—   333   —
Iz sodno-zdravniške prakse.
Piše med. dr. Fran Zupane. (Dalje.)
B. Telesna poškodba po smislu novega načrta kaz.
zakoniku.
Po smislu načrta kaz. zak. spadajo semkaj vse poškodbe, katere niso provzročile smrti in tudi ne posledic, inienovanih v § 236. načrta kaz. zak. V bodoče imel bode torej pojem „ lahka
—   334   —
poškodba" čisto drug, zlasti neprimerno obširnejši pomen, nego ga ima sedaj. Semkaj bode vvrstiti ne le neznatnih poškodeb, ampak tudi take, katerih običajno in tudi z zdravniškega stališča nikakor ne smatramo za „lahke", nego jih imamo celo naravnost za „težke".
Zaradi raznovrstnosti poškodeb, ki jih je vvrstiti pod skupni pojem „lahke poškodbe", pokazala se je torej takoj potreba razvrstiti jih po gotovih kategorijah; in tako navaja § 231. načrta kaz. zak. gotove okolnosti, zaradi katerih je postavljena mnogo hujša kazen, nego li za ostale navadne poškodbe, katere je kaz-njevati z ječo do 6 mesecev ali pa z denarno globo do 500 gld.
Dotični paragraf slove:
Telesna poškodba kaznuje se z ječo: 1. Ako je provzročila nad teden trajajoče moteno zdravje ali nezmožnost za poklic ah ako je bila združena s posebnimi mukami; — 2. ako je bila za-početa z orodjem ali v okolnostih, da iz tega izhaja smrtna nevarnost; — 3. ako je bila storjena sorodnikom vzhodne vrste.
Četudi sta prvi dve določbi bistveno podobni določbam § 155., a) sedanjega kaz. zak., razlikujeta se vender le od njih v nekaterih točkah. Razlika je nekaj v tem, da smatra načrt kaz. zak. uže uporabo smrtno nevarnega orodja samo na sebi za posebno obtežujočo okolnost, da ne tirja torej, kakor § 155., a) sedanjega kaz. zak. še posebno določenega načina vporabe orodja nekaj pa je razlika o tem, da se isto tako hujše kaznujejo tudi uže druga smrtno nevarna dejanja (oziroma druge okolnosti), a ne samo dejanja, započeta z orodjem, čegar svojstva so uže splošno znana.
O smrtno nevarnem orodji bil je razgovor uže, ko smo raz-motrivah analogne določbe § 155., a) sedanjega kaz. zak.; vse tam navedeno velja tudi tukaj. Semkaj torej ni prištevati samo orožja v ožjem pomenu, ampak tudi drugačno orodje, v katerem je zločinec uže po njegovem svojstvu mogel in moral vedeti, da je z njegovo uporabo združena smrtna nevarnost.
Pod okolnostmi, iz katerih izvira smrtna nevarnost, razumeti je telesne poškodbe, ki imajo smrtno nevarni značaj, katere je torej sicer provzročilo orodje, a ne takšno, da bi ga bilo uže po njegovih splošnih svojstvih smatrati za smrtno nevarno, n. pr. zaušnice, brce itd., nadalje pa tudi smrtno nevarne telesne
—  336  —
poškodbe, ki so bile započete brez orodja v ožjem pomenu, ako je bila n. pr. hrana odtegnena itd.
Po načrtu kaz. zak. uporabljati je razen pri ravnokar navedenih določbah tudi tedaj hujšo kazen, „ako je telesna poškodba provzročila nad teden dnij trajajoče moteno zdravje ali nezmožnost za poklic, ali ako je bilo združeno s posebnimi mukami". Ker se ti pojmi v jednakem smislu uporabljajo uže v sedanjem kaz. zakoniku in so bili uže prilično pretresam, treba tukaj samo opozoriti na to, kar je uže bilo povedano.
Konečno je še opomniti, da § 237. načrta kaz. zak. določuje težko uječo do 10 let za slučaj, ako je kedo s hudim dejanjem nameraval katero koli posledic, ki so imenovane v § 236. načrta kaz. zak. Navadno je sodniku dokazati, da je takšno namero imel zločinec; ako bi pa tudi zdravnik o tem povprašan bil, konstatovati je njemu samo to, da je bila sila naperjena proti ustroju, ki je za življenje važen, da je bilo orodje z veliko silo uporabljeno itd.
C. Smrtne poškodbe.
Smrtno poškodbo imenujemo vsako poškodbo, katera je provzročila smrt. Označiti poškodbo za smrtno ne zavisi od tega, je li posredno ali neposredno provzročila smrt, in tudi ne od tega, bi li znabiti v drugem slučaji ne bil nastal smrtni izid. Z drugimi besedami: poškodbo imenujemo takrat smrtno, ako je v konkretnem slučaji vzročno zvezana s smrtjo; naj prvo se torej čisto nič ne oziramo po vzrokih, zakaj da je vsled konkretne poškodbe v konkretnem slučaji nastopila smrt, — te vzroke naštevati nam je še le v poznejšnjem delu zdravniškega mnenja. Kadar pa je silovita smrt vsled mehaničnih insultov povod za sodno-zdravniško preiskavanje in presojevanje, ozirati se nam je na tri vprašanja, ki so utemeljena v določbah § 129. avstrijskega kaz.-pravdnega reda in ki slovejo:
1. Kaj je bil najprej vzrok smrti in za čim daje dotičnik umrl?
2. Je li najbližnji vzrok smrti provzročila poškodba in katera? — in ako se temu pritrdi,
3. je li ta poškodba storjena vsled dejanja kakega drugega človeka, ali na kak drugi način? (Dalje prihodnjič.)