^2 St. 4» I0t6. Poštnina pavšaiirana. Današnja številka velja 2'— K V Ljtlblj21111» pOttdcIjck 1?» oktCffeff 1921* Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enoofolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUG0SLAVM Uredništvo:" Wo!fova ulica J/I. Telefon 360 . LTprava: ijin trg 8._____ Telefon 44 ;si se ne vračajo. riloZiti znamko Vprašanje vrhovne uprave vojnega ministrstva. Beograd, 16. okt. Zakonodajni odbor narodne skupščine se bo te dni bavll z reševanjem novega zakonskega predloga za organizacijo vrhovne uprave vojnega ministrstva. Ta predlog je že izdelan. Vojni minister ga bo te dni predložil zakonodajnemu odboru. Po tem predlogu bodo v vojnem ministrstvu nastopni oddelki: generalštabni, pomorski, zrakoplovni, gospodarski, sanitetni, adjutantski, inženjersko-tehnični, <*r-tiljerijskl in sodbeni. Dosedanji oddelki, vojaški, invalidski in blagajni- ški se ukinejo. Njihove naloge preidejo na druge oddelke Vojno ministrstvo bo imelo svoj kabinet, na čigar čelu bo stal višji častnik, ki ga imenuje vojni minister. Glede finan-cijalnih vprašanj se bodo napram dosedanjim odredbam izvršile nekatere izpremembe; Vojni minister bo imel po tem predlogu pravico, da daje poedinim oddelkom neke vrste kredita do 50.000 dinarjev. Oddelki bodo odgovorni za vsak izdatek in. bodo morali dati obračun* Razprava proti atentatorju AliSagS&s. Zagrebi 16. okt. Davi ob 8.30 se Je nadaljevala razprava proti atentatorju Aliji Alijagiču, Čitali so se razni akti, med drugimi tudi zapisnik o'zaslišanju g. Ljube Davidoviča, ki opisuje atentat pred Kolarcem. Na prošnjo branitelja Marinkoviča, dr. Po-litea, je bil pozvan oče Marinkoviča na razpravo, ki pa zaradi starosti in bolezni ni mogel priti. Zaradi tega so se prečltal zapisnik o njegovem zasliševanju, ki pa ni vseboval nič posebnega. Spisi so vsi prečitaili, ker branitelji niso stavili nobenih predlogov, se je razprava prekinila in se nadaljuje danes ob osmih zjutraj. Premirje na madžarsko-avstr. meji. Dunaj, 16. okt. Kakor javljajo večerni listi, se je dne 13. t. m. sklenil z madžarskimi vstaši pri Novi vasi triurno premirje, da se omogoči avstrijskim rodbinam, ki se nahajajo v taborišču v Brucku, odstraniti se iz taborišča. Snoči so se ponovili napadi na več mestih avstrijske meje, tako na Schafferjev mlin pri Aihauu. Stre- ljalo se je s strojnicami. Vrženih je bilo več ročnih granat. Vstaši so se po polurnem boju umaknili. Tudi pod-straža pri mestu pri Burgauu je imela kartek boj z oddelkom vstašev, ki so metali 'ročne granate. Na vsej ostali meji se je ugotovilo živahno patroli-ranje vstašev. NOVE DOLOČBE ZA IZSELJENCE V AMERIKO. Beograd, 16. okt. Vse one osebe, fcl nameravajo odpotovati v Ameriko In Imajo potne liste, izdane pred 20. avgustom 1.1., se morajo, preden ku- Sljo ali že dvignejo kupljene vozne stke za parobrode, brezpogojno ja-jvltl, ako so iz Srbije, Črne gore In (Vojvodine nri izseljeniškem .odseku tninistrstva za socijalno politiko v Beogradu, Obiličev venac 17, ako so iz Hrvatske in Slovenije pri izseljeniškem odseku poverjeništva za soci-falno politiko v Zagrebu, ako so iz Bosne in Hercegovine pri izseljeniškem odseku poverjeništva za sod-jalno politiko v Splitu in ako so Iz Slovenije pri Izseljeniškem odseku boverjenIStva za socijalno politiko v Ljubljani. Vsaka oseba, ki ne bo imela potrdila, da se je prijavila, se bo na meji, ki jo hoče prekoračiti z namenom, da potuje v Ameriko, zavrnila. V interesu vsakega izseljenca da se natančno ravna po tem Predpisu ministrstva za socijalno politiko. Iz ministrstva za socijalno politiko št. 61.332. - BENEŠKA POGODBA. Budimpešta, 16; okt. Ministrski predsednik grof Bethlen je zastopniku madžarskega dopisnega urada Izjavil glede beneške pogodbe: Ker smo sklenili, pogodbo, jo hočemo tudi lojalno Izvesti. Trdno se nadejamo, da bodo potrebni dogovori pripomogli k temu,' da se odplavijo nasprotja, ki so nastala pri izvedbi trianonske pogodbe napram Avstriji. GRKI PROTI ALBANCEM. Atene, 16. okt. Affensko časopisje soglasno odobrava energično postopanje naše države v albanskem vprašanju. KONFERENCA ZA ZOPETNO OŽIV-LJENJE TRGOVINE. London, 16. okt. Na konferenci za zopetno oživljenje trgovine so se ministrskemu predsedniku predlagale te odredbe: črtanje .dolgov zaveznikov, večja ustrežljivost bank, ukinjenje inflacije bankovcev in stabilizacija mezd. SEPARACIJSKA KOMISIJA. ' Rim, 16. okt. Mednarodna komisija za reparacije bo v prihodnjih dneh presojala dogovor med Lou-cheurjem in Rathenauom in bo prej-kone izvršila nekatere izpremembe na korist drmgih zaveznikov. POROKA BOGARSKEGA KRALJA BORISA. Beograd, 16. okt. Iz dvornih krogov se doznava, da je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski pozvan v $ofijo radi skorajšnje poroke kralja Borisa. Stambolijski bo naj-brže odpotoval v Bukarešto, da prosi za kralja Borisa 'za roko princezinje Marije Meklenburške. PREPOVED ITALIJANSKE VLADE GLEDE UVOZA ŽIVINE. Beograd, 16. okt. Prepoved italijanske vlade glede uvoza naše živine v Italijo je izzvala v gospodarskih in trgovskih krogih veliko nevoljo. Nekateri poslanci bodo zahtevali od vlade, naj intervenira, da se ta prepoved ukine, razen za one kraje, v katerih razsaja v resnici bolezen živine. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin, 16. okt. Odbor seniorjev državnega zbora je sklican za pondeljek. Na tej seji se bo določilo, kdaj se skliče državni zbor. Menijo, da se sestane državni zbor v petek. IRSKA KONFERENCA’. London, 16. okt. Irska konferenca je imela dosedaj zadovoljive uspehe. V pondeljek bo konferenca pričela razpravo glede stališča Irske v okvirju Velike Britanije. HARDING IN ZAVEZNIŠKI DOLGOVI. Pariz, 16. okt. »Newyork Herald« javlja iz Washingtona: Predsednik Harding je pripravljen 'odobriti načrt kongresa, naj se imenuje komisija za pričetek pogajanj z zavezniki glede povračila dolgov. LAKOTA V RUSIJI. Moskva, 16. okt. V caricinski guberniji žive ob nadomestilih. V okrožju Ljenin je prebivalstvo prerilo vsa močvirja. Stradajoči prebivalci • hodijo mnogo vrst daleč ter iščejo korenin. Drugi potujejo v mesto, da bi izkopali malec in slična nadomestila, iz katerih si potom delajo kruh. En pud želoda stane do 70.000 rubljev. V Ljenlnu se plača ža en funt nadomestilnega kruha 4500 rubljev, za korenine do 75.000 rubljev za en pud. Moskva, 15. okt. V Tatarski strada nad n milijon otrok. Prehrano 200.000 otrok so prevzeli Američani. Vlada skrbi za približno 70.000 otrok, nepreskrbljenih ostane en milijon. — 30.000 otrok bodo odpeljali. Dosedaj so jih odpeljali samo 3700. FRANCOZI ZA KOLONIJE. London, 16. okt. Francoski vojni minister zahteva 250 milijonov frankov za Maroko in povečanje levant-ske armade za 35.000 mož, kar bi stalo 347 milijonov frankov. Občni' zbor Pevskega zbora »Gla- sbene Matice« v Ljubljani se je vršil v soboto dne i. oktobra t. 1., ki je med drugim sprejel po odboru predloženi novi poslovnik pevskega zbora. Letošnje leto poteče 30 let, odkar je bil ustanovljen pevski zbor »Glasbene Matice«. Kot integralni del »Glasbene Matice« se je najprvo ustanovil moški zbor 22. januarja 1891., v mešani zbor pa se je razširil 15, januarja naslednjega leta. V koncertni seziji 1921 -1922 namerava pevski zbor skromno, pa dostojno združiti svojo jubilejno proslavo s 50 letnico »Glasbene Matice«. Zato se odbor obrača na širšo javnost, predvsem na bivše člane in O osnovah politične spi*. \ Tekom ustavnih debat in borb zadnje leto srečujemo večku. aziranja, kakor da nam Je za bodočnost pričakovati politične grupacije na podlagi parole avtonomizma in na drugi shani na temelju gesla narodnega edtnsiva. Nekaten smatrajo taJio grupacijo ne le za verjetno, marveč tudi smiselno in potrebno. te o priliki likvidacije narodnega predstavništva smo čuli mnenje, da se bo zanaprej politično življenje ločilo po vodilnih idejah narodnega edinstva in na drugi strani plemenskega separatizma. Da bi se bilo to zgodilo, tega ne more nihče trditi, kajti t.idi današnja vladna večina glede narodne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev nikakor nima enotnih nazorov, kakor na drugi strani ne stoje le separatisti: Zdi se nam, da tudi zanaprej ne bo drugače, kar moramo označiti le kot koristno naši notranji politični konsolidaciji. \ Današnje plemenske razprtije presedajo že nam vsem, Škodujejo notranjemu napredku in zunanjemu ugledu ter kreditu. Kdo in kaj je vse temu krivo, -to vprašanje pustimo za enkrat na stran. S popolno sigurnostjo pa lahko trdimo, da plemenskih sporov s teoretičnimi razmotrivanji in s samo propagando še ne bomo rešili. Preveč so njih korenine vraščene v bližnji preteklosti, da bi jih mogli tako na hitro spraviti s sveta. Sodimo pa, da v današnjem stanju stvari ni sigurnejšega pota do pomirjenja tako razjarjenih elementov, nego je opuščanje plemensko-političnih kolovozov, namesto , katerih naj stopi grupacija na temelju socijalnopolitičnih'vidikov. Yzemimo konkretno — radičevstvo. Težko st je predstavljati, kako bo mogoče dosedanji Radičev plemensko-politični program spraviti v> sklad z življenja zmožno skupno državnostjo. Prepričani pa smo, da bi radičevstvo izgubilo svoje gla\ne protldržavne osti, ako bi se ga posrečilo spraviti v koalicijo z radikalnimi agrarnimi strankami na pr. srbsko zemljoradniško skupino. O tem smo govorili že ponovno. Naglasiti nam je le gotovost, da bo skupna delovna platforma zbližala in sprijaznila iste socijalne skupine sprtih plemen, in sicer •preje in sigi/meje. ako bo težišče svrhi politične grupacije ležalo v socijalnem programu, socijalnem delu, v socijalnopolitičnih težnjah, nego v apriornem plemensko-političnem naziranju, bodisi pozitivne ko negativne smeri. V skrb za notranje pomlrjenje in za konsolidacijo političnega polbžaju vidimo najboljšo garancijo uspeha, da se grupiramo po socialnopolitičnih , težnjah in skušamo v vsi h vrstah doseči stik in zvezo med* sorodnimi ski> pinami. Kadar bo to mnenje obveljalo v vseh pokrajinah, v vseh socijalnih razredih in slojih, tedaj bomo mogli konstatirati, da smo se v političnem razvoju pomaknili že znatno naprej in da smo se srečno izkopali iz nesrečne stagnacije plemenske mrinfe. Či/n preje se to zgodi, tem boljše za nas vse. članice pevskega zbora in na prijatelje' »Glasbene Matice«, da le - ti podpirajo tozadevno - zborovo stremljenje predvsem s tem, da izkušeni pevci in pevke zopet vstopijo v pevski zbor. — Frete1 »Siromak!« je pritrdil Strapafar. »Lačen je, revež — ni čudo!« Pomežiknil je, priklonil se kralju in ga nagovoril z ganjenim glasom: »Tako ne morete ostati! Bog in bogme, to ni nič! Saj veste, da ni dobro biti teščemu. Treba je, da se malce pokrepčate z jedjo In pijač^. Da, da, takoj vam skočini po nekoliko prigrizka. Vraga, saj nismo He-»Dobro. Razumem. Malo sočne kračice, kaj?« Henri je stisnil pesti. / (Dalia arih.) Kritični dnevi. f Vsa porevolucijska doba še til fmela tako vclekritičnih dni. Gospodarsko propadanje srednje Evrope Je doseglo skoraj svoj višek in razmnoževanje papirnatega denarja je pre* slo v miljarde, ki nevzdržno proleta-rizirajo nove množice srednjih stanov, ,nekdaj najsolidnejšo socijalno podlago družbe, civilizacije in kulture. Vzporedno ž njimi pa se rušijo In razpadajo nekdanje etične vrednote, brez katerih je nemogoče tstvarjati materijalne dobrine, Versaillska mirovna pogodba je doživela pred nekaj dnevi zdatno remeduro v Wiesbadenu. Reparacija francoskih pokrajin se bo izvršila nekoliko drugače kakor so prvotno nameravali. Clemenceau je govoril v Versaillu, Briand pa v \7iesbadenu, a še vedno tako, da raste nemški papir in . pada vrednost nemške marke. Delež tega dejstva je v izdatni meri tudi naša draginja. Italija je zadnje dni dosegla lep diplomatski uspeh. Italijanski zunanji minister je povedal v odseku za zunanje zadeve, da so aliiranci edini v albanskem vprašanju, to je, da bodo albanske zadeve rešene kakor želi Italija. Mimogrede smo pa tudi zvedeli, da je Italija likvidirala Črnoror-sko vprašanje z Ijubeznjivo pripombo, da bo podpirala vsako resno tozadevno akcijo. Malo antanto je v zadevi Bur-genlanda italijanska diplomacija lepo postavila v kot. Avstrijce in Madžare so povabili v Benetke in Italija ima že danes v roki svojo podonavsko federacijo. Nas Jugoslovane pa Še poleg tega teži pariški misterij, skrivnostna pota gospoda PaŠiča med Parizom in Londonom. Nemci so zagrozili, da poda republikanska vlada ostavko, če izgubi Nemčija Industrijsko ozemlje v G r-Djl Slezijir Morda je to samo manever, grožnja, toda kaos bi bil popoten. Financijelno in diplomatično pripravljene stoje v ozadju monarhistične organizacije, ki čakajo poloma revolucijoparnih sil, da pograbijo dedščino. Dunaj in Pešta sta nevarni točki. ' ■ Srednja F.vropa preživlja gospodarsko in politično nevarne dneve in bojimo se, da se naši državniki te nevarnosti premalo zavedajo. H II ♦ Prejeli smo In priobčujemo sle-ieče i-u. enkrat brez komentarja: Ljubljana, 15. okt. 1921. Vsled uradne vesti, da se ne Imenujejo profesorji na tehniški fakulteti kakor tudi, da se ne dovolijo za razsoj fakultete potrebni krediti, se je fcbrala akademska omladina ljubljanske univerze, da protestira proti temu dejstvu in da da zaupnikom v odboru nove smernice v boju za popolno neokrnjeno univerzo. Predsednik, tehnik Rogi je otvo-iril 'zborovanje, opozoril dljaštvo na gornje točke, ožigosal dvoličnost ministrskih ukrepov in priporočal soli-" darnost. Tajnik, tehnik Karlin, je prečital Jsaplsnik zadnje skupščine, ki Je bil soglasno sprejet. Nato je poročal o Intenzivnem delovanju odbora. Ome- nil je, da se Je načelstvo SLS kot tudi NSS in J SDS izjavile za popolno, petfakultetno univerzo. Razglas poslancem In političnim listom pa sta dosedaj objavlja »Slovenec«, »Jugoslavija«, »Kmetijski list« In »Naprej«. Tehnik Marolt je govoril obširno o neimenovanju profesorjev in dokazoval, da res ni bila ukinjena tehn. kulteta »de Jure*, ker jo ministrski svet ukiniti ne more, pač pa »via facti«. Predlagal je končno, da se naprosi v imenu vseh z astvar Zavzetih slovenskih poslancev narodni posl. Brandner, da stavi tozadevni niujni upit na ministra prosvete. Po kratki debati je bil predlog sprejet. Jurist 2užek je stavil predlog, da dijaštvo še enkrat dokumentira svojo solidarnost v vprašanju o popolni neokrnjeni univerzi. Filozof Rape je stavil protipred-log, da naj se izreče celokupna akademska omladina za Šiirifakultctno univerzo in proti teološki fakulteti. Nastala je burna, mestoma zelo ostra debata, v katero Je posegel univerzl-tni tajnik g. dr. Šmalc, ki Je kot reprezentant z zakonom ustanovljene petfakultetne univerze prepovedal, da se glasuje o tem predlogu na akademskih tleh, ki bazirajo na vseh petih fakultetah. Med velikim hruščem in ostrimi medklici je zapustil dvorano fil. Rape in okrog 20 akademikov, njegovih, ožjih somišljenikov. Jurist Žužek Je ponovno stavil svoj predlog, da se celokupna akademska omladina, navzoča na tej skupščini, izjavi za popolno petfakultetno univerzo In njegov predlog Je bil soglasno sprejet. Medlclnec Spom Je opozarjal k solidarnosti v tem važnem, kulturnem vprašanju in predlagal, da skupščina izvoli permanenten odbor, ki bo zastopal vso akademsko omla-dino v vprašanju ohranitve In izpopolnitve univerze. Predlog je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu in takoj nato so se vršile nove volitve. Jurist 2užek je pri eventualnostih predlagal, da napravijo všeučiliški profesorji Javen dlskuzijski večer o važnosti in potrebi posameznih fakultet kot tudi cele univerze, dostopen tudi širšemu občinstvu in da se naj naprosi ljubljanski občinski svet, da se toplo zavzame za ohranitev in Izpooolnltev univerze SHS v Ljubljani. flTudi ta dva predloga sta bila sprejeta, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Odbor protestne, skupščine. lil Prejeli smo in priobčujemo za enkrat brez vsakega komentarja: 2 ozirom na dogodke na skupščini ljubljanske akademske omladi-ne, ki se je vršila v soboto dne 15. oktobra t. 1., izjavlja podpisano društvo javtior da je z ozirom na svoj svetovni nazor , načelno proti vsak! teološki fakulteti in da zavzema Isto stališče tudi jugoslovanska napredna omladina zastopana po svojih kulturno - političnih društvih: Akad. društvo »Triglav« 2agreb. Društvo Jugosl. napr, akademikov v Mariboru; A - B - C klub' v Zagrebu; Jugosl. akad. društvo »Jurislav Janušfč« v Zagrebu; , Jdgosl. akad. demokr. klub »Jugoslavija« v Zagrebu; Akademsko udruženje studenata subotlške pravne fakultete v Subotici. Naša izjava, podana na omenjeni skupščini, zlorablja In potvarja; zato izjavljamo, da smo jugoslovanski napredni akademiki, ki smo zapustili dvorano, principijelno za neokrnjeno univerzo s filozofsko, juridič-nor medicinsko In tehniško fakulteto v Ljubljani. V Ljubljani, dne 15. okt. 1921. Jugoisl. napr. akad. društvo »Jadran«. iz RL_lce. Prosimo, da nam napravi merodajna oblast že enkrat red, ker drugače smo primorani se kje drugje oglasiti, to presega že vse meje. Vršila se je v soboto 1. oktobra 1921 v nek! gostilni v Gorenji vasi seja JDS, po seji namesto, da bi se gospodje JDSnr.il mirno razšli, ker Je bilo Čez policijsko uro, so seveda ti gospodje začeli z različnimi psovkami obdajati druge goste tako dolgo, da se je pričel tepež. Bili so to boljši gospodje. Za enkrat naj zadostuje to, dnitrič pridemo z imeni na dan. Zakaj? Ker v tej gostilni ni nl-kake policijske ure. dosp0dfarsf¥0» Ing. Makso Klodič; II Članek od mene visoko čislanega g. predsednika upravnega sveta dolenjskih železnic Fr. Šukljeta »Klodičev kompromis« v »Slov. narodu« Št. 220 in v »Slovencu« št. 230 mi sili zopet pero v roko. Mislim, da se ne zlorablja potrpežljivost naše javnosti, akb se ji da priložnost, da naslovno zadevo prav temeljito prouči; ako naj izdamo stotine milijonov, je vsakomur vredno točno vedeti, za kaj. Da je pa treba graditi to novo železniško zvezo, o tem sem globoko prepričan. Mislim, da sem v svojem -lanku od 1-3. septembra razložil pomen nove železnice ne le v tehniškem, nego ravno tudi v narodno-go-spodarskem oziru. Povdarjam: Ako naj si naprtimo tako ogromne stroške, morajo bltlx danes tembolj upravičeni po zahtevi najsplošnejšega interesne pa strogo lokalnega, in naj bode kaka le krajevnim interesom služeča železnica še tako rentabilna. Pod splošntm interesom razumem interes cele Slovenije, s Štajersko vred, ker ima Štalerska c j Zidanega mostu naprej na Kvarner tudi bltf.e čez Ljubljano Vrbovško, kakor čez Zagreb. Lokalni interesi obsesajo pa vse kraje jti?no od Grosuplja, ob progah dolenjskih železnic /In doli do reške proge. Razen tega imajo pri gradbi nove železnice tehtču besedo tudi vojaški oziri, o čimur spregovorim pozneje. — Musilova. proga Kočt. je-Brod Moravice zastopa pa le strogo kra jevne interese iz razloga, ker je obratno, tehniško ln krajevno tako zasnovana, da ne more služiti sploSnosti. Iz narodho-gospodarskega stališča se danes ne more odobravati gradbo železnice, katera bi ne bila v prid skrajno — najširši splošnosti! In gotovo je, da temu pogoju odgovarja najbolje projekt Kočevje-Severin-Vr-bovsko z ogrankom Severin-Črnomelj, To ni kompromisna proga v smislu, češ, zjedinimo se na_ srednji !n radltega 'navadno slabši črti, ako nočemo riskirati, da sploh ničesar ne dosežemo, nego je to po mojem prepričanju sama na sebi najboljša rešitev vprašanja zveze Slovenije s Kvarnerom ln Dalmacije, ki edina odgovarja vsestranskim interesom, kakor sem to v svojem zadnjem članku dokazal. Voditi politiko absolutno krajevnega Interesa, politiko domačega stolpa, .to danes nikakor ni dopustno. Da so mi obči dobrobit in širši lokalni interesi več nego ožji krajevni, to naj bi bila hiba projekta, ki ga za- govarjam? Ne, mislim, da prednost; izjema tudi tukaj rii na mestu. Za poseben nedostatek smatram pri Musilovi progi ol:"lnost, da ima vspon 25 pro mille v smeri proti morju (med Kulpo in Brod Moravicami, in kakor čujem tudi še v bližini Kočevja). Obstoječa reška železnica ima res vspon 25, Pro mille, toda ta pride v poštev samo v smeri v zaledje; proti morju znaša vspon le 16 pro mille. Ker je promet proti morju večji nego obratno, je to velikega pomena, vspona 16 pro mille in 25 pro mille sta si namreč v razmerju množine tovora, ki ga prevažamo v obeh smereh. Več tovora proti morju, manjši vspon; manj tovora v zaledje, večji vspon. Vo^na sredstva so pravilno izrabljena. Še eno: kar mere privleči stroj po 16 pro mille navzgor, sme isti stroj še voziti po 25 pro ii.ille navzdol; kar pa more privleči stroj po 25 pro mille navzgor, pomeni za lb‘i stroj po 25 pro mille i^vzdol pre-majhno težo, stroj vozeč navzdol torej ni izrabljen. To vse vpliva na obratne stroške in razmere., Vprašanje izbere vspona je torej zelo važno. Popolnoma se strinjam n. pr. z mnenjem g. šukljeta v nekem Članku v »Slovencu«, da je Belokranjska žcleznica v delu Rc^nl dol-Crnomelj popolnoma ponesrečena. Ali temu ni kriv samo takratni vodja gradbe, ampak tudi takratna merodajna gospoda v dunajski »Baudirektion«, ki je hipnotizirana od težkoč pri gradbi velikih predorov »II. železniške zveze Trsta z zaledjem« mislila, da je nedolžen semiški predor kak predor skozi Bossruck in mu dala tako neverjetno niveleto, da Je bila nokvarjena vsa ran-pa od Semiča do Črnomlja, ki je radl-tega morala dobiti padec 23 pro mille. Treba je vedno individualizirati in tudi ne primerjati 5 km dolg kraškl predor pri Vrbovškem s simplonskim ali karavanskim, vspon 25 pro mille v krajih, o katerih govorimo, s strminami na alpskih železnicah iti Toda te tehnilke podrobnosti le mimogrede in dor!’ o Musilovi pr vladalo mnenje, da bode obveljala Wil-sonova mejna črta ln da bode Slovenija potemtakem imela prosti dostop na morje preko Šentpetra na Reko. Mislim tudi, da se g. Šuklje moti, ako praVi da bodo Nemci in Cehi izvažali preko Šentpetra na Reko. Jaz sem mnenja, da pojde glavni del tega tranzita, v kolikor ga ne privežejo nase nemške luke, preko Jesenic in ako zgradijo Italijani predelsko železnico, izključno tez Trbiž v Trst. O tem sem že lansko leto javno razpruvjal. Veseli rne vsekakor, da se g. Šuklje končno vendar v toliko z menoj strinja, da smatra gradbo Musilov^ ali Kavčičeve proge, eno brez druge, za nepovolj-no rešitev vprašanja, predlagajoč, naj se zgradita obe progi obenem. Naj ml ne zameri, ali to smatram celo za kompromisno rešitev! Tako ne bi bilo ugodeno splošnim interesom, ker. bi imela Slovenija sicer dober dostop v Liko, na Kvarner pa zelo slab in pomanjkljiv — in smer na Kvarner je glavna, še manj bi bilo ustreženo lokalnim interesom, ker bi imeli kraji med Grosupljem in Brod Moravicami slabo zvezo z Lllco, še slabšo pa pokrajina med Grosupljem in Ogulinom s Kvarnerom. Da bi nekateri čisto krajevni interesi trpeli, ako se uresniči projekt železnice na Vrbovško, pride -manje v poštev, ker napeljati želc/.nico tako, da bi držala mimo vsake posamezne vasi, to, kakor znano, ni mogoče. Krajevni lokalni • Interesi poljanske doline, Koprivnika, Starega trga in Severina pa so tudi vpoštevanja vredni. Ako imajo koji pokrajinski koti mnogo naravnih bogastev, tembolje, zgradijo si potem lahko svojo lastno železnico, ki bode gotovo rentirana, ali V tem slučaju gradba take železnice ni. Sicer pa Imajo tudi kraji okrog Starega trga velika prirodna bogastva, bogastva, gozdove, Železno rudo, večjo vodno silo Kolpe, tudi so več obljudeni. Ugovor naj se gradita Musilova in Kavčičeva proga skupaj, sem naravnost pričakoval. Ta predlog hočem tukaj pregledati tudi iz tega narodno-gospo-darskega vidika, kako da je ž njim glede gradbenih stroškov. Treba Je vedno priti vsaki stvari kolikor mogoče do dna. Musilova skupaj, s Kavčičevo progo merita 90 gradbenih km, imata vzpone 25 in 12 in pol pro mille, 2 mosta če« Kulpo in okroglo 8 ln pol km manjših predorov skupaj (definltiVnl Musilov projekt ml ni točno znan, oziram se na prvotni projekt); proga KoČevje-Seve-rin-Vrbovsko In CrnomelJ-Sfeverln meri 80 gradbenih km, ki ima 15 pro mille največjega vspona, dvoje mostov Čez Kolpo in okroglo 10 km večiih In manjših predorov skupaj. Gradbene stroške Musilove in Kavčičeve proge skupaj cenim na 41 milijonov kron (leto 1913), progo na Vrbovško pa na 39 milijonov kron. Za 1 miljon več ali manj se pri računu, ki sloni le na podlagi Izkušenj* seveda ne maram prerekati; trdim z mimo vestjo le, da proga na Vrbovško ni dražja od obeh drugih prog skupaj. Še nekaj besedi m vojaškem pomen« proge v Vrbovško. Nisem strokovni*!* v vojaških zadevah ln razumem o njih le toliko, kolikor more razumeti predvojni rezervni poročnik ln žel**nl£*r, td je imel za časa vojne obilo posla z železniško mrežo ob laški fronti In kot tak tudi dober vpogled v koncentracijo nemških vojaških sil na Slovenskem leta 1917. Vojaštvo ima neko posebno antipatijo proti strmim železniškim progam (n. pr. 25 pro mille), ker Je treba vlake na takih vsponih ali deliti ali dati Jim doprego. S tem so pa zve* zane zamude, ..nepreglednosti, v Času sile grozi nevarnost zmešnjav, M za-morejo vojaško akcijo že v naprej ob* soditi k neuspeha. Slovenija Je obmejna pokrajina. Komaj stopimo iz naše prestollee, smo le na meji. Zamislimo si potrebo koncentracije vojske proti zapadu. Upajmo, da počnemo operacije iz črte ob ali Vsaj blizu državne meje. Karel Capek; R. U. R. Helena: Kaj sem storila? Nana: Bog v nebesih! Kaj Je bilo tori (Poleg se čuje moški smeh.) Helena: Pojdi, pojdi, pusti mel Cuješ. Gospodje gredo. Nana: Za pet ran božjih, Helena. (Odide skozi tapetna vrata.) Helena: Kaj poreko k temu. v Domin (odpira vrata na levi): Kar naprej, dečki. Pojdite Čestitat. (Vstopijo Hallemeier,. Gali,- Alkvist, vsi v redingotih z odlikovanji en miniature na trakovih. Z njimi Domin.) Hallemeier (šumno): Gospa Helena, Jaz, to se pravi ml vsi — Dr. Gali: — Vam čestitamo v imenu Rossumovlh zavodov — Hallemeier: K vašemu velikemu dnevu. Helena (jim poda roko): Tako zelo sem vam hvaležna! Kje sta Fabry in Btismann. Domin: K pristanu sta šla. Helena, danes je srečen dan. Hallemeier: Dan kot popjc, dan kot praznik, dan kot lepo dekle. D^ki, tak dan je treba zaliti Helena: Whiskl? Dr. Gali: Radi mene magari vitriol. Helena: S sodo? Hallemeier: Strela, bodimo zmerni. Brez sode. . Alkvist: Ne, hvala. Domin: Kaj se je tu palllo? - j Helena: Stari pppirjl. (Odide na levo.) Domin: Dečki,v ali n3j Ji povem? Dr. Galli Kajna. Saj Je že vse končanoI Hallemeier (objame Galla ln Domina krog vratu):' Hahahaha. Farttje, vesel sem. (Se vrti z njimi oa okrog in prične z basom,) Končana Je! KohCana Je. , Dr. Gali (bariton): Končan« Jel Domin: Izgubljena Je! v‘ ^ Hallemeier: Nikoli več nas r.e dobi — Helena (s steklenico in kozarci med yratmi): Kdo Vas ne dobi? gaj imate? ' Hallemeier: Veselje imamo. Imamo vas. Imamo yse. Petsto hudičev. Ravno deset let je, odkar ste prišla sem. te na las« po .desetih letih — w , m Hallemeier: — plove zopet ladija k nami Torej — (izpije čašo). Brrrk to Je močno kot radost Dr. Gali: Madame, na vaše zdravje. (Pije.) Helena: Čakajte, kakšna ladija? Domin: Naj bo kakršna hoče, samo, da pride pravočasno. Na to ladjo, dečki! (Izprazni čašo.) Helena (nataka); Vi ste pričakovali ladje? Hallemeier: Haha, to sl mislim, kot Robinson. (Dvigne čašo.) Gospa Helena, naj živi, kar Imate radi, gospa Helena, na vaše oči, pa basta! Ti dečko Domin, pripoveduj! Helena (se smeje): Kaj se Je zgodilo? Domin (se, vrže v postelj In prižiga cigaro): Čaka]. — Sedi, Helena. (Dvigne kazalec.) Končana Je. Helena: Kaj? Domin: Revolta. Helena: Kakšna revolta’?i Domin: Revolta Robotov. —Razumeš?, Helena: Ne razumem. « Domin: Pokažite, Alkvist. (Alkvist mu da časopis, Domin ga odpre in Čita.) »V-Havru se Je ustanovila prva organizacija Robotov — — in izdala oklic na vse Robote sveta.« Helena: To sem brala. Domin (vleče z užitkom dim Iz smodke): Torej vidiš, Helena. To pomeni revolucijo, veš. Revolucijo vseh Robotov sveta. Hallemeier: Groiftska strela, rad bi vedel — Domin (udari po mizi): — Kdo Je to Skuhal. Nikomur na svetu se ni posrečilo Robotov premakniti, nikak agitator, bikak Odrešenik sveta, a nenadoma — kaj taCega, prosim I Helena: Ni še nlkaklh poročil? Domini Ne. Za zdaj vemo samo to, toda to zadošča, veš. In sedaj pomisli, da ti prinese to poslednji parnik. Da s tem hipom prenehajo delovati brzojavi, da od dvajsetih ladij, ki odplujo vsak dan, ne pristane niti ena, potem boš razumela. Ustavili smo Izdelavo in gledali drug druzega ter čakali, kdaj se bo prijelo, kajne, fantje. Dr. Gali: Irtu, toplo nam je bilo od tega, gospa Helena. Helena: Zato si mi podaril vojno ladjo? • Domin: Ah, ne, otrok. To sem naročil že,pred pol letom. Le tako, radi gotovosti Toda pri moji duši, mislil sem, da se danes ukreamo nanjo. Tako Je že vse kazalo Helen* Helena* A zakaj Že pred pol letom? Domin: Ah, bila so različna znamenja, veš? To nič ne pomeni. Toda ta teden je šlo za človeško civilizacijo, ali ne vem zakaj. Zdravo, fantje. Sedaj sem zopet vesel življenja. _ , _ Hallemeier: To si mislim, hudiča. Na vaš dan, gospa Helena! (Pije.) Helena: Je že vse v redu? Domin: Absolutno vse! Dr. Gali: K nam plove namreč ladja. Navadna poštna ladja, natančno po voznem redu. Točno ob enajstih Štirideset minut ## bo usidrala. „ * _ Domin: Fantje, točnost je prekrasna stvar. NIČ ne krepča aVM bolj, kot točnost. Točnost pomeni red na svetu. (Dvigne čašo.) Zl* veja točnost! Helena: Torej Je zopet — vse — v redu? Domin: Skoraj. Mislim, da so prerezali kabel. Saffld, at je vozni red zopet v veljavi. , . • , , Hallemeier: Ce pa velja vozni red, veljajo Človeški žakonl, ve* Ijajo zakoni božji, veljajo zakoni Vsemirja, Velja vse, kakor mora veljati... Vozni red je več kot evangelij, več kot Homer, vec kot ves Kant., Vozni red Je ttajpopolnejši izraz človeškega duha. Gospa Helena, Jaz sl napolnim čašo. Helena: Zakaj mi niste o Vsem tem nič povedali? Dr. Gali: Bog obvaruj! Rajši bi si odgriznili jezik. Domin: Take stvari niso za te. Helena: A Če bi ta revolucija — segla do sem.., Domini BI prav tako ničesar ne izvedela. Helena: Zakaj? Domin: Ker bi Sedli na tvojega »Ultima« in odpluli no r rje Crez mesec dni bi diktirali Robotom vse, kar bi hoteli. Hejena! Kaj, Harry? Domin: Njih Obstanek ali njih konec. Helena (vstane): Skrivnost Izdelovanja. Rokopis starega kos suma. Ko bi tovarna en mesec poČiVala, bi ležali Roboti pred nami na kolenih. _ , Helena: Zakaj... mi niste... tega povedali. Domin: Nismo te hoteli brez potrebe razburjati. — Dr. Gali: Haha, gospa Helena, to je bila posle dnin knfta.. Alkvist: Bledi ste, gospa Helena! Helena: Zakai mi niste ničesar nnvedalil. 252. štev. Branilcev položaj se znatno zboljša Za lIr'3tonl Približno, paralelno s Ironto, dobro Železnico, ki jo vojaki označujejo z imenom: rokadna želez-_ .J**,.kakšna, približno 35 km od meje oddaljena rokadna železnica pelje iz {»teč preko Jescnic, Ljubljane v Ko* <-evje. Potem se začne zopet v Brod jvioravicah in bode imela svoje podaljšanje v takozvani dalmatinski progi. ' Jmenjena rokadna železnica je iz vojaškega stališča neizmere operativne Važnosti. Po nji se bodo prevažala ojačanja iz obrambnih središč na ogrožene točke med Trirlavom in morjem. Naravno je torej, da ima generalni štab glavno besedo pri odločevanju, kod naj pelje podaljšan1!e proge iz Kočevja, Vojaški interesi zahtevajo: /. da Ima nova proga veliko kapaciteto, ki ne sme biti pod nobenim pogojem manjša-od kapacitete že obstoječe rokadne železnice. Velika kapaciteta se doseže z majhnimi vsponi in gostimi Postajami. Tem zahtevam Musilova proga nikakor ne odgovarja, ker njen graditelj sam priznava, da je gorska Železnica s 25 pro mille vspona, ki je za povprečno 10 pro mille večji kakor na ostalih delih rokadne proge. 2. da je z a st raženj e in osiguranje Proge lahko. Tudi tej zahtevi ne odgovarja Musilova proga/ kpr vodi po velikih gozdovih, kjer je osiguranje silno težko in ker je njen najobčutljivejši objekt — pr>st pri Brodu na Kulpi — oddaljen borih 35 km t. j. 1 dnevni marš od meje. Resn»4 na ijubo prj-rsm, da le cela ostal® proga iz Ljubljane vred meji ravno tako blizu. Toda mi danes Ue moremo premestiti na drugo mesto niti Ljubljane, nfTi ostale proge, čeprav nihče ne dvomi, da bi bilo iz vojaškega Stališča boljše, če bi peljala proga Rateče, Jcsenice, Ljubljana skozinskozi na levem bregu Save. Če pa zidamo novo železnico, potem jo že rajši odmaknejo malo bolj od ,meje. Auersperg In drugi lnteresentje pa si *a svoje gozdove gradijo lahko sami svojo industrijsko progo (kakor je to Storil Steinbeis v Bosni) n. pr. iz Ribnice preko Rakitnice, Grčarice, Gotenice V Kočevsko reko in tudi dalje. Ne pozabimo slednjič, da se bode v eostih šumah prej našel kak plačan ro-SovileŽ, da poskuša atentat na prosrn, jcakor pa v Kočevsko-poljansk! dolini, "Jer jih imamo leno na prOstem — v Preglednih stdnlkih — vedno pod kontrolo. Iz tega sledi, da stoji Musilova pro-tud| glede zastraženja in sigurnosti ria slabih nogah. Zveza čez Mozelj, Knežjo lipo, Stari trg, Severin na Vrbovško ]6 že Od Spodnjih Skrilj naprej vsled globoko zarezane Kolpe idealno ; tasigurana, a od Skrilj do Mozlja jo 'ičitl hribovje Steinwand, Skorten, Sin-/ fcerbtlchel. Razen tega Je že v tem delu *a 8 km bolj oddaljena od meje, kakor pa Musilova proga. Po gozdovnem hribovju 8 km niso malenkosti. Bodimo popolnoma objektivni in re-fclmo: Ako nam sovražnik razstreli most pri Brodu na Kulpi, potem Je verjetno, Ja se polasti tudi Kočevja samega, ali ,|e celo Ljubljane, ki tudi ne ležita za ' Ve2 kot 35 km od meje, Koncediram in [Predvidevam tudi to možnost, toda vse-fno ml le proga Kočevje- Mozelj—Staji trg—Severin—Vrbovško ljubša iz razlogov: Ker Je ta proga v najtesnejši, blstve-vezi s projektom železnice Črnomelj* 'Vinica—Severin—Vrbovško, ki nam na-fi bližnjo perspektivo železnice Mari-oor—Zidani most—Sevnica—Trebnje-* "OVo mesto—• (oziroma Pragersko — Ormož—Rogatec—dolina Sotle—Breži-**~-dollna Krke—Novo mesto) Črnomelj—Severin—Vrbovško, torij drugo J^kadno železnico za hrbtom naše voj-?.**• četudi bi bili cela Gorenjska z Ljub-•tono vred, dalje Kočevje In Brod na tolpi zgubljeni Zgodovina nas uči, da so se v obalnih krajih železnice vedno gradile rjjtrateglfinlh vidikov. Tudi pri nas ne drugače, posebno zaradi tega ne, *e pri progi Kočevje—Mozelj—Sta-I? trg—Severin—Vrbovško gotovo krl-,elo vojaški z gospodarskimi Interesi . SI vu pacem para bellum — tudi a ?*nietno železniško politiko! Za voja-■irv» Musilova proga nima pomenit. VjVeglčno Je Kočevje Izgubljeno ali Je 'i„?,ro&a zgrajena ali ne, in s tem sta “at Ljubljana in Gorenjska v nevar-iH* V našem eminentnem vojaškem wereso Je torej, da se priključi ravno v *°čevska veja dolenjskih železnic reški ,in to se zg°di, kakor dokazano, ir« Je 7)0 trasi Kočevje, Mozelj, Start u r ?verln’ Vrbovško. Ako gremo pa w Kočevja na Vrbovško, Je logično, da Iv, ne krenemo v Ogulln, am- pak tudi v Vrbovško. Ako upoštevamo to dejstvo, prov «£Vne H ,virtuc,nfc dolžine, kakot sem ^ xV prčišnJcm Članku, slednjič Von, E0.tam in tukaj rečeno, kje so vendar potemsuhi stvarni ra Jogi, ki bi obče govorili v prid Musilove ali Kav- pfjo V0*® VS^° za se ali obojih sku-J- Ne vidim jih pri najboljši volji! risifi;nyiam: V moUh dveh Člankih >‘io a ! t SŽm StVanw llokazal *• da h m« !ne/i Slovenila svoj lastni dostop “Jporiu 2. da služi v to svrho v grvl v.-.7 Kvarner, v drugi šele oddaljena dalmatinska obala 'C; Y.i) 3. da odgovarja splošnim in lokali.Im interesom kot dovozna Železnica k morju najbolje proga Čez Kočevje—Severin—Vrbovško oziroma Črnomelj—Severin 4. da Je ta projekt tudi narodno gospodarsko pri-poročjliv in last not least 5. da zagotavlja ta proga tudi najboljo vojaško varnost naših obmejnih pokrajin." S tem je razpravljanje o tem predmetu za me končano in upam kljub temu, da se g. Šuklje strinja z menoj le deloma, da doživiva dan, ko se bodeva skupaj vozila k morju in v krasne Liko ne po Musilovi progi in ne po Kavčičevi, nego po — — — Kloulč-Hrovatovi! *f Ukinjen prorrtet z Reko. Ker je itaija zopet okupirala luko Baroš, je ministrstvo za promet odredilo, da »e ukine železniški promet z Reko. + Demonstracije brezposelnih v Londonu. Danes je priredilo tukaj 20 tisoč brezposelnih velike demonstracije, pri katerih je prišlo do spopada s policijo. Več oseb je bilo ranjenih. -f- Razdelitev poljedelskih kreditov. Tekom prihodnjih dni se bo sestal splošni poljedelski svet, ki bo razpravljal o razdelitvi poljedelskih kreditov, -f- Dobava lokomotiv lz Nemčije. Berlinski list »Westhandd« poro* ča, da je naž prometni minister defi* nitivno dokončal pogajanja z nemško delegacijo glede dobave lokomotiv, Vagonov in železhiškega materijah, ki nam ga mora1 Nemčija dati na račun vojne odškodnine.. Ta sporazum se bo predložil reparacijski komisiji v Parizu, ki bo določila vrednost železniškega materijala in jo odbila od nemške vojne odškodnine. -f- Višja poljedelska šola ^ Vršcu. Vsa preddela za osnovanje višje poljedelske šole v Vršcu so končana. Minister za poljedelstvo bo te dni o tem predložil ministrskemu svetu predlog. + Organizacija poljedelske službe. Poljedelski minister je predložil ministrskemu svetu v odobrenje zakona o organizaciji poljedelskih služb na podlagi paritete za vso državo. -f Za revizijo davka na poslovnp pbrt. Trgovinska zbornica v Osijeku se je obrnila na finančno ministrstvo, da bi se izpremenil davek na poslovni promet. Dnevne vesti. — Stoletnica deželnega muzeja. Informacija. da poteče šele A. oktobra 1931 sto let, odkar Je bil ustanovljen ljubljanski muzej, Je popolnoma zgrešena. Iz aktov tukaj-šnjega deželnega arhiva, ki pač ne bodo lagali, sem na drugem mestu dokaz.'I da Je bil naš muzej ustanovljen 15. okt. 1821. Opozoril sem tudi. na nekatere važne darove. ki so bili že ob zibelki muzeja uvrščeni v njegove zbirke. Iz mojega spisa je dalje razvidno, da le Imel naš muzej Že pred 4. okt. 1831 nič man] kakor dva kustosa: Benedikta Mansueta Fradenecka in pl. Schll-denfelda. Malo čudna bi pač bila domneva, da Je Imel muzej kustose, ko ga še niti bilo ni! Vsakdo,'ki je bil katerikrat v muzejski pisarni. Je mogel že v stekleni omari predsobe iz napisov posneti, da sp tam hranilo med drusrim tudi muzejski akti vse od leta 1822 dalie. Ali naj mar tu Velja načelo: Ouod est In actls n o n est In mundo? Četrti oktober 1831 Je le v toliko pomenljiv, ker )e bil tega dne en del zbirk novega muzeja prvič Javno odprt in dostopen vsakomur, ostale zbirke so bile za splošnost otvorjene šele pozneje. Da je pa nekaj čisto druzega ustanovitev muzeja In zopet ponolnoma drugo javna otvoritev njegovih zbirk, tega menda razsodnim ljudem pač ni potreba še posebej dokazovati. — To sem moral povedati v obrambo verodostojnosti in zanesljivosti mo'ega historičnega raziskovanja. Dr. Josip Mal. — Društvo stanovanjskih najemnikov ga Slovenilo s sedežem v Ljubljani opo-zarla da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo, dne 19. Oktobra t. 1. ob 20. url v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dale članom dnevng od 18. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. — Sprememba predpisov za potovanje po železnicah. Vsled obllih pritožb radi prenapolnjenosti vlakov. Je izdal žel. minister sledečo odredbo: Potnik na| potuje samo teda| v onem razredu, za katerega velja njegova karta, če lahko dobi sedež. Ako pa potnik v tem razredu ne more dobiti se-' deža, lahko zahteva* da se mu dovoli potovanje v nižjem, razredu,- kjer le na razpolago sedež, obenem pa se mu ima vrniti razlika med vOzno ceno. Lahko pa tudi potovanje opusti In zahteva, da se mu povrne cela vsota za plačano vozno karto In prtljago. Do odškodnine nima pravice. Ta odredba stopi v veljavo 1. novembra t. L — Prošnja. Učiteljski zbor deške In dekliške tpeščanske šole v Tržiču Je sklenil, da najame za nabavo in prireditev otrošRe-ga gledališkega ’ odra v šolski telovadnici na naslov »Solarska Akademija« posojilo v znesku zO.OOO kron (dvajsettlsoč kron). Za posojilo Jamčijo člani učiteljskega zbora po številu 10 ln, se vrne rialkasnele v treh letih. Tem potom se obrača učiteljski zbor na Javnost, zasebnike In denarne zavode, z uljudno prošnjo, da stavijo ponudbe In po-soje za posojilo. Zadeva otroških gledaliških odrov }e eminentno vzgojnega pomena, zato pričakuje učiteljski zbor z vso gotovostjo, da se prijatelji Šole odzovejo. V ta namen se sprejemajo tudi darila in se Imena darovalcev objavijo v časopisih. Ravnateljstvo. — Umor železničarja na kolodvoru. V Bjelovaru te Je dogodil v torek predrzen zločin, kateremu )e podlegel kot žrtev železniški uradnik Margetlč. Pred prihodom vlaka Je stopil k Margetiču popolnoma mirno Selezniškl uslužbenec Albin ter mu zabodel vpričo Številnega občinstva v prsa dole nož. Potegnil je nož iz rane In popolnoma mirno odkorakal. Občinstvo Je bilo tako presenečeno, da Je morilec mirnih korakov Odšel 9 kolodvora In pobegnil. MargetHS Je obležal na mestu mrtev. Vzrok umora še ni dognan, gotovo pa Je motiv maščevalnost. — Boj mtd kmeti, tlnancarfl ln orožniki. V GrČevJah v okolišu Novega mesta se ]e prepetll žalosten slučaj, ki lasno priča koliko pouka Je še treba našemu preprostemu ljudstva osoblto v od mest oddaljenih krajih Id kako lahko se to sicer pošteno in pridno ljudstvo zavede k nepremišljenim dejanjem. V četrtek *o prišli v omenjeno vas flnancarjl, da popišejo vinske zaloge. Kmetje so zvedeli o njihovem prihodu. Bili pa so naščuvani, da pridejo flnancarjl vino obdačitl. Pričakali so. financerje oboroženi In t raznim oi odjem. Flnancarjl so se morali kljub vsem mirnim poskusom pojasnitve umakniti Drugi dan le prišel finančni oddeiek v spremstvu orožnlštva. Kmetie so |* Zopet uprli in nastala Je pravcata bitka. 2aIostr-> ri3ledica Je bila, da so obležali trije kmetje težko, bržkotne tmrtno ranjeni. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Predvsem bi bilo treba najti hujskače, kajti tl bi v prvi vrsti zaslužili, da se Jih postavi pred orožnike, ker potem bi gotovo ne bilo prišlo do boja, zato pa zaslužijo najhujšo kazen. — Razne nesreče. Pri cepljenju drv Je odletelo posestniku Matevžu Ušen v Ora-ževlju pri cepljenju drv poleno v oko In ga težko poškodovalo. — Marjeta KlopČar. delavka v Mostah, je nesla po stopnicah škaf vode. Spodrsnilo Jt Je In Je Padla. Pri padcu se je tako težko poškodovala, da so io morali odpeljati v bolnico. Uubllana. = Anketa o draginll. V pondeljek, dne 17. t. m. ob devetih dopoldne se vrši v knjižnici pokrajinske uprave pod predsedstvom' pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja anketa o araginii, na katero je vabljeno večje število zastopnikov in interesentov. = Kr. drž. trgovska akademija v JLjubljani. Gg. slušatelji lanskega abi turi jen tske-ga tečaja, katerim ie bilo dovoljeno polagati dodatne Izpite naj so nemudoma zala* silo v pisarni tr2. akademlle, ker so Izpiti vrše v torek, dne 18. t. m. Ravnateljstvo trg. akademije, Aškerčeva ulica P/II. levo «= Blago v korist •Družbrt sv. Cirila in Metoda«. Domača t»rdka Fr. Kollman v Ljubljani Je poslala prKpcvek od Izkupička za družbene cilindre svetli;: znesek 500 K. Pri tel priliki se sponiinlamo enih dni. ko je’ bilo naše občinstvo še tako idenlno, da Je kupovalo In zahtevalo vsepovsid blago, ki ie prodaja v korist družbe. Družba je imela takrkt prav lepe dohodke od tega blaga. Sedaj pa je občinstvo dokaj popustilo na tej lepi navadi. Opozarjamo, da družblno blago še vedno eksistira, le Zahtevati ga Je treba. — Vrla metliška podružnica je ravnokar poshla članarine in drugih dohodkov 2352 kron. Veliko podružnic se še letos ni oglasilo s prispevki. Prosimo, da to člmpreje store. — C. M. družba je prejela znesek 206 kron, kateri se je nabral v veseli družbi podnarednikov 1. art. podoflc. šole v Kragujevcu o priliki razstanka radi razdelitve po polkih. Vrlemu .rodoljubnemu vojaštvu iskrena hvala! = Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo« v Ljubljani,' Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 2. do 8. oktobra 1921 dela 208 moških in 122 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 205 moških in 100 ženskih, delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 302. Promet od 1. januarja do 8. oktobra 1921 Izkazuje 26.557 strank in sicer 13.219 delodajalcev In 13.338 delojemalcev. Posredovanj se Je izvršilo v tem času 7969. llela Iščejo: pisarniške moči, kovinarli, rudarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, trgov, sotrudnlkl, prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, krojačf., šivilje, gozdni čuvaji, boln. strežnico, valenci, vaienke itd. V delo se sprejmejo: mizarji, krojači, čevljarji, zidarji, tesarji, viničirll, kleparji, kolarji, šivilje, pisarn, moči, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. = Potrjena kazen. Pred kratkem je bil obsojen pri okrajnem sodišču ljubljanskem kritik Marij Kogoj, ki je znan še izza afere Kovač, zaradi vmešavanja v uradno poslovanje po § 314 z uporabo § 261 na 100 K denarne kazni. Dne 15. Jul. letos Je namreč nahrulil nekega stražnika, ki je potegnil sabljo z besedami: »Saj vam ni bilo treba potegniti sablje!« M. Kogoj se Je proti tej razsodbi pritožil, pritožil pa se Je tudi državni pravdnlk zaradi tega, ker j£ bil Kogoj kaznovan z denarno kaznijo In ne z zaporom. Vskllcno sodišče je oba vskllca zavrnilo In potrdilo obsodbo prvega sodišča. == Kako je postal dečko tat. Pred deželnim sodiščem se , je vršila obravnava, kakršnih Je pač na sodišču vedno dovolj, vendar pa nam Je kljub temu nudila sličico so-cijalnega življenja In sicer moment, kako Je postal mlad, še nekaznovan In nepokvarjen dečko tat. Mladinski delavec J. O. v nekem okoliškem obratu nam pripoveduje: Sestal sem se v obratovališču z nekim tovarišem, bil Je komunist N. Ta Je Imel vedno dosti denarja, hodil le čedno oblečen ln vedno je še lahko pil. Razmišljal sem večkrat, kje dobi tovariš denar. — Slučaj ml je pokazal. Prišli so nekoč neki vozniki ir Ljubljane. In ta tovariš Jim Je naložil nekaj na voz In zopet so šil pit Pa se ml Je to všeč zdelo In tudi Jaz sem začel nabirati blago. Sodnik: Krasti sl začel? Ja gospod. No in nabral »em bil nekaj In nesel na prodaj. Dobil sem tudi takoj odjemalca, ki Je blago rade včlje prevzel In ml ga plačal. Ko sem potrošil, nabiral sem zbpet, osoblto, ker sem vedel, da bom lahko prodal. Kupec sam ttil je rekel, da naj l« Še prinesem, da še potrebuje. Tako Je prišel ta mlad dečko pred deželno sodišče kot tat. Vsled priznanja in očivld-nega kesanja Je bil obsojen t ozirom na obrazložene okolščine deček samo na 6 tednov, njegov kupec pa radi nakupa ukradenih stvari z ozirom na to. da Je škodo poravnal, samo na 4 tedne in v povračilo stroškov. . a* Kako st !• znal okoristiti tat. Pred Jančarjevo- trgovino v Ljubljani Je našla 16 letna Minka Sever, žensko ročno torbico, ki ]e bila videti precej polna. Komaj je dekle pobralo torbico, stopi k njej neznanec, ji strga torbico t rok In Jo nahruli: Dekle, torbica se mora oddati v trgovino. Predno se je dekle zavedlo, Je skočil neznanec v Jančarjevo trgovino, tako} nato pa zopet ven ln Je pobegnil. = Jahalna vežba kubanskih kozakov je jjrlvablla tudi včeraj na staro dirkališče obilno množico radovednih gledalcev. Jahači so izvajali z malo Izjemo vse znane Jahalne točke z Izborno bravuro. Konji v koraku in trabu navidas neokretni vprežni konti so pokazal! r galopu pravo pleme In vežbo in so obujali marsikomu, ki je videl podobne bravure v resnici na bolnih poljih, različne spomine. Predrzni in dovršeno Iz* vežbani Jezdeci so želi obilo pohvale ln priznanja. Celje. Organiste In glasbenike It Slovenije vabi pripravljalni odbor na čim večjo udeležbo na lzvanrednem občnem zboru »Podpornega društva organistov v Celju«, kateri se vrši dne 25. oktobra t 1. ob pol 9. uri dopoldne, v dvorani pri »Belem volu« v Celju. Na podlagi omenjenega društva se bodemo vsi organisti in glasbeniki iz cele Slovenije združiii, si društvo prenovili tako, da bode odgovarjalo današnjim razmeram In našimi potrebajnl. — Ker bode ta Izvanrednl občni zbor istočasno prvo največle zborovanje organistov in glasbenikov Iz Slovenije, bodemo dne 25. oktobra t. 1. odločili, kako In na kateri način izboljšati naše skrajno slabo gmotno stanje, In kako sl zagotovimo tudi ml našemu stanu primeren obstoj. Da še danes moramo preživljati sebe ln marsikateri svojo mnogobrojno obltelj z ravno Isto število kronic mesečne plače, kitero smo zaslužili pred svetovno vojsko; da se ,lahko z nami pometa z vseh strani, l^akor sc hoče; da moramo opravljati zraven umetniškega zvanja še vsemogoče in nemogoče, kar ni primerno poklicu glasbenika. smo sl največ krivi sami, ker vse to voljno trpimo, ker smo si medsebojno tujci, k r Smo — neorganizirani. Skrajni čas Je, da se zbudimo in popravimo, kar smo zamudil!! Organisti In glasbeniki po poklicu! Pridite na to veliko zborovanje, pridite, da skupno uveljavimo naše pravicel — Pripravljalni odbor. ■ Imenovanje. Kanclistom Je Imenovan pri celjskem okrožnem sodišču oficljant g. Ra-' do Kresnik. Zaobljuba župana občine Celje-okolica. Na okrajnem glavarstvu v Celju se je minulo soboto Izvršila zaobljuba Župana Ce-Ije-okolica občine Valentina Hrastnika. Nato je sledilo prevzetje občine po novem obč. odboru. Zvečer je bila bakljada z .železničarsko godbo po predmestnih krailh, ki pripadajo okoliški občini. Zupan Hrastnik je socijalnl demokrat. Raz obč. hiše na Bregu so razobesili državno in rdečo zastavo. Sej-* »Bralstva* se vrši danes v pon-doljek ob pol 8. uri zvečer pri »VVilšonu«. Vabljeni so odborniki In članstvo. Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes v pondeljek ob pol 20. url predava ravnatelj deške meščanske šole gosp. Beno Serainik »o vzbujanju električnih sil«. Predavan le bo zlasti zanimivo še vsled tega, ker se bodo napravili različni fizikalni poizkusi. CenJ. občinstvo se k predavanju vljudno vabL Občutno pomanjkanje mleka se Je pojavilo na celjskem trgu. Dočlm je bilo Istega zadnje čase v Izobilju, ga Je sedaj zmanjkalo In ga nlkdo več ne prinese. Pravijo, da je temu vzrok to, ker se je v občinskem svetu celjskem sklenilo, da se bode mleko na trgu večkrat preiskalo.'Lahko, da Je to vzrok, zato b! sc naj v bodoče takih in enakih sklepov ne objivljajo. Zeljne glave se prodajajo na celjskem trgu večje po 15 kron, manjše od 8 kron dalie. — Jajce stane komad 5 kron. Cene pridelkom na trgu se dnevno zvišujejoj Umrl je v Celju na Kralja Petra cesti trgovec In bivši krojaški mojster Leopold vVambrecbsammer V starosti 48 let. Prvi darovi za zletnl fond I, lugosto* sok. zleta. Za zletnl fond JusnsIcJv. Sok Saveza je daroval: neimenovani 520 K io br. Matija Dolničar, restavrater na jil;'nem kolodvoru 400 K. Skupaj 020 K. Poživljamo brate In sestre, da ob vsnkl priliki »hirajo za zletnl fond Jugoslov. 3ok Saveza. Stroški za zlet bodo ogromni, dol2nc«t vsega Sokolstva Je, da sodelujmo po svojih močeh pri tem velikem delu. Darovalcem bratska hvala. Z.l e t n i Vestnik. Da bo vsak član sok. društev točno Informiran o vseh pripravah za zlet, k sklenil zletm odbor izdajati »Zletnl Vestn‘k<, ki bc izhajal po potrebi v več tisoč 'zvodih. Cena posamezne številke 30 para. Bratska društva poživljamo, da javijo takol svojim župam število naročnikov. List sa bode pošilja’, direktno posameznim društvom. Kadi točne Informacije o zletnih pripravah ln radi navodil za zlet Je nujno pr‘relrno, da se naroči na Vestnik vsak brat in sestra'. Zlet-n a pisarna. Od 1. novembra bode nameščena zletna pisarna za !.> jugoslov. vse^ sokolski zlet v mali' dvorani Narodnega doma. PrEfflorle. Grozna nesreča. Iz Divače poročajo: PrOtečene dni se Je dogodila na hribu Gabrk grozna nesreča. Granata nepoznanega kalibra se je razpočila ter ubila 3 pastirje. Ti so: 15 letni Anton Cerkvenik iz Gradišča, 15 letni France Perhavec Iz Brežca In 14 letni Karel Likon iz Skofelj pri Divači, Pravi vzrok strašne nesreče Še ni znan. Verjetno pa je, da so dečki hoteli granato zažgati. Kakor znano, so s« na hribu Gabrk vršile topničarske vaie in še ie mnogo nerazstreijenih granat zarilo v zemljo; ne* previdna mladina Jih pa Izkopava In zažiga, posledica temu je pa le prerada grozna nesreča- Zato bodi nesreča v Divači ljudem v ponovno svarilo, naj bodo previdni In naj se ne dotikajo takih nevarnih predmetov. Zlasti pa naj starišl poučujejo In svarijo otroke v tem smislu; Sokolstvo. Vsem ljubljanskim društvom v vednost! Starešinstvo Jug. Sok. Saveza Je vzelo malo dvorano v Narodnem domu v najem za zletno pisarno, ki začne poslovati s 1. novembrom t. 1. Ljubljanska društva, ki prirejajo svoje zabave v Narodnem domu, opozarjamo, da mala 'dvorana ne bo pod nikakim pogojem na razpolago društvom za prireditve. — Starešinstvo Jugosloven-skega Sokolskega Saveza. ^ f02.tv„ članom ljubljanskih sokolskih društev! Bratje, ki želijo sodelovati v od-> L., *a iue°sIov. vsesokolskl zlet v Ljubljani, ki se vrši v dneh od 12. do 15. avgusta L 1922, se naprošajo, da se javijo v pisarni Jugosl. Sok. Saveza v Narodnem domu med 3. In 6. uro popoldne. Bratie, ki imate veselje za sokolsko delo, zglasite se polnoštevilno, zakaj delo bo ogromno, čim več nas bo, tem lažje ga Izvršimo. Doslej so osnovani sledeči odseki: stavbni, finančni zdravstveni, železniški, stanovanjski, prehranjevalni, rediteljski, sprejemni, za* bavnl, propagandni In tajniški. Nekateri odseki Že delujejot Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. o „ Vsem bratom In set tratni Slovanska Rusija preživlja strašne čums. V njei kruto gospodarita bolezen ln dad. ki polagata v grob na tisoče nedolžni« žrtev. Bratstvo, ki Je eden glavnih temeljev veličastne, vsoob-jemajoče sokolske Uuja, naravnav-i naše sočustvovanje z be-.lnlm ruskim narodom in naše usmiljenja do njegove žalostne usode k dejanjem :ju >eznil Na oziramo se na nikakršne prilike In odnašale političnega značaja, ki danes vladalo ruskemu na-rodu, ne presojamo In ne obsojamo y tej glgantlčnl borbi za. življenj In proti našim ruskim bratom nikogar in ničesar pred nami stoji le strogi uka« sokolskega bratstva In užaljenega človočan.iva: Pomagajte, bratje In sestre, da1 se skrha ostrina smrtne kose, da se zaustavi propnst mogočnega slovanskega naroda oh trdni, neporušnl veri v zopetno njegovo vstajenje k mne-, mu, silnemu žlvljenjul Spnminjalmo se, bratje In sestre, ozkih bratskih vati, ki so naše Sokolstvo spajale 4 rusklm narodom v letih pred svetovno vojno, obrnimo poglede Jasnega sokolskega »poznanji v dobo, ki je blizu pred nami in <'n;a komandam vojnih okruga< (v hrv ), Ant. Petrinčič, »Iz oblast' artilerije*, (v cir.) B. A. Jovanovič in p.t precej obsežen podlistek in književnost. Poslano.*- Cenjeni gospod urednik! Z ozirom na dejstvo, da je pokrajinska uprava zavrnila mojo in mojega brata narod* .nega poslanca Marcela 2orga pritožbo in je nam na ta način kot delavcem zaprla vsakemu drugemu državljanu odprto pot do pravice, nam ni ostalo drugega kakor, da apeliramo na javnost', da vsaj1 ona zve} kako lahkomiselno se vrši ustava m zakon od ti* stih, ki bi jo morali v prvi vrsti upo* števati. Ustava SHS se glasi: Člen 5. Osebna svoboda je zajamčena. Nihče ne sme biti klican na »dgo-vor, niti biti pritvorjen, niti mu nt sme drugače nihče odvzeti svobode, razen v primerih, ki jih je določil za* kon. NihČ* ne »me biti pritvorjen z* kaznjivo dejanj« brez pismen« in t razlogi podprte odločb« pristojnega oblastva. Ta odločba se mora priobčiti tistemu, ki se pritvarja, ali v trenutku pritvarjahja ali,'če to ni mogoče, najkasneje v roku 24 ur od trenutka, ko je bil pritvorjen. Zoper odločbo o pri-tvarjanju je dopustna pritožba tia pristojno sodišče v ro,ku treh dni. Če' v tem roku ne bi bilo pritožbe, mora prelzkovalno oblastvo odločbo poslati sodišču v roku 24 ur. Sodilče mora izdati syoj odlok v roku dveh dni od dne, ko je prejelo določbo. Sodna odločba j« izvržena. Oblastveni organi, ki bi se pregrešili zoper ta določila, se kaznujejo zaradi neaakonitega odvzema svobod«. . člen 6. . Nikogar ne sme soditi nepristojno sodišče, , . Clen Nihče ne trne biti obsojen, 'dokler ni pristojno zaslišan ali na zakonit način pozvan, da le brtni. Protivno tem jasnim določbam uatave sem kaznovan Od okrajnega-glavarstva In od pokrajinske uprav« na 14 dni eapora, ne da bi bil zaslišan na podlagi lažne ovadbe. Zakaj, sam ne vem. Moj brat, bivši narodni poslanec, je kaznovan za govor (ta shodu, kjer on sploh ni govoril. Vse to lahko dokažem z neštetimi pričami. Proti tej nezaslišani, protipostavni in protizakoniti obsodbi sem se pritožil na ministrstvo s prošnjo, da se kazen razveljavi in se me zasliši. Gospodu uredniku se zahvaljujem za priobčen j e ' v s spoštovanjem I. 2orga, strojevodja, ^ ,1. »Poslano« odgovarja uredništvo lfl V- toUko, kolikor to določa talon. Drobiž. berlinskih ulic in podvrglo kontroli vse ženske, ki so se tisti čas nahajale na ulici. Lov je bil izvrsten, kajti zasačili so 12 transvestitov. .Sicer je to pravzaprav malenkost, ker je v Berlinu javna tajnost da se na primer v ulici »Unter den Linden« fta takozva-nem »Kanzlerecke« sprehaja več transvestitov nego pravih žensk. * Češki radij v Angliji Angleški profesor Soddy je pred kratkim kupil v Pragi dva grama radija, katera je odpeljal v London. Za ta dva grama je bila izplačilna svota 70.000 funtov. * Obiskovanje kinematografov v Združenih državah. Iz poročila ameri-kanske zvezne trgovinske komisije je razvidno, da v Združenih državah po-seča razne kinematografe dnevno 20 miljonov ljudi, kar znaša na vstopnini 4 milijone dolarjev dnevno. Iz tega sledi, da poseča približno ena petina vsega prebivalstva dnevno kino-pred-stave. * Za 8000 kron prodala lastno hčerko. Slika strašne nravnostne bede se je pokazala te dni pred dunajskim najvišjim sodiščem. Pred pol leta je baje pregovorila ondotna lastnica »salona«, Karla Schonova, ženo mestnega delavca Marijo Stretovo, da bi ji za njen salon prepustila svojo petnajstletno lepo hčerko. Stretova je po kratkem premisleku pripeljala svojo hčerko k Schonovi in ta ji je odštela za njo 8000 kron. A tega ni napravila toliko iz pomanjkanja ampak samo za to, da bi ji mogla kupiti svilene nogavice, lakaste čeveljčke in druge take reči, katere si je mlada deklica toliko želela. Stvar pa je prišla v javnost In SchSnova je bila obsojena zaradi zapeljevanja (rufijantstva) v trimesečno težko ječo, a Stretova je bila opt‘> ščena, češ, da ni svoji hčerki prav nič prigovarjala, ko jo je peljala k Sch8-novi. Državni pravdnik je imel kazen za premajhno. Napravil je priziv, na kar ste bili obsojeni Schonova na 5, Stretova pa na 3 mesece težke ječe, češ, da mati, ki Odda svojo hčerko v sramotno hišo samo zaradi tega, da bi jo mogla lepo, elegantno obleči, mora biti kaznovana prav tako, kakor tista, ki jo je k temu činu nagovorila. * V zapor radi ženskih las. Neki praški gospod, z imenom Zeipert, je imel na prodaj 9 kilogramov in 37 tvrdke odtiskovale svoj^ začetne črke na poštne znamke. Sedaj pa je poštna uprava to reklamo zabranila z motivacijo, da se reklama, lahko odtisne na dopisnici ali pisemskem omotu, nikakor pa ne na poštnih znamkah. • Življenje v Novemyorku se kaže v telefonu. To mesto ima vsak dan telefonskih pogovorov 4,300.000. Pa ker celo mesto nikdar pbpolnoma ne miruje in nikdar ne spi vse prebivalstvo, telefonski zvoniki celih 24 ur na dan skoraj nepretrgoma zvonijo. Najživahnejši telefonski promet je med deseto in enajsto uro dopoldne v trgovskem mestnem delu. Na to začne živahnost pogovorov pojemati do treh popoldne, ko se telefonski zvončki zopet ožive. Ogromna trgovska delavnost te četrti se vrši ob 6 uri. Od tu se nagne val telefonskih pogovorov v srednji del, a od 4 do 6 ure pojo telefonski zvončki po hotelih, gledališčih in elegantnih stanovanjih. ■ Tedaj napoči doba družabnega povo-yorskega jnesta. Človek bi mislil, da ta del mesta s svojo visoko gospodo hodi spat Skoraj s kokošmi vred, zakaj ob url ponoči je telefon le malo še v porabi, o polnoči pa ne čuješ tukaj nobenega telefonskega zvonika več. Hoteli seveda, policijske stražnice, gasilni oddelek ter bolnice ne privoščijo telefonskim zvončkom miru nikoli ne podnevi ne ponoči. Jutranje življenje novoyor-skega mesta se prične v nekaterih mestnih delih že v nočnih urah; ob dveh po popolnoči se oživi šum in ropot po tržnicah in trgih narašča bolj in bolj, dokler se za belega dne ne pro-bude milijoni Novoyorčanov in stara pesem se iznova začne. * Zanimivo. Sarajevski listi poročajo o sledečem zanimivem slučaju, ki se je dogodil te dni. Neki gospod je kupil na trgu raco in ko jo je potem njegova kuharica zaklala, je padel iz želodca race briljant. Dotični gospod je to takoj javil policiji. Kje bi raca pozobala briljant, se ne ve. Ne ve se pa tudi, je li bila ta raca prava, ali samo — novinarska. * Lov na transvestite. Berlinsko redarstvo se zadnje čase mnogo bori 1 različnimi moškimi vagabundi, ki hodijo po mestu v ženski obleki. To so takozvani transvestiti. Neki večer je redarstvo zaprto eno najprometnejših * Lov na leva na Mont-Cenisu. Počelo se je govoriti, da se v okolici Mont-Cenisa potikajo pravi levi. Takoj Se je našla in sešla družba neustrašenih lovcev, ki so obkolili hrib. Mislili so že, da bo ves trud zaman, toda naenkrat so začuli silno rjovenje in takoj nato so zapazili levinjo, katero so z nekoliko streli usmrtili V triumfu so jo odnesli v Turin in izložili na Piazza del Castello, da se meščani lahko prepričajo o smrti neprijatelja in zadobe zopet pogum za obisk Mont-Cenisa. * Madžarska se pripravlja na vojno. Iz Dunaja poročajo: Po semkaj došlih poročilih, so Madžari že mnogo bolnišnic postavili pod vojaško oblast ter jih pripravili za ranjence. Potrjuje se tudi vest, da je na Madžarskem vpoklican pod orožje letnik 1900. Medza-vezniška komisija ni proti vložila nobenega protesta, ker še obstoja madžarski vojni zakon, po katerem se rekrutiranje madžarske narodne vojske vrši potom vpoklica. * Manevri japonske mornarice. Angleški listi prinašajo vesti o skorajšnjem manevru japonske mornarice, ki bo letos posebne važnosti. Glavne operacije bodo izvrjjene v Japonskem morju, ostale pa v Tihem oceanu. Poleg ostalega pomožnega brodovja, aeroplanov in podmorskih čolnov bo sodelovalo tudi okoli 40 vojnih ladij. Namen te velikopotezne akcije je, da se ugotovi, jeli japonska mornarica dovolj močna, da zaščiti obale Japonske na Tihem oceanu in da prepreči eventuelno izkrcavanje neprijateljskih čet * Detektiv, ponarejevalec dolarjev. Budimpcštansko redarstvo je aretiralo 5 oseb, med njimi tudi detektiva Ivana Horvata- ki je prenašal klišeje, papir, barve in stroj za tiskanje dolarskih bankovcev. Ako bi jim bilo delo uspelo, bi bili pri visokem kurzu dolarja »zaslužili« ogromne svote denarja. Neki hudomušni reporter budimpdjtan-skih časopisov je, začuvši to notico, vzdihnil: »Tako je vedno. Ce ima človek z detektivi opraviti, pade prav gotovo v nesrečo.« * Reklama na poštnih znamkah. V Nemčiji se je razpasla navada, da so Večja množina odpadkov belega papirja se proda. Porabljivo zelo ža mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. Prazne nove in- rabljene vreče (diakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. "...; sobe gobe, filol, briajevo olje. Raznovrstno Mic, HflmZankhE* Tovorno kemičnih in rudninskih barv ter lokav. Centrala; Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Hlerakl. Ljubljana. — Telefon 64, Emajl ni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifl), strojno olje, knrbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlrii lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah VET", fefm. M. podjetje LJUBLJANA. Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno In debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automoblle tovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to- l vornih uutomobilov. ;m . -s Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova *tel, št. 470. tel. št. 133. ulica 3. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Novo za otroke! Cena 40 kron. zieu munumijiiiiini Wolfova ulica št. 1 za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo ,.PROMET" Mn. ind. podjetje Ljubljana. POZOR! POZORI BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NAJCENE3SA IN NAJBOLJŠA REKLAMA 3E ŽEPNI REKLAMNI KOLEDAR lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110-—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse šolske potrebšine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3-Svilen in krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za .rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. ZA LETO 1922. LIČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LKNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm IN 12X7 cm IZDELUJE VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN /KNJIGARNA V LJUBLJANI. = Je najboljši pisalni stroj ZAHTEVAJTE OFERTO! Največja izbira ZAHTEVAJTE OFERTO! naj novejših, naj finejših in o.blek za gospode, dame naj cenejših in otroke riulIlUM prvovrsten riuiiiUlI kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. Mestni trg 5-“ 6 Tiska »Zvezna tiskarna* v Llubllanlr Odgovorni urednik; Dominik Cehln. Izdaja konz9rcii dnevnika »Jugoslavija«.