ki je baje doživel zelo lep uspeh. Pusta nedelja. Nedelja je bila čemerna In pusta. Sokolsko društvo se je ves teden pripravljalo na svojo prireditev, katero pa je preprečil dež. Preložena je na 27. jul. t. 1. Kdo bo prestavil električni drog, se vsi vprašujemo. Stoji tik pred krajem, kjer bo stal Cankarjev spomenik. Zadruga električna ga noče prestaviti, občina se ga pa tudi brani. Odbor za postavitev spomenika pa pravi, da ga bo spomenik sam dovolj stal in da prestavitve ne zmore. Dograjen je v glavnem zelo potreben lesen most, ki pelje iz Mačilnika preko Mirk v Re-tovje in Verd. Važen je tudi za bližnjico, ki pelje na verdsko postajo. Šhofjai £cfea Samomor. V nedeljo, 13. t. m. Je izvršil samomor Pajer Vencel, vpok. železniški strojevodja v trenutku duševne zmedenosti. Pokojni je živel samcat pri svoji sestri in je bil dober Ln zabaven družabnik. Pokopali so ga včeraj. Nesreča. Na elektr. žagi g. Dolenca pri škofjeloškem kolodvoru si je pri žaganju na cir-lcularki odrezal danes popoldne 14. t. m. palec leve roke delavec Štupnikar Janez iz Dor-farjev. Odpeljali eo ga v ljubljansko bolnico. Podivjanost mladine. Preteklo nedeljo 6.^ t. m. sem napravil s kolesom izlet v škofjeloško okolico, da bi užival bolj sveži zrak kot ga mi nudijo ljubljanske ulice. Med Žabnico in sv. Duhom sem šel peš poleg kolesa. Pred trgovino g. čemažar je stala gruča mlečno-zobih fantalinov, ki so me napadli z psovkami, češ da sem kolo ukradel, ker se ne vozim, dalje z »jubljansko barabo in srajco« itd. Ker na ta napad nisem reagiral, so šli za menoj in mi b kamenjem žugali. Odkod ta podivjanost? — Ker so nepridipravi prekoračili 14. leto, bi zaslužili eksemplarično kazen. JVovc zneslo Nesreča. Drobec železa je padel v desno oko 18-letnemu ključavničarskemu vajencu Zdravku Jugu, ko je brusil kos železa za nov štedilnik. Jug je moral v bolnico. Umrl je poštni kontrolor v pokoju g. Ivan Dovjak. V nedeljo popoldne ga je vkljub slabemu vremenu spremilo pol mesta na njegovi zadnji poti. Noto mesto je s pokojnim izgubilo originalnega humorista, izvrstnega družabnika, odličnega pevca in zlato srce. Zapušča vdovo in hčerko učiteljico. Pokoj njegovi duši, večen mu spomin, preostalim naše sožalje! Deževno vreme nas pesti že kar cel teden. Prej smo za dež prosili, zdaj bo treba pa prositi za lepo vreme. Temperatura je znatno padla. Sokolske desetletnice v Toplicah se je udeležil novomeški Sokol s svojim članstvom in naraščajem korporativno. Kočev/c Iz Rudnika. Delavci delajo že delj časa ea-mo štiri dni v tednu, torej še en dan manj kot preje. Že v normalnih razmerah so komaj dihali, sedaj jim pa menda res ne preostaja drugega, kakor da mirno čakajo in drug za drugim shirajo. Čas košnje je minil, podpor ni nobenih — živeti pa mora delavec in njegova družina. Vsi že čakajo, da bodo zrele malin« in jim prinesle nekaj zaslužka. — V soboto sta dva mlada delavca malo vinjena pela po Rudniku. Slišali so jih pazniki in dejansko obračunali z njima. Naslednjega dne sta bila oba na mestu odpuščena. Brez komentarja! Samo to še, da so delavci boje govoriti o ra*-morah na Rudniku, čeS — jutri sem lahko na cesti. . Poslovilni večer. V soboto eo se članice tukajšnjega »Sokola« poslovile od sestre Her-mine I)9b9vč6v6f ki odid6 v službo v Novo* mesto. Srečno! Velik požar v Šmarju na Dolenjskem Mična vas Šmarje bi kmalu postala žrtev velike požarne katastrofe Požrtvovalnost ljubljanskih prostovoljnih gasilcev - Škoda znaša približno 100.000 Din Šmarje, 14. julija. Lepa vas Šmarje na Dolenjskem od Skofelj' ce dalje je preživela nedeljski popoldan v ve- liki paniki. Z zvonika je začelo biti plat zvona in po vasi, ki leži ob glavni avtomobilski cesti in kjer so hiše zelo na gosto, so se začuli obupni klici: »Gori!... Gori!« Sredi vasi je v kozolcu posestnika Janeza Zavirška nastal ogenj, ki se je z največjo naglico razširil na bližnji kozolec posestnika Jakoba Perovška. Naključje je hotelo, da ni bilo vetra, kajti najmanjši veter bi povzročil, da bi se požar širil s še strahovitejšo naglico na bližnje hiše in gospodarska poslopja. Položaj pa je postal zelo kritičen, kajti vas Šmarje, ki je oddaljena kake tri minute od postaje Šmar-je-Sap, nima večjih potokov in studencev, marveč razpolagajo z vodo samo posestniki v posameznih vodnjakih. Na pomoč so prihiteli takoj domači gasilci z navadno ročno brizgalno, ki pa ni mogla udu-šiti divjega elementa. Prihiteli so tudi gasilci iz Škofeljce, Lepoglave in Grosupljega. Z največjim naporom so skušali udušiti odnosno lokalizirati požar, ki je že grozil bližnjim hišam. Tedaj se je spomnil slučajno tam se nahajajoči uradnik OUZD g. Jože Berdajs na ljubljanske gasilce. Na poštnem uradu je telefonič-no poklical ljubljansko gasilsko postajo. Odevali bo se najprej sicer poklicni gasilci, ki so se odpeljali na kraj požara s svojo motorno brizgalno. Pozneje je okoli 18. ure topovski strel z ljubljanskega grada klical prostovoljne gasilce na pomoč. Takoj je bilo pred Mestnim domom zbranih 10 gasilcev, med njimi poveljnik g. Milko Ho jan, dalje gospoda Mežek in Gostiša. Z avtomotorko, ki ima priključen tudi praktičen motorni agregat, so odbrzeli po Dolenjski cesti proti Šmarju, kamor so prispeli v Četrt uri. , Motorne brizgalne poklicnih gasilcev niso mogli vporabiti, ker ni bilo nikjer pravega potoka, od koder bi lahko težka motorna brizgalna mogla črpati vodo. Poveljnik g. Milko Ho-jan Je takoj, čim so ljubljanski prostovoljni gasilci dospeli v Šmarje, odredil vse varnostne ukre- pe, da se je požar v nekaj minutah lokaliziral. Agregat so odnesli do vodnjaka nekega posestnika na hribčku, približno 1000 m daleč. Tam so ljubljanski gasilci storili vse, da je agregat začel takoj funkcijonirati in metati ogromne curke vode na goreča poslopja. Bila je velika sreča, da so ljubljanski prostovoljni gasilci prispeli s svojo avtomotorko, ki je praktično zmožna delovati na večje razdalje, dočim so bile ročne brizgalne brez večjega pomena. Ljubljanski gasilci so ostali na mestu požara približno do 9. ure zvečer, nakar so se vrnili v Ljubljano. Bila je velika nevarnost, da bi zaradi pomanjkanja vode požar upepelil vso vas. Pogorela sta samo lepa, moderna kozolca obeh omenjenih posestnikov. Škodo cenijo na 100 tisoč dinarjev, zavarovalnina je prav majhna. Orožniki iz Škofeljce so bili takoj na mestu požara ter so skušali vzdrževati red med razburjenim prebivalstvom. Orožniki so tudi še zvečer uvedli poizvedbe o vzroku požara. Najprej so se mnogi izgovarjali, da je požar naj-brže povzročil kak maček, ki so mu nagajivi otroci zažgali dlako ter je nato stekel pod kozolec posestnika Zavirška. Pozneje so orožniki dognali, da so požar zanetili otroci, ki so se igrali z žveplenkami. Pod kozolcem posestnika Zavirška so namreč popoldne šmarski otroci prižigali žveplenke. Nabrali so tudi kup slame in sena ter ga zažgali. Ko je vzplapolal večji ogenj, so otroci pobegnili. Ogenj pa se je takoj naglo razširil, da ga ni bilo mogoče takoj omejiti. Ravno v tem primeru se je izborno obnesla motorna brizgalna ljubljanskega »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«. Ta brizgalna ima praktičen motorni agregat, ki ga je mogoče ponesti na vsak oddaljenejši kraj, kjer je voda. K poročilu o požaru v Šmarju smo naprošeni, da opomnimo vsa požarna društva in občine v bližini Ljubljane, da je treba pri večjih požarnih katastrofah vedno klicati le ljubljanske prostovoljne gasilce, ki s požrtvovalnostjo in rade volje prihite ogroženim krajem na pomoč. Vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani Ljubljana, 14. julija. V glavnih točkah smo že objavili program velikega vseslovanskega kongresa v Ljubljani. Za kongres vlada povsod največje zanimanje lri kongresni odbor ima te dni vse polno dela, da organizira kongres tako, da bo uspel popolnoma in da bodo imeli razni gostje ter razne deputacije inozemskih gasilskih federacij najboljši vtis o lepem napredku gasilstva v naši državi. Češka deputacija iz Prage pod vodstvom gospoda Seidla bo poklonila Nj. Vel. kralju Aleksandru I. lep bronast kip gasilca. Kip je težak okoli 18 kg. S kongresom je združena tudi proslava 60-letnice obstoja ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Društvu bo poklonjena krasna zastava, ki jo Je že izdelala ljubljanska tvrdka Jaroš Ncšluidla. Na prvi strani je vpodobljen krepak gasilec, ob robeh pa Je besedilo ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Pod gasilcem sta letnici 1870—1930. Na drugi strani so kratki, a lepi verzi gospoda kanonika Mihaela Opeke, ki je znan kot duhovnik gasilcev. Verzi se glase: »V ognju ljubezni do bratov plamtimo, ogenj sovraštva krotimo, gasimo.« Zastava bo te dni razstavljena v izložbenem oknu ma-nufakturne trgovine I. C. Majter v Stritarjevi ulici. V zastavo, kateri bo kumovala dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, bo zabitih okoli 130 žebljev raznih podpornikov in prijateljev gasilstva. Za kongres se zelo zanimajo tudi naši vrli Mariborčani, Celjani in Ptujčani, ki bodo prihiteli na kongres v prav lepem številu. Ta društva so nedavno priglasila svoj vstop v Jugoslovansko gasilsko zvezo. Celjani so bili prvi. Planinska slavnosi na u Maribor, 14. julija. Neprestano deževje v petek in soboto je bilo slaba reklam# za izlet na zeleno Pohorje, kjer je bila za vseraj dopoldne napovedana slovesna otvoritev letnega kopališča, vodovoda in drugih modernih naprav pri Mariborski koči. Včeraj zjutraj se je pa nebo zjasnilo in v lepem jutru so bila vsa pohorska pota polna planincev in planink. Cilj je bil Mariborska koča, ki se po zaslugi agilne mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva vedno bolj razvija v prvo planinsko izletišče in letovišče. Na tej že po naravi idilično krasni postojanki so se okrog 9. ure zjutraj zbrali številni ljubitelji Pohorja in planinski funkcijonarji: odborniki tukajšnje podružnice SPD pod vodstvom predsednika g. dr. Senjorja, banski svetnik in predsednik Tujsko-prometne zveze za Slovenijo iz Ljubljane, g. dr. Marn, predsednik SPD iz Ljubljane g. dr. Tominšek, predsednik ruške podružnice SPD g. Pišek, polkovnik Lazič iz Beograda, zastopniki tiska itd, kjer so priso- stvovali sv. maši, katero Je kot član Aljaževega kluba na improviziranem oltarju na prostem daroval bogoslovni profesor g. dr. Somrek iz Maribora. Po maši se je vršila slovesna otvoritev kopališča in ostalih novih naprav, katero je vodil podružnični predsednik g. dr. Senjor, ki je v svojem slavnostnem govoru pozdravil vse funkcionarje in ostale predstavnike ter izletnike in orisal razvoj in delo podružnice ter koče. Za njim so govorili še gg. dr. Marn, dr. Tominšek, Pišek, inž. Jelenc, polkovnik Lazič in Zor-zut. Sledil je ogled novih naprav, Z novim kopališčem na prostem, ki leži nekoliko pod kočo, katero tvori bazen v obsegu 10X15, vodovodom v kuhinji, koči in depen-danci, z novimi angleškimi stranišči in na novo adaptiranimi spalnicami na podstrešju je postala Mariborska koča najudobneje opremljena planinska postojanka v Sloveniji. Prisotni so bili nad vsem tem prijetno presenečeni in so se s tem večjim veseljem udeležili veselice, ki je nato sledila v koči in na prostem. Razpoloženje pa je popoldne motil dež, ki je zasledoval izletnike deloma tudi na povratku v Maribor. Blsodni karambol Maribor, 14. julija. Včeraj popoldne krog 17-40 je privozil po Koroški cesti v smeri od Kamnice proti mestu tovorni avto tovarne Reich v Melju, katerega je vodil šofer Srečko Vokač, v njem sta pa sedela še artilerijski narednik Rudolf Hrast in neka ženska. Avto znamke »Ford« je vozil s precejšnjo brzino po sredini ceste, ko pa mu je pred hišo št. 116 privozil iz mesta nasproti kolesar Bogomir Rozman, mlinar pri Rosenbergu, je avto nenadoma krenil na levo. Pri tem je z vso silo zadel v plot omenjene hiše in potegnil za seboj tudi kolo in kolesarja, katerega je pritisnil ob deske in se na to odbil, zletel nazaj na cesto in šele tam obstal. Posledica karanibola je bila, da je avtomobil polomil plot, zdrobil Rozmanovo kolo, Rozmana samega pa težje poškodoval na levi nogi in na hrbtu. Ranjeni Rozman je obležal na tleh ves krvav, se je pa kmalu zavedel in si opomogel. Težje pa se je poškodoval šofer Vokač sam, ki je dobil nevarno rano na glavi, dočim sta narednik in ženska ostala nepoškodovana. Na mesto nesreče je bil takoj pozvan rešilni voz, ki je oba ponesrečenca prepeljal v bolnico. O nesreči je bila še včeraj uvedena preiskava. Komisija pod vodstvom dežurnega policijskega uradnika g. Pavletiča, ki je odhitela na Koroško cesto, je ugotovila, da avtomobil nesreče ni zakrivil, ker so bile njegove naprave v najboljšem redu, pač pa so mnogi pasanti že pred nesrečo opazili voznikovo negotovost, kajti vozil je kljub veliki brzini sem in tja, vijugasto. Avtomobil, ki je le deloma pokvarjen, so še pred nočjo prepeljali na dvorišče požarne brambe na Koroški cesti. Stanje ponesrečenega Vokača in Rozmana po zadnjih vesteh ni nevarno. Doslej ugotovljena škoda znaša pri plotu 400 Din, na kolesu in obleki ranjenega kolesarja pa 1200 Din, dočim škoda na avtomobilu Se ni ocenjena. Okrajni kmetijski odbor za maribor. desni breg Maribor, 14. julija. Konstituiranje okrajnega kmetijskega odbora V soboto, dne 12. julija, se je konstituiral tu okrajni kmetijski odbor za Maribor, desni breg. Sestanek se je vršil v dvorani okrajnega cestnega odbora in ga je vodil sreski načelnik dr. Hacin. Za predsednika je bil izvoljen Jakob Florjančič, župan pri sv. Miklavžu na Dravskem polju. Kot podpredsednik je stopil v odbor najstarejši odbornik g. Ivan Hauptman, posestnik v Poljčanah. V banovinski kmetijski svet sta bila izvoljena Jakob Florjančič in Vinko Gornjak, ekonom iz Slovenske Bistrice, za namestnika Gašpar Karničnik, veleposestnik iz Rdečega brega. V ožji odbor so bili izbrani gosp. Srečko Rogič, župan v Limbušu, g. Leopold Habjančič, upravitelj veleposestva Betnave, g. Kolman Josip, župan v Slivnici, g. Josip Za-mastur, posestnik v Poljskavi in g. Ivan Hauptman, župan v Poljčanah. Kmetijski odbor je sklenil, da morajo občine prispevati v proračunu določene vsote za kmetijstvo 75% k okrajnemu kmetijskemu skladu. Zadružni shod v Trbovljah Trbovlje, 14. julija. Vodstvo delavskih zadrug je sklicalo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 930. uri v Delavskem domu zadružni shod, katerega se je udeležilo okrog 100 delavcev. Kot govornik je nastopil delegat centrale delavskih zadrug iz Ljubljane, ki je med drugim dejal, da so delavstvu poleg strokovne, kulturnih in političnih organizacij potrebne tudi močne gospodarske organizacije. Proletarijat da mora strmeti za tem, da si polagoma ustvari svoja lastna podjetja in tovarne. Delavske zadruge so si v zadnjih letih zgradile okrog 36 zadružnih domov, ker jim nihče ni hotel dati prostora , za svoje ustanove. Zadruge so se zato hudo zadolžile. Govornik je dalje omenil, da ima v Nemčiji in drugih kulturnih državah vsak delavec 4 legitimacije: strokovno, politično, kulturno in gospodarsko. Pri nas zaenkrat politično ne more biti aktiven, vendar pa lahko gospodarsko deluje v zadružnih, se duševno krepi v kulturnih in za gmotno zboljšanje bori v strokovnih organizacijah. Dolžnost vsakega proletarca je, da podpira le svoje gospodarske organizacije. Mnogi delavci nosijo svoje prihranke v male hranilnice, ki odvajajo denar v banke in te banke tvorijo velepodjetja in velekapital, ki je nasprotnik proletarskega razreda. Grajal je, da hodijo delavske žene najrajše v najbližjo trgovino, največkrat pa v rudniški konzum. S tom podpirajo druge, zlasti pa kapital. Govoril je še o rožljanju z bajonetom, o protivojnem razpoloženju delavskih mas ter končno pozval navzoče, da se pridružijo zadružnemu gibanju ter dobavljali svoje potrebščine le v delavskih konzumnih zadrugah. V enakem smislu je govoril drugi govornik Krušič Ivan. Dejal je, da so takozvane dividende ali povrnitev blaga koncem leta, ki jih nekateri trgovci koncem leta izplačujejo svojim od jemalcem, le pesek v oči. Trgovec mora pač blago dražje zaračunati alco hoče 6vojega odjemalca koncem leta z dividendami osrečiti. Krušič je nadalje predočjl navzočim, kako mogočen faktor bi bili delavci, ako bi se vsi organizirali v svojih gospodarskih organizacijah, ter dobavljal svoje potrebščine le v delavskih komzumih. Dali bi se rešiti še mnogo nerešeni socijalni problemi. S tem bi delavstvo ne pripomoglo do dobička drugim, marveč bi bilo istega samo deležno. Tudi on je pozval navzoče, da se strnejo v delavskih zadružnih organizacijah ter iste podpirajo. — Končno je spregovoril še predsednik shoda g. Klenovšek, ki je pojasnil, da je gospodar sveta velekapital, ki vlada v mednarodni politiki ter usmerja vso javno življenje, odloča o vojni in miru ter v vsem mednarodnem življenju in gibanju. Proletarijat da bo našel svoj gospodarski podvig v zadružnih organizacijah, katere naj podpira. To je treba ob priliki današnjega VIII. mednarodnega zadružnega dne posebej poudariti. — Prečital je nato rezolu-cijo, ki govori o solidarnosti celokupnega svetovnega proletarijata, o zadružništvu, o delu za svetovni mir itd. Nato je bil shod zaključen. Zadruga v Delavskem domu je nedavna kupila od g. Izlakerja na Tereziji hišo, ki bo služila zadrugi kot prodajalna ter bo v kratkem otvorjena. BSanški doktor Sevnica, 12. julija. Pod tem naslovom znani Maks Poljšak, bivši civilni bolničar in star komaj 27 let, izvršuje po prestanem dvomesečnem zaporu zopet svojo »prakso« in sicer sedaj v Mrzli planini v občini Zabukovje. Začasno »ordinira« pri posestniku Pajku, kateremu tudi zdravi sina, ki je bil že nad 10 let hrom. Oče ga je vodil k mnogim zdravnikom, a vsako lečenje je bilo brez uspeha. Odkar pa ga »zdravi« Poljšak, se mu bolezen obrača na bolje. Sedaj je že toliko okreval, da stopi lahko že na noge. Oče Pajk je prepričan, da mu bo Poljšak popolnoma ozdravil sina in bi šel zato za Poljšaka tudi v boj. A tudi drugih »pacijentov« mu ne primanjkuje. Dnevno ga obišče povprečno 10 oseb. In njegova »zdravila« pomagajo vsakemu. Le sebi ne more pomagati. On sam je namreč epileptičen. Pri zasliševanju je izjavil, da čuti v sebi zmožnost in moč, zdraviti ljudi. Notranji čut mu to veleva. Bolezen konstatira po seči, zdravi jo pa z rožami. Sicer pa ne pozna rož. Pravil je, da gre kar v gozd in nabere potrebnih rož, iz katerih skuha čaj, katerega daje svojim pacijentom kar v litrih, zelenkah in Štefanih. On sam je uverjen, da njegova zdravila pomagajo. Ko je bil zaprt, so ljudje kar trumoma hodili na sodnijo v Sevnico prosit, naj ga za božjo voljo izpustijo, da jim ozdravi sina, hčerko, brata, očeta mater itd. Celo prošnje so romale za pomiloščenje priljubljenega dohtarja na predstojna mesta. Okrog 60 ljudi se je absolutno izjavilo za njega, da jim je pomagal v njihovi dolgotrajni bolezni. Za svoje »ordiniranje« ne sprejema ni-kakega honorarja. Ako mu pa kdo prinese kako^ klobaso ali kaj drugega, zavitega v culici, se pa seveda tudi ne brani. Poljšak je doma blizu Poljčan. Kot civilni bolničar je bil v Gradcu, Zagrebu itd. Tam si je gotovo pridobil toliko potrebnega znanja v medicini, da sedaj izvršuje svojo prakso pri naivnih ljudeh. Zoper njegovo mazaštvo je zopet prijavljena ovadba. Radovedni smo, kaj bodo sedaj pacijenti storili za svojega »blanškega dohtarja«. Menda je uspeh njegovega zdravljenja pripisovati imenu Poljšak, ki je v ljudski medicini precej znanol Vlom v barako Ljubljana, 14. julija. V nedeljo okoli 23. ure je nastalo na Kette-Murnovi cesti v bližini Tonniesove barake veliko razburjenje. Mnogi pasantje, med njimi šofer Stanko Iljaš, gospa Marija Keber, gospa Ana Dejak, gospod Ivan Keber in gospod Alojzij Dejak, so opazili, da so vrata barake, v kateri se nahaja prodajalna jestvin gospe Ane Deja-kove, odtrgana in prevrnjena. Šofer Stanko Iljaš je takoj skočil k baraki in je skušal vrata zapreti, kajti opazil je v baraki dva zlikovca. Eden teh zlikovcev pa je prijel za zidarsko »klanfo« in močno udaril šoferja Iljaša po rokah, da je moral odnehati. Lopova sta nato izrabila priliko in pobegnila proti Zeleni jami. S seboj sta vzela 7 kranjskih klobas, vrednih 42 Din. V baraki pa je bilo jestvin za približno 4000 Din. Lopova bi se bila lahko dobro preskrbela z različnimi jestvinami, da ju niso zasačili. O vlomu je gospod Alojzij Dejak obvestil na Kette-Murnovi cesti službujočega stražnika Vinka Zoreta, ki je nato ugotovil dejanski stan. Lopova sta sicer pobegnila, toda mimoidoči so dali natančen opis obeh vlomilcev. Eden je velik in močne postave, star okoli 25 let, drugi Je manjše in šibkejše postave, star okoli 20 let. Mesina občina in Zoo Naprošeni objavljamo: Mestna občina ljubljanska je od prvega po-četka do danes simpatično pozdravljala načrte društva Zoo in je vsled tega vselej tudi prošnji društva Zoo ustregla. Tako je prepustila lani in letos ribnik ter tudi drugače pomagala, kolikor je mogla. Da se itna društvo Zoo boriti z velikimi težkočami, kakor vsako novo urejeno podjetje, je samo po sebi umevno in je mestna ob«ma to tudi uvaževala. Tako je lansko leto mirno prezrla veliko nerednost, ko je društvo dobilo volka in ga potem, ko je po- ginil, v odprtem zaboju položilo ob vogal drsa-libkega paviljona, da se je tamkaj razkrajal in da so lezli po njem črvi samo zato, da je strežnik »Zoa« dobil črve za ptičjo hrano. Omenjamo, da se je na tej gnilobi paslo na stotine nmh in da je bilo to početje skrajno nevarno in nasprotovalo vsem najprimitivnejšim razmeram higijene, oziroma zdravstva. Letos pa so se zopet pričele pojavljati pritožbe tako s strani mestnega vrtnarstva, ki je ' neposredni^ sosed ribnika, kakor tudi časopisja. Teb pritožb mestna občina ni mogla preiti Mestni magistrat odkazal jih je zdravstveno’' policijskemu odseku. Navedeni odsek je prišel ?>,PrePr r?nJa' da bi bilo občinski upravi pri-, j ’ v Tlv°U ni primeren za nastanitev Zoa, vsled česar bi se moral Zoo iz Tivoli izseliti Imel je pri tem v mislih, da bi si društvo Zoo poiskalo kak drug prostor ob Večni poti,, ker so tam ribniki in prav primerni prostori, golo-vo pa prikladnejši kakor Tivoli, ki je v sredt mesta in kjer različni nedostatki, ki so s takimi napravami združeni, manj ogrožajo prebivalstvo, kakor pa v okolišu Bleiweisove ceste. Dopis, ki je bil poslan društvu Zoo Bledi nerednosti, pa ni kratkomalo slonel samo na poročilu tukajšnjega časopisja in pa nadzornika mestnih nasadov, temveč tudi na ogledu načelnika zdravstveno-policijskega 'odseka in gospodarskega urada; vseh članov odseka in bilo treba vabiti, ker so pri seji izjavili, da so si sami ogledali Zoo in isto je izjavil tudi mestni fizikat. Mestna uprava ljubljanska trotovo pozdravlja Zoo. Rad tega pa, ker je mestni magistrat sam pozval društvo Zoo, da odpravi nedostatke še ni treba, da bi se insti-tucija, ki Je velikega pomena za Ljubljano, oivonn , ?R na občina, ki mora vršiti zdrav-stveno-pohcijo, ne more kratkomalo odobravati tnknLt T1’ x ie -8 kulturnega stališča šo lma svoie nedostatke. Pra- io r?nw re» !° Je’ da se nedostatki odpravi-’ ’ se ®ft,e zamore naprava razvijati in mesto z vso vnemo za njo zavzeti. f anvaljujoč se Vam v naprej za prijaznost priobcitve, beležim z odličnim spoštovanjem M. R. Sušnik s. r. 99 Jugoslovan** \ se naroča t Ljubljani ▼ Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-68. iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiuHiiuiiHiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiini f)nevile vesfi Upravništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« se je preselilo iz tiskarne »Merkur« v Gradišče it. 4, telefon št. 30-69. — Minister ca gradbe in pošte na potovanju. Iz Beograda javljajo: Minister za gradnje Filip Trifunovič je včeraj zjutraj odpotoval na inšpekcijsko potovanje. Pri tej priliki bo minister obiskal ustanove svojega resorja in si ogledal dela pri gradnji železniške proge Kraljevo-Raška-Kosovska Mitroviča in traso železniške proge Kuršumljija-Priština. Nato se minister čez Niš vrne v Beograd. — Imenovanje v pravosodni službi. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je postavljen za šefa odseka za zemljiško knjigo s položajem in dohodki načelnika ministrstva pravosodja v 1/3 Dragoljub Matič, upravnik kaznilnice v Zenici v isti skupini in kategoriji. — Beograjski dijaki v Pragi. Včeraj je v Prago prispela skupina dijakov beograjskih gimnazij pod vodstvom prof. Dušana BuSkovdja, tajnika ministrstva prosvete. Jugoslovanski gimnazijci ostanejo v Pragi 14 dni, nakar prirede ekskurzijo v letovišče Inke na bregu Sazave. Temu potovanju srednješolcev je smoter zbli-žanje jugoslovanskih in češkoslovaških študentov. . — Sprememba v železniški službi. Z ukazom Nj. V. kralja je bil po službeni potrebi na predlog prometnega ministra dodeljen službi na mariborskem kolodvoru g. Vekoslav Medvešček, dosedaj uradnik v železniški delavnici v Mariboru. — Izvrševanje novega zakona o vinu. Vinogradnike in še posebej gostilničarje in vinske trgovce posebno opozarjam na sledeča določila zakona: 1. Prepovedano je prodajati vino, ki se je pomnožilo z dodajo vode. 2. Prepovedano je dajati v promet bolna in pokvarjena vina. 3. Prepovedano je dajati v promet mošt ali vino z označbo vinorodnega kraja, vrste grozdja ali starosti, če označba ni resnična. 4. Prepovedano je trgati grozdje pred oblastveno odrejenim rokom. 5. Vino od samorodnic se sme prodajati samo še tekom letošnjega in prihodnjega leta in sicer samo pod točno označbo »vino od šmarnice«, »vino od izabele« itd. Od začetka 1932. leta se ta vina v obče ne bodo smela prodajati. 6. Za kontrolo vin, zlasti pri vinskih trgovcih in gostilničarjih, se nastavijo posebni vinarski nadzorniki, za tukajšnji srez v Mariboru. 7. Za prekršbo odredb tega zakona so določene sodnijske kazni do 3 mesecev zapora in 30.000 Din denarne globe, za manjše prestopke pa policijske kazni do 14 dni in 1000 Din denarne globe. — Dostavljanje sodnih spisov. Višje deželno sodišče v Ljubljani je naslovilo na poštno upravo v Ljubljani naslednji dopis: »Pri rešitvi nekega civilnega prizivnega slučaja se je ugotovilo, da poštni uslužbenec, in to celo v Ljubljani sami, pri vročitvi tožbe ni postopal po zakonitih predpisih, ker je tožbo vročil namesto tožencu njegovemu sinu, ki je prejem tožbe potrdil na povratnici z očetovim podpisom, dasi za prejem tožbe n4 bil pooblaščen. Ker prihajajo glede vročitev sodnih pošiljk strankam tudi od drugih sodišč pritožbe in se izkaže vsied nepravilnega postopanja poštnih organov čestokrat potreba do obširnih poizvedb in zasliševanj ter razveljav prvosodnih odločb, kar povzroča strankam nepotrebne stroške in zavlačuje redno odpravo poslov, se poštna uprava naproša, da odredi, da se odrejeni organi, ki so poverjeni z vročitvijo sodnih pošiljk, primerno poduče o pravilnem postopanju ter opo-zore na tozadevne predpise in na škodljive posledice nepravilnega postopanja, za koje bi jih mogla zadeti tudi imovinskoupravna odgovornost«. Poštna direkcij*a pristavlja k temu dopisu, da bo ukrenila vse, da se odstranijo ti nedostatki. — Zidarjem in tesarjem, ki se nameravajo vpisati na Gradbeno rokodelsko šolo na tehniški srednji Soij v Ljubljani, javlja šolska upravo, da se bo sedanja Šola, ki je trajala tri leta po pet mesecev od 1. novembra do 81. marca, s prihodnjim šolskim letom preosno-vala v dveletno Gradbeno delovodsko šolo, ki bo trajala dve polni šolski leti od začetka septembra do konca julija. Sedanji učenci, ki so dovršili drugi razred, bodo seveda še po starem nadaljevali šolo v tretjem razredu od 1. novembra 1930. do 31. marca 1931. Za nove učence se pa bo pričel pouk začetkom septembra. Novi učenci naj se prijavijo pri direktorju tehniške srednje šole v Ljubljani pi- smeno že do konca tega meseca. Prijavi naj priložijo izpustnico ljudske šole, učno pismo o izučeni obrti (pomočniško pismo) in izpričevala obrtne nadaljevalne šole in morebitna druga šolska izpričevala. — Posmrtnica. V nedeljo 13. t. m. je po dolgi, mučni bolezni na posestvu v Skradu preminula blaga gospa Marija Lončaričeva, soproga tudi v Sloveniji obče poznanega in uglednega velepodjetnika g. Josipa Lončariča. Ob smrtni postelji jo objokujejo svojci kot najboljšo mater in vzorno soprogo, vsa okolica pa kot veliko dobrotnico. S svojo srčno dobroto, z izredno ljubeznijo in z veliko udanostjo je bila v pomoč vsem bednim in revnim in je uživala obče spoštovanje. Veličasten pogreb v ponedeljek 14. t. m. v Skradu je bil viden izraz tega spoštovanja. Pokojnica je bila žarišče daleč na okoli znane Lončaričeve hiše. Nad njeno gomilo se je porosila marsikatera solza z zdihljajem: Prezgodaj si šla od nas! Globoko užaloščeni rodbini naše sožalje. — Epidemija legarja. Iz Banje Luke poročajo, da se je epidemija trebušnega legarja, ki se je pojavila v vasi Lastaši, razširila na kolonijo Maglajne, odkoder so pripeljali v banja-luško bolnico 17 bolnikov. Ukrenili so vse potrebno, da se prepreči širjenje te nevarne epidemije. — Kmetski praznik na zgodovinskem Krškem polju v nedeljo, dne 20. julija 1930. 1. Od 10. do 12. ure zbiranje narodnih noš, konjenikov in okrašenih voz pred cerkvijo v Krškem. 2. Ob pol 1. uri sprevod s konjeniki v narodnih nošah in okrašenimi vozovi z godbo na čelu na Krško polje. 3. Veliko kmetsko zborovanje, na katerem govore minister g. dr. Iv. Shwegel, kmet A. Grebene, za kmetijsko mladino pa dr. Novak in dr. Rosina. 4. Ob 8. uri pričetek konjske dirke. 5. Ob 4. uri oziroma po končani konjski dirki prične kolesarska dirka. — Duhaprisotni šofer. V nedeljo bi se skoro dogodila velika nesreča v Domžalah, a jo je šofer avtobusnega podjetja, ki vozi iz Moravč v Ljubljano, s prisotnostjo duha preprečil. Nesreča bi zahtevala gotovo človeške žrtve. Malo pred sedmo uro zvečer, ko odpelje vlak iz Domžal v Ljubljano in pasira cesto, je privozil moravšlci avtobus preobložen z vračajočimi se izletniki s polno brzino. Tik pred prelazom mu je pa odpovedala zavora. Ljudi, ki so se nahajali v bližini, je obšla groza. Enako tako so bili potniki vsi iz sebe, ki so se nahajali v avtobusu. Nekateri so hoteli poskakati skozi okna. V zadnjem trenutku je šofer okrenil in zavozil v njivo, da se je avtobus pogreznil v mehko prenapojeno zemljo ter se tako ustavil. Potniki, ki so bili v smrtnem strahu, kojim je pretila neizogibna smrt, se imajo zahvaliti šoferju, da jih je tako rešil z duha prisotnostjo nesreče. — Kavarniški tat v pasti. Beograjskemu ka-varnarju lastniku znane kavarne »Moravskih germanov« se je posrečilo ujeti tatu, ki mu je nekolikokrat vlomil v kavarno. Kavarnar je nekaj noči bdel in čakal tatu, potem mu je pa nastavil past. Napeljal je od vseh vrat in oken električno žico, tako, da je zazvonil zvonec, ko je tat odprl okno. Tatu je alarmirani gazda s pomočjo sosedov ujel in izročil policiji. — Prepovedani listi. V seznam prepovedanih listov in publikacij so vpisani: »Hauska-lender«, ki je izšel v Warensdorfu na češkoslovaškem, zemljevid »Konigreich Jugosla-vien«, ki je bil natiskan na Dunaju ter knjiga Marka F. Vujova »Moj politički životopis«, ki je izšla v Argentini. — Zagrebški zoo je dobil slona. V soboto je dobil zagrebški zoo v Maksimiru novega gosta, slona samico, starega 19 mesecev. Potoval je v posebnem vagonu 3 dni iz Stelingeina pri Hamburgu do Zagreba. Ime mu je Moiso in je zelo krotek, lep in živahen. Zdaj ga bodo seveda prekrstili. Navaditi se bo moral na hrvatsko ime in ubogati bo moral novega oskrbnika, ki mu bo poveljeval v hrvaščini. Slon je stal 115.000 Din. Slon je gotova lepa nova pridobitev za zagrebški živalski vrt. Ta naj služi nam v vzgled, pa bo konec tistih intrig proti našemu zou, ki izvirajo zgolj iz osebnih aferic in zavisti. — Vreme. V nedeljo je v Dravski in Savski banovini, kakor tudi po drugih pokrajinah države močno deževalo. Veliki nalivi so bili v Bosni in Hercegovini. Včeraj proti jutru se je v Dravski banovini zjasnilo in je nastalo lepo vreme. Barometer se je začel dvigati. Barometersko stanje je včerajraj ob 7. bilo: Ljubljana 761 9, Maribor 760-2, Zagreb 761-2, Beograd 757-6, Split 757-6, Vis 757-6, Rab 759 .6 Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 12, Maribor 14, Zagreb 15, Beograd 14, Sarajevo 13, Split 17, Rab 16. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 22 C, a najnižja 104 C. Oblačnost je v kraljevini znašala 4 do 10. V Ljubljani in Mariboru je oblačnost včeraj znašala 10. Relativna vlaga je v državi znašala 65 do 90%, v Ljubljani 90%, v Mariboru 85%. Splošno je bilo mirno vreme, ponekod vetrovno. Hjuhljana ■ Novi ljubljanski meščani. Na predlog ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega gruštva so bili na petkovi tajni seji občinske uprave sprejeti za ljubljanske meščane: Ivan Breskvar, ključavničarski mojster, Tone Kavčič, vežbalec gasilcev, Tomaž Kavčič, mizar, Anton Kadunc, mojster v tobačni tovarni, Ivan Sever, vrtnar in Anton Zgonc, pleskarski mojster. Meščanstvo se jim je podelilo v znak priznanja za njih požrtvovalno delo v gasilski službi. Vsi odlični in priznani gasilci. ■ Nenadna smrt. Na Tržaški cesti 37 stanujoči sin posestnika in tovarnarja peči na Glincah Alojzij Heufel je v nedeljo okrog 22-30 posetil svojo zaročenko v Rožni dolini, cesta XV/7. Na zaročenkinem domu mu je mahoma postalo slabo. Zgrudil se je na klop in kmalu nato umrl. Po ogledu policijske komisije so prenesli Heu-flovo truplo na njegovo stanovanje. Pokopali ga bodo jutri na pokopališču na Viču. ■ Čehoslovaški akademiki v Ljubljani. Danes popoldne potuje skozi Ljubljano 20 čeških vi-sokošolcev in visokošolk. Namenjeni so v feri-jalno kolonijo, ki jo je Svet slušateljev ljubljansko univerze organiziral v Radovljici. Akademiki pridejo e praškim brzovlakom ob 17-22 uri in nadaljujejo že danes zvečer svojo pot na Gorenjsko, kjer bodo skupno z beograjskimi in ljubljanskimi tvariši prebili mesec dni. ■ Pretep v gostilni. V neka gostilni na Vidovdanski cesti je bilo v nedeljo precej veselo. Prišlo pa je do prepira med dvema gostoma. Neki Andrej iz hiralnice je sunil delavca 241etneoa Franceta Križmana v desno nogo. Sunek je bil tako močan, da je bil Križman težko poškodovan. Slednji je moral iskati včeraj zdravniško pomoč v ljubljanski bolnici. ■ Tatvine denarja. Hotelski sobarici Josipi ni Kocbekovi je v nedeljo okoli 16-30 neznan nz-movič odnesel denarnico, v kateri je bilo 1470 Din gotovine. Denarnica se je nahajala na mizi vratarja hotela »Štrukelj«. Pri gostilničarju Josipu Lavtarju v Kopitarjevi ulici zaposlenemu hlapcu Pavlu Virantu je neznan tat ukradel iz suknjiča denarnico z 70 Din gotovine. ■ Aretacije. Od nedelje do ponedeljka so bile aretirane 3 osebe zaradi postopanja. H Policijski drobiž. Policijski upravi sta bili prijavljeni dve tatvini denarja, vlom v barako, nenadna smrt, 3 osebe zaradi kaljenja nočnega miru in nedostojnega vednja, prekoračenje policijske ure, kršitev zglaševalnih predpisov, 4 kršitve naredbe o delovnem času, 6 kršitev avto-predpisov in 2 kršitvi cestnopolicijskega reda. m Vdova vojvode Mišiča na Pohorju. V nedeljo je prispela s svojim spremstvom iz Beograda na Pohorje soproga pokojnega našega vojskovodje vojvode Mišiča in se nastanila v Mariborski koči, kjer ostane več dni na letovišču. Vdovi velikega pokojnika želimo v naši sredini najboljši oddih. m Prihod češkoslovaških skavtov. V nedeljo je prispelo v Mtairobor preko Dunaja in Gradca krog GO češkoslovaških skavtov, katere so na kolodvoru pozdravili tukajšnji skavti in pa zastopniki JČL, ki jim je priredila tudi zakusko. Skavti so si ogledali mesto in se na to proti večeru odpeljali dalje proti Dalmaciji, kjer bodo taborili. m Smrt našega rojaka v Zagrebu. Dne 12. t. m. je v Zagrebu umrl tamkajšnji upokojeni profesor Mijo Wainberger, nestor hrvatske stenografije, star 79 let. Pokojni je bil doma iz Sv. Jurija ob Ščavnici in je že zgodaj šel po Vrazovih stopinjah ter se stalno naselil med Hrvati. m Sneg na Koroškem. V noči od petka na soboto je v avstrijski Koroški okrog Železne Kaplje zadel sneg, ponekod celo do pol metra višine. Radi tega je na Koroškem, pa tudi v sosednji Štajerski postalo v zadnjih dneh izredno hladno. Snega v juliju ne beleži tam doslej nobena kronika. m Temelji za stavbo palače OUZD. V ponedeljek zjutraj eo pričeli na etaivbišču nasproti sodišča podirati ograjo in drevesa, da pripravijo prostor za temelje nove palače OUZD. Pod ostro sekiro padajo stoletni divji kostanji in breze, ki so tvorili sredii mesta prijeten kontrast z okoliškimi palačami in hišami. Podiranje je gledalo mnogo radovednežev. Po dogovoru mora biti nova trinadstropna vogalna stavba že do 1. oktobra pod streho, zato ee bo delalo zelo hitro. m Bombardiranje s cvetličnimi lončki. V nedeljo pozno ponori je neki Anton T., stanujoč v Slovenski ulici po povratku iz gostilne domov pričel s cvetličnimi lončki in drugimi predmeti bombardirati stanovanje svojega soseda. Intervenirati je morala policija. m Krvav prepir med bratoma. V nedeljo popoldne je prišlo v Ivanjcih v Slovenskih goric-ih do hudega spora med bratoma Domanjko. Pri tem je dobil Anton Domanjko tako nevarno rano v prsa z nožem, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico v Maribor. Njegovo stanje je kritično. m Sumljivo kolo. V soboto je policija odvzela nekemu brezposelnemu delavcu kolo znamke »PegeouU št. 166.881, ker sumi, da je bilo ukradeno. Delavec trdi, da ga je še poaimi kupil od neznanca v Kočevju, kar pa najbrž ne bo držalo. m S konjem v stojnico. V soboto dopoldne se je hlapcu Jožefu Balažu, uslužbeneni' pri graščaku Uršiču v Kamnici, splašil na Glavnem trgu konj, zaletel se v mesarsko stojnico Franca Štumbergerja in jo prevrnil. Na stojnici razloženo meso je pri tem padlo v blato in se pone-snažilo. Mesar ima okrog 500 Din škode. m Prijatelj iz zaporov. Dne 24. junija je prinesel neki Alojzij Leopold v tukajšnje sodne zapore razne jestvine kaznjencu Z. A., ko so pa zavitek s čre&njaani odvili, so našli v njem žago za železo. Deček, ki je bil radi tega aretiran, je iapovedail, da mu je jestvine izročal nek neznanec in mu zato, da jih nese v zapore izročil 10 Diin. Policija je neznanca pridno iskala in ga sedaj res izsledila v osebi Alojzija Brinovška, starega znanoa policije in sodišča. m Dramatična aretacija. V soboto ponoči je nastal med avstrijskim državljanom Aleksandrom P. in njegovo gospodinjo, stanujočo v Mlinski ulici, hud prepir in je moral intervenirati stražnik, ki je hotel razgrajača aretirati in odvesti na stražnico. Možakarja je pa to tako razburilo, da je stražnika najprej ozmerjal in potem še dejansko napadel. Le s pomočjo navzočih radovednežev se je končno posrečilo nasilneža aretirati, a v zapor so ga morali prepeljat! z vozom. ** Celje * Seja mestnega občinskega sveta. V petek, 18. t. m. bo seja mestnega občinskega sveta. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. * Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 311etna rudarjeva žena Helena Mišmaš iz Hude jame pri Laškem. * Sobe za tujce. Tujsko-prometni urad prosi vse stranke, ki so se mu prijavile, da oddajajo sobe za letoviščarje, naj takoj osebno ali pa z dopisnico javijo, če so sobo že oddale. Dogaja se namreč, da tujci, ki so dobili od urada naslove, prihajajo nazaj, češ da so sobe že oddane. Tujcu pa vsekakor ni prijetno zaman ob-oddaja, gotovo ni drago, če mora reflektante lelati hiše, ki jih mora povrhu še dolgo iskati, ker mu je mesto neznano. Pa tudi stranki, ki po vrsti odsloviti. V interesu našega tujskega prometa je torej, da se naznani vsako že oddano sobo uradu takoj. Tujsko-prometni urad poživlja še nadalje stranke, ki imajo razpoložljive sobe ?a letoviščarje, naj jih prijavijo. * Nesreča z dinamitno patrono. 391etni dninar Jurij Kegu iz Lušečke vasi pri Poljčanah je pilil v soboto dinamitno patrono, da bi napravil iz nje vžigalnik. Palrona je nenadoma eksplodirala, mu odtrgala štiri prste na levi roki in mu razparala trebuh. Prepeljan je bil v celjsko bolnico. Poškodbe so nevarne. * Napad z noži. Ko sta se vračala delavca Alojz Pertinač in Alojz Seme v soboto ponoči iz tovarne Westen domov, sta ju v Spodnji Hudinji napadla dva delavca z noži in ju težko poškodovala, tako da so morali oba prepeljati v bolnico. Lažna plemkinja. Pri gospej Flori T. je bila na stanovanju in hrani neka ženska, ki se je izdajala za plemenito Smilovski. Gospodinji je pripovedovala, da se tu zdravi, da ima v Ljubljani brata, ki je inženir, ter da ima pri Litiji veliko posestvo in graščino. Nekega dne pa je izginila ne da bi plačala, pač pa je vzela gospodinji nekaj obleke. Te dni so jo videli v Rogaški Slatini. * Previsok račun ga je razburil. V nedeljo popoldan je prišel Mnrko v gostilno v Ulici Matije Gubca. Ž njim sta bila žena in otrok. Ko je bilo treba, kar so pojedli in popili plačati, se je silno razburil. Razgrajal je in psoval, pobil kozarce in krožnik, suval natakarico, kon-čno pa je izvlekel nož in ranil gostilničarko v roko. Upiral se je še došlemu stražniku, ki je moral klicati tovariša na pomoč, da so ga aretirali. Na policiji je povedal, da ga je razburil pretirani račun, nož pa je vzel v roko, ker se je bal, da ga bodo pretepli spričo žene in otroka. * Okradeni natakarici. Pavla Dečman in Cecilija Grobelnik sta imeli na podstrešju gostilne Berger, kjer sta zaposleni kot natakarici, sobo, iz katere jima je neznan tat odnesel razne dragocenosti. Ker se je hiša v zadnjem času prezidavala in je bila soba večkrat odprta, išče policija storilca med delavci, ki so tam delali. * Osumljeni tatvine je bil v nedeljo aretirani 211etni Karl Koklič, ki je prišel z Vestfalskega. Prej se je še klatil po vseh balkanskih državah, končno pa je prišel v Celje. Pri njem so našli več stvari sumljivega izvora. Iz policijskih zaporov je hotel pobegniti skozi dimnik na dvorišče, vendar so ga zopet ujeli. Listnica uredništva Članek Diletantski gledališki odri in gosp. Osip Šest objavimo vsled pomanjkanja prostora jutri. Zapuščena železnica Od svetovne vojne imamo premnogo veselih spominov (ujedinjenje), a se več z lostnih ostankov, najžalostnejši in za .»P1?* svetno« zapadno Evropo najsramotnej i j pač zapuščeni del železnice Logatec—Godo-viž—Črni Vrh pri Idriji. NIČ bi ne rekli, da je bila železnica strogo strategična, a ni bila karti generaloberst Boroevic se je zanjo v prvi vrsti zato boril, da je Idriji priboril desetletja staro in zasluzeno gospodarsko zahtevo. Tudi to ne drži, da je dandan« pol proge izven naših mej! Kar poglejmo proti severu in zahodu, kako so ondi razumeli v sedanjo korist porabiti razne nesrečne ostanke svetovne vojne, tudi ob mejah ležeče ceste, železnice, vspenjače itd. Imenovani popravljeni del proge bl ve^ pravo bagatelo, dovršili bi jo z stroški obi- Ca'KohsrsredinXIX. stoletja gradili Južno železnico, so jo prevsem me^1.1^^adr! proti Gorici in bi bila morala teči radidržavnega rudnika po dolini Idrijce. Ker j bil pa Trst končni cilj do morja, so progo z velikanskimi stroški speljali čez močvirja po Krasu, hoteč progo kolikor mogoče blizu mesta privesti, a kljub temu niso mogli opustiti odcepka pri Nabrežini, kakor bi se ga bili radi ubranili. Tako je torej nastal od-cepek Nabrežina—Trst, mesto Gorica—Trst, pravtako, kakor so speljali progo iz Ljubljane na Borovnico, ker so se je branili Vrhničani, češ, da ne dajo zanjo niti lopate peska Mislili so namreč, da bodo s kljubovanjem rešili vožnjo na državni cesti m po Ljubljanici, od katere so živeli. Pol stoletja kesneje so napako potomci popravili z železnico Ljubljana-Vrhnika, ki je pa še danes tak odcepek, kakor Nabrežina—Trst. Prav tako so pozneje popravljali prvotno napako, ko so gradili progo (Trač) Monfal-cone—Benetke ob morju in bohinjsko cez Kras. Poleg tretjega odcepka Gorica—Ajdovščina je torej med Ljubljano in morjem vsa železniška gradba popolnoma ponesrečena. Idrija sama žalibog, ni nikoli imela pravih zastopnikov: ravnateljstvo v Idriji in ministrstvo na Dunaju se ni preveč potegovalo, kajti birokratizem se gane le tedaj, ko ga drugi podrezajo; med poslanci pa Tolmin in Idrija tudi nista imela pravih mož. Govorov, shodov, pisanja je bilo pač dosti, toda utiša na Dunaju prav nobenega. Kar niso storili politiki, je naredilo vojaštvo in med vojno zgradilo progo do konca; a zopet je nagajala nesreča, da je svetovna vojna (kakor je bila dolga) končala, predno je bila proga popolnoma dovršena. Od tedaj stoji do 7/„ narejena železnica in razpada, da-si so takoj po prevratu resno mislili na nadaljevanje. Toda, če ni mogoče takoj zvezati Črnega Vrha z Ajdovščino ali Sv. Lucijo, (kar ni v našem področju) pa je mogoče dokončati na naši strani progo do Hotedršice, prav z isto pravico kakor imamo progo Brezovica—Vrhnika. Ostali del bi dovršila Italija, kajti strategični ali politični oziri tega ne morejo zabraniti, ker taka proga ne bo rešila in ne bo pospešila ne enega, ne drugega vprašanja, pač pa bo popravila gospodarsko škodo, ki se dela po takem, nedovršenem podjetju. Kdor tega ne uvidi ali noče pri poznati, nima ne smisla, ne sposobnosti za vrednost javnsga dela. Koliko je brezpomembnih krajev z dvema in več postajami in koliko novih prog zahtevajo v krajih, kjer imajo že po tri in štiri, le severni del Notranjske ne dobi niti tega, kar je že narejeno. Ali ni škoda nedovršenega dela, neizrabljenih stroškov in razpadajočega gradiva? Pa tožimo o visokih davkih! tušem, oči pa so imele obrobljene z zeleno barvo, prav tako kakor hočejo tudi še dandanes gledališke igralke dvigniti blesk svojih o5i s plavkasto barvo. Kraljica in njene dvorjanke so si prepletale svoje lase z zlatimi pentljami in so nosile na glavi obročke, ki so bili okrašeni z dragimi kameni. Tudi posebne škatljice za nakit so bile že takrat znane, škatljice pa so bile narejene iz biserne matice. Zenske so bile torej pred 5000 leti prav takšne, kakoršne so dandanes: nečimernost čez nečimernost. Siari in novi bogataši Premoženje raznih bogatašev in finančnih magnatov navadno ni nikomur znano, razen njim samim in najbližjim članom njihovih rodbin Posamezna premoženja bi bila morala biti znano tudi davčnim upravam, toda tem dajati resnične podatke o premoženjih je sicer zelo moralno, toda manj praktično. Zato pa je tudi za znanstvenike in statističarje zelo težko dobiti točne podatke o znanih in znatnih premoženjih. Precej dobre vire o premoženjih naj-večiih bogatašev pa je moral imeti na razpolago angleški narodni gospodar E. W. Thomas, ki je napisal pregled mednarodne bogatije. Thomas pa je nova premoženja pravzaprav po-stavil na sramoto, ker pravi, da so bila vel ca premoženja starega veka dosti večja kakor velika premoženja naše dobe. _ Če primerjamo nova premoženja s starimi, vidimo, da nova premoženja nikakor niso tako posebno velika. Tudi to ni res, da se nahajajo največja premoženja le onostran oceana. Nedavno umrli angleški »kralj tobaka« George Wills je zapustil nad 2800 milijonov dinarjev. Tudi v Nemčiji je nekaj prav »težkih« mož, eden »najtežjih« pa je bivši cesar Viljem, ki ima nad 300.000 juter najdrazje zemlje v naj-bližii okolici Berlina, če bi vsa Viljemova posestva parcelirali, bi skupili nad 500 milijonov zlatih mark. Pa tudi znana Kruppova rodbina ne spada med najrevnejše v Nemčiji. Kakšna premoženja pa so imeli v starem veku? Največ izvemo o velikih premoženjih starega veka iz del Herodota, Diodora in Plutarha. Diodor pripoveduje, da J« imel egiptovski lcrali Ramzes III. nad 400.000 talentov pre-moženja To bi bilo približno naših ‘28 milijard dinarjev. Če pa upoštevamo še kupno moč denarja nekdaj in danes, moramo to svoto pomnožiti najmanj z 20, tako da dobimo ogromno 6voto 560 miljard dinarjev. Pred takim stricem iz Egipta bi se priklonil marsikak današnji stric iz Amerike. Neizmerno je moralo biti tudi premoženje znanega kralja Kreza. Kakor pripoveduje Herodot, je ta bogataš poklonil svetišču v Delfih, kjer so tudi kraljem prerokovali njihovo usodo in bodočnost, piramido, ki je bila sestavljena iz 117 kamnov. Vsak kamen je tehtal 200 kg, vsi pa so bili iz čistega zlata. Na piramidi pa je ležal lev, težak 400 kg, tudi iz čistega zlata. Samo to darilo ceni Thomas na 600 milijonov dinarjev, ali po današnji vrednosti denarja na 12 miljard dinarjev! Kljub tako lepemu darilu pa mu svečeniki le niso prerokovali srečne zmage ... Zenske so vedno enake Ljudje pravijo, da so ženske vedno take, kakor so bile: lišpave in nečimerne. Tega mnenja je bil tudi kralj Solomon, ki je rekel baje, da je ženska sama nečimernost, kar mu ženske še dandanes zamerijo, zgodovina mu dajo pa popolnoma prav. Mi se danes spodtikamo nad »Štifti«, s katerimi si ženske kar javno v kavarnah barvajo svoje ustnice. Izkopavanja v Ur-u, v stari svetopisemski Haldeji, pa dokazujejo, da so so ženske že pred vesoljnim potopom lepotičile z ravno takimi lepotili kakor dandanes. Taka lepotila so v Ur-u izkopali in so sedaj razstavljena na posebni razstavi v britanskem muzeju v Londonu. 3500 let pred Kristusom je vladala tam kraljica Šab-ob, ki ni bila samo kraljica nad deželo, ampak tudi kraljica mode. Zenske, ki so to modo posnemale, so nosile čisto črne lase, lahko zavihane nosove in majhna usta. Ustnice pa so bile temno-rdeče pobarvane. Obrvi so si ženske barvale tedaj s črnim Viktor Pirnat: Uskoki Pred tristo leti je stal na prostrani planoti ob vznožju Gorjancev ličen gradiček, obdan z visokim obzidjem in utrjen z močnimi obrambnimi stolpiči. Potrebno je to bilo radi turške nevarnosti in radi uskoške bližine. Saj so prebivali po vaseh onstran gorskega roba nesmrtni sovražniki divjih Turkov, pred katerimi so se tudi umaknili iz svoje tužne bosanske domovine semkaj v mirno gorjansko zatišje. Tamkaj po žumberških selih so čakali, da jih njihova nova domovina pozove na branik, v pustem brezdelju pa so kaj radi napadali dolinske gradove in utrjena župnišča. Celo večjim naselbinam so postajali nevarni. Boj je bil njihovo življenje, brez boja je bil zanje svet prazen in dolgočasen. Napadali pa so doma le mogočnike in bogatine, reveža so ščitili in mu v potrebi celo pomagali. Oštraski graščak Severin Schsveizer je imel pred njimi prav poseben strah. Ker svojim podložnim ni nič kaj prizanašal, so mu bili ti gorjanski svobodnjaki osobito gorki. Vrhu tega je bil grad natrpan z bogastvom, z orožjem, strelivom in z živili, torej z vsem, česar Uskoki niso baš razmetavali. Neštetokrat so že poskušali udreti v grad, toda ob čuječnosti grajskih straž in ob močnem oklepnem obzidju se je vsak poskus ponesrečil. S krvavimi glavami so se morali vselej umakniti v bližnjo goščavo in po najkrajši poti izginiti v svoja gorska gnezda. Cesar ni zmogla sila, je dosegla zvijača. Nad pol leta že so imeli v dolini mir pred Uskoki. Bilo jih ni ne na žetev, ne na trgatev MM ^ , / $ ^ v m i Evind Svinhufvud, novi predsednik vlade na Finskem. in pozornost straž je pojemala. V usodni noči pa je povsem odrekla. Grajska hčerka se je možila na neko štajer sko graščino in pirovanje je trajalo že kar cel teden. Baš tisto popoldne se je bila odpeljala z možem in materjo na svoj novi dom, zapuščeni OStras pa se je topil v vinu, Kdo bo ob taki priliki mislil na Uskoke. Pospalo je vse: graš.ak in njegova družina in njegova straža. Bdela je le grajska kuharica Meta, ki ji je bil že popoldne prišel povedat njen oče iz bližnje' ga Cerovega loga, da materi ni nekam prav, Slonela je r,a oknu in gledala v tiho jesensko noč in čakala na očeta, ki ji je obljubil, da jo pokliče, če bi bilo slabše. Pritajen žvižg pod obzidjem. Z očetom dogovorjeni znak. Zdaj pa le hitro, materi je hudo. Urno se ogrne, steče na dvorišče in v stražnico. Vse smrči. Sname s stene težke ključe vhodnih vrat, po prstih izgine in naglo odklene. Zapreti vrat ni utegnila več. Dve visoki postavi sta ji v trenutku zamašili usta, jo zavili v veliko odejo in odnesli do vasi. Tam je čakal njen oče, ki je bil v zvezi z Uskoki. Materina slabost je bila zgolj pretveza, ki je izvabila skrbno hčerko skozi mogočna grajska vrata in Zanimiva iekma pariških natakarjev V Parizu se neha »oficijelna« zimska sezona z narodnim praznikom dne 14. julija. Takrat gre vse na deželo in na počitnice, kar le more, vendar pa ostane v mestu še nekaj milijonov ljudi, ki se hočejo v razkošnem Parizu še naprej zabavati, pa tudi tujcev se ne manjka, čeprav poletni tujci navadno niso tako bogati kakor pozimski. Čeprav pa imajo poletni tujci manj denarja za zapravljanje, jim je vendarle treba nekaj nuditi. Za te tujce so po-gruntali razne prireditve, ki niso sicer bog-vekaj, vlečejo pa le. Jako originalna in komična je n. pr. prireditev, ki jo prirejajo vsako leto pariški natakarji v ogromnem prostoru stadiona. Tu gre namreč za tekmovanje v serviranju. Vsak natakar, ki se tekme udeleži, prinese s seboj svojo servirno deščico, na to pa postavi od gosta naročeno pijačo, ki jo mora čim hitreje prinesti gostu, ne sme pa politi niti kapljice. Natakar, ki hoče doseči rekord, mora preteči nekaj kilometrov. Tekme se udeleži vsako leto nekaj stotin natakarjev, sodniki pa resno sede na svojem mestu in opazujejo, če se vsak tekmovalec ravna strogo po pravilih. Za malomeščane, ki ostajajo v Parizu tudi čez poletje, je ta zabava baje ena najprijetnejših, kar dokazuje vsakoletna obilna udeležba. Ali je dobro pidi vodo na sadje? Okoli kresa se začne nova sezona za sadje, ki traja do pozne zime. Največ sadja pojemo v poletni vročini, ko gredo nekateri ljudje celo tako daleč, da žive skoraj ob samem sadju. A tudi jeseni ga použijemo precej. V poletni vročini nas pa sadje ne odžeja vedno, vsaj vsakega ne. Mnogi pijejo torej na sadje še vodo, kar pa mnogi odklanjajo, češ da je nezdravo, če pijemo vodo na sadje. Z vprašanjem, ali je zdravo ali nezdravo piti vodo na sadje, se je obširno bavil profesor Gros, ki je v znanem monakovskem zdravni škem listu objavil o tem vprašanju obširnejšo razpravo. Odgovor na to vprašanje je bil dokaj težak, kajti običajni poskusi so bili nemogoči, ker nihče ne pojš rad 1 kg črešenj in ne popije nanje rad 1 litra vode, samo da bi videl, kaj bo potem. Prof. Gros se je torej odločil za drugačen poskus. On si je rekel: Kar se zgodi 8 črešnjami v želodcu, se zgodi ž njimi lahko tudi v skledi. Vzel je torej skledo in dejal vanjo 1 kg drobno' zrezanih črešenj brez pešk. Na črešnje je vlil 1 liter vode in oboje je pustil ležati v skledi pri temperaturi, ki odgovarja približno temperaturi človeškega želodca. Nato je opazoval, kaj se bo zgodilo, in je videl, kako tista precej obsežna masa v skledi vedno bolj raste in se napenja. Masa Je postala skoraj dvakrat večja kakor je bila prvotno. To pa Se ni bilo vse. Razmere v skledi so namreč pre cej drugačne kakor v želodcu, kajti v želodcu razkraja črešnje ne samo voda, ampak tudi želodčni sok. No, koncem koncev se da pa to ponarediti tudi v skledi. Treba je masi v skledi pridejati le nekaj solne kisline, nekaj pep-sina in malce ogljikovokislega natrona, pa lahko opazujemo prebavo. Opazujemo lahko 8 ur, pa vidimo, da se je črešnjevo meso že prav malo izpremenilo. Zato je zelo verjetno, da pa še ni vse. Če pijemo prav mrzlo pijačo, po* spešimo delovanje črevesa (peristaltiko). Kdor ima zelo občutljive in rahle živce, temu se želodec ali črevo v takem slučaju rada vnameta. Kdor pa j6 prehitro, temu se želodec pretegne, kar se zlasti otrokom rado pripeti. V takih slučajih rada nastopi driska, ki je še hujša, če smo pili na sadje pivo namesto vode. Kolika (driska) pa je še vedno manjše zlo, ker vsaj čreva izčisti. Bolj hudo pa je, če se preveč napne prepona, ki potem pritiska na pljuča in srce, kar je zelo neprijetno. V takih slučajih nastopijo pogosto težke posledice. Če pa prej pijemo in šele po pijači jemo sa* dje, se navadno ne zgodi nič hudega. O puščavah O puščavah na zemlji ima ljudstvo najrazličnejše pojme. V prvi vrsti se spomni vsak na fato morgano in na kamelo — ladjo puščave; potem na velikanske sipine in viharje prahu, ki zadušijo in ugonobijo vsa živa bitja; končno na železnice, kajti že vrsto desetletij govorimo in pišemo o železnici skozi puščavo Saharo. Vse to dandanes ne velja več, kajti kamela je dobila resnega tekmeca, namreč — avtomobil. Kar bi ne mogli doseči s konji in vozovi, kar je predolgotrajno z železnico, to je mahoma premagal avtomobil. Ta vozila vozf jo v Afriki že globoko proti jugu do reke Nigei (ki ima sicer vsled- svoje dolgosti tri imena) v SAhari, enako vozijo v Arabski puščavi, ned Damaskom in Mezdpotamijo, v Perziji (Ir »n) kakor v puščavi Gobi v vzhodnji Aziji. Tla v puščavi so različna. V zapadni Sdhrrl so trda kakor na našem Krasu in so torej idealna podlaga za avtomobile; vzhodnji del rt tako primeren. V Siriji, Mezopotamiji in Ara-biji je večinoma ravno, kakor po mizi in tisoče kilometrov dolge avtomobilske ceste so nastale kakor črez noč, medtem ko je od Algira proti jugu treba okoličevati ceste (seveda ne povsem tako, ko pri nas), ker površje nikakor ni popolnoma ravno, nasprotno ima ponekod! kakor Triglav visoke gore. Vsekakor so vse zelenice v S&hari že zvezane z avtomobilnimi progami in smer za bodočo železnico Algir — Timbuktu iščejo inženerji v močnih avtomobilih, v katerih se v poljubne kraje vozijo, v njih delajo (rišejo), jedo in počivajo. Pred malo desetletji bi se nam tako potovanje zdelo utopil. A puščave so znamenite tudi v drugem oziru. V puščavi Gobi je bilo nekdaj veliko življenja: obširni pašniki, mogočna mesta, kajti puščava Gobi je bila sprva zalita z vodo (morje), ko je ta po rekah polagoma odtekla so nastala močvirja in biologi so našli okostje velikih, predpotopnih živali; za tem se je svet izauSil in postal rodoviten za polja in travnike, dokler ni vsled pomanjkanja padavin opustčl. Takč puščava Gobi. V drugih puščavah enako pogrešajo padavine in ako v redkih časih kedaj dežuje, ozeleni ves svet nenadoma, reke ožive in spoznati je, kaj bi vse imeli v puščavah veselega in rodovitnega življenja, ako bi ondi tedensko vsaj enkrat deževalo. Deževnica spreminja kamen v prst, mehča svet in skrite rastlinske kali oživlja. — Vse to pa bomo dosegli tudi brez padavin. Na Zemlji je namreč mnogo krajev, ki leže pod gladino sosednjega morja, a večina naših čitateljev misli samo na Jordan, Mrtvo in Hva-linslco morje (Kaspi). Toda poleg imenovanih krajev imamo v Afriki, južno od Tripolisa (Fe-san) in v deželi Tuaregov cele pokrajine, veliko kakor je naša Jugoslavija, pod morsko gladino; ako skopljemo do njih primerne prekope, bi nastala velikanska jezera, ki bi ne'spremenila samo sveta, temveč tudi podnebje. Vročina bi se umaknila zmernejšemu podnebju, kjer bi rastline bujno cvetele ob primernem namakanju, kajti deževalo bi še vedno le pomalem, kolikor bi namreč izhlapevala voda v novo nastalih jezerih. Kadar bo po vseh puščavah Starega sveta površje tako zmerjeno, kakor je pri nas, ko ima svojo višino, rekel bi, že vsak gnojni kup, — in to se v teku časa sigurno zgodi —, tedaj po puščavah ne bodo tekali samo avtomobili, vozile bodo tudi železnice, plavali čolni in se razprostiralo rodovitno polje. Na podlagi zmerjenega površja bodo točno ugotovili vzvišenine in kotline, speljali ob njih ceste in že danes obstoječe zelenice, v katerih so (v Sahari n. pr.) po 15.000 prebivalcev broječa mesta, postanejo središča rodovitnih pokrajin. Mogočni Kitaj s milijoni prebivalcev in velikanskimi skladi premoga ne bo več stradal, ker mu bo zalita puščava Gobi preskrbela obile hrane; prazne ploskve od Kaspija do Indijskega morja bodo zazelenele in Afrika, ki je vsled močvirja in puščav H nenaseljena, postane slična naši Evropi, ako je cele ne — prekosi. Kaj pa Evropa? Od svetovne vojne sem lezemo stalno nazaj; ni sicer govora, da bi si danes ali jutri ne opomogli, kajti gospodarsko tekmovanje Združenih držav ni večno, pač pa bodo v doglednem času po zgornjem opisu spremenjene puščave spremenile tudi življenje za pot bodočnosti, v kateri bo Evropa, ta poloto-ček Azije, usahnela. Vsi namreč vemo, da delata naše evropejsko nesrečni graščak je postal žrtev kuharičine lahkomiselnosti. Izropani gradič so Uskoki zapalili, s plenom pa izginili k gorjanskemu svetemu Miklavžu. Tam so si v božjem hramu razdelili deleže in se razgubili po samotnih žumberških selih. — — vadno samo z jezikom stiskamo in ga v debelejših ali manjših koscih požiramo, če pa zraven sadja še pijemo, ga žvečimo še manj. Ako upoštevamo še okolnost, da popita pijača želodčni sok precej razredči, vidimo, da so pogoj za prebavo, če pijemo, precej neugodni. To naše kraje (Srednjo Evropo). Ako S&hara ob-zeleni, se bo Evropa jela ohlajevati, ker ne bo več dobivala puščavske gorkote. Kakor je bila Evropa pred 2000 leti močvir* na in jezernata, a je danes sočna in rodovitni postane v 2—3 tisočletjih izsušena, Stabilizacija dinarja Na Vidov dan smo na tem mestu obširneje razpravljali o nujnosti stabilizacije naše novčane enote. Medtem se je v jugoslovanskem časopisju kritično prerešetalo to naše najvažnejše finančno vprašanje. V diskusijo so posegla vsi naši finančniki in narodni gospodarji. Oglasili so se praktiki In tudi lajiki, kar jasno dokazuje, da to vprašanje zanima prav vso jugoslovansko javnost. »Chicago Tribuna«, eden največjih in najvažnejših ameriških dnevnikov je pred kratkim posvetil gospodarskim in kulturnim prilikam naše države posebno izdajo. Med drugimi članki je tu posebno pomemben članek našega finančnega ministra dr. Svrljuge o stabilizaciji dinarja, iz katerega posnemamo najvažnejše odstavke. Stabilizacija jugoslovanske veljave je eno prvih in najvažnejših vprašanj naše države. Rešitev tega vprašanja se ima izvesti že v najkrajši bodočnosti intovsled tega, ker je naša novčana enota stvarno že od sredine leta 1925. dalje povsem uravnovešenega, in tudi zato, ker se je naše gospodarstvo že povsem prilagodilo višini stvarnega tečaja dinarja. Najboljši dokaz temu je naraščanje deviznih rezerv Narodne banke, ki so dosegle koncem meseca junija 1*5 miljarde dinarjev. Skupno z zlato rezervo pa znaša kritje preko 2-764 miljardi dinarjev, kar predstavlja 48*49 odst. skupnega obtoka bankovcev v državi. Reforma naše veljave, ki je potrebna za stabilizacijo dinarja, ne pomeni uvajanja nove novčane enote v državi, niti spremem- be tečajev dinarja. Stabilizacija mora biti samo zakonsko priznanje sedanjega stanja, ki traja že nad 4 leta. Jugoslovanska vlada je že večkrat povdarila namero, da se tečaj dinarja stabilizira na sedanji višini. Cilj stabilizacije je sankcija stalne relacije novčane enote napram zlatu in obveza konvertibilnosti novčanic Narodne banke. Ta se doseže v prvi vrsti s fundiranjem sedanjih novčanic, ki so v prometu in ki po stabilizaciji ne smejo reducirati. Obtok bankovcev znaša danes okroglo 5*5 miljard dinarjev, kar povsem odgovarja potrebam narodnega gospodarstva. Stabilizacija v Jugoslaviji je predvsem odvisna od uravnovešenja državnega dolga pri Narodni banki. Ta dolg, ki je nastal v času inflacije, znaša ca 4 miljarde dinarjev. Isti se mora v interesu stabilizacije reducirati na polovico sedanje višine, in sicer z odplačilom 1 miljarde dinarjev v trenutku, ko se izvede stabilizacija. Eno miljardo dinarjev pa tvori delež države na čistem dobičku Narodne banke. Ostanek dolga se amortizira deloma z letno odrejeno postavko v državnem proračunu, deloma pa z deležem države na čistem dobičku Narodne banke. Na ta način se bo konsolidiral državni dolg pri Narodni banki. Skupen obtok bankovcev se bo vršil na račun Narodne banke, kar bo imelo ugoden vpliv na kreditno politiko banke, ker bo na ta način banka v položaju nuditi našemu narodnemu gospodarstvu sredstva v znatno večjem obsegu, kakor se je to vršilo do sedaj. Gospodarske vesti X Situaeijsko poročilo poljedelskega ministrstva. Dravska banovina, zelo dobro: pšenica ozimina, rž ozimina, proso, konoplja, vinogradništva, travniki, detelišča; med dobrim in Srav dobrim: oves, koruza, bob, grah, pašniki; obro: jara pšenica, ječmen, jara rž, krompir, pesa, repa, zelje, čebula; med slabim in zadostnim: sočivje, češplje, jabolka, hruške, orehi. V drugi polovici junija Je v splošnem vladala euša, šele - proti koncu meseca je padla večja množina padavin, ki je povoljno vplivala na vse pridelke. Vreme Je bilo zadovoljivo za vsa važnejša poljska opravila (žetev ječmena, pšenice in rži, košnja detelišč in sena, pletev In okopavanje, vinogradniški posli). Donoe ječmena in sena je sreden; kakovost ječmena dobra, kakovost sena odlična. Rž obeta zelo dober pridelek. Večje nezgode je povzročila toča (okr. Šmarje), poplave (okr. Novo mesto) in mestoma srda ter razne bolezni na žitu in sadju. Zdravstveno stanje živine je povoljno. X Bosanska posojila in nemško-jugoslovan-ska pogajanja. Dresdner Bank je objavila službeni komunike, v katerem navaja neuspehe v pogajanjih zastopnikov nemških porterjev bosanskih posojil z našimi vladnimi zastopniki. Nemške zahteve so šle za tem, da naša država odplačuje bosanska posojila od 27 odst. na siLkcesivinih 100 odst. v teku 45 let. Seveda ni mogla naša država tem zahtevam ugoditi. Odmev teh neuspehov se jasno zrcali v nemškem časopisju, ki poskuša s tendencioznimi vestmi povzročiti presijo na našo državo. X Nova tekstilna tovarna v Vukovaru. Ministrstvo trgovine je odobrilo osnovanje nove tekstilne tovarne v Vukovarju, ki bo izdelovala odeje in frotirano blago. Na podjetju je udeležen domači kapital. X Beško svobodno pristanišče. »Gazzetta Uf-ficiale« prinaša kr. dekret, s katerim se objas-djuje, da se avtomobilski in motociklistični proizvodi, ki prihajajo iz inozemstva, ne smejo uvažati carine prosto v reško svobodno pristanišče. XBata, češkoslovaški Ford. Češkoslovaški tovarnar Bata, katerega izdelki so tudi pri nas poznani in katerega uslužbenci so bili častno zastopani na vsesokolskem zletu v Beogradu, se v zadnjem času ne omejuje samo Da izdelovanje čevljev, pač pa proizvaja tudi druge razne potrebščine. Uspehi, ki jih je Bata dosegel z različnimi sorodnimi proizvodi, kakor nogavice, pletenine itd. so ga tako opogumili, da se je odločil udejstvovati se tudi v drugih produkcijskih panogah. Najprej je Bata uvedel nabavo koles za svoje uslužbence in sicer po ceni Kč 690 (Din 1152 za komad). Ta akcija je imela tak uspeh, da je Bata že v najkrajšem času prodal nad 7000 koles. Pričel je nato dobavljati motorna kolesa in avtomobilske dele. Motorno kolo, ki ga dobavlja Bata od neke francoske tvrdke, stane Kč 7700. Bata pa dobavlja tudi .pnevmatiko in v zadnjem času tudi bencin. Z neko romunsko petrolejsko družbo je sklenil dogovor za dobavo bencina, katerega prodaja liter za Kč 2-80, medtem ko zahteva bencinski kartel Kč 2*80, 2-90 za liter. Bata namerava vpostavdti bencinske tanke po vsej Češkoslovaški. Konsum Batinih uslužbencev na bencinu znaša tedensko 50.000 litrov. Z nekim ameriškim koncernom pnevmatike je sklenil večjo kupčijo, ki mu omogoča prodajo pnevmatike za 20—30 odst. cenejše, kakor je cena na tržiščih. Trenutno se Bata ukvarja z načrtom zgraditve lastne avtomobilske tovarne, ki bo obratovala po ameriškem načinu. X Ford v Italiji. Italijanski listi poročajo o razgovorih med italij. avtomobilsko tvrdko Isot-ta Fraschini in Fordovo družbo v Milanu v svr-ho ustanovitve nove tovarne pod skupno interesno sfero. Na novi družbi ima biti udeležena italijanska Banca Commerciale Italiana. Predvideni delniški kapital naj bi znašal 190 milj. Mr. Nova tovarna naj bi se pričela zidati že v mesecu avgustu t. 1. S takle B. TOBER, fovamiiko-komisijska zaloga: flUkc. spol. Prvnf česhd shldbena v %/ovc (G. S. H.) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvorniee, stavbenike itd. opozarjamo, da imamo stalno na salogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja In sočivja ter stekla n stavbe. Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili. Ljubljana Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možina) Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po smerni ceni gradbena ® arhitektonična inže-pisarna: Teh- ?ivi.ro »T « b n a«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/L Stanovanje samsko, obstoječe iz 2 sob, predsobe in kopalnice s klozetom se odda v najem s 1* avgustom 1930. v naši palači na Pražakovi ulici 15/111. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence V Ljubljani, Gledališka uL 8. Mag. St. 25283/30 ref. V. Razpis Občinska uprava mesta Ljubljane potrebuje ca. 300 m3 zdravih, suhih bukovih drv za magistratne urade in podjetja ter poziva tem potom vse dobavitelje ozir. reflektante, da stavijo svoje ponudbe. Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe za franco vagon Ljubljana doL kolodvor je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do četrtka, dne 31. julija 1930. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 10. julija 1930 X Ford ustvarja lastno plovno družbo. Ford Motors Co namerava nabaviti 6—8 6000-tonskih motornih ladij in z njimi redno dobavljati izdelke lastne industrije evropskim, južnoameriškim in daljnovzhodnim podružnicam in zastopstvom. X Kreuger tudi v Guatcrnali. Parlament v Guatemali je ratificiral monopolsko proizvodnjo vžigalic in vžigalnih aparatov s strani Kreuger-jevega koncerna. X Prodaja svinčenega sulfida. Dne 4. avgusta t. L se bo vršila pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Subotici pismena licitacija glede prodaje 5 vagonov svinčenega sulfida. (Oglas in pogoji bo na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Prodaja lesa. Dne 5. avgusta t. 1. se bo vršila pri šumskem referentu Sreskega načelstva v Prnjavoru pismena licitacija glede prodaje ca. 2150 m* lesa. — (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Oddaja del pri napravi vodnjaka. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede oddaje del pri napravi vodnjaka na postaji Videm-Krško. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg steklarskega kleja in 150 kg mizarskega kleja. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 plošč železne in 80 plošč pocinkane pločevine. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 23. julija t 1. ponudbe glede dobave 60.000 kg pšenične moke, 4500 kg masti in 4000 kg namiznega olja. — Borzna poročila dne 14. julija 1930. Devisna tržišča. Ljubljana, 14. jul. Amsterdam 22*68, Berlin 13*44—13*47, Bruselj 7*8795, Budimpešta 9*8822, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 7*9522-7*9822, London 273*91—274*71, Newyork 56*2750, Pariz 221*92, Praga 167*35, Trst 295*35. Zagreb, 14. jul. Amsterdam 22*68 bi., Dunaj 795*22-298*22, Berlin 13*44-13*74, Bruselj 787*95 bi., Budimpešta 986*72—989*72, Milan 294*278—294*478, London 273*91—274*71, New-york kabel 56*175-56*375, Pariz 220*92-222*92, Praga 166*95—167*75, Ztirich 1094*40—1097*40. Beograd, 14. jul. Berlin 13*44—13*47, Dunaj 795*22-798*22, Bruselj 786*45—789*41, Budimpešta 986*72—989*72, Curih 1094*40—1097*40, London 274*71-277*91, Milan 295*15—296*15, Newyork 56*175-56*375, Pariz 220*92-222*92, Praga 166*95—167*75. Dunaj, 14. julija. Berlin 168*93, Amsterdam 284*80, Kopenhagen 189*55, Stockholm 190*15, Newyork 707*90, London 34*4350, Pariz 27*85, Bruselj 98*84, Praga 21*0025, Beograd 12*5587, Budimpešta 123*97, Bukarešta 4*21, Varšava 79*36, Sofija 5*13, Milan 37*06, Curih 137*60. Curih, 14. jul. Beograd 9*125, Pariz 20*25, London 25*03, Newyork 5.145, Bruselj 71*85, Milan 26*95, Madrid 60, Amsterdam 206*90, Berlin 122*775, Dunaj 72*68,Sofija 3*74, Praga 15*265, Varšava 57*70, Budimpešta 90*175, Atene 6*67, Carigrad 2*44, Bukarešta 8*06, Heisingfors 12*95. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 14. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86*25—87, voj. škoda ar. 432—432*50 (432), kasa 432—432*50, jul., avg., sept., okt., nov., dec. 432—432*50, 4% agr. obv. —,7% Bler pos. 85*25-85*50 (85*50), 8% Bler pos. 95*25-96 (95*375), 7% pos. hip. 84—84*375. — Banke: Hrvatska 50—55, Praštediona 900—905, Udruže-na 192—193 Ljub. kred. —, Medjunarodna 63 d., Narodna banka 8000—8230. — Industrije: Sečerana Osijek 330—340, Trboveljska 402*50 do 405, Slavonija 200 d., Vevče —. Beograd, 14* jul. 7% investicijsko posojilo 85*50-90*25, Narodna banka 8210-8215, Izvoz-na banka 655, Prometna banka 960, Srbska •banka (Zagreb) 185, vojna škoda 443—443*50, ultimo avgusta 447—447*50, ultimo februarja 456*50-457*25. Dunaj, 14. jul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47*50, Dunav-Sava-Adria 12*20, Prioritete 92*25, Ruše-Trbovlje 50, Leykam 4*20. Žitna tržišča. Tendenca na ljubljanskem tržišču nespremenjena. Prometa ni bilo. Sad, 14. jul. Pšenica: ban., Tisa Slep 78/79 kg 172*50—175, sremska 78/79 kg 162*50 do 167*50. Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 97*50-102*50, 69 kg 120-125, Koruza: baška, sremska 112*50—115, ladja Dunav 115—117*50, avgust 117*50—120, banatska 105-110, ladja Dunav, Bega 115-117*50. Moka: baška nova Og, Ogg 295-305, 2. 265-275, stara 5. 225 do 230 6. 160-170, 7. 100-110, 8. 90-95. Pro-m Penica 134 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 90 vagonov, moka 29 vagonov, otrobi 16*5 vagonov. Tendenca trdna. Budimpešta, 14. jul. Tendenca slabša, promet živahen. Pšenica: okt. 18*78—19*10 (18*68 do 18*69). marc 1931. 20*31—20*66 (20*30—20*32). Rž: 11*72—12*10, marc 1931. 13—13*45. Koruza: juL 14*45-14*63 (14*43-14*45), avgust 14*30-14*55 (14*30-14*31), trs. 12*20. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca na ljubljanskem tržišču nespretne-njena. Zaključenih je bilo 2 vagona remeljnov in 1 vagon hrastovih pragov. Živinska tržišča. Dunaj, 14. jul. Na današnji trg je bilo prignanih 2217 komadov goveje živine. Promet je bil zelo živahen, blago prve vrste se je podražilo za 5—10 grošev, druge kvalitete za 8 grošev kilogram. Na jutrajšnji svinjski trg je najavljenih 8500—9000 mesnatih in 3000 Špeharjev. Sj3£>Tt Izločilno kolo državnega prvenstva Izločilno kolo državnega prvenstva je končano. V nadaljno tekmovanje sta se plasirala sigurno že Jugoslavija in Concordia, dočim o izidu ponovne tekme Slavija : Hašk ob zaključku rubrike še nismo prejeli poročila. Dve tekmi sta končali z enakim rezultatom. Ilirija in Bačka sta prejeM po 6 golov. Občutna poraza našega prveka po Concordiji značita za slovenski nogomet hud udarec. Odkar se vrši državno prvenstvo, se še ni zgodilo, da bi prejel prvak Slovenije v dveh tekmah 12 golov. Moštvo Ilirije je že pri tekmi z dunajskim Slovanom pokazalo nazadovanje v formi. V srečanju s Concordijo pa se je stvar še znatno Soslabšala in je Ilirija doživela popoln polom, loštvo nujno potrebuje počitka, sicer bo padlo še nižje. Concordia — Ilirija 6 : 0 (2 : 0) Ilirija Je v Zagrebu doživela še hujši poraz, ko na domačih tleh. Pregrupacija napadalne vrste se nikakor ni obnesla, kar je bilo tudi pričakovati. Dekleva je krilec in ne napadalec, eksperimentirati v tako važni tekmi je velik greh, ni čuda, da je napad popolnoma odpovedal. Tekmi je prisostvovalo ca. 1000 gledalcev — vreme je bilo deževno, poleg tega pa Ilirija ni »vlekla« radi hudega poraza v Ljubljani. Concordia je bila ves čas v premoči in je prevladovala v pogledu tehnike in taktike. Nastopila je z istim moštvom kot v Ljubljani, edino L6w je zamenjal Raliča. Najboljši del je bal zopet forvard in pa Premeri. Ilirija v postavi Urbančič-Strehovec, Bergles-Volkar, Varšek, Pogačnik-Ice, Unterreiter, Dekleva, Oman, Doberlet se je sicer borila, vendar popolnoma brez glave. Nemogoč je bil napad, posebno Doberlet in Unterreiter. Tudi ostala trojica je igrala brezglavo. Pred golom niso znali izrabiti štirih, povsem sigurnih šans. V kriiski vrsti je bal Varšek izvrsten, škoda, da Je prišel v sijajno formo v Času, ko so njegovi soigralci izven forme. Stranska krilca sta grešila _ predvsem taktično. Zanesljiva kakor vedno je bila ožja obramba. Borila se je požrtvovalno do konca in je ne zadene na porazu nobena krivda. Najboljši mož Ilirije je bil back Strehovec. Sodnik g. Joksimovič (Beograd), ki je sodil namesto g. Miesza, se je izkazal za vodenje tako važnih tekem kot nedovoljnega. Napravil je mnogo napak, predvsem v škodo Ilirije. Slavija : Hašk 2 : 2 (2 : 1) Slavija ima veliko smolo, do zadnje minute je vodila z enim golom razlike, šele tedaj je desno krilo Wolf izenačili Dobil je v ugodni poziciji žogo, njegov zelo slaboten strel je vratar na splošno začudenje spustil in spravil svoje moštvo ob zasluženo zmago. Igra je ves čas odprta, odlikovali sta se obe obrambi, vendar je bila Slavijina dosti boljša, zato pa je bil forvard slabši. Tekmo je zelo dobro sodil g. Ružič iz Beograda. Tekma se ponovi v normalnem času 2X45 minut. Jugoslavija : Bačka 6 : 0 (3 : 0) Jugoslavija je na domačih tleh sigurno odpravila Bačko, vendar rezultat ne odgovarja poteku igre in je prevelik, najbolj bi odgovarjalo 4 : 0. Igra je bila nezanimiva, Bačka izrazito slaba in nesigurna. Jugoslavija je prevladovala taktično in tehnično. Izvrsten je bil Bačkin vratar Virag. Sodnik g. Kap (Sarajevo) ni imel spričo fair igre težkega stališča in je sodil izvrstno. Tekmi je prisostvovalo 3500 gledalcev. Turnir železničarskih klubov v Sarajevu V soboto in nedeljo se je vršil v Sarajevu turnir jugoslovanskih železničarskih klubov. Rezultati sobote: Hermes (Ljubljana) : 2ak (Osijek) 5 : 0, Železničar (Sarajevo) : Železničar (Beograd) 1 : 0, Slavija-Sloga komb. (Sarajevo) : Železničarji (Maribor) 1 : 0, Železničar (Zagreb) : Železničar (Subotica) 4 : 4, v nedeljo dopoldne se je igral podaljšek, v katerem so zmagali Subotičani. Bik je to najlepša tekma turnirja. V nedeljo so igrali: Železničar (Sarajevo) : Hermes 8 : 8, Železničar (Subotica) : Železničar (Maribor) 2 : 0. V finalu so domačini premagali Subotičane s 2 :1 in si osvojiU turnirski pokal. Nato se je vršila tekma reprezentance železničarskih klubov z reprezentanco Sarajeva, ki je končala 2 : 0 za Sarajevo. Tekme za srednjeevropski cup. Budimpešta: FTC — Slavija (Praga) 1 : 0. Slavija izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Praga: Sparta — Vienna 2 : 1 (0 : 0). Genova: Genova — Rapid (Dunaj) 1*1 (0 : 0). Državno prvenstvo v lahki atletiki za po-edince se je vršilo v Zagrebu. Dr. Narančič je v metu diska obojeročno postavil s 72*83 m nov rekord. Tudi v balkanski štafeti (800X400X 200X100) je bil dosežen s Časom 3 : 87*4 nov rekord po štafeti Haska (Tučan, Schreiber. Podaubski, Jamnioky). šporn (Ilirija) zmagal v maraihonu V nedeljo se je vršil v Zagrebu maratonski tek na progi 42 km 200 m. Start je bil ob 16. uri na igrišču Haška v Maksimiru, cilj isto-tam. Proga je vodila po cesti v Kraljeviča— Dugo selo in nazaj. Prijavljenih je bilo sedem tekačev, nastopili pa so samo štirje. Zmagal je ljubljancan Šporn (SK Ilirija) v rekordnem času 8:06:6, kot drugi je prispel na cilj Koren (Marathon, Zagreb), 17 minut za prvim. Avto, ki je spremljal tekače, je med potjo proti Du-gemu selu naložil dva zagrebška tekača, ki sta izstopila šele kakih 800 m pred Duglm selom, ko se je Šporn že vračal. Špornu (ki je to poročal našemu uredniku) se je zdelo sumljivo, da sta bila oba tekača še tako sveža. Povprašal je pri šestih hišah ob cesti, katerih prebivalci so izjavili, da so videli oba tekača na avtu ter da sta izstopila tik pred Dugim selom. Tak način favoriziranja zagrebških tekačev je vreden najostrejše graje in daje slabo spričevalo o objektivnosti zagrebških športnikov. (Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev P,reda. 705-5/30-2. 1668 Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dir. Štempiharja Ivona, odvetnika na Jesnioah, tolmačem za angleški, francoski in nemški jezik v okolišu deželnega sodišča v Ljubljani. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 9. julija 1930. E 226/30—17 1659 Ustavitev izvršbe. Zahtevajoča stranka: B r i c m a n Franc, posetnik v Sv. Primožu II., zavezana stranka: Knez Ivan in Helena, posestnika v Sv. Primožu II., radi 7600 Din. Od podpisanega sodišča s sklepom opr, štev. E 226/30—3 dovoljena izvršba po prisilni dražbi nepremičnine: zemljiška knjiga Sv. Primož II., vi. št. 24, se ustavlja s privolitvijo zahtevajoče stranke po § 40. izvrš. reda. Vsi že opravljeni izvršilni čini, kolikor bo se opraviil za gori označeno izvršljivo terjatev zahtevajoče stranke, se s tem razveljavljajo. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 1. julija 1930., A 86/30-4. 3-2 Poklic dediča neznanega bivališča. Bratelj Done, seljak iz Budinjaka 3, ob. Kalje, je dne 10. decembra 1928. umrl. Poslednja volja se ni našla. Njegova hči Ana, om. Kovačevič, in njegov sin Bratelj Janko, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gosp. Jos. Makarovičem iz Dob št. 1, ki se je postavil za skrbnika za omenjene odsotne. Okrajno sodišče v Kostanjevici odd. L, dne 7. julija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 413—prez—30. 3—3 Razpis. Na juridični fakulteti v Ljubljani se razpisuje mesto docenta za javno pravo. Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, katerim je dodati curriculum vitae ter znanstvene spise, do 3 0. septembra 1930. pri podpisanem rektoratu. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 1. julija 1930. Rektor: Dolenc s. r. Stev. 2321/30. * 1666 Razglas Direkcija Sum v Ljubljani razpisuje v versko-zakladnih gozdih v področju šumske uprave na Bledu prodajo 16025 pl m3 v režiji izdelanega smrekovega lubja. Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta Stev. 1, je vložiti do 18. avgusta 1930. do enajstih pri isti direkciji. Vsa predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bledu, Direkcija Sum ▼ Ljubljani, dne 11. julija 1930. Stev. 2290/30. Razglas 1665 Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v državnih, oziroma verskozakladnih gozdih v področju šumske uprave v Kranjski gori prodajo 5500 plm* v režiji izdelanega mehkega tehnično porabne-ga lesa, 1000 prm3 smrekovega lubja in 800 prms nesortiranih bukovih drv. Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji Sum v Ljubljani, Bleiwciaova cesta Stev. 1, je vložiti do 20. avgusta 1930. do enajstih pri isti direkciji. Vsa predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani in Sumska uprava v Kranjski gori. Direkcija šum ▼ Ljubljani, dne 11. julija 1930. Stev. 2346/30. Razglas 1667 Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v verskozakladnih gozdih v področju šumske uprave na bledu prodajo 16025 plm3 v režiji izdelanega mehkega tehnično porabnega lesa in 165 prm* mehkih drv. Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 1, je vložiti do 23. avgusta 1930. do enajstih pri isti direkciji. Vsa predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bledu. Direkcija šum ▼ Ljubljani, dne 11. julija 1930. Št. T. 592/14. 1661 Razglas o licitaciji za polaganje terrazzo-tlaka, linoleja in celoteksa v porodišnici pri javni bolnici v Celju, Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 2034/75 z dne 10. julija 1930., razpisuje sresko načelstvo v Celju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, ozir. dopolnitev za prevzem polaganja terrazza, linoleja in celoteksa pri gradnji porodnišnice v Celju 1. javno pismeno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom na dan 31. julija 193 0. ob enajstih, pri sreskem načelstvu v Celju. Vse podatke in pojasnila, kakor tudi ofertne pripomočke dobe interesenti proti plačilu napravnih stroškov pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša za 1. Polaganje terrazza 38.261‘10 Din, 2. polaganje celoteksa 67.208-75 Din, 3. polaganje linoleja 170.775-75 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, ter na razglasnih deskah načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Novem, mestu, Varaždinu in Zagrebu. Sresko načelstvo v Celju, dne 11. julija 1930. Št. 23.900/30. 1658 Objava. Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za mesec junij 193 0. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je v zmiislu § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. list štev. 365/113, določila mnogokratnik za mesec junij 193 0. na 9-13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 5. julija 1930. 1660. Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje z dne 8. julija 1930. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga , , , 827,304.086-23 Posojila 1.381,874.286-52 Račun za odkup kronskih movčanic 029,335.148-85 Račun začasne zamene ( 157,958.064-29 Dolg države . , . , , 2.997,155.034*— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novčanic 2.138,377.163*— Saldo raznih računov ( , 1.151,759.251-78 9.083.763.034-55 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 30,000.000-— Rezervni fond , 12,531.387-39 Novčanice v obtoku * , 5.296,557.505-— Državni račun začasne zamene 157,958.064-29 Terjatve države po raznih računih 104,382.112-70 Razne obveznosti » » , 1.260,900.932-17 Terjatve države za zastavljene domene » » , , 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde , 83,055.870*— 9.083.763.034-58 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar s kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po e9kontu menic — za vse bančne dolžnike brez razliko — 5J4% na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. Razne objave 1633-3-8 Poziv upnikom. Zadruga drž. službenika za nabavku na* mirnica v Slovenjgradcu je po sklepu občega zbora z dne 22. marca 1930. prešla v likvidacijo in se razdruži. Eventuelni upniki naj prijavijo svoje terjatve do 1. avgusta 1930. Likvidatorji. ANAT0LE FRANCE’. BOGOVI SO 200 Gamelin ji je odgovoril, da nosijo sodniki na glavi klobuk s črnim perjem, da pa porotniki' nimajo uniform in da nosijo svojo običajno obleko. »Bolje bi bilo, je pripomnila grajanka, da nosijo talar in lasuljo: to bi jim dalo bolj častitljivo lice. Čeprav si največkrat oblečen malomarno, si ti lep in daješ okras svoji obleki; toda večini moških je potreben kak okrasek, ako hočejo vzbujati videz dostojanstva: bolje bi bilo, ko bi imeli porotniki talar in lasuljo.« Grajanka je slišala praviti, da služba porotnika pri Tribunalu nekaj donaša; ni se mogla premagati, da ne bi vprašala, ali človk dovolj zasluži, da od tega pošteno živi, zakaj porotnik, je dejala, mora v družbi primerno nastopati. Doznala je z zadoščenjem, da dobivajo porotniki po osemnajst liber nagrade za sejo in da bodo morali radi velikega števila zločincev proti varnosti države zasedati prav pogosto. Stari Brotteaux je pobral karte, vstal ter rekel Ga-melinu: »Grajan, podeljena vam je vzvišena in silna oblast. Čestitam vam, da morete z lučjo svoje vesti služiti sodišču, ki je morda bolj zanesljiv in manj zmotljiv kakor katerikoli drugo, ker išče dobro in zlo, ne samo po sebi in v njegovem bistvu, ampak le v razmerju do stvarnih interesov in odkritih čuvstev. Soditi boste morali med sovraštvom in ljubeznijo, kar se vrši spontano, in ne med resnico in zmoto, ki ju slabotni človeški duh ne more razlikovati. Sodeč po nagibih svojega srca, ne boste v nevarnosti, da bi se varali, ker bo pravorek dober, ako le zadovoljuje strasti, ki so vam sveti zakon. Toda, kakorkoli, da sem jaz vaš predsednik, bi storil kakor Bridoie1: prepuščal bi odločitev kockam. V pravnih stvareh je to še najuoj zanesljivo. IX. Evarist Gamelin je imel prevzeti svoje posle 14. septembra, ob reorganizaciji Tribunala, ki je bil odslej razdeljen na štiri odseke, s petnajstero porotnikov za vsakega. Ječe so bile nabito polne; javni tožitelj je delal po osemnajst ur na dan. Porazom vojsk, vstajam po deželi, zarotam, prevratnim nakanam in izdajstvom je odgovarjala Konvencija a terorjem. Bogovi so bili žejnL Prva pot novega porotnika je bila, da je napravil udanostni poset predsedniku Hermanu, ki ga je očaral z milino svoje govorice in s svojim prijetnim vedenjem. Ožji rojak in prijatelj Robespierre-a, čigar čuvstva je delil, je kazal občutljivo in krepostno srce. Bil je ves prežet s človekoljubnimi čuvstvi, ki so bila predolgo tuja srcem sodnikov in ki so v večno slavo Dupaty-ju* in Beccariju.1 Štel se je za srečnega radi ulaženja nra- 1 Komična oseba pri Rabalaisu, ki odloča vsako sodbo z dvema kockama. 1 Charles Dupaty, predsednik parlamenta v Bor-deauxu (1746—1788); 3 Beccaria, italijanski filozof in kriminalist (1738 do 1794), ki je mnogo pripomogel, da se je kazensko pravo obnovilo in omililo. Op. prev. vov, ki se je pokazalo pri sodnjiskem stanu v ukinitvi torture in sramotnih ali krutih telesnih kazni. Radoval se je videč, da je bila smrtna kazen, ki je bila nekoč tako obilno odmerjena in je še nedavno služila za iztrebljanje najneznatnejših prestopkov, sedaj že redkejša in pridržana le še za velike zločine. Kakor Robespierre, bi jo bil tudi on za svojo osebo najrajši odpravil v vsem, kar ni zadevalo javne varnosti. Toda sodil bi bil, da je izdajalec države, ako ne bi bil kaznoval s smrtjo zločinov proti narodni suverenosti. iVsi njegovi tovariši so bili ž njim enakega mišljenja: revolucijonami Tribunal je navdajala stara monarhistična ideja o državi kot najvišjem pojmu. Osem stoletij absolutizma je bilo izobčilo njegove uradnike in sovražnike svobode je sodil po načelih božjega prava. Istega dne se je Evarist Gamelin javil tudi pri jav* nem tožitelju, grajanu Fouquieru, ki ga je sprejel jr, kabinetu, kjer je delal s svojim pisarjem. Bil je robusten človek s sirovim glasom mačjih oči, ki je nosil na svojem širokem kozavem obrazu in na svoji svinčeno sivi polti znamenje opustošenj, ki jih povzroča samotarsko življenje za pisalnikom pri krepkih ljudeh, ustvarjenih za prosti zrak in naporne telesne vaje. Akti so se dvigali okro gnjega kakor stene grobnice in očividno je ljubil te strašne kupe počekanega papirja, ki se je zdelo da ga hočejo zadušiti. Njegova govorica je razodevala delavnega uradnika, udanega svojim dolžnostim, čagar duh je redko ostavil svoj ozki delokrog. Sapa mu je dišala po žganju, ki ga je pil, da ne bi omagal in ki mu, kakor je bilo kazno, ni šlo v glavo, tako jasne so bile njegove vsekdar umerjene besede. Izdaja tiskarna »iierkutt, Gregorčičeva ulica 23, Za tiskarno odgovarja Qtmat Mich&lek. — .Urednik Janez Debevec, — Za inseratnj del odgovarja Avgust Kozman, — Vsi * Ljubljani