12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
45
1997
Metoda Kokole
Isaac Posch "Crembsensis" - nekaj novih podatkov
o skladateljevi mladosti
Zveze zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca
Poscha,! ki se je med leti 1614 in 1623 kot organist
in izdelovalec orgel mudil v Vojvodini Kranjski in
nadvojvodini Koroški, s svobodnim cesarskim me-
stom Regensburg so ugotavljali že nekateri do-
sedanji raziskovalci njegovega življenja in dela,^
čeprav niso imeli dokazov za njegovo bivanje v
tem kraju.
V Regensburgu je v skladateljevi samozaložbi
leta 1618 izšla njegova prva zbirka instrumentalnih
plesov z naslovom Musicalische Ehrenfreudt Delo
je tiskal v tistem času pomembni mestni pro-
testantski tiskar Matthias Mylius.^ Poleg tega je
posvetilno pesem, natisnjeno v uvodnem delu nje-
gove druge instrumentalne zbirke Musicalische
Tafelfreudt, zanj napisal magister Johannes Will-
kofer, podrektor regensburške protestantske šole
Gymnasium poeticum. Poscha imenuje svojega
najslajšega oziroma najboljšega prijatelja (v izvir-
niku: "Amicum suum mellitiss[imum]"), kar kaže
na to, da sta se morala tudi osebno poznati. Tretji
namig na skladateljeve zveze z Regensburgom je
pripomba v katalogu najstarejših glasbenih roko-
pisov regensburške škofijske knjižnice, kjer je pri
opisu rokopisnega izvoda zbirke Musicalisclie
Ehrenheudt pripisano, da verjetno izvira iz šol-
skega fonda Gymnasium poeticumß Zadnji po-
^ Prim. M. Kokole, Zgodnjebaročni skladatelj, izdelovalec
orgel in organist Isaac Posch v nadvojvodini Koroški in
Vojvodini Kranjski, Kronika U/l-S, 1996, 10 - 18.
2   Glej Kokole, n. d. (1996), 15 (opomba 58).
To je latinizirana oblika imena Matthäus Müller. Ta je v
Regensburgu deloval med 1608 in 1627, po njegovi
smrti pa je delavnico še leto dni vodila njegova vdova
Euphrosina. Zanimivo je, da je prav Müller tiskal tudi
šolski red (1610) in šolski program (1615) za pro-
testantsko mestno šolo Gymnasium poeticum, katero je,
kot bomo videli, obiskoval tudi Isaac Posch. Prim. J.
Sydow, Regensburger Buchdruckerkunst aus sechs Jahr-
hunderten, Regensburg 1956, 21 in J. Benzing, Die
Buchdrucker des 16. und 17. Jahrhunderls im deutschen
Sprachgebiet, v: Beiträge zum Buch- und Bibliotheks-
wesens 12, ur. W. Bauhuis, Wiesbaden 1963, 363 - 364.
G. Haberkamp, Biscliöfliche Zenlralbibliothek Regens-
burg, Thematischer Katalog der Musikhandschriflen 1 -
Sammlung Proske, v; Kataloge Bayerische Musik-
sammlungen 14/1, München 1989, 145-147. Rokopis, ki
ga hrani Centralna škofijska knjižnica - s signaturo A.R.
964 - 984 - pripada najstarejšemu fondu knjižnice, ime-
novanem "Anliquilates Musicae Ralisbonensis". Prepis
datek vzpostavlja neposredno povezavo med Pos-
chevim regensburškim tiskom in mestno šolo.
Med ohranjenimi dokumenti o omenjeni šoli,
ki jih hrani Zgodovinsko društvo za Oberpfalz in
Regensburg v Mestnem arhivu, je tudi štiri-
indvajset rokopisnih semestralnih seznamov učen-
cev te šole med leti 1597 in 1612 (Ms.R. 285).5 V
dvanajstih knjigah je na več mestih zabeležen tudi
Isaac Posch iz Kremsa v Avstriji, pozneje organist
koroških deželnih stanov v Celovcu. Seznami so
bili sestavljeni v latinščini po zaključnih izpitih na
koncu vsal<ega semestra, ob Veliki noči in ob sv.
Mihaelu. Oštevilčenje knjig ni kronološko natan-
čno in nekatere so očitno izgubljene. Učenci so
navedeni po razredih, zabeležena je njihova sta-
rost, odsotnosti in latinizirano oziroma grecizirano
ime kraja, odkoder je učenec prišel. V vseh knji-
gah so tudi seznami učencev, ki so napredovali,
tistih, ki so biü - predvsem v spomladanskem
semestru - nagrajeni, in štipendistov, ki so sta-
novali v internatu imenovanem Alumneum. Pred
seznamom učencev so največkrat navedena tudi
imena učiteljev.
Ime Isaac Posch ("Isaacus Poschius Crembsensis
Austrig.") se prvič pojavi v spomladanskem popisu
učencev leta 1598." Isaac je bil takrat star šest let in
pol, kar pomeni, da se je šestletni deček v prvi
razred vpisal jeseni 1597. V Regensburg je najver-
Musicalische Ehrenfreudt je privezan skupaj z instru-
mentalnimi plesi, moteli in madrigali drugih znanih in
neimenovanih avtorjev v glasovne knjige za discantus,
alius, tenor in bassus. Poscheva zbirka je brez na-
slovnice in omembe avtorja. Altovski glas v celoti
manjka. Oblika ključev in taktnice v rokopisu kažejo, da
je prepis nastal sredi 17. stoletja. Na platnicah je na
vseh knjigah vtisnjen znak * 1 S M *, ki verjetno
pomeni, da je delo iz glasbene zbirke Jacobusa Seulina,
ki je bil sredi stoletja kanlor in skladatelj na
Gymnasium poeticum. Da je bil prepis izdelan za šolo,
bi se dalo sklepali tudi po izračunih na zadnji strani
knjige za discantus, kjer je razločen pripis: "pars mea" in
spodaj "Rector".
S. Federhofer, Das Gymnasium poeticum im Spiegel der
Semesterberichle von 1597 bis 1612, v: Albertus-Magnus-
Gymnasium Regensburg; Festschrift zum Schuljubiläum
1988, Regensburg 1988, 207 - 220.
° Stadtarchiv Regensburg; Historische Verein für Ober-
pfalz und Regensburg - Ms.R. 285/2.
40
45
12 KRONIKA
1997
časopis 2a slovensko krajevno zgodovino
jetneje prišel kot eden izmed prvih avstrijskih
protestantskih eksulantov iz obdonavskega trgov-
skega mesta Krems (latinska pridevniška oblika je
"Crembsensis"), ki ga je od leta 1595 tako kot
druge kraje avstrijskih dežel preplavil prvi močni
val protLreformadje7 Na šoli je obiskoval vseh šest
razredov. Zadnjega je končal pri petnajstih letih
jeseni 1606^ ali pa spomladi 1607. Spomladanski
seznam za leto 1607 je izgubljen, v jesenskem pa
njegovega imena ni več.^ Iz priložene tabele je
razvidno, da je bil v letih 1602 in 1603 odsoten,
nato pa se je očitno vrnil na šolo in jo tudi
dokončal. Glede na število nagrad, ki jih je prejel,
lahko sklepamo, da je bil dober učenec, predvsem
dober pevec in instrumentalist. Na to kaže tudi
dejstvo, da se od leta 1604 pojavlja v seznamih
tujih štipendistov ali alumnov - za leta pred tem
teh seznamov v semestrskih poročUih ni - med
katere so sprejemali le najmarljivejše in po mož-
nosti glasbeno nadarjene učence brez sredstev.
Poleg Isaaca Poscha se v istih polletnih seznamih
pojavlja tudi zgoraj omenjeni Joannes Willkofer ali
Wilkouer,^^ ki je bU ob Isaacovem vpisu v šolo v
tretjem razredu in je bU star štirinajst let, torej sta
se resnično dobro poznala. Na šoli sta bila skupaj
do aprila 1605, ko je enaindvajsetletni Joannes
Wilkofer zaključil šolanje in odšel na univerzo v
Wittenbergu.
Isaac Posch se je po zgoraj navedenih podatkih
moral roditi proti koncu leta 1591 v Kremsu na
Donavi v Avstriji. Žal podatka ni možno preveriti,
saj so za ta čas ohranjene - pa še te nepopolno - le
katoliške krstne knjige, ki pa Isaaca Poscha ne
omenjajo. Protestantska skupnost v mestu očitno
ni vodila krstnih, poročnih in mrliških knjig ali pa
le-te niso ohranjene. Tudi podatkov o družini
Posch v Mestnem arhivu ni najti.^^ Mesto Krems
Val protireformacije v avstrijskih deželah se je zelo
poznal pri številu avstrijskih učencev v regensburški
šoli. Njihovo število je naglo poskočilo v letu 1600, ko
jih je namesto prejšnjih 5 od skupaj 178 nenadoma 68
od skupaj 266 (Ms.R. 285/1 - 24).
Stadtarchiv Regensburg; Historische Verein für Ober-
pfalz und Regensburg - Ms.R. 285/15.
" Stadtarchiv Regensburg; Historische Verein für Ober-
pfalz und Regensburg - Ms.R. 285/17.
V arhivskih virih se pojavljala obe obliki, pa tudi
Wilckover, VVillcovero. Rodil se je leta 1584 v Regens-
burgu. Po šolanju na Gymnasium poeticum je študiral v
Wittenbergu; leta 1607 je postal Magister in 1609 Laurea
Poelica. Od 1609 do 1622 je bil podrektor in učitelj pe-
tega razreda v Gymnasium poelicum. Glede Willkoferja
glej tudi H. Federhofer, Beiträge zur altern Musik-
geschichte Kärntens, CarinMa I (Milleilungen des
GesMchlsvereins für Kärnten) 145, Klagenfurl 1955,
11
Navedene podatke mi je v svojem pismu 4. aprila 1997
prijazno posredoval direktor Mestnega arhiva v
Kremsu, dr. Ernst Englisch, ki se mu za to na tem
mestu še posebno zahvaljujem.
je bilo v tistem času še pretežno protestantsko,
prebivalstvo pa je živelo predvsem od trgovine s
soljo, vinom in žitom.
Kakor je razvidno iz zgoraj navedenih podat-
kov, je Isaac Posch Krems zapustil že kot šestletni
deček in se preselil v Regensburg na Bavarskem,^^
ki si je že leta 1251 priboril položaj svobodnega
mesta, ki je uživalo neposredno zaščito habsburške
vladarske hiše in je bilo neodvisno od bavarskih
vladarjev. Leta 1542 je meščanstvo skupaj s svojim
mestnim svetom sprejelo protestantsko vero. Glede
na svobodno naravo mesta se je močna protestant-
ska skupnost ohranila tudi še po najhujših pritiskih
protireformacije na Bavarskem. Tako je Regensburg
postal za^ protestantske eksulante iz avstrijskih
dežel in Češke najbližje varno pribežališče ali pa
vsaj prva postojanka na begu proti severu Nemaje.
Platnica v rdeče usnje vezanega jesenskega
polletnega poročila Gymnasium poeticum iz leta
1598P
A. Scharnagl, Regensburg, v: Die Musik in Geschichte
und Gegenwart 11, 1963, 109 - 119 in Gelehrtes Regens-
burg Stadt der Wissenschaft; Bildung in der Freien
Rechstadt, ur. Univerza v Regensburgu, Regensburg
Kratice SPR na vrhu pomenijo "Senatus Populusque
Ratisbonensis" ali Mestni svet regensburških meščanov.
41
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
45
1997
Omemba Isaaca Poscha v Ms.R. 285/3, fol. 6.
Zapisan je Icot učenec prvega razreda v oddeJku
za branje (LEGENTES) z zaporeno številko 41.
Cesarskomestna protestantska šola s huma-
nističnim učnim programom. Gymnasium poeti-
cum ali pa tudi Scinola Ratisbonensis, katero je
začel 1597 obiskovati Isaac Posch, je bila v tujini -
predvsem v Avstriji - na zelo dobrem glasu.^"^ V
njej so poučevali uporabne in lepe umetnosti,
predvsem poezijo in glasbo, od koder tudi ime "po-
eticum". Ustanovljena je bila leta 1505 na osebno
pobudo Josepha Griinpecka, ki je za denarno
podporo zaprosil mestni svet. Od leta 1521 je bila
to javna mestna šola ali Schola publica, po letu
1530, ko je zanjo začela skrbeti protestantska skup-
nost, pa se pojavijo imena Gymnasium poeticum,
Poetenschule, Lateinische Schule ali kar Evan-
gelische Schule. Od leta 1538 je imela šola tudi
svoj internat ali Alumneum}^ kjer so lahko brez-
A. Schmid, Das Gymnasium poeticum zu Regensburg
im Zeitalter des Humanismus, v: Albertus-Magnus-
Gymnasium Regensburg; Festschrift zum Schuljubiläum
/P.^'^', Regensburg 1988, 25 - 57.
G. Sack, Das Protestantische Alumneum und das Alber-
tus-Magnus-Gymnasium, v: Albertus-Magnus-Gymna-
sium Regensburg; Festschrift zum Schuljubiläum 1988,
Regensburg 1988, 309 - 311; D. Mettenleiter, Aus der
musikalischen Vergangenheit bayerischer Städte; Musik-
geschichte der Stadt Regensburg, Regensburg 1866, 209-
215 in R. W. Sterl, Musiker und Musikpflege in
Regensburg bis um 1600, München 1971, 72.
plačno stanovali in se šolali najrevnejši meščani -
sprva dvanajst - kasneje pa tudi najbolj nadarjeni
učenci iz tujine (te je pred sprejemom rektor glas-
beno preizkusil in ocenil; izbirali so predvsem
otroke z lepimi glasovi in dobrim znanjem glasbe).
Imeli so tudi brezplačni dodatni glasbeni pouk.
Štipendije je prispeval mestni svet in nekateri pre-
možnejši meščani. Sicer pa so bili učenci te šole iz
družbeno zelo različnih okolij, od plemstva do
najrevnejših obrtniških sinov.
V šolskem programu je prav glasba zavzemala
posebno mesto, saj je po števUu ur v vsakem
razredu prednjačua pred grščino, versko vzgojo in
drugimi predmeti.^^ Za pouk glasbe - teorije in
prakse - je bil zadolžen kantor, ki je bil hkrati tudi
učitelj drugega razreda in je moral s svojimi
učenci, predvsem alumni, skrbeti za petje pri
bogoslužju v treh protestantskih cerkvah v mestu
in pri slovesnostih na šoli. Med Poschevim šola-
njem sta za njegovo glasbeno vzgojo v vlogi kan-
torjev in učiteljev skrbela kar dva pomembna glas-
benika, Andreas Raselius^'^ do leta 1600 in od leta
1603 Paul Homberger.^^ Andreas Raselius je bil
tudi pomemben glasbeni teoretik in je za glasbeni
pouk na šoli napisal dva učbenika,^^ po katerih se
je nedvomno uču tudi bodoči skladatelj Posch. Za
oba učitelja je značilno, da sta bila med prvimi
nemškimi skladatelji, ki so se šolali tudi v Italiji.
Novosti tamkajšnjega glasbenega stila sta očitno
posredovala svojim učencem, čeprav se zdi, da je
Posch italijanski način skladanja vendarle spoznal
tudi pobližje, kajti nobeden od njegovih učiteljev v
Regensburgu ni na primer uporabljal novega ge-
neralnega basa, kot ga je Isaac Posch predpisal v
svoji zadnji zbirki Harmonia concertans iz leta
1621.
■'^ R. W. Sterl, Zum Kanlorat und zur evangelischen
Kirchenmusik Regensburgs im 16. Jahrhundert, Zeit-
schrift für bayerische Kirchengeschichte 38, 1969, 88 -
106 in isti, Musik und Kantoren am Gymnasium
poeticum im ersten Jahrhundert seines Bestehens, v:
Albertus-Magnus-Gymnasium Regensburg; Festschrift
zum Schuljubiläum 1988, Regensburg 1988, 59 - 70.
^' A. Scharnagl, Raselius, v: Die Musik in Geschichte und
Gegenwart 11, 1963, 1 - 3 in W. Blankenburg, Raselius,
v: The New Grove Dictionary of Music and Musicians
15, 1980, 591 - 592.
^° E. Badura-Skoda, Homberger, v: Die Musik in Ge-
schichte und Gegenwart 6, 1957, 665-669 in ista. Hom-
berger, v; The New Grove Dictionary of Music and
Musicians 8, 1980, 672 - 673.
Rokopisni Dodecachordum vivum iz leta 1589 in
Hexachordum seu quaesiiones musicae practicae, Nürn-
berg 1591.
42
45
1997
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Gymnasium poeticum - severna stran zgradbe
leta 1551.
Gymnasium poeticum - vzhodna fasada leta 1592.
MsR.285	leto	semester	razred	starost	ime	napredovanja in nagrade
2	1598	pomlad	prvi -SYLLAB1CANT1UM	6,5 let	Isaacus Poschius Crembsensis Austrig.	
3	1598	jesen	prvi -LEGENTES	7 let	Isaacus Poschius Crembsesnis Austrius	Isaac Bosch Austrius je bil javno pohvaljen (accepit Nomenclatorem)
4	1599	pomlad	prvi -DECLINATORIUM, CUM NOMINA, TUM VERBA	7,5 let	Isaacus Poschius Cremsensis Aust.	Isaac Bosch Cremensis Austrius je dobil nagrado
manjka	1599	jesen				
6	1600	pomlad	drugi	9 let	Isaac Posch Cremsensis Austriac.	Isaac Bosch Cremsensis je dobil denarno nagrado
5	1600	jesen	drugi	9,5 let	Isaac Poschius Crembsensis Austriac.	Isaac Poschius Crembsensis je napredoval iz 2. v 3. razred
7	1601	pomlad	tretji	9 let	Isaac Posch Crembsensis Austr.	Isaac Posch Crembsensis Austr. je prejel denarno nagrado
manjka	1601	jesen				
9	1602	pomlad			ni omenjen	
8	1602	jesen			ni omenjen	
10	1603	pomlad			ni omenjen	
manjka	1603	jesen				
11	1604	pomlad	četrti	12 let	Isaac Bosch Crembsensis Austrius	Isaac Posch Cremsens. Austria, je napredoval iz 4. v 5. razred
12	1604	jesen	peti	13 let	Isaac Posch Crembs: Austr.	Isaac Posch Crembsens. Austr. je med tujimi alumni
13	1605	pomlad	peti	13 let	Isaac Posh Crembsens. Aust.	Isaac Posch Crembs. Aust. je prejel denarno nagrado Isacus Posch Cremsensis Austriacus je naveden med alumni
14	1605	jesen	peli	13 let	Isaac Posch Crembsensis Austr.	Isaac Posch Crembsensis Austriacq. je naveden med alumni
16	1606	pomlad	peti	14 let	Issac Posch Crembsensis Austrig.	Isaac Posch je napredoval iz 5. v 6. razred Isaac Posch Crembsensis Austriacus je naveden med tujimi alumni
15	1606	jesen	šesti	15 let	Isaac Posch Crembsensis Austrius	Isaac PoschCremsensis Austrius je prejel denarno nagrado Isaac Posch Crembsensis Austrig. je naveden med tujimi alumni
Pregled dokumentov, v katerih je omenjen Isaac Posch
43
12 KRONIKA
45
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1997
Predvsem štipendisti, med katerimi je bil tudi
bodoči skladatelj in organist, so se morali še do-
datno uriti v igranju na razne inštrumente, pred-
vsem orgle, pa tudi glasbila s strunami. Najboljši
pevci in inštrumentalisti so bili v spomladanskem
semestru denarno nagrajeni. Vsaj petkrat je na-
grado dobU tudi Posch (glej tabelo v prilogi). S
posebnim rektorjevim dovoljenjem so včasih smeli
muzicirati na posvetnih zabavah v uglednih me-
ščanskih hišah; tam so nedvomno igrali plesne
skladbe, kot jih je kasneje v svojih dveh instru-
mentalnih zbirkah objavil Isaac Posch. Glasbeno
življenje na šoli je torej bistveno prispevalo h
kulturni podobi mesta v 16. in 17. stoletju in
nedvomno k oblikovanju Poschevega poznejšega
osebnega glasbenega jezika.
Kam je Posch odšel po zaključku šestega raz-
reda Gymnasium poeticum, lahko le ugibamo.
Morda na eno od protestantskih univerz - cilj
šolanja ria regensburški šoli je bil namreč priprava
na univerzitetni študij - na primer v Jeno, Leipzig,
Wittenberg, Tübingen, Heidelberg ali drugam, ka-
mor so po znanih podatkih odhajali uspešni
absolventi te šole.^^ Po drugi strani pa se je moral
do leta 1614, ko je prišel v Celovec, naučiti tudi
umetnosti izdelovanja orgel. Tako znanje pa si je v
začetku 17. stoletja lahko pridobil le z delom pri
enem izmed mojstrov. V Regensburgu za tisti čas
ni zabeležen noben izdelovalec glasbil, torej se je
moral podati drugam. Vabljiva je misel, da se je te
umetnosti izučil v Italiji, morda celo v Benetkah,
kar pa bodo potrdile ali ovrgle šele nadaljne raz-
iskave.
ZUSAMMENFASSUNG
Isaac Posch * Crembsensis* - einige neue
Angaben über die Jugend des
Komponisten
Aus den Dokumenten über die Regensburger
Protestantenschule Gymnasium poeticum, die auch
halbjährige Berichte mit Namen aller Schüler
enthalten, geht hervor, daß zwischen 1597 und
1606 auch Isaac Posch, der spätere Organist der
Kärntner Landstände in Klagenfurt, diese Schule
besuchte. In den Verzeichnissen steht neben dem
Namen jedes Schülers auch sein Alter und der
Herkunftsort. Aus den Dokumenten erfährt man
auch, daß Posch im Jahre 1591 geboren wurde und
daß er aus Krems an der Donau (Österreich)
stammte. Die Schule war ausgesprochen
humanistisch ausgerichtet. Gerade der
musikalischen Erziehung maß man besondere
Bedeutung bei, sorgten die Knaben unter der
Leitung ihres Kantors doch für den Chorgesang in
allen protestantischen Kirchen der Stadt. Posch war
auch Stipendiat, er wohnte im Schulintemat und
genoß dadurch noch eine zusätzliche Musiker-
ziehung. Zahlreiche Preise, die er während seiner
Ausbildung erhielt, zeugen davon, daß er bereits
damals ein sehr begabter Musiker war. Wo er sich
von seinem Abgang aus Regensburg bis zu seiner
Niederlassung in Klagenfurt im Jahre 1614 aufhielt,
bleibt vorerst ein Rätsel.
20
Schmid, n. d.. 1988, 43.
44